Celje - skladišče D-Per III 19/1985 li!!ilPRi C0BIS5 • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Izredna številka — Leto V — November 1985 Sozd Men združuje: Avlo Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni čemer Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. C IC (idile, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. .— Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijas, Minka Bajda, Bojan Dežan, Alenka Škapin. Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ost rožni k. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Men, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. , <=/■ \ .? lili SggRS V" 'V%^---SwW * 't Mim% VESTNIK Merx — nastanek in razvoj Ime MERX, ki danes spremlja razvoj trgovinske, kmetijske, živilsko predelovalne in gostin-sko-turistične dejavnosti v celjski in koroški regiji, poznajo porabniki in poslovni partnerji že 26 let. Točneje, 25,. novembra 1958 sta se dve preskrbovalni delovni organizaciji združili v delovno organizacijo Mera, ki je začela svojo uspešno pot 1. januarja 1959. V četrt stoletja je delovna organizacija Mera doživela mnoge spremembe. Iz trgovske delovne organizacije se je Mera razvil v delovno organizacijo s trgovino na drobno, trgovino na debelo, predelovalno industrijo ter gostinstvom in turizmom. Iz enovite delovne organizacije s 154 zaposlenimi se je Mera v dveh desetletjih razvil v delovno organizacijo s 16 temeljnimi organizacijami in 3 tisoč zaposlenimi. Svojo dejav- nost je ta delovna organizacija razširila na 21 občin Slovenije in druge republike. Tako hiter in dinamičen razvoj ni naključje, temveč je odraz stalnega prizadevanja kolektiva, da z iskanjem najboljših organizacijskih oblik in poslovnih odločitev zagotavlja oskrbo prebivalstva. Končno se je 1. januarja leta 1981 delovna organizacija Mera preoblikovala v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera in je kmalu postala močna poslovna enota, ki zdaj združuje 21 delovnih organizacij v celjski in koroški regiji. Osnovno organizacijsko načelo sestavljene organizacije je nemoten razvoj vseh dejavnosti, ki so zastopane v njej. Te pa so kmetijstvo, živilsko predelovalna industrija, blagovni promet, gostinstvo in turizem. ' Sozd Mera je danes s svojimi delovnimi organizacijami nosilec preskrbe ter gostinstva in turizma v celjski regiji, pomemben pa je tudi njegov delež v oskrbi koroške regije, v Zasavju in Posavju. Tako zagotavljamo redno preskrbo 13,5 odstotka slovenskega prebivalstva, naše izdelke nudimo v 25 občinah Slovenije in tudi drugod po Jugoslaviji. Razlogi za ustanovitev sozda Povezovanje proizvodnje, predelave in preskrbe Ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela Mera Celje pred petimi leti je zahtevala obilico truda vseh delavcev, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter vodstvenih in vodilnih delavcev v posameznih delovnih organizacijah, ki so podpisale sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo. Družina mladega sozda pa je bila dokaj hitro oblikovana tudi zato, ker so njeno usmeritev in razvojne načrte podprle družbenopolitične skupnosti, območne in občinske družbenopolitične organizacije in skupščine. In kateri so bili smotri, ki so vodili družbenopolitične organizacije, občine in tudi regijo, da so podprli ustanovitev ndvega sozda Mera? Osnovni cilj je bil ta, da je treba vendarle doseči večjo učinkovitost povezovanja in organiziranja pridelave in predelave hrane ter seveda preskrbe na širšem celjskem območju. Seveda pa so bile ob tem upoštevane tudi vse dolgoročne usmeritve, ki jih takšno povezovanje terja, seveda pa je bilo potrebno na tem območju veliko bolj kot doslej izrabiti vse naravne prednosti, proizvodne zmogljivosti, razpredeno pre- skrbovalno mrežo in ne nazadnje tjudi kadre, ki so bili na voljo. Sestavljena organizacija združenega dela Mera je takrat sprejela zelo težko in odgovorno nalogo. ki pa ni bila nova, saj so že dolgo opozarjali nanjo na celjskem območju. Danes, ob peti obletnici tega mladega sozda, lahko ugotovimo, da je sprejeto nalogo izpolnil, seveda ob podpori vseh delavcev sozda, posebej pa še komunistov, sindikalnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov ter vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so svojo odgovornost v celoti prevzeli. Sindikat in zveza komunistov sta bila nosilca vseh aktivnosti pri združevanju v sozd Merx Sindikat kot nosilec vseh aktivnosti v procesu združevanja je že septembra 1980 uvidel potrebo po ustanovitvi koordinacijskega odbora Zveze sindikatov in se novembra tudi že konstituiral. Tako organiziran je takoj začel delati in tako tudi prispeval velik delež pri sprejemanju sa-moupravn ega spor ažurna o združitvi v sozd ter pripravil kandidatno listo članov za samoupravne organe in koordinacijske odbore dejavnosti v sestavljeni rganizaciji. V nadaljnj ' nadaljnjem delu je KO ZSS spremljal vsa dogajanja v sozdu, obravnaval planske listine, sodeloval pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih aktov ter rasel skupaj s sozdom, v katerega so se vključevale nove članice. Že v letu ustanovitve sozda je KO ZSS dal pobudo za vsakoletne športne zimske in letne igre delavcev Merxa in jih tudi uspešno prirejal, tako da so postale tradicionalne. Postale pašo tudi pomembna prvina za povezovanje delavcev članic sozda. Koordinacijski odbor sindikata je po potrebi skliceval tudi problemske konference, na katerih' je kritično obravnaval trenutne probleme in razmere, sprejemal sklepe in dajal pobude za hitrejše reševanje za delavce pomembnih vprašanj. V letu 1983 je vodil akcijo vključevanja kmetov — kooperantov v vrste sindikata, nakazal potrebo po pridobitvi lastne zdravstvene ambulante in v tem tudi uspel. Nenehno je spodbujal OOS in konference sindikatov, dastorijo kar največ za pridobivanje počitniških zmogljivosti za letno in zimsko sezono. Koordinacijski odbor sindikata je opravil še mnogo drugih nalog iz njegove pristojnosti, obravnaval pa je tudi vse po- trebne sindikalne listine in gradiva za kongrese sindikatov. Mnogo je bilo še drugih akcij, s katerimi so osnovne organizacije sindikata tudi pripomogle k oza-veščanju delavcev in njihovi idejnopolitični preobrazbi, to pa predvsem v tistih okoljih, kjer so sečlanilO OOS zavedali svojega poslanstva in kjer so tudi najodgovornejši strokovni delavci pravilno pojmovali pomen in vlogo sindikata. Ob ustanovitvi sozda so najodgovornejši poslovodni delavci čutili potrebo, da se številni člani ZKJ znotraj posameznih okolij v sozdu povežejo v akcijsko konferenco komunistov in izvolijo svoje stalno predsedstvo. Svoje delo so člani predsedstva prvotno usmerili v izboljšanje akcijskega delovanja, k ponovni oživitvi posameznih osnovnih organizacij ZKJ in uresničevanju začrtane politike v samoupravnih sporazumih in drugih aktih organizacij združenega dela. V letih 1982, 1983 in 1984 so bile sklicane problemske konference, katerih vsebino so narekovali trenutni problemi in naloge sozda. Sprejeta stališča in sklepi so usmerjali komuniste v OO ZK v večjo delegatsko in politično aktivnost, v preprečevanje drobljenja sredstev in sil ter zapiranja v DO in tozde. Posebna pozornost je bila namenjena oceni delovanja najodgovornejših komunistov in poslovodnih delavcev, analizi prednostnih nalog ter razvoju kmetijstva, turizma in zagotavljanju celovite in kakovostne preskrbe prebivalstva. ' Predsedstvo akcijske konference komunistov je razpravo o vzrokih in ukrepih za nastali položaj ter izpolnjevanje nalog v zvezi s sklepi 13. seje CK ZKJ in prizadevanj komunistov za premagovanje težav obravnavalo na skupni seji širšega družbenopolitičnega aktiva. Razprava je pokazala, da vsesplošno družbeno ozračje in problemi gospodarjenja v današnjem času terjajo vrsto racionalizacij, izkoriščanja notranjih rezerv, poslovnega sodelovanja in uvajanja optimalne organizacije dela na vseh ravneh gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Opredeljena vprašanja, povezana s trenutnim družbenoekonomskim položajem Uspelo nam je utrditi medsebojne odnose in se čvrsto organizirati Ob peti obletnici sestavljene organizacije združenega dela Merx smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa Francem Banom Osnovni cilj ustanovitve sestavljene organizacije Merx je bila večja učinkovitost povezovanja pri proizvodnji in predelavi hrane ter seveda preskrbi in gostinsko-turistični dejavnosti na širšem celjskem območju. Takšen sistem je ob ustanovitvi sprejel zelo odgovorno nalogo. Tovariš predsednik, kakšni so rezultati petletnega delovanja? Franc Ban: »Lahko smo zadovoljni. Pet let je sicer kratko obdobje za uveljavitev in čvrsto medsebojno povezanost Meraa, ki danes združuje 21 delovnih organizacij. Kljub vsemu nam je uspelo utrditi medsebojne odnose, se dokaj dobro organizirati ter po branžnem načelu uspešno soočiti interese med organizacijami združenega dela ter tako graditi stvarne načrte gospodarjenja in napredka. To trditev bi lahko podkrepili s konkretnimi kazalci našega skupnega dela in razvoja na različnih področjih od rasti primarne kmetijske proizvodnje, predelave ter blagovnega prometa in gostinsko turistične dejavnosti. Zelo pomembno je bilo vseskozi tudi pospeševanje izvoza, usklajena naložbena politika, združevanje sredstev na ravni sestavljene organizacije ter krepitev poslovnega povezovanja s številnimi organizacijami združenega dela in sestavljenimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji« Ob ustanovitvi so bile sprejete dolgoročne razvojne usmeritve, ki pa jih je takšno povezovanje v sistem tudi terjalo: od večjega izkoriščanja naravnih prednosti, proizvodnih zmogljivosti do razvijanja preskrbovalne mreže in gostinsko turistične dejavnosti. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je sestavljeni organizaciji Merx uspelo dokaj hitro zaorali nove brazde v razvoju? Franc Ban: »Moramo priznati, da smo na vseh omenjenih področjih naredili veliko, čeprav sami še nismo zadovoljni. Prepričani smo, da nam to uspeva tudi zato, ker se vsakodnevno spopadamo z.odprtimi vprašanji v vseh okoljih, jih družno rešujemo in nikoli nismo pričakovali rešitve od drugod. Pa še nekaj je zelo pomembno: zavedali smo se, in to velja tudi za naprej, da so za vsak razvoj pa tudi za sprotno razreševanje problemov usodnega pomena ljudje, ki jim moramo zaupati. To so predvsem mladi ljudje, ki skupaj z izkušenimi znajo jn zmorejo rešiti še tako zapletene probleme. Še vedno pravimo, da so največje rezerve v ljudeh, pridobiti jih je potrebno in jih za njihovo uspešno delo tudi primerno nagraditi.« V današnjem času lahko obstanejo samo dobri veliki sistemi. Eden takšnih je tudi Men, kar nam potrjuje dejstvo, da je veliko pobud za vključevanje v ta sistem. Samo od ustanovitve se je vključilo šest delovnih organizacij. Tovariš predsednik, kakšna je pravzaprav dolgoročna usmeritev sestavljene organizacije Men? Franc Ban: »Res je, v naši dolgoročni strategiji razmišljamo o tem, da bi se povezale v Mera še nekatere delovne organizacije oziroma da bi na skupnih razvojnih izhodiščih povezali nekatere manjše delovne organizacije znotraj Meraa. Naša dolgoročna usmeritev je in ostaja razvoj blagovnega prometa v vseh smereh, dogovorjeni in dokaj ambiciozni programi pridelave in predelave hrane in nekateare dolgoročne poteze gostinsko turistične dejavnosti, za katero menimo, da mora Mera kot veliko združenje storiti veliko več. Torej gre za panožno načelo organiziranja in mislimo, da je to prava usmeritev.