Poštnina platana ▼ gotovini Cena 2 dia IMOVAp I SLS Živela enotnost naše " mlade generacije v borbi za socializem! Solkan 15. oktobra 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto II. — štev. 31 Delovne množice v tekmovalnem poletu vsestransko izpoljnjujejo naš gospodarski plan Gradillšce cest na Novi Goric! je prejelo prehodno zastavico Y soboto 9. oktobra je bilo na gra-dflišču Nove Gorice vse razgibano. fjelaVci, nameščenci in delavne bri. gade so s prehodnimi zastavami od. kpirphali na postajo, kjer so sprejeli Zastopnike vseh gradbišč podjetja za ceste LRS, ki so prišli, da prisostvujejo predaji prehodne zastavice najboljšemu graditišču v tekmovanju za I. Kongres EŠJ. Zastopnik Direkcije cest je v svojem govoru nakazal pomen tekmovala v zvtezi s petletnim planom, na jgi strani pa poudaril, da z doseganjem plana odgovarjamo na vse Vete Informbiroja in dokazujemo upanje v naše vodstvo, našo Par-in maršala Tita. Predvsem je iariil pomen sindikalnega dela na "Jiščih in ideološko izgradnjo na-delavstva, ki še vedno več ali _ nj šepa. Nfgto je podaril prehodno zastavico tajniku sindikalne podruž-fflpe pri gradilišču za ceste na Novi (Jerici. Ta se Je zanjo zahvalil v Imenu ceitotnega delavnega kolektiva. Zastopnik uprave gradbišča je za tepi prikazal veliko prizadevanje 20 Udarnikov, ki jih je gradbišče, ob dpletnici priključitve Slovenskega primorja k FLRJ, na svečanem mitingu proglasilo. Po ugotovitvi vseh napak in pomanjkljivosti so delavci sklenili vse te odpraviti in delati tako, da bo prehodna zastavica direkcije vedno ostala na Novi Gorici. Gradbišče cest na Novi Gorici je prejelo prehodno zastavico, ker je najboljše. Najboljše pa je zato, ker je bilo dobro organizirano delo, saj dela 100% produktivne delavne 3be na gradbišču v akordu, v stranskih obratih pa 75%. Norme na gradbišču se povprečno presegajo za 43%, v obratih pa 32%. Vsi delavci na gra. dMdšču in v stranskih obratih delajo 100% v brigadah, med katerimi so najboljše: Peršičeva, Perkonova, Bazoviška, Grgarska in Vojkova, ki dosegajo normo do 200%. Vsako de-kado dobi najboljši sektor prehodno zastavico gradi lišča, kar delavce spodbuja k še večjemu delu. Tudi sek. borjl Imajo svoje brigadne prehodne zastavice, tako da je povsod uvedeno pravo medsebojno tekmovanje. Ako je delo dobro organizirano, uspehi ne izostajajo lin delavci lahko upravičeno upajo obdržati prehodno zastavico čim več časa na svojem gradilišču. Kraševci uspešno rešujejo planske naloge Najvažnejše in najaktualnejše naloge, ki jih danes pred. nas postavlja iiaž tov. Tito, naša Partija, so dosledno izvajanje plana. Teh nalog se Kraševci prav' dobro zavedajo, čeprav terjajo od njih včasih neverjetne napore in požrtvovalnosti. Ker je elektrifikacija med najvažnejšimi deli v naši petletki, so Kraševci takoj pristopili k elektrifikaciji vesi Hudllog, Selo, Lokvica in Korito. Vse delo opravljajo z množičnim prostovoljnim delom, katero se je zlasti stopnjevalo v tekmovanju pred V. Kongresom KPJ in se tudi sedaj z isto vnemo nadaljuje. Do sedaj so že izkopali okrog 180 jam za daljnovod visoke napetosti (v globini 180 m in širini 1,50 m), in vse to pretežno v živi skali. Vse drogove 2» daljnovod so a prostovoljnim delom pripeljali iz železniške postaje Štanjel in jih v glavnem že postavili na svoja mesta. Posebno priznanje pri tem dedu zaslužijo delavci iz Brestovice, ki delajo na cesti Opatjeselo— Miren, poleg svojega dela pa prispevajo vsak dan 2—3 ure za elektrifikacijo kraških vasi. Pohvale vredna je tudi organizacija ZB v Opatjemselu, ki je med drugim v nedeljo 26. IX. t. 1. orga- nizirala masovno prostovoljno delo na cesti Miren—Opaitjeselo. Tega dela se je udeležbo 37 članov in so v 375 urah izkopali in prevozili v nasip 37 m3 materiala. Udeležba bi bila ta dan gotovo še mnogo večja, če bi tisti ljudje, ki so bbi odgovorni za prevoz, bolj vestno izvršili svojo nalogo. Nad 100 ljudi je namreč čakalo na prevoz do delavnega mesta, pa so se morali po treh urah čakanja z nezadovoljstvom vrniti na svoje domove. Ta