« Tovariš predsednik, kaj je bilo v tem kratkem, pa vendar uspešnem obdobju sestavljene organizacije združenega dela narejenega za delavca? Franc Ban: »To je želo pomembno vprašanje. Pomembno pa zaradi tega, ker življenjski standard delovnih ljudi v zadnjem obdobju zaradi znanih razmer občutno pada. Poudariti moram, da je bilo v tem času ogromno narejenega za izboljšanje delovnih razmer in s tem socialne varnosti, za nagrajevanje po delu, ki pa še zdaleč ni takšno, kot si ga želimo, prehrano in standard ljudi, za učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj. V Merau je več kot polovica zaposlenih žensk, pa tudi mladih je sorazmerno veliko. Tu so problemi specifični, vezani so na, delovni čas, na varstvo otrok in podobno. Zdi se mi, da bomo morali v naslednjem obdobju še več'narediti v tej smeri.« — Kakšni so načrti za leto 1986? Franc Ban: »Za nas je pomembno, da zaključimo poslovno leto 1985 uspešno, brez izgub, kar velja seveda za vseh 21 delovnih organizacij. Devetmesečni rezultati letošnjega leta kažejo dobro, prepričani smo, da bo tako tudi ob koncu leta. To bo dobra podlaga za štart v letu 1986 in s tem v novo srednjeročno obdobje. Tudi za leto 1986 snujemo smele, vendar stvarne načrte razvoja tako v proizvodnji in predelavi hrane, ker bomo v letu 1986 končali veliko industrijsko pekarno v Celju, kot tudi na področju blagovnega prometa in gostinsko turistične dejavnosti. Manj bo naložb večjega obsega, zato pa več posodobitev, tehnoloških izboljšav, specializacije, usmeritev v izvoz in seveda skrbi za boljši družbenoekonomski položaj vseh zaposlenih. Krepili bomo skupne funkcije sestavljene organizacije, ker se je to v praksi pokazalo za koristno in pravo razvojno strategijo vseh članic in Meraa kot celote.« sozda, so bila predmet skupne seje predsedstva OK ZKS Celje in predsedstva AK ZK sozda Mera. V letih 1982, 1983, 1984 in maja 1985 je predsedstvo AK ZK ob navzočnosti ostalih družbenopolitičnih organizacij in organov ter članov kolegijskega poslovodnega odbora vodilo pogovore z najodgovornejšimi predstavniki zveznih in republiških organov ZK, na katerih so bili celovito obravnavani problemi dela in živ ljenja Meraa. Tudi v prihodnje bodo komunisti sestavljene organizacije združenega dela Mera z največjo odgovornostjo reševali probleme, si prizadevali za izpolnjevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, za uveljavljanje in utrjevanje samoupravnega, družbenopolitičnega in delegatskega sistema ter po-družbljanje SLO in DS, posebno paše za krepitev informativnega sistema. Za sozd dela tudi več kot 2.700 kooperantov Kmetijske delovne organizacije imajo približno 33.000ha obdelovalnih kmetijskih zemljišč, od teh je samo 995 v družbenem sektorju. 430 ha je sadovnjakov in vinogradov. Ostala zemljišča so namenjena za pridelovanje hrane za pitanje živine. Iz tega prikaza vidimo, da se večina proizvodenj odvija v kooperacijski proizvodnji. 3000 kooperantov v sozdu vzredi 8000 pitancev, 4600 prašičev. 371 ton brojlerjev, namolze 14 mil. litrov mleka ter pridela 1250 ton pšenice. Poleg tega so kooperanti pomembni pridelovalci zelenjave, sadja in še nekaterih drugih proizvodov. Tako pomembnemu delu proizvodnje pa po moji oceni posvečamo premalo po- zornosti. Zato smo v program dela odbora za proizvodnjo, ki deluje na ravni sozda in ga imenuje delavski svet sozda, uvrstili tudi dopolnilno izobraževanje pospeševalne službe. Posebna strokovna skupina, sestavljena iz strokovnih delavcev Živinorejsko veterinarskega zavoda. Kmetijsko izobraževalnega centra Celje in sozda, pripravlja vsebinski program usposabljanja. Na ta način želimo doseči večjo učinkovitost pospeševalne službe, boljši odnos do kmeta kooperanta, pospešiti prenos strokovnega znanja na kmeta kooperanta ter tako zagotoviti povečano in trajno proizvodnjo. Le s povečano proizvodnjo pridobita oba partnerja: proizvajalec in organizator proizvodnje. Organiziranost sozda Merx - KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR -" 'PREDSEDNIK KPO ■ NAMESTNIK-PODPRED-SEDNIK KPO ZA.EKONOMIKO IN FINANCE PODPREDSEDNIK KPO ZA ORGANIZACIJO IN RAZVOJ SEKTOR ZA INFORMATIKO SEKTOR ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE SEKTOR ZA MARKETING SEKTOR ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO SEKTOR ZA RAZVOJ IN ‘INVESTICIJE D S S S 1 SOZD MERX CELJE DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE . DO POTROŠNIK CELJE DO BLAGOVNI CENTER INTERNA BANKA SOZD MERX CELJE PODPREDSEDNIK KPO ZA TEHNOLOGIJO, PROIZVODNJO IN POSLOVNO KOORDINACIJO KMETIJSKA ZADRUGA CELJE KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO i TOZD TRANSPORT LAŠKO TZO LAŠKO T07D PROIZV.IN PRED. LAŠKO - TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST - TOZD KLAVNICA - TOZD TRANSPORT - TOK ŠENTJUR L-TOZD LASTNA KMET.PROIZVODNJA rDSSS KMETIJSKA ZADRUGA SL.KONJICE-^ TOZD LASTNA PROIZVODNJA { - TZO SLOVENSKE KONJICE TOZD PEKARNE IN SLAŠČIC.CELJE TOZD PEKARNE IN SLAŠČ.R.SLATINA TOZD MLIN CELJE rDSSS -TOZD PRODAJA CELJE - TOZD PRODAJA LAŠKO -TOZD PRODAJA ŠENTJUR - - TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ - TOZD PRODAJA RAVNE -TOZD PRODAJA SL.GRADEC L TOZD PRODAJA RADEČE D S S S TOZD PRESKRBA CELJE TOZD PRAŽARNA TOZD TRANSPORT DO DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE DO SAVINJA MOZIRJE - DO MODA CELJE - DO TKANINA CELJE - DO TEKO CELJE - DO AVTOIEHNIKA CELJE - DO AVTO CELJE DO REKLAMA CELJE DO KOŠENJAK DRAVOGRAD DO TURIST NAZARJE DO HOTELI GOSTINSTVO CELJE DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA DO RTC GOLTE MOZIRJE D S S S TOZD JELEN TOZD VARNOST TOZD DOM TOZD VELEPRODAJA CELJE TOZD MALOPRODAJA CELJE TOZD POTROŠNJA ZAGORJE TOZD GOST.IN TUR. CELJE TOZD GOST.IN TUR. RAVNE TOZD GOST.IN TUR. RADLJE rDSSS - TOZD MAJOLKA CELJE - - TOZD OJSTRICA CELJE - TOZD NA-NA CELJE - TOZD SAVINJA LAŠKO MAKROOBGANIGRAM Posnetek na dan 5. 11. 1985 MERK VESTNIK Kmetijska proizvodnja Sestavljena organizacija Merx s svojimi proizvodnimi možnostmi se uvršča med pomembnejše kmetijske proizvajalce. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana v družbenem in zasebnem sektorju. V sestavljeno organizacijo so vključene štiri kmetijske delovne organizacije: Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Celje. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na 19.000 ha družbenega in zasebnega sektorja- Proizvodnja kmetijskih proizvodov v sozdu Merx je naslednja: govedo, prašiči, brojlerji, kunci, jarkice, jajca, mleko, jabolka, vrtnine. V sestavljeni organizaciji Merx velja posebnaskrb spreminjanju kvalitete zemljišč z intenzivnejšo obdelavo, melioracijami in komasacijami. Tako so v zadnjih treh letih meliorirali in komasirali blizu tisoč hektarov družbenih in kooperacijskih zemljišč. Živinoreja je organizirana v družbenem in zasebnem sektorju. V družbenem sektorju je poudarek na pitanju govedi. V kooperacijski proizvodnji je organizirana kombinirana proizvodnja mleka in mesa. Poleg živinorejske proizvodnje pospešu- jejo pitanje prašičev v kooperacijski proizvodnji mini farme. V perutninarski proizvodnji so usmerjeni v pridelavo konzumnih jajc, v kooperacijski proizvodnji pa v pridelavo brojlerjev in jarkic. Sadjarska in vinogradniška proizvodnja je organizirana na 400 ha družbene proizvodnje, od tega je sadjarska dolgoročno usmerjena izključno v izvoz. Poleg družbene proizvodnje razvijajo sadjarsko pridelavo tudi v kooperaciji v sadjarskih skupnostih. Z visoko tehnologijo v vinogradništvu pa uspešno dosegajo kvaliteto vina, ki je na ravni boljših slovenskih vin. Predelovalna industrija geeemeeeceMiB Delež dejavnosti v sestavi zaposlenih, celotnega prihodka, dohodka in akumulacije (krogi od znotraj navzven) v sozdu Merx kmet.,pred., proizvodnja trgovina gostinstvo, turizem Sem spada DO Mlinsko predelovalna industrija. Kmetijski kombinat Šentjur, tozd Klavnica in Kmetijska zadruga Laško, tozd Proizvodnja in predelava mesa. V klavno predelovalni industriji so zmogljivosti prilagodili lastni surovinski bazi, predelavo pa potrebam trgovskih delovnih organizacij. Uvajajo novo dejavnost — klanje kuncev. • Pomembno vlogo v verigi predelovalne industrije ima kisarna zelja. S povečanjem kapacitet se kisame lotevajo uresničevanja programa pol pripravljene hrane, hrane. Z rekonstrukcijo mlina in z dograjenimi silosi bo mlinsko predelovalna industrija dober oskrbovalec trga in lastnih pekarn z vsemi vrstami mlevskih izdelkov. Dve industrijski pekarni in devet manjših pekarn že zagotavljajo kvalitetno oskrbo s kruhom. Program nove pekarne v Celju bo to kvaliteto le še utrdil. Strokovno dodelana tehnologija vina v konjiški kleti zagotavlja oskrbo trga s kvalitetnim ko-njičanom. Proizvodi predelovalne industrije: sveže meso, mesni izdelki, kunčje meso, vino, kislo zelje, mlevski izdelki, kruh in pecivo. MERK VESTNIK Priznanja in plakete Trgovina na debelo in drobno Dejavnost blagovnega prometa na debelo predstavlja 35 % celotnega prihodka sozda. V sestavljeni organizaciji so tri delovne organizacije, ki se ukvarjajo s trgovanjem na debelo. To so: DO Blagovni center Celje, DO Dravinjski dom, tozd Varnost Slovenske Konjice in DO Tkanina, tozd Veleprodaja Celje. Za opravljanje grosistične dejavnosti imajo večja skladišča v Celju, Slovenj Gradcu, Ljubljani in Krškem. Primarna naloga trgovine na debelo je oskrba lastne maloprodaje. Pri nakupu živil sodelujejo z večino proizvajalcev prehrambenega in neprehram-benega blaga v naši državi. S trgovino na drobno se v sozdu Merx ukvarja 9 delovnih organizacij, v maloprodajni mreži pa je zaposlenih 2762 delavcev. Letni prihodek znaša prek 15 milijard dinarjev, kar pomeni v strukturi celotnega prihodka 41.7 %. V sozdu je razvita tudi prodaja vozil, nadomestnih delov in drugega materiala. Ta dejavnost pomembno prispeva k razvoju transporta v celjski regiji, v Zasavju in na Koroškem. Velik poudarek bo dan tudi nadaljnjemu razvoju servisne dejavnosti in prodaji vseh vrst materialnih vozil. Gostinsko turistična dejavnost Gostinsko turistična dejavnost je sicer v primerjavi z blagovnim prometom, kmetijstvom in živilsko predelovalno proizvodnjo v sestavljeni organizaciji Merx najmanjša po obsegu, pa je Vendarle zelo raznolika in nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa, od zdraviliškega turizma do zimske in letne rekreacije na Pohorju in Golteh. V tej dejavnosti je zaposlenih okoli 1200 delavcev, ki upravljajo 13 hotelov, 25 gostišč, 15 restavracij ter številne druge gostinske objekte, pa tudi z 12 smučarskimi vlečnicami in eno gondolo. Vsi ti objekti že danes veliko pomenijo v slovenski turistični ponudbi, možnosti, da se ta delež še poveča, so zelo velike, saj ima področje celjske regije in Koroške, kjer je gostinsko turistična dejavnost Merxa največja, velike tovrstne načrte. Znotraj te dejavnosti v okviru sestavljene organizacije se vedno bolj oblikujejo tri zaokrožena področja, ki sicer imajo skupno razvojno osnovo, pa se vendarle med seboj ločijo po nekaterih posebnostih. Največje področje predstavlja gostinska ponudba na vsem območju, kjer deluje sozd Merx in ki je v pretežnem delu namenjena prebivalcem, ki tu živijo. Na njem je vrsta kvalitetnih in priznanih objektov, ki precej presegajo običajno gostinsko ponudbo, vedno bolj posegajo na čisto turistično področje in tako postajajo znani po naši domovini pa tudi zunaj njenih meja. Tudi v prihodnje bo treba povečati kakovost gostinske ponudbe, število prijetno urejenih lokalov in vzgajati sposobne gostinske delavce. Drugo področje je zdravstveni turizem, ki se razvija na Dobrni. To področje je v gostinsko turistični ponudbi sestavljene organizacije tisto, ki je najbolj pogumno zakorakala na pot razvijanja tujskega turizma. Zaradi znane kakovosti zdravniških in gostinskih storitev na Dobrni je razvoj zdraviliškega turizma v okviru našega sozda usmerjen predvsem v povečanje ustreznih bivalnih zmogljivosti, ki imajo realne možnosti, da bistveno povečajo število gostov, zaradi velikega zanimanja v tujini za tovrstne storitve pa je stvarno pričakovati tudi veliko večji devizni priliv. Tretje področje obsegata rekreacijska centra na Kopah in Golteh. ki sta se doslej, zaradi pomanjkanja akumulacije, sicer počasneje razvijala, vendar je, z SLA VNOSTNA SEJA DS SOZDA BO 25. NOVEMBRA OB 12. URI V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA Sestavljena organizacija združenega dela Merx slavi letos 5. obletnico. Ta jubilej bomo proslavili zelo skromno in sicer s slavnostno sejo delavskega sveta sozda, ki bo 25. novembra ob 12. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na ta dan. torej 25. novembra, bodo podeljene tudi vse plakete, priznanja in nagrade, ki jih podeljujemo vsako leto najzaslužnejšim delavcem, posameznikom in skupinam pri razvoju Merxa. V kulturnem sporedu bo sodeloval pevski zbor delovne organizacije Avto Celje. ustrezno rešitvijo financiranja žičnic, dana možnost za njun hitrejši in kvalitetnejši razvoj. Da sta centra priljubljena, zlasti pri smučarjih, dokazuje dejstvo, da sta za zimsko sezono vedno razprodana že več mesecev prej, preden padejo prve snežinke. Šibka točka dosedanjega razvoja gostinsko turistične dejavnosti v sestavljeni organizaciji je bila predvsem njena premajhna povezanost v osnovnih poslovnih funkcijah, zlasti pa v nepovezanem in neusklajenem tržnem prijemu. v premajhni in neenotno oblikovani ekonomski propagandi in v razdrobljenem financiranju razvoja. Zato si bomo morali v prihodnje prizadevati predvsem za odpravljanje teh poman jkl jivosti, tako da bi lahko gostinstvo in turizem Merxa celoviteje izrabila razvojne možnosti, ki jih nudi celjska regija z enkratno Zgornjo Savinjsko dolino ter Koroška s svojim delom Pohorja in ostalimi lepotami. -J. Vsako leto podeljujemo na dan Merxa priznanja in pohvale za posebna prizadevanja posameznih delavcev, skupine delavcev v temeljnih oziroma enovitih delovnih organizacijah in v drugih oblikah samoupravne organiziranosti v sestavljeni organizaciji pri uresničevanju ciljev in razvoja sozda ter športni in kulturni dejavnosti, Priznanja in pohvale pa lahko podelimo tudi drugim delovnim organizacijam ali posameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju sozda. Priznanja in pohvale podeljujemo v obliki plaket in priznanj. Komisija za podelitev plaket in priznanj sestavljene organizacije Merx, imenovanana centralnem delavskem svetu sozda, je nasvojih sejah 17., 23. in 28. oktobra na podlagi razpisa za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj pripravila predlog nagrajencev, ki.ga bo na slavnostni seji potrdil delavski svet. ZLATA ZNAČKA MERKA je najvišje priznanje in se letos podeli Jožetu Gračnerju, podpredsedniku kolegijskega poslovodnega organa sozda, za njegov ustvarjalni in odgovorni prispevek k ustanovitvi in dograjevanju sestavljene organizacije združenega dela Merx Celje PLAKETA Z NAGRADO: 7-dnevni penzion v Zdravilišču Dobrna se podeljuje delavcem in združenim kmetom — članom kmetijskih organizacij za njihovo prizadevno in uspešno delovanje na ekonomskem in družbenopolitičnem področju. Plaketo z nagrado prejmejo: JOŽE MLAKAR, Blagovni center, tozd Preskrba ANA ŽALAR, Blagovni center, tozd Preskrba C1TA ZALOŽNIK, Blagovni center, tozd Pra-žarna MIRA KOLAR, Moda OLGA ŠPES, Potrošnik, tozd Prodaja Celje IVANKA MIKŠA, Potrošnik, tozd Prodaja Laško JANEZ GRNJAK, Potrošnik, tozd Prodaja Ravne na Koroškem FRANC VENGUST. Kmetijski kombinat Šentjur, TOK ANA BOŽNIK, Gostinsko podjetje Celje, tozd Ojstrica ELZA SAGADIN, Delovna skupnost sozda Merx PLAKETA se letos prvič podeljuje poslovnim partnerjem izven sozda Merx za njihovo pomembno finančno pomoč pri realizaciji investicijskega programa sozda Merx. Plaketo prejmeta DO KONUS iz Slovenskih Konjic in DO HP PIVOVARNA iz Laškega. PLAKETA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO MERK se podeljuje skupini delavcev oz. združenih kmetov ali organizacijski enoti ter delavcem in združenim kmetom za njihovo prizadevno in uspešno delovanje na gospodarskem in družbenopolitičnem področju ter za krepitev dobrih medsebojnih odnosov. Delavci in združeni kmetovalci prejmejo plaketo za izredno uspešno večletno delo oz. sodelovanje, ki daje vidne rezultate na gospodarskem področju. Plaketo prejmejo: PAKIRNICA SADJA IN ZELENJAVE, Blagovni center, tozd Preskrba SAMOPOSTREŽBA SOČA, Potrošnik, tozd Prodaja Celje PRODAJALNA ŽELEZNINA, Tkanina, tozd Potrošnja Zagorje SAMOPOSTREŽBA POSLOVALNICA 1, Savinja Mozirje EMBAL1RNICA MLEVSKIH IZDELKOV, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Mlin SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA IN SLAŠČIČARNA NA-NA, Gostinsko podjetje Celje, tozd Na-na IVAN POŽLEP, Avto IVAN DERŠEK, Avtotehnika PAVLA OSRAJNIK, Blagovni center tozd Preskrba VLADO VEREN, Dravinjski dom PAVLA RAVLJEN, Potrošnik, tozd Prodaja Šoštanj KAREL PLANKO, Potrošnik, tozd Prodaja Laško ERIKA GAJŠEK, Potrošnik tozd Prodaja Celje IVANKA WEBER. Potrošnik, tozd Prodaja Slovenj Gradec JOŽE RAZGOR, Potrošnik, delovna skupnost FRANC BRINOVŠEK, Savinja Mozirje MILAN ZAJC, Teko ANTONIJA PODPLAT AN, Moda ROMANA ŠELIGO, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Pekarne in slaščičarne Celje FRANC OBU, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Pekarne in slaščičarne Celje FRANC KNEZ, Kmetijski, kombinat Šentjur RASA BRKLJAČIČ, Kmetijska zadrugaLaško, tozd Proizvodnja in predelava mesa VIKTOR JERAN, Kmetijska zadruga Laško, kmet kooperant KRISTINA HVALA, Hoteli-gostinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Celje ANICA LEDINEK, Hoteli-gostinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem ANICA KRENKER, Turist Nazarje JOŽE BAROVIČ, Zdravilišče Dobrna FRANC SENICA, Interna banka sozd Merx PRIZNANJE Z NAGRADO 7-DNEVNEGA PENZIONA V ZDRAVILIŠČU DOBRNA se podeljuje delavcem in združenim kmetom za njihovo prizadevno in uspešno delovanje na vseh področjih dela v Merxu Priznanje z nagrado prejmejo: ANTON SPOLENAK, Blagovni center, tozd Transport in obrtne storitve ANICA STRMČNIK, Potrošnik, tozd Prodaja Ravne na Koroškem MARTINA VERBOVŠEK, Potrošnik, tozd Prodaja Celje IGNAC FIJAVŽ, Kmetijska zadruga Celje, združeni kmet JOŽEFA OJSTERŠEK, Gostinsko podjetje Celje, tozd Majolka PRIZNANJE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO MERK se podeljuje skupini delavcev oziroma združenih kmetov ali organizacijski enoti ter delavcem oz. združenim kmetom za njihovo prizadevno in uspešno delovanje na ekonomskem in političnem področju. Priznanje prejmejo: PEVSKI ZBOR, Avto Celje MEŠANI PEVSKI ZBOR, Gostinsko podjetje Celje ODBOR ZA KULTURO PRI KONFERENCI SINDIKATA, Kmetijski kombinat Šentjur PRODAJALNA NA VASI, Prevalje, Potrošnik. tozd Prodaja Ravne na Koroškem RUDI JAGER, Avtootehnika ŠTEFKA KOMERIČKI. Blagovni center, delovna skupnost DRAGICA MIRT, Blagovni center, tozd Preskrba VIDA PRISTOVNIK, Dravinjski dom, tozd Jelen MARIJA ŠPEC, Moda MAKS MIUC. Potrošnik, Tozd Prodaja Celje SLAVICA VRHOVNIK. Potrošnik, tozd Prodaja Celje OLGA MIŠMAŠ, Potrošnik, tozd Prodaja Laško IVAN ODER, Potrošnik, tozd Prodaja Slovenj Gradec IVAN GRAČNER, Potrošnik, tozd Prodaja Šen tjur JOŽEFA PELKO, Potrošnik, tozd Prodaja Šoštanj ANTČN KRAJNC, Teko ANICA BRUS, Teko ELIZABETA KODRIN, Teko PAVLA OPREŠNIK, Tkanina, tozd Veleprodaja IVANA PRIMOŽIČ, Tkanina, tozd Maloprodaja MARIJA KRAJNC, Kmetijski kombinat Šentjur FRANC CENCELJ, Kmetijska zadruga Celje, združeni kmet ZDENKO MARGUČ, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, tozd Lastna proizvodnja MILAN POTOČNIK, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, TZO Zadružništvo LUDVIK ŠPEH, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Pekarne in slaščičarne Celje RADOVAN DJURIČIČ, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Pekarne in slaščičarne Celje ZOFIJA SMEH, Hoteli Gostinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Celje JUSTINA LIPOVŠEK, Hoteli gostinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem ERIKA HANŽEKOVIČ, Hoteli gostinstvo, tozd Gostinstvo Ravne na Koroškem MARIJA FLIS, Košenjak Dravograd HELENA BREZNIK, Turist Nazarje VERA HRIBERNIK, Zdravilišče Dobrna MARTA ČREP, Interna banka sozda Merx KAREL LEBEN, delo vna skupnost sozda Merx MERK VESTNIK STRAN 5 NOVEMBER 1985 Pogovor z Jožetom Gračnerjem Jože Gračner, podpredsednik kolegijskega poslovodnega odbora za tehnologijo, proizvodnjo in poslovno koordinacijo, edini letošnji dobitnik nagrade zlati znak Merxa: »Delo, ki ga opravljam, je zelo pestro. Zajema koordinacijo celotne proizvodnje, kmetijske in predelovalne, ter celotno poslovodno koordinacijo, torej usklajevanje vseh blagovnih pretokov znotraj sistema in tudi do dobaviteljev in kupcev.« Je vaše delo težavno? »Vsako usklajevanje je v današnjih razmerah težavno, zlasti usklajevanje kmetijske proizvodnje; ta je podvržena specifičnim zakonitostim, ki jih naša družba včasih priznava, včasih pa tudi ne. Težavno je tudi usklajevanje blagovnih pretokov, urejevanje dohodkovnih odnosov in zaključevanje reproverig. Slednje uspevamo urejati znotraj sozda predvsem na področju reje živine, predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov, pridelave sadja in zelenjave ter vse ostale proizvodnje.« Koliko časa že opravljate dela in naloge podpredsednika KPO? »Od prvega dne ustanovitve sozda: podpisan je bil samoupravni sporazum in imenovan kolegijski poslovodni odbor, v katerem smo si razdelili dela in naloge.« Orišite prosim vaše začetke v Mer.ni, ko še ni bil sozd! »Pred desetimi leti sem prišel v delovno organizacijo Mera. ki je takrat imela 17 tozdov s približno 3.000 zaposlenimi. Opravljal sem dela in naloge direktorja delovne skupnosti. Takratni in današnji Mera nista primerljiva; DO Mera so sestavljali tozdi trgovinske dejavnosti (prodaja na veliko in malo) ter po en tozd predelovalne industrije in gostinstva. Današnja sestavljena organizacija Mera je veliko večja: pridružila sta se kmetijska proizvodnja in turistična dejavnost, razširila pa se je tudi predelovalna industrija.« Lahko kaj več poveste o investicijah v sozdu? »Članice sozda so v prvih letih obstoja sestavljene organizacije krepko vlagale na področju kmetijstva, tako v družbeni kakor tudi v zasebni sektor, v blagovnice in markete, v preskrbno središče, iz katerega poteka celotna distribucija prehrambenega blaga, v gostinstvo (hotela Konjice in Laško), v zimske turistične centre, pri katerih naj omenim težave z revitalizacijo ZTC Golte ter ureditvijo in usposobitvijo Kop za zimski in poletni turizem. Načrtov je bilo še veliko več, spričo težav, ki so danes prisotne vsepovsod, pa so se investicijske ambicije nekoliko zmanjšale. Smo pred začetkom gradnje pekarne, namenjene izključno Celju, in dograjujemo silose, vendar v prihodnjem letu ne načrtujemo večjih vlaganj, kar pa še ne pomeni, da ne bomo posodabljali obstoječih zmogljivosti v trgovini in gostinstvu ter pospeševali kmetijske pridelave in predelovalne industrije. Prevladuje mnenje, da z vlaganjem ne smemo zastati, temveč mu kvečjemu lahko zmanjšamo obseg.« Ali je sedanja organiziranost sozda Merx optimalna? »Na osnovi rezultatov preteklih petih let lahko smelo trdim, daje naša organiziranost optimalna. Predvidene so še nekatere spremembe, predvsem v specializiran ju posameznih dejavnosti in združevanju manjših organizacij enakih dejavnosti v večje organizacijske oblike. Tako sozd ne bo imel delovnih organizacij z velikim številom zaposlenih in velikim prihodkom na eni ter le za desetino tako velikih organizacij enake dejavnosti na drugi strani.« Kakšna je povezanost obeh velikih sistemov v regiji, sozdov Merx in Hmezad? »Prvi začetki te povezanosti se kažejo v lani ustanovljeni planski poslovni skupnosti. V dokumentu. ki smo ga podpisali predstavniki obeh sozdov, piše, da bomo skupaj načrtovali razvoj, skrbeli za maksimalno izkoriščenost obstoječih zmogljivosti obeh sestavljenih organizacij, realizirali vse možne blagovne pretoke, uporabljali skupno znanje na področju avtomatske obdelave podatkov, skupaj uporabljali finančne potenciale obeh internih bank ter v Sloveniji in Jugoslaviji skupaj nastopali pred dobavitelji, ki so za določene blagovne skupine v obeh sozdih isti.« Koliko od tega, kar je zapisano, se že izvaja? »V enem letu ni mogoče veliko realizirati, prve korake pa smo že naredili. Plansko poslovno skupnost vodi poslovni odbor, na posameznih področjih pa delujejo ustrezne komisije, sestavljene iz članov obeh sozdov. Te komisije v svojih dejavnostih načrtujejo skupen razvoj v vseh smereh.« Se strinjate z ugotovitvijo, da bo hrana v bodočnosti trgovine igrala prevladujočo vlogo? »Vsekakor. Že danes SOZD Mera s hrano oskrbuje približno 13,5 odstotka slovenskega prostora, oziroma okrog 300 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da je za Mera pridelava in prodaja hrane preko trgovine in gostinstva ena najpomembnejših dejavnosti.« Kakšna je izvozna naravnanost sozda? »Cilj vseh organizacijskih oblik gospodarstva je, da bi čim več izvažali. Prva leta smo v tem pogledu dosti naredili in bili uspešni, zdaj pa se nam to rahlo ruši, kot se, zaradi omejitev, ruši v celotnem agroživilskem kompleksu. Pri nas smo bili močno vezani na maloobmejni promet, ki je trenutno pod udarom določenih sankcij. Po mojem danes ni težko prodati hrane na tujem tržišču — težje jo je pri nas (ne lev našem sozdu) pravilno pripraviti za tuji trg. Urejamo oddelek za pripravo hrane za izvoz, saj si brez tega ne znamo predstavljati kontinuiranega in pospešenega izvoza. Dolgoročno gledano, na primer, niso zanimive gajbe ali palete jabolk, temveč majhni zavitki, ki jih je moč prodati neposredno na tuji trg. Naša pomembna izvozna postavka so tudi kunci: načrtujemo izvoz pol milijona oziroma približno 1.200 ton kuncev na leto.« Kaj vam pomeni zlati znak Merxa? »Pred dvema letoma sem, skupaj s še dvajsetimi delavci sozda, dobil plaketo Meraa. To je bilo zame veliko priznanje, ki ni povzročalo občutkov dvoma, saj je bilo nagrajencev več. Najvišje priznanje, ki ga bom letos prejel samo jaz, pa mi že poraja pomisleke. Menim, da je delavcev, ki bi bili upravičeni do te nagrade, še cela vrsta. Zlati znak Meraa mi ne pomeni le priznanja, temveč tudi obvezo za nadaljnje uspešno delo, kar je v sozdu, kakršen je naš, težavna naloga.« Nosilci funkcij c d ustanovitve do danes iiiii PREDSEDNIKI DELA VSKEGA SVETA v letu 1981/1982 Lojze RECKO v letu 1983/1984 Valentin VIDMAR v letu 1985/1986 Marija ČONČ R”l|||| m PREDSEDNIKI POSLOVNEGA ODBORA v letu 1981/1982 Lojze FORŠTNER v letu 1983/1984 Raša BRKLJAČIČ v letu 1985/1986 Ivan LENKO PREDSEDNIKI AKCIJSKIH KONFERENC Z K Žare FRANČEŠKIN Berti LEBIČ PREDSEDNIKI KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA Majda MEŠTROV Boris ROPOŠA Branko OSET .4 K Tl V Z. VEZE BORCE V je vodil Stanko GOLA VŠEK Sovlaganje v proizvodnjo hrane Zagotovilo za dolgoročno in varno preskrbo z osnovnimi živili Bila so leta, ko je bilo vseh živil v izobilici, poraba umirjena. Na trgu smo si prizadevali, kdo bo ceneje ponudil razne osnovne prehrambene proizvode in kdo se bo bolj približal potrebam trgovine s sodobnim načinom em-baliranja moke, sladkorja in dnu g ih pomembnejših živil, da si bo zagotovil prodajo teh proizvodov. Leta so tekla, postopoma so se začele spreminjati gospodarske razmere na jugoslovanskem trgu. Zaradi mnogih nerešenih sistemskih vprašanj agrarne politike ter politike oblikovanja tako odkupnih kot prodajnih cen osnovnih živil je prihajalo do nevzdržnih cenovnih neskladij. Kot posledica takšnega stanja je prihajalo do zmanjšanja pridelovanja pšenice, sladkorne pese, oljaric. Na trgu so se vse pogosteje pojavljale težave pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi in drugimi pomembnejšimi proizvodi vsakodneve preskrbe. V obdobju od 1970 do 1978 ni bil problem zagotoviti potrebna devizna sredstva (predvsem zelene dolarje) za uvoz pšenice, oljaric ali surovega olja in sladkorja ter tako obvladovati nemoteno preskrbo. Ko smo spoznali, da je potrebno najete dolarske kredite v tujini tudi vrniti, smo se šele zavedli, kaj pomeni biti odvisen od uvoza prehrambenih proizvodov iz tujine ob obilici kakovostne, vendar neobdelane zemlje doma. Preskrba z osnovnimi živili je vse bolj škripala. Po letu 1980 so bile mnoge družbenopolitične skupnosti prisiljene omejiti porabo tako prehrambenih proi: z vodo v kot pralnih sredstev. V ekstremnih primerih so bile uvedene nakupovalne kartice in različne nakupovalne izkaznice, s katerimi se je omejeval nakup moke, olja, sladkorja in pralnih praškov. Kritična pfeskrba na širšem Podpis samoupravnega sporazuma s Somborom jugoslovanskem območju je spodbudila razprave v najvišjih družbenopolitičnih organih naše skupnosti, da je rešitev le v povečani proizvodnji hrane, to pa lahko dosežemo samo z usposobitvijo neobdelanih zemljišč tako v Sloveniji kot drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. Tako kot je zmanjkalo dolarjev za uvoz živil, je tudi primanjkovalo dinarjev za usposobitev zemljišč in večjo proizvodnjo hrane. Sovlaganje vseh porabnikov v vse proizvodne aktivnosti, ki bi lahko zagotovile povečano proizvodnjo hrane, je postalo osnovno gibalo za postopno odpravo pomanjkanja osnovnih prehrambenih in drugih proizvodov vsakodnevne porabe. Sestavljena organizacija Mera Celje in njeni predniki smo kmalu spoznali, da je rešitev vprašanja dolgoročne nemotene preskrbe z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi vsakodnevne preskrbe v načrtnem sovlaganju v urejanje zemljišč za pridelovanje žitaric, sladkorne pese in oljaric ter v proizvodne obrate, ki bodo zagotovili potrebne količine hrane za območ- je, ki ga preskrbujejo ozdi v sozdu Mera Celje. Da bi Sloveniji zagotovili nemoteno preskrbo z osnovnimi prehrambenimi proizvodi in da bi se bremena preskrbe enakomerno porazdelila na posamezne velike organizacijske sisteme, je republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve opredelil preskrbovalna območja, ki jih preskrbujejo posamezni sistemi. Tako SOZD Mera Celje skrbi za preskrbo 13,5 % prebivalcev SR Slovenije, ki živijo na območju delovanja ozdov združenih v Mera. Za zagotovitev nemotene preskrbe omenjenega števila prebivalcev je potrebno letno zagotoviti naslednje količine osnovnih prehrambenih proizvodov, in sicer: — 24.000t pšenice — 6.000t pšenične moke — 15.000t koruze — 1,000t testenin ■ — 8001 riža — 7.500t sladkorja ' — 3.500t olja — 2.0001 krompirja — 3.200t pralnih praškov Za zagotovitev omenjenih količin osnovnih in drugih pomembnih proizvodov vsakodnevne preskrbe je bilo potrebno združiti s proizvodnimi organizacijami naslednja sredstva: v 000 din Prvi predsednik delavskega sveta Lojze Recko Tek. št. OZD — proizv. Sedež Sovlaganje združevanje Namen sovlaganja Leto sov. 1. »SERVO M1HAJL« Zrenjanin 5,171 pšenica 1977 2. »SIRMIUM« Sr. Mitroviča 5,333 pšenica 1979 3. »SOMBOR« Sombor 30,000 pšen. kur. 1980 4. »AGROUNIVERSAL« Kanjiža 20,000 pšen. kur. 1981 5. »ABC-POMURKA« M. Sobota 41,754 pšenica 1982 6. »OR A HO VICA« Orahovica 60,000 pšen. kur. 1983 7. »BELJE« Darda 15,000 sladkor 1983 8. Tovarna sladkorja Ormož 25,471 sladkor 1979 9. »CRVENKA« Crvenka 10,000 sladkor 1983 10. »HMEZAD« Žalec 58,222 mleko 1981 11. »MLINOPEK« M. Sobota 1,500 pšenica 1979 Skupaj 272,451 Pravilnost odločitve sozda prostoru. Ravno v tem obdobju grala Interna banka sozda Mera, Mera in njenih delovnih organi- pa je sozd Mera zelo uspešno ob- občina Celje in Samoupravna in- zacij za sovlaganje se je potrdila . vlad o val preskrbovalne težave teresna skupnost za i aospeševa- v kriznem obdobju pomanjkanja prav zaradi že omenjenega so- nje proizvodnje hrane in pre- osnovnih prehrambenih in dru- vlaganja. skrbe prebivalstva občin cel j- g ih proizvodov vsakodnevne skega območja, ki so omogočili, preskrbe, ki je zavladalo po letu Pn zbiranju sredstev za so vi a- da je sovlaganje potekalo po 1980 na širšem jugoslovanskem ganje je pomembno vlogo odi- programu. V trgovini na tretjem mestu v Sloveniji Dogovorjena poslovna politika Kot preskrbovalni sistem se sozd Mera predstavlja predvsem s trženjem. V sistem oskrbe prebivalstva v širšem smislu je poleg nosilcev poslov za določene blagovne skupine (grosisti) vključenih tudi 12 blagovnic, 20 marketov, 53 samopostrežb ter 190 trgovin raznih tipov. Na te prodajne enote je v celoti ali vsaj delno vezanih okoli 300.000 prebivalcev, ki zahtevajo vsakodnevno oskrbo. To je težka naloga, ne samo za maloprodajo, temveč tudi za oskrbovalca maloprodajnih enot. Za zagotovitev nemotene .oskrbe smo se dogovorili in samoupravno potrdili poslovno politiko sozda. Ta poslovna politika opredeljuje naloge proi- zvodnje, trgovine na debelo in drobno s skupnim ciljem; zagotavljanje dohodka vsem udeleženkam ob uspešni in celoviti oskrbi trga. Naloga ni enostavna niti lahka. Zato izvajanje te poslovne politike spremlja organ — komercialna koordinacija. Ugotavljamo. da je pot pravilna. Tudi razvojne usmeritve so jasne — krepitev vloge nosilcev poslov znotraj sistema. Iskati je treba druge oblike trženja tam. kjer je tak način za vse udeležence opravičljiv z dohodkovnega vidika. V maloprodaji pa se je treba predvsem usmeriti v delitev dela in specializacijo ob intenzivni izrabi in posodabljanju obstoje- čih prodajnih površin. V izgradnjo novih prodajnih površin bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju šli le tam, kjer je poleg potrebe tudi ekonomska upravičenost. Nekaj takih programov je še v pripravi. 1 MERK VESTNIK STRAN 6 NOVEMBER 1985 Plansko poslovna skupnost Hmezad — Mera Izteka se prvo leto plodnega delovanja plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx. V tem času so po podpisu samoupravnega sporazuma in imenovanju poslovnega odbora te skupnosti z zelo konkretno opredeljenimi nalogami imenovali za izpolnitev skupnih nalog koordinacijske odbore za posamezna področja, kot so blagovni promet, gostinstvo in turizem, kmetijstvo in predelovalna industrija ter usklajevanje plana, za finančno področje, pa tudi za področje organizacije in svobodno menjavo. Za vsa ta področja dela so bili sprejeti tudi konkretni programi dela oziroma delitve dela med posameznimi službami. Ko so na nedavni seji poslovnega odbora te plansko poslovne skupnosti ocenili dosedanje delo, so ugotovili nekatere ugodne rezultate od večje enotnosti pri delovanju .obeh sozdov do drugih institucij in intenziv- nejših stikov do ustreznega spreminjanja odnosov družbenopolitičnih skupnosti in možnosti za sodelovanje obeh sozdov. Sedaj pripravljajo v okviru koordinacijskih odborov nove naloge. Tako je v pripravi načrt skupnih izhodišč za načrtovanje PPS za naslednje srednjeročno obdobje 1985—1990. Pospešeno usklajujejo tudi blagovne pretoke med članicami obeh sozdov, nove aktivnosti na poslovno-finančnem področju, skupna izhodišča za nadaljnje skupno delo pri informacijskem sistemu (AOP), skupna izhodišča za leto 1986 in tudi za naprej na področju izvozno-uvozne dejavnosti. O vseh teh skupnih izhodiščih je razpravljal tudi poslovni odbor PPS Hmezad-Merx ter sprejel konkretne sklepe za nadaljnje delo poslovnega odbora in koordinacijskih odborov. Zdravilišče Dobrna Delovna organizacija Zdravilišče Dobrna je edina članica iz gostinsko turistične dejavnosti, ki se ukvarja z zdraviliškim turizmom in to v zadnjem času izredno uspešno. Njena glavna dejavnost je medicinska rehabilitacija: zdravljenje in rehabilitacija okvar po specifičnih metodah fizikalne medicine (kineziterapija, fizioterapija, balneo-hidroterapija. psihoterapija in druge) in z uporabo naravnih dejavnikov. Stranske dejavnosti te delovne organizacije pa so: turistične, hotelske in gostinske storitve, medicinska kozmetična nega. kopališke storitve in rekreacija ter prodaja neživilskih izdelkov na drobno: tobak, razglednice, spominki. TGDO Dravinjski dom Slovenske Konjice Je delovna organizacija s tremi tozdi, in sicer: Dom Varnost Gostinstvo Jelen Osnovna dejavnost Doma je trgovina z živili ter manufaktur-nim blagom in salonom pohištva. Varnost pa poleg prodaje delovnih zaščitnih sredstev vključuje tudi kooperante^ proizvajalce le-teh. Gostinstvo Jelen je organizacija, katere predmet poslovanja je v celoti gostinsko turistična ponudba. Zastavljeni cilji v srednjeročnem obdobju 1981—1985 šobili v celoti doseženi, ocenjujejo, da je bilo to obdobje razvojno najuspešnejše. V tem času je bila zgrajena blagovnica s salonom pohištva, hotel, odprto skladišče, kupljeni poslovni prostori v večjih prodajnih središčih Slovenije, zgrajene manjše prodajalne, adaptirani posamezni lokali in še marsikaj drugega za boljše delo, boljšo ponudbo in hitrejši razvoj. V tem času so se prodajno-skladiščne površine podvojile. Prav tako se je ponudba v gostinstvu ter veletrgovini razširila v znatnem obsegu pri nebistvenem povečanju zaposlenosti. Interna banka sozda Merx Interna banka sozd Merx Celje je bila ustanovljena 30. januarja leta 1981, torej pred skoraj petimi leti. Ustanovile* so jo članice sozda Merx Celje za upravljanje in gospodarjenje s finančnimi sredstvi in sodelovanje s temeljnimi bankami na območju, kjer delujejo članice. Interno banko že drugo mandatno obdobje vodi direktor Franc Senica, v okviru DSSS IB pa so trije sektorji in sicer: sektor dolgoročnega kreditiranja in združevanja, sektor kratkoročnega kreditiranja in združevanja, sektor računovodstva, plana, analiz in informatike. V okviru Interne banke je združenih 46 članic (delovnih organizacij oziroma temeljnih organizacij). V času od ustanovitve pa do danes je bilo delo delavcev v Interni banki raznovrstno in zahtevno, saj so utirali pot, ki je bila nova in pomembno dopolnilo k celotnemu financiranju v poslovnih dejavnostih članic sozda Merx Celje. Interna banka opravlja za svoje članice dinarske (kratkoročne in dolgoročne) in devizne posle. Vokviru žiro računa Interne banke ima vsaka eianica svoj interni račun. Poleg opravljanja poslov, prevzetih s samoupravnim sporazumom, skrbi Interna banka za pravilno izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju investicijskih sredstev za naložbe sozda Merx Celje in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv. S prvim so ustvarjene možnosti za financiranje naložb, ki so v skupnem interesu vseh članic sozda na eni strani in večjo povezanost članic s sestavljeno organizacijo na drugi strani. S SaS o združevanju sredstev rezerv pa so dane možnosti za preprečevanje posledic, ki bi nastale v primeru negativnega finančnega rezultata članic. Poleg tako zbranih sredstev pa najemamo in posojamo prek Interne banke še sredstva drugih uporabnikov družbenih sredstev (kratkoročnih in dolgoročnih) tako v celjski regiji kot tudi širše. Ob analiziranju rezultatov poslovanja v preteklih letih ne moremo mimo ugotovitve, da so bili pogoji gospodarjenja za članice izredno težki. Zaostrene razmere gospodarjenja zaradi ekonomskih okoliščin v svetu in doma, v katerih moramo izpolnjevati program dolgoročne gospodarske stabilizacije, so imeli Kaj menijo o sozdu Merx Edi Stepišnik, predsednik Skupščine občine Celje: »Po petih letih obstoja in dela organizirane oblike sestavljene organizacije je jasno, da je sozd Merx potrdila upravičenost ustanovitve. Izpolnjena so bila pričakovanja delavcev organizacij, ki so članice sozda, pa tudi pričakovanja delavcev naših družbenopolitičnih skupnosti: sozd Mera organizirati tako, da bo moč slediti ciljem ustanovitve, torej, da postane osnovni nosilec preskrbe v občini Celje. ■ Kljub vsemu še ne moremo biti povsem zadovoljni z vsebino in obliko organiziranosti. Potrebna bo še nadaljnja notranja organizacijska krepitev in tudi nekatere organizacijske spremembe, zlasti v jačanju proizvodnega dela sestavljene organizacije. Čim več bi morali pridelati doma in to kar se da kakovostno. Le na ta način bo lahko tudi največji, blagovni in gostinski del sozda, zadovoljeval potrebe občine in širše regije. Ob ustanovitvi sestavljene organizacije je bilo med občani in delavci naše občine nekaj nezaupanja, ki pa ga je zdaj vse manj. V posameznih krajevnih skupnostih so sicer še »črne točke«, ki še niso odpravljene in krajane prizadenejo, vendar čas, v katerem živimo, ne omogoča hitrejšega razvoja. Pri tem mislim zlasti za razvitejšo trgovinsko mrežo v nekaterih obrobnih krajevnih skupnostih. Upam in želim, da bomo tudi te »črne točke«, s skupnimi močmi in napori, odpravili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Želim, da bi v nadaljnjem povezovanju uspeli povezati celoten agroživilski potencial v regiji. Edino z zaključeno reproverigo bomo v celoti izpolnili pričakovanja na področju proizvodnje, blagovnega prometa, gostinstva in turizma, tako v celjski regiji kakor tudi na širšem območju Koroške. Posavja in Zasavja.« Janez Lenasi, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice v Celju. »SOZD Mera je nastal z združitvijo več delovnih organizacij naše regije, katerih naloga je bila oskrba prebivalcev regije. Z združitvijo primarnega dela kmetijske proizvodnje z Mer-xom so postale njegove razsežnosti, vzporedno z njegovim širjenjem na področju turizma, ki presega meje regije, tolikšne, da ga ne moremo več obravnavati kot regijsko firmo. Vključuje se v nekaj tovrstnih organizacij v Sloveniji, ki ne opravljajo več le regijsko, temveč tudi širšo preskrbo. Med drugim je Mera tudi nosilec velikega dela slovenskega turizma — mislim predvsem na novo zasnovo zimskega turizma — in tako zdaj nosi troje poslanstev: oskrbovati prebivalstvo v regiji; oskrbovati širši slovenski in jugoslovanski prostor, saj je prišlo na specializiranih področjih do povezave primarne kmetijske proizvodnje s predelavo in trgovino; razvijati turistično dejavnost, ki se, podkrepljena z zdraviliškim turizmom, pojavlja v zadnjih letih in prerašča regijske okvire. Sestavljena organizacija je opravičila svojo vlogo. Želimo, da bi bilo v nadaljnjem razvoju sodelovanje z drugim velikim sistemom v regiji, s Hmezadom, tesnejše. Poslovna skupnost je v skromnih obrisih nakazala možnosti. ki se ponujajo. Izziv, ki sta ga bila oba partnerja pripravljena sprejeti, je nadaljevanje povezovalnih tokov, opredeljenih ob nastajanju sozda. Težko si je predstavljati avtohton razvoj vsake od organizacij ob dejstvu, da so v prihodnosti možnosti za širitev le v večjih sistemih. Pri tem ne mislim, da bi bilo treba za vsako ceno najti nove organizacijske oblike. Predv- sem vsebina sodelovanja je tista, ki bi lahko dala bistveno boljše kakovosti. Oba sistema sta tako velika, da morata najprej najti svoje mesto in vlogo v jugoslovanskem prostoru, kasneje pa se preko pri Hmezadu prisotne zunanjetrgovinske tradicije. preko Styrie in ostalih komercialnih imen. s kmetijskimi pridelki uveljaviti na tujih tržiščih. Globoko sem prepričan, da je hrana tisto ^ dominantno blago, ki bo. kljub težavam v Evropski gospodarski skupnosti, v svetu še kako zanimivo. Poleg hmelja. krompirja in še dveh ostalih kmetijskih pridelkov, ki jih imamo pri nas za »edine zveličavne«, bi bilo treba začeti s pospešeno marketinško obdelavo kmetijskih področij, da bi tako lahko pridelke plasirali na širše jugoslovansko. pa tudi svetovno tržišče. Plod sodelovanja obeh sistemov je lahko tudi gospodarno razpolaganje s kapitalom. ki je drag. Z enotno bančno in komercialno politiko bi bilo v velikem sistemu moč zelo sistematično dograjevati deficitarna področja. V novi obliki bi lahko pri izvozu in uvozu igrala takšno vlogo, kot jo velike organizacije v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu in drugod.« svoj odraz v izvozu in pridobivanju deviz, v oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, zagotavljanju solidne oskrbe prebivalstva, pri pomanjkanju potrebnih cenenih finančnih sredstev za obratna sredstva kot tudi za realizacijo načrtovanih in nujnih naložb in drugih planskih nalog. Ves čas je Interna banka sodelovala pri zagotovitvi denarja članicam ali pa jih je začasno razbremenila vrnitve kreditov. Temeljne naloge (združevanje denarnih sredstev za skupne razvojne programe in rezerve, dnevno združevanje prostih sredstev na ŽR članic za financiranje tekočega poslovanja, skrb za stalno likvidnost, v največji možni meri pridobljena dopolnilna sredstva od bančnih in drugih organizacij), ki jih morajo kontinuirano uresničevati članice in Interna banka, da bi skupaj dosegli dogovorjene cilje, so bile realizirane zadovoljivo, dogovarjanje z odgovornimi delavci članic je ob nastalih finančnih problemih potekalo uspešno in rezultat takšnega splošnega sodelovanja ni le složnost pri uresničevanju poslovnih interesov članic Interne banke, temveč tudi primeren skupni dohodek. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice Je delovna organizacija z dvema tozdoma in sicer: Lastna proizvodnja in Zadružništvo. Osnovna dejavnost Lastne proizvodnje je pridelovanje sadja in grozdja, v manjši meri tudi pridelovanje žita (pšenica). V okviru tozda Lastna proizvodnja je tudi vinska klet — kletarstvo. Osnovna dejavnost tozda Zadružništvo je kooperacijska prireja mleka, pitanje govedi in prašičev. V okviru tozda je tudi trgovina — to je predvsem trgovina z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo in tehničnim blagom. Od poljščin je v kooperacijski pridelavi pomembna pšenica. V preteklem petletnem obdobju je delovna organizacija vlagala sredstva v posodabljanje kooperacijske prireje, predvsem mleka in mesa, v lastni kmetijski proizvodnji pa v posodabljanje sadovnjakov z uvajanjem novih sort in v posodabljanje vinogradniških nasadov. Posebno uspešno je bilo v KZ Slovenske Konjice urejanje (melioracija) kmetijskih zemljišč, saj je v preteklem obdobju, poleg naložbe, hidromeliorirala prek 400 ha. Savinja Mozirje Osnovna dejavnost delovne organizacije je prodaja mešanega blaga na drobno. Ustanovljena je bila leta 1961, tako da letos slavi 25-letnico. Od delovne organizacije s 33 zaposlenimi ob ustanovitvi se je razvila v delovno organizacijo s 105 zaposlenimi. Vzporedno s številom zaposlenih je rasel tudi obseg poslovanja, povečalo se je število prodajaln, okrepila pa se je tudi materialna podlaga dela. Tako danes opravlja svojo osnovno dejavnost v desetih poslovnih enotah, ki so primerno opremljene, in z uspehom, kljub gospodarskim težavam, opravljajo in zagotavljajo nemoteno preskrbo prebivalstva na svojem območju. Poleg osnovne dejavnosti opravlja tudi stranske dejavno- sti: prodajo nekaterega blaga na debelo, prevoz blaga za svoje potrebe in potrebe kupcev, založbo koledarjev in razvija kooperacijsko sodelovanje z zasebnimi obrtniki v proizvodnji, dodelavi in predelavi raznih proizvodov za trg in za potrebe gospodarstva. Temu področju namenja danes osrednjo pozornost, ker v 'tem vidi možnost pospešenega razvoja in nadaljnjo krepitev gospodarskega položaja delovne organizacije. V letošnjem letu bo, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, dosegla nad 1,5 milijarde dinarjev prometa in znatno presegla načrtovano vrednost. Ta realizacija in dohodek pa odražata tudi sorazmerno dobro storilnost na zaposlenega v primerjavi s panogo in skupino, v katero je razvrščena delovna organizacija. PSO Avtotehnika Celje Delavci PSO Avtotehnika Celje so se na referendumu dne 15. 12. 1982 odločili, da se vključijo v sozd Mera Celje kot enovita DO trgovsko avtotehnične stroke. Svojo komercialno dejavnost opravlja v: — komercialnem sektorju, — sektorju kooperacije. — finančno računovodskem sektorju in — kadrovsko organizacijskem sektorju. Komercialno poslovanje opravlja na debelo in drobno. Dejavnost na debelo obsega prodajni program — v skladišču v Kocbekovi ulici: — skladišče končnih izdelkov Tomos in Rog — skladišče rezervnih delov Tomos in Rog — skladišče rezervnih delov IMV Cimos — skladišče rezervnih delov Škoda in v skladišču v Trubarjevi ulici: — skladišče kmetijske mehanizacije — skladišče elektro splošnega materiala — skladišče Prve Petoletke Trstenik — skladišče gum in akumulatorjev — skladišče rezervnih delov TAM Dejavnost na drobno pa poteka v tehle prodajalnah: — prodajalna Tomos Rog Celje prodaja motorjev in koles, prodaja nadomestnih delov Tomos, prodaja rezervnih delov Cimos, Skoda, IMV, — prodajalna bele tehnike v Celju ter prodajalnah v: — Slovenskih Konjicah, Ptuju, Rogaški Slatini, Šempetru. Mozirju in Splitu. PSO Avtotehnika Celje prodaja tudi osebna vozila v salonu v Celju in sicer proizvajalcev Cimos, IMV- ter vozil Škoda in Wartburg. V avtomehanični delavnici Mozirje opravlja servisne storitve za vozila Cimos. V letu 1984 smo sprejeli program razvoja sektorja kooperacije za proizvodnjo zložljivega motornega kolesa tori, v letu 1985 pa razvojni program predvideva proizvodnjo tori 2 in motorno kolo za kros. Z vključitvijo v sozd je doseženo medsebojno poslovno sodelovanje. predvsem pri reševanju finančne problematike in skupnem reševanju zadev prek Interne banke. Žabeleženo je uspešno delo s sektorjem za razvoj in investicije, sektorjem za ekonomiko in organizacijo, marketing sektorjem in sektorjem za kadre in splošne zadeve. i MERK MESTNIK STRAN 7 NOVEMBER 1985 Tkanina Celje V sestavi delovne organizacije Tkanina so tri temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb. Opravlja dejavnost trgovine na debelo in drobno. Predmet poslovanja trgovine na debelo so vse skupine končnih izdelkov, polizdelkov, konfekcije. notranje opreme, galanterije, pozamenterije in v zadnjem času tudi reprodukcijski material. Trgovine na drobno pa zajemajo poleg blaga za široko porabo tudi vse skupine blaga, ki so predmet poslovanja trgovine ma debelo. Torej je predmet poslovan ja delovne organizacije Tkanina dokaj širok in dovoljuje širitev blagovnih skupin še na nekatera druga področja. Predmet poslovanja temeljne organizacije Potrošnja Zagorje pa so izdelki črne metalurgije, živila in tekstil. Ta temeljna organizacija je nosi- lec oskrbe za občino Zagorje. V tem petletnem obdobju, odkar smo v sestavi sozda Merx, smo z združenimi sredstvi dokončali samopostrežbo Pod Gorico in sodelovali pri nakupu drugega dela prodajalne Trim. Po petih letih pa pričakujemo, da bo naslednji srednjeročni načrt zahteval povečano združevanje sredstev tudi za razvojne ambicije naše delovne organizacije. Vsekakor pa smo kot članica sozda Merx dosegli tudi ugodne učinke. Menim, da je najpomembnejšo vlogo odigrala v obdobju zadnjih dveh let Interna banka sozda, saj nam je ob pomanjkanju likvidnih denarnih sredstev pomagala oziroma organizirala razne finančne premostitve, kar je zelo pomembno za naš obseg dela in za naše zaloge. Reklama Celje DO Reklama Celje praznuje letos 30-letnico. To DO je ustanovilo Turistično društvo, da bi se na enem mestu opravljale storitve, ki so potrebne ob raznih prireditvah (kulturne, - športne). Sčasoma se je dejavnost razširila in tako je danes ozd registriran za opravljanje tehle dejavnosti: — storitve raziskave trga (trženje) — ekonomska propaganda in reklama, — izpolnjevanje propagandnih načrtov ter druge storitve v zvezi s temi posli, — priprava in predstavljanje plakatov, reklamnih panojev, napisov in svetlobnih napisov, — aranžiranje izložb in sejemskih stojnic, —- izdelovanje raznih turističnih spominkov ter dekorativno okrasnih predmetov, — izdajanje in založba raznih propagandnih, reklamnih in turističnih publikacij, obrazcev, listin, etiket in formularjev, — oblikovanje in idejne rešitve embalaže. Potrošnik Celje V sestavi delovne organizacije Potrošnik je 7 tozdov in delovna skupnost skupnih služb. Temeljne organizacije so: Prodaja Celje, Prodaja Šoštanj, Prodaja Šentjur, Prodaja Laško, Prodaja Radeče, Prodaja Slovenj Gradec, Prodaja Ravne na Koroškem. Glavna dejavnost je prodaja na drobno blaga živilske, tekstilne, tehnične in mešane stroke, stranska dejavnost pa je prodaja blaga na debelo za preskrbo proizvodnih podjetij in obrti: tehnično, gradbeno in kovinsko blago, stavbena tehnična keramika, elektroinštalacijski material, lesni in stavbni elementi, gradbeni material. V delovni organizaciji je skupno zaposlenih 1410 delavcev, ki letno ustvarijo 12.124.562.000 dinarjev celotnega prihodka. Da bi občanom zagotovila kvalitetno osnovno preskrbo, je delovna organizacija v preteklih letih odprla nove blagovnice in markete v Rušah, Vitanju, Gorici pri Titovem Velenju, Šentjurju, Radečah. Debru pri Laškem. Novi vasi v Celju in v Šentjurju. Gostinsko podjetje Celje Delovna organizacija.Gostinsko podjetje Celje je bila ustanovljena leta 1974 z združitvijo 7 manjših delovnih organizacij. DO sestavljajo 4 temeljne organizacije — Majolka, NA-NA, Ojstrica in Savinja Laško. Naloge skupnega pomena DO pa opravlja delovna skupnost skupnih služb GPC. Glavna dejavnost delovne organizacije je priprava hrane ter strežba jedil in pijač in sprejemanje gostov na prenočevanje, stranska dejavnost pa zajema prodajo tobačnih izdelkov, originalno embaliranih sladkih proizvodov (čokolade, bonboni), menjalni posli ter prodaja naših slaščic. Svojo dejavnost opravljamo v 29 različnih lokalih v Celju, Laškem, Štorah, Franko- lovem, Vojniku in Rimskih Toplicah. V 5-letnem obdobju je Gostinsko podjetje Celje doseglo vidne uspehe tako na investicijskem kot tudi na strokovnem in organizacijskem področju. Z združitvijo sredstev smo v tem obdobju zgradili dva hotela B kategorije. Turška mačka v Celju in Hum v Laškem, in specializiram lokal Pivnico pri Starem piskru, ki je zelo znan po dobrih pizzah. Preuredili in posodobili pa smo še vrsto lokalov ter v nekaterih specializirali ponudbo, med njimi so najpomembnejše: preureditev restavracije NA-NA v samopostrežno restavracijo, posodoboitev restavracije Majolka in Ljudske restavracije ter več manjših posodobitev. Kmetijski kombinat Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur združuje pet temeljnih organizacij in skupne službe. Dejavnosti vseh tozdov so med seboj povezane, saj zajemajo različne faze opravil od primarne proizvodnje (Lastna proizvodnja in TOK) predelave (Klavnica) do preskrbe z reprodukcijskim matc-rialomf Trgovina) in mehanične oziroma transportne storitve ( Transport). Naši glavni proizvodi so: meso in mesni izdelki, mleko, sadje, konzumna jajca. koža, lešniki, kunci m drugo. Ob ustanovitvi sozda je kolektiv Kmetijskega kombinatu Šentjur vidci svojo perspektivo v sozdu predvsem v naslednjem: zagotovitvi stabilnega trga za naše proizvode, skupnem boljšem izkoriščanju predelovalnih zmogljivosti (klavnica), združevanju sredstev za skupne naložbe, smotrnejšem gospodarjenju z. obratnimi sredstvi in druge učinke, ki jih lahko prinese skupen razvoj oziroma nastopanje Kaj menijo o sozdu Merx Ludvik Mastnak, sekretar sveta ZK občin celjske regije: »Na organih v regiji smo bili enotnega mnenja, da SOZD Mera prevzema skrb za kakovostno in permanentno oskrbo prebivalcev občin celjskega območja. Čeprav vemo, da sestavljena organizacija Mera z obveznostmi preskrbe prebivalstva presega naše območje, naj se osredotočim na zastavljene skupne cilje, od proizvodnje hrane do preskrbe. V sozdu Mera, pa tudi v Hmezadu, smo skupaj sestavili tovrsten načrt razvoja v regiji. S poslovodnimi delavci sestavljene, delovnih in temeljnih organizacij smo izoblikovali sporazum in program Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane v občinah celjskega območja, s katerima smo na eni strani želeli regijsko opredeliti 'stalne skupne naloge, na drugi strani pa tudi ob analizi potreb izdelati finančno vrednotenje nalog, ki jih bo treba izpeljati, in na tej osnovi zagotoviti dobro preskrbo. Nekatere naloge, ki so za našo regijo večje, kot pa jih lahko uresničujemo — gre za plan preskrbe s pšenico, moko, oljem in sladkorjem — smo reševali prav preko sozda Mera; z dolgoročnimi samoupravnimi sporazumi smo celjskemu območju zagotovili kakovostno oskrbo s temi izdelki, zanje pa tudi preskrbeli določena sredstva, ki smo jih sovlagali v Vojvodino in še nekatera druga področja.« Glasilu na pot Dragi sodelavci! Pred vami je slavnostna številka glasila Vestnik. V celoti je posvečena jubileju sestavljene organizacije združenega dela Mera, ki letos slavi 5. obletnico. Ko boste glasilo prelistali, boste videli, da smo skušali v njem kar se da nazorno predstaviti našo sestavljeno organizacijo združenega dela, njeno dosedanjo življenjsko pot. kaj menijo o Merau drugi, kako ga poznajo, in seveda prikazati nekaj posebnosti te organizaci je združenega dela, za katere smo menili, da jih ne poznajo niti naši delavci in kmetje — kooperanti. Tako ima ta številka glasila s svojimi prispevki trajnejšo vrednost kot sicer. zato.je prav. da jo bodo prejeli tudi kmetje kooperantje ter nekateri naši najzvestejši porabniki in obiskovalci naših gostinsko turističnih objektov. Mislim, da smo si v uredništvu glede vsebinske zasnove te številke začrtali, da bi glasilo bilo zvesta podoba sozda Mera in n jegovih prizadevanj za čim boljše poslovanje in oskrbo delovnih ljudi in občanov. Kdorkoli ga bo vzel v roke. naj ve. da je naša pot. čeprav so-razmeroma kratka, bila izredno plodna, seveda polna težav in problemov, a vendarle uspešna za delavce in kmete,združene v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera. S takšnim prepričanjem pa nam gotovo ne bo težko zakorakati v drugo polletje. navzven. Ko ocenjujemo petletno obdobje. lahko ugotovimo, da smo kljub težavam uspeli uresničiti precejšen del naših skupnih ciljev. Na področju proizvodnje, predelave in prodaje mesa smo uspeli oblikovati reprodukcijsko celoto, kar že pozitivno vpliva tako na stabilnejšo prirejo mesa. boljšo zasedenost predelovalnih zmogljivosti in končno na boljšo preskrbljenost. Tudi pri prodaji ostalih naših proizvodov j c opaziti premik, čeprav sc še pojavljajo problemi zaradi suficitarno-sii nekaterih izdelkov. Prav tako sc kaže jo učinki usklajenega nastopanja navzven, pa naj gre ta regijske kot republiške organe in ustanove. Skupno gospodarjenje s kapitalom pomeni v sedanjih razmerah velik prihranek denarja ter zagotovilo, da lahko v vsakem primeru poravnavamo svoje' obveznosti. Ne glede na dosežene rezultate pa nas čaka še vrsta nalog. Priprava naših sredn jeročnih načrtov je priložnost, da dopolnimo in sprejmemo takšno razvojno strategijo ter zastavimo takšne poslovne odnose znotraj sozda, da bomo ob koncu naslednjega planskega obdobja lahko ugotavljali še boljše rezultate. Sedanji gospodarski položaj članic nam je lahko spodbuda in zagotovilo. da bomo te cilje tudi dosegli. Kmetijska zadruga Celje Kmetijska zadruga Celje je enovita delovna organizacija v sklopu sozda, ki združuje enote Celje in Vojnik in kmetijske preskrbe Celje in Vojnik. Osnovna dejavnost Kmetijske zadruge je organiziranje in razvijanje kmetijske proizvodnje v sodelovanju z združenimi kmeti na območju občine Celje. V zadrugi je združenih 780 članov. Glavna dejavnost združenih kmetov je prireja mladega pitanega goveda in mleka. Pri pospeševanju proizvodnje mladega pitanega go- veda m mleka beležimo zadnja leta največje premike, saj sta se v letih 1983 in 1984 povečali v povprečju za 10%. proizvodnja mleka pa za 1,6%. Letno oddajo združeni kmet je 850 ton mladega pitanega goveda in 2.300.000 litrov mleka. Za naše področje je pomembna tudi pridelava zelenjave, saj letno pridelamo za trg že okoli 600 ton zelenjave. Pridelovanje jabolk in jagodičevja je v razvoju in na področjih. ki so za to primerna. Mlinsko predelovalna industrija Celje Že ime pove, da se delovna organizacija ukvarja z mlinarstvom in pekarstvom oziroma s peko kruha in peciva, slaščic in okraskov za slaščice, proizvodnjo . keksov in industrijskega peciva, mletjem in luščenjem žit. Delovna organizacija ima tri temeljne organizacije: Pekarne in slaščičarne Celje, Pekama in slaščičarna Rogaška Slatina, Mlin in delovno skupnost. Mlinsko predelovalna industrija Celje ima obrate in delovne enote v 9 občinah: Celju, Šmarju, Titovem Velenju, Hrastniku, Sevnici, Zagorju, Trbovljah, Žalcu in v Slovenskih Konjicah in je v njej zaposlenih 472 delavcev. Temeljni cilji razvoja DO . MPI, ki smo jih začrtali v srednjeročnem planu 1981—1985, so bili delno izpolnjeni. Kljub temu da smo v pekarstvu in mlinarstvu nenehno povečevali storilnost, kar se je odražalo v ugodnih kazalcih poslovanja, želenih finančnih učinkov nismo dosegli. V preteklem srednjeročnem obdobju smo speljali naslednje načrtovane naložbe Pekarne in slaščičarne Celje: — izgradnja silosa za moko v Hrastniku, — adaptacija slaščičarne Ada Mlin Celje: — izgradnja silosov za žito, — nabava polnilnega stroja za moko Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina: — izgradnja silosov za moko, — izgradnja mehanične delavnice in garaže Turist Nazarje Osnovna dejavnost Gostinskega podjetja Turist Nazarje je nudenje gostinskih storitev, nastanitve in prehrane, ukvarja pa se tudi z nekaterimi stranskimi dejavnostmi in to predvsem s storitvami prehrane v slaščičarni ter prodajo izdelkov drobne in domače obrti. Ker ima delovna organizacija gostinske lokale povsod tam, kjer je bil sozd Mera opredeljen kot glavni nosilec razvoja turizma in gostinstva, se je že ob integraciji DO Mera v sozd vključila kot ena izmed članic. Takoj po združitvi je bil pripravljen program turistične preobrazbe Zgornjesavinjske doline, v katerem so bila opredeljena tudi investicijska vlaganja za iztekajoče se srednjeročno obdobje. Žal so spremenjene družbenogospodarske razmere onemogočile uresničevanje programa. V prvih letih po vključitvi v sozd je zato Turist uporabljal predvsem usluge dveh delovnih skupnosti in sicer na finančnem, pravnem in kadrovskem področju. V zadnjem letu pa se ponovno krepi interesno povezovanje z ostalimi članicami sozda. Na prvem mestu je potrebno omeniti predvsem prizadevanja za uveljavitev enotne turistične ponudbe oziroma programa, v katerem bi bile vključene RTC Golte in Turist, storjeni pa so že bili tudi prvi koraki v smeri povezovanja v konicah turistične sezone. Nič manj pomembna niso prizadevanja sozda za izgradnjo turistične vasi v Mozirju. Velik pomen za nadaljnji razvoj gostinske in turistične dejavnosti na območju Zgornjesavinjske doline pa ima ustanovitev skupne prodajne službe za prodajo gostinskih in turističnih zmogljivosti članic sozda. PSO Avto Celje Glavna dejavnost: — vzdrževanje in popravila motornih in priklopnih vozil Stranska dejavnost: — trgovanje na debelo in drobno z motornimi vozili, nadomestnimi deli in potrebščinami + V oblikah organiziranega dela opravljamo: L Poslovna enota tovornih vozil v Celju, Ipavčeva 21 2. Poslovna enota osebnih vozil v Celju. Ipavčeva 21. popravila in vzdrževanje motornih vozil, izdelava, predelava in vzdrževanje opreme na vozilu, vzdrževanje sredstev notranjega transporta, opravljanje prometa blaga na debelo in drobno z motornimi vozili. nadomestnimi deli in priborom, rabljenimi motornimi vozili, njihovimi priklopniki in deli. opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, opravljanje storitev za registracijo motornih vozil. 3. Poslovna enota prodaja v Celju. Medlog 16: opravljanje prometa blaga na debelo in drobno: z deli motornih vozil, tehničnimi inštrumenti, dodatno opremo za vozila, sredstvi notranjega transporta, elektrotehnični material, oprema za kampiranje, preparati za čiščenje, loščenje, zaščita vozil, pribor in oprema za vozila. Delovna organizacija je združena v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, h kateremu so pristopili delavci AVTO CELJE z referendumom 22. 3. 1984. Ugotavljamo, da se cilji naše združitve postopoma uresničujejo, kar bo dalo še večje rezultate v prihodnjem srednjeročnem obdobju pri skupnem načrtovanju in uresničevanju razvojnega programa ter povečanju vloge PSO »Avto Celje« Celje kot nosilcu dejavnosti enote nabave vozil TAM in Zastava, preskrbe z nadomestnimi deli in enotnim sistemom vzdrževanja cestnih motornih vozil _v sozdu Mera Celje. Kmetijska zadruga Laško Kmetijska zadruga Laško ima \ svoji sestavi tri temeljne organizacije m sicer: Temeljna zadružna organizacija. Proizvodnja in predelava mesa in Transport ter delovno skupnost skupnih služb. Glavna dejavnost Temeljne zadružne organizacije je kooperacijska proizvodnja mleka in govejega meša. razvita jč' tildi perutninarska in praši če rejska proizvodnja, reja ovac in konjereja: oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom, mehanizacijo. gradbenim materialom ter v manjši meri z blagom za široko porabo poteka v trgovinski dejavnosti. i ee. predelavo mesa v mesne iz- Proizvodn ja in predelava mesa ipravlja klanje živine in drobni- delke ter prireja kuncev za izvoz. Transport opravlja prevoze in popravila lastnih tovornih motornih vozil. Delovna skupnost skupnih služb opravlja dela skupnega pomena na področju splošnih komercialnih in finančnih zadev. Temeljne organizacije so ustanovile tudi hranilno-kreditno službo, ki zbira vloge občanov in daje posojila združenim kmetom. V sozdu Mera smo vsekakor precej pridobili, kar se pozna pri plasmaju naših proizvodov, zagotavljanju likvidnosti z interno banko in učinkovitejšim nastopom do poslovne banke pri zagotavljanju potrebnih sredstev za naložbe in sprotno poslovanje. [ Blagovni center Celje DO Blagovni center je nosilka preskrbe z osnovnimi živili in drugimi izdelki na območju osmih občin celjske regije (Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Titovo Velenje, Žalec), dopolnilno preskrbo pa zagotavlja še na območju osmih občin (Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Zagorje, Trbovlje, Krško, Sevnica). V svoji sestavi ima naslednje tozde: Preskrba — trgovina na debelo, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo raznih živil in proizvodov za hišne potrebe; Pražarna, ki opravlja dejavnost proizvodnje začimb, kavo-vin in drugih živilskih proizvodov; Transport in obrtne storitve, ki opravlja dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu; Delovna skupnost skupnih služb za opravljanje del in nalog skupnega pomena. Število zaposlenih je 691. Ob koncu leta 1984 je bila dokončana največja naložba v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, to je skladišče osnovne preskrbe Prehrambeni center na Hudinji. Z njim smo pridobili 15.621 kv. m površin ter zagotovili humanejše delovne razmere, sodobnejšo tehnologijo skladiščenja ter možnosti za doseganje večje storilnosti in ekonomičnosti poslovanja. Zaradi visoke vrednosti omenjene investicije, razen vlaganj v najnujnejšo posodobitev opreme ostalih tozdov, del planiranih investicijskih vlaganj prenašamo v prihodnje srednjeročno obdobje. Teko Celje DO TEKO je enovita DO. ki je bila ustanovljena leta 1980. Tedaj so bile v njeni sestavi 4 prodajne enote in sicer Veleblagovnica »T«, Salon T, Posrednik in Kekec v Zagrebu. V DO je bilo zaposlenih 274 delavcev. DO se ukvarja s trgovino na drobno različnih strok, s tem da so v Veleblagovnici »T« zajete vse stroke, razen tehničnega blaga, medtem ko so bile dislocirane prodajalne že v letu 1980 specializirane in sicer: prodajalna Posrednik s komisijskim blagom, prodajalna Salon T z žensko modno konfekcijo, prodajalna Kekec v Zagrebu pa z otroško konfekcijo in obutvijo. V tem letu je DO dosegela 349.713.000 dinarjev celotnega prihodka. Od leta 1980 do danes pa je DO uspela doseči določeno stopnjo razvoja in odpreti pet novih specializiranih prodajaln in sicer: Novost, Oblačila. Melodija, Dom ter po vključitvi v Poslovno skupnost YU BOUTIOUE v letu 1985 tudi specializirano prodajalno YU BOUTIOUE v Radencih. Kljub taki razširitvi obsega prodajnih zmogljivosti in povečevanju celotnega prihodka, ki je ob koncu leta 1984 znašal 959.558.000 dinarjev, se število zaposlenih v primerjavi z letom 1984 ni povečalo, ampak smo z reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja število zaposlenih celo zmanjšali na 261. RTC Golte Mozirje Je enovita delovna organizacija v sestavi sozda Mera Celje od 1. 1. 1985. Dejavnost DO je naslednja: glavna dejavnost: prevoz potnikov z žičnicami in vlečnicami; stranska dejavnost: gostinske storitve v objektih na Golteh in Žekovcu (nastanitev, prehrana, drugo); prevoz blaga in gradbenega materiala z žičnicami in teptalci; prodaja blaga na drobno; storitve občanom, organizacijam in društvom za organiziranje športno rekreativnih dejavnosti in storitev v tekmovalnem in rekreacijskem športu z organiziranjem prireditev; servisiranje in vzdrževanje naprav vertikalnega transporta in mehanizacije za urejanje smučišč; izposojanje in servisiranje športne opreme. RTC Golte je bil odprt leta 1969 in je menjal vrsto gospodarjev. Sedanje razmere v sozdu Mera Celje ne -samo da dajejo socialno varnost delavcem, ampak že kažejo prve uspehe, ki so plod dobre odločitve delavcev sozda in združenega dela celjske regije. Za sodelovanje, pomoč pri delovanju in razvoju RTC Golte je imenovan Družbeni svet kot skupni organ občine Celje, mo-zirje, Titovo Velenje in Žalec. Podpisan je družbeni dogovor in sprejeta sta samoupravna sporazuma občinskih telesnokulturnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti za ceste in komunalo, katerih sredstva nadomeščajo izpad prihodka. Delavci RTC Golte upravljajo s pomembnim družbenim premoženjem: nihalno žičnico, sedežnico in 5 vlečnicami, tremi teptalci ter več gostinsko-turističnimi nastanitvenimi zmogljivostmi. Celotna smučišča merijo 40 hektarov s skupno dolžino prog 20 km. Vse žičnice merijo 5.619m, višinska razlika 1.530m in zmorejo prepeljati 4600 smučarjev na uro. Med pomembne uspehe leta 1985 je šteti: obnovo spodnje postaje sedežnice, kjer smo pridobili garaže za dva teptalca. Temeljita obnova enega teptalca in prevzem gostinskega dela v sklop DO RTC Golte Mozirje. Hoteli — gostinstvo Celje DO Hoteli — gostinstvo je bila ustanovljena leta 1981 ob reorganizaciji starega Meraa in združuje tozde Gostinstvo in turizem Celje, Gostinstvo in turizem Ravne, Gostinstvo in turizem Radlje in DSSS Celje Osnovni dejavnosti DO si gostinstvo in turizem. Imamo hotele, motel. Partizanski dom i Grmovškov dom na Kopal smučarsko kočo pod Uršljo gori več restavracij, gostiln in več b fejev. V letni sezoni upravljam tudi počitniški dom v Biograd na moru. V dolinskem delu poleg klasičnega gostinstva na bolj razvit poslovni in tranziti turizem. V sklopu GTC Kope p se razvijata penzionski in izletn ški turizem. Med največje pridobitve zadnjem času štejemo predvsei restavracijo Nova vas v Celju, rt stavracijo v Vuzenici, samopostrežno restavracijo na Kopah, prenova kuhinje v hotelu Mera na Ravnah na Koroškem, prenova gostilne Marčič v Slovenj Gradcu in Ekspressa v Šentjurju ter preureditev v Pivnico, adaptacijo Sladice v Šentjurju v pro-dajalno-slaščičarno in odprtje mlečne okrepčevalnice Lučka v Celju. Potekajo obnove gostiln in bifejev v tozdih Ravne. Radlje in Celje. V zaključni fazi gradnje je avtobusna postaja v Slovenj Gradcu, katere soinvestitor je tozd Gostinstva in turizma Ravne na Koroškem. Največja naložba je nakup novega teptalnega stroja na GTC Kope, brez katerega si sodobno urejenih smučišč ne moremo več zamisliti in bo ob dodatno pridobljenih sobah za goste v bungalovih največja pridobitev na Kopah v zadnjem obdobju. Kaj je Mera Mojmir Rožič, optik v Celju: »Mera je po vsej Sloveniji dobro organizirano trgovsko podjetje, trgovinski velikan, ki se v. zadnjem času precej ukvarja tudi s turizmom in gostinstvom. Mislim, da pokriva prostor od Dolenjske do Koroške. Kot Celjan ga poznam po hotelu Mera, ki kljub novi, mimo mesta speljani obvoznici, še vedno dobro deluje, pa po motelu v Šentjurju, ki je veliko pripomogel k temu, da je v šentjurski občini bolj živahno kot je bilo poprej. Kakovost obeh objektov je zadovoljiva. morda celo prednjačita v celjski regiji. Vsemu navkljub ne bi bilo slabo, če bi v Celju še kakšna druga trgovinska organizacija odprla svoje prodajalne.« Tanja Toplišek, delavka v. Zlatarni Celje: »Mera poznam po trgovinski in gostinski dejavnosti, vendar zelo malo nakupujem in tudi po lokalih ne hodim, zato ne bi mogla presojati kakovosti Meraovih izdelkov in storitev. Pijem sicer Meraovo kavo, ki pa se mi ne zdi preveč dobra.« Vinko Lesjak, poslovodja Varteksove blagovne hiše v Celju: »Mera predstavlja največjo trgovsko mrežo na celjskem območju. Poznam nekaj dobro urejenih im uspešnih trgovin v Celju in na . Koroškem. Tudi kot potrošnik sem zadovoljen.« Miran Tajnšek, dijak iz Slivnice: »Mera mi pomeni oskrbo z osnovnimi živili. V domačem kraju sicer imamo Meraovo prodajalno, vendar sam v njej ne nakupujem. Blizu srednje tehnične šole, ki jo obiskujem, je tudi neki Meraov lokal, vendar v njem še nisem bil.«'Povedanemu navkljub je mladi Slivničan na koncu kategorično pribil, da ima Mera nasploh slabo založene in higiensko ne najbolje urejene trgovine!??? Fanika Osetič, kmetica iz Strmca: »Mera mi veliko pomeni, saj v njegovih prodajalnah pogosto nakupujem. Prepričana sem. da prodajo veliko več blaga, kadar so kupci prijazno postreženi. Meraova kava in tudi drugi izdelki so zelo dobri.« Gusti Jazbec, upokojenka iz Celja: »Mera ima dobre trgovine, v katerih zelo rada nakupujem. Z užitkom pijem odlično Meraovo kavo, pa tudi ostale izdelke lahko le pohvalim!« Moda Celje Delovna organizacija Moda Celje je bila ustanovljena 16. 5. 1962 na podlagi združitve trgovskih podjetij Manufaktura, Volna in Vesna. DO Moda je enovita delovna organizacija in ima v svoji sestavi devet poslovnih enot, ki so organizirane kot prodajalne in skupne službe. Poslovne enote so: Volna, Vesna, Manufaktura, Drogerija, Baby, Torbica. Stari trg. Mladost in Pionir. Vse so locirane v centru mesta Celja. Glavna dejavnost delovne organizacije je promet blaga na drobno iz trgovskih strok: — tekstilno blago, kratko in pleteno blago, konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago, usnjena galanterija, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, vrvarsko blago; — fotografski in optični aparati, inštrumenti in potrebščine, fotografski material in pribor: — kozmetično, parfumerij-sko in drogerijsko blago, — kratko in pleteno blago, konfekcija in metrsko blago vseh vrst v sekunda kvaliteti; — električni pripomočki (brivniki, feni, grelne blazine). Poleg glavne dejavnosti se delovna organizacija ukvarja še s stransko: — sprejemanje filmov v razvijanje in izdajanje razvitih filmov, — opravljanje prometa blaga na drobno s fotografijami, ki jih predhodno naročijo znani kupci. Delovna organizacija se je združila v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera dne 1. 10. 1980. V tem obdobju smo na razvojnem področju obnovili prodajalno Vesna leta 1984. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 pa načrtujemo prenovo prodajalne Volna ter nakup manjših prostorov v središču Celja. Košenjak Dravograd Glavna dejavnost Gostinskega podjetja Košenjak Dravograd je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in hladnih jedil, slaščic in sladoleda ter oddajanje tujskih sob. Njena stranska dejavnost pa so: Poslovodni odbor sestavljene organizacije Mera 1. Franc Ban, predsednik 2. Vitomir Dolinšek, podpredsednik za ekonomiko in finance * 3. Jože Gračner, podpredsednik za tehnologijo, proizvodnjo in poslovno koordinacijo 4. Jure Toplak, podpredsednik za organizacijo in razvoj Gostinstvo in turizem v sozdu Mera Gostinsko turistično dejavnost opravlja 7 delovnih organizacij (4 enovite in 8 temeljnih organizacij), ki združujejo 91 samostojnih gostinskih enot tehle kategorij: 15 hotelov, 1 motel, 15 restavracij, 25 gostiln, 5 slaščičarn, 3 okrepčevalnice, 3 pivnice, 22 bifejev, 2 depandansi in 4 planinske koče Omenjene enote razpolagajo s 692 sobami in 1347 ležišči. Zimski turizem Kope 7 vlečnic 5900 oseb na uro Golte 5 vlečnic ____________4600 oseb na uro Skupaj 12 vlečnic 10.500 oseb na uro Golte 1 sedežnica Trgovina na debelo V sestavljeni organizaciji Mera je pet delovnih organizacij. Blagovni center. Tkanina, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Avtotehnika Celje in Avto Celje s 24 prodajalnimi oziroma skladišči, ki opravljajo dejavnost trgovine na debelo. x Skupne površine znašajo 40.410 kvadratnih metrov, od tega 37680 kvadratnih metrov skladiščnih površin ter 2730 prodaja turističnega blaga in spominkov, prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač v zaprtih steklenicah in odkup efektivnih valut tujim turistom za neporabljene dinarje. kvadratnih metrov ostalih površin. Trgovina na debelo je razvita v 9 občinah. Trgovina na drobno S trgovino na drobno se v sestavljeni organizaciji Mera ukvarja 12 delovnih in 13 temeljnih organizacij. Imamo 275 samostojnih poslovnih enot. Drobno-prodaja ima 13 blagovnic, 20 marketov, 53 samopostrežnih trgovin in 190 specializiranih trgovin in trgovin z mešanim blagom. Svojo dejavnost opravlja na 39.777 kvadratnih metrih prodajnih površin. 41.668 kvadratnih metrih skladiščnih in 4442 kvadratnih metrih ostalih površin, skupaj torej na 85887 kvadratnih metrih površin. Maloprodaja je s svojimi poslovnimi enotami v 18 občinah. Sestavljena organizacija Mera ima prodajalne v naslednjih občinah: Celje, Dravograd, Hrastnik. Krško, Laško, Ljubljana, Maribor. Mozirje, Ptuj, Radlje, Ravne, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Trbovlje, Titovo Velenje, Trešnjevka (Zagreb), Ruše-Maribor, Zagorje, Žalec. Z dejavnostjo kmetijstva se v sestavljeni organizaciji Mera ukvarjajo štiri delovne organizacije: Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Skupne površine družbenega in zasebnega sektorja v sestavljeni organizaciji Mera znašajo 81644 hektarov, od tega 1 1 112 ha njiv. 2003 ha sadovnjakov, 756 ha vinogradov. 19424 ha travnikov, 6638 ha gozdov, 3726 ha ostalih zemljišč. Nadalje imamo 11 ha nasadov hmelja. 427 ha jablan. 14 ha ribeza in 1 1 ha nasadov lešnikov. Od 7713 kmetij je tržno usmerjenih 2420, v intenziviranju 560 kmetij, ostalih pa je 4733. Število kmetov kooperantov v sestavljeni organizaciji Mera je 3486, članov zadruge pa 2185. S kmečkim turizmom se ukvarja 10 kmetij.