malomarnost bo gotovo slabo vpb-vala na bodoče akcije, ki jih bodo organizirale naše celice KP in fron-tovske organizacije, zato se kaj takega ne sme več pripetiti. Za kraške vasi je tudi velike važnosti gradnja proge Dutovlje—Sežana, zato se te akcij© tudi pridno udeležujejo. V nedeljo 10. oktobra je šlo tja na prostovoljno delo 72 Kraševcev In so napravili 360 delovnih ur. Pri tem moramo posebno pohvaliti vasico Hudilog ki šteje komaj 45 prebivalcev, a se je tega dela udeležbo 17 ljudi. Prav ta vasica Je lahko za vzgled vsem kraškim in tudi drugim vasem našega okraja, ker Je pravilno raziumela naloge naše Partije in zamenjala puško za kramp In lopato. P. L. Stanje gradišč zadružnih domov v okraju Gorica na dan 10. oktobra 1948. Pokriti domovi: 1. Trnovo, 2. Kal nad Kanalom, 3. Dol — Predmeja, 4. Medana, 5. Vrtojba, 6. Gradišče, 7. Col, 8. Ročinj, 9. Ix>kve, 10. Višnje. vik, 11. Lokve, 12. Kanal. Pokrivanje sfrelie: 1. Prvačina, 2. Rihemberik, 3. Dobrovo, 4. Huin — Njivice. Zidanje: 1. Šempas, 2. Kostanjevica, 3. Miiren, 4. Otlica, 5. Preserje, 6. Vi- pava, 7. Črniče, 8. Grgar. Betoniranje: 1. Vogrsko. Kopanje temeljev: 1. Selo, 2. St. Vid, 3. Sred. Lokovec, 4. Dormbcrg, 5. Cerovo, 6. Batuje, 7. Iozice, 8. Kojsko, 9. Gojačcvo, 10. Ajdovščina. Priprava materiala: 1. Neblo, 2. Renče, 3. Budanje. 4. Gor. Lokovec. Mrtva gradbišča: 1. Bate — Ravne, 2. Dobravlje. 3. Banjšice. četrta vinogradniške-obdelovalna zadruga v Brdih V zadnjem času so zavedni Brici ustanovili tri vinogradniške obdelovalne zadruge in sicer v Medani, Neblem in Cerovem. Nikakor pa niso hoteli za temi zaostajati v Humu, ki so se za ustanovitev te zadruge’ že delj časa pripravljali. Pobudo za to je dal srednji kmet Stakolič Jože, star partizan in aktivist, ki je vso svojo zemljo vključil v zadrugo. Poj proti vsem izkoriščevalcem našega delovnega kmeta In omogočiti čimprejšnjo socializacijo vasi. Ta neaktivnost se vidi prav pri nekaterih. davčnih komisijah, ki se ne zavedajo ali se pa nočejo zavedati pomena tega dohodninskega boja in nekako čakajo na »čudež« ali pa v odrešenje v obliki akta, ki bi posamezne člane, razrešil dolžnosti v davčni komisiji. Na primer krajevne davčne komisije kakor: Vipava, Planina, Miren se lahko reče, še niso nitj začele Z delom. Konferenca vseh krajevnih davčnih komisij, ki je bila 10. okt., je prav lepo pokazala resnost pristopa krajevnih komisij k samemu delu. Večtedensko delo je enako 50°/o uspehu in čeprav je rok deseti oktober potekel. rfa tej konferenci ni (;,iIo prisotnih 7 kraj. komisij, Vipava je poslalo kmet. referenta, ki niti član nil Ta tovariš je prav lepo opisal komisijo, namreč, da nič ne dela... Kaj pa naj rečemo o komisiji iz Črnič, ko je predsednik izjavil, da se Prva živinorejska razstava po osvoboditvi v našem okraju Dne 12. oktobra je bila v Cepovanti razstava goveje živine, in to prva tovrstna v Goriškem okraju, ki je ugotovila uspehe živinoreje v povojnih letih. V letu 1945. je bila živinoreja na tem sektorju 80 % uničena. Kolikor ni ljudstvo v času borbe prispevalo za vzdrževanje naše vojske, je okupator izropal najboljšo in najlepšo živino. Veliko živine je bilo tudi uničene ob okupatorjevem požiganju in obstreljevanju teh vasi, tako da je po vojni Ostala le redko kje kakšna dobra plemenska žival. Se tista, ki je ostala, je bHa vsa Izčrpana, ker je okuptor izropal tudi krmo. Kljub temu, da ni bilo hlevov, ker so btlj vsi požgani, so se živinorejci tega predela takoj po vojni lotili vzreje mlade živine. Leta 1946. so na pobudo Jožefa Bratuža iz Doda ustanovili živinorejsko zadrugo, ki je takoj začela delovati. Uspehe njenega delovanja je pokaizala prav ta razstava, kjer so prikazali svojo najboljšo plemensko živino. Živinorejoi-udeleženci razstave so se zelo zanimali za rodovniške bike in krave, kot tudi za mladi naraščaj. Živina se je ocenjevala v prisotnosti rejcev, ki so lahko dajali svoje pripombe. Vsi so bili ponosni na svoje uspehe v teku treh let, ker so lahko prikazali strokov; jakom, kaj so na- ne morejo sporazumeti s KLO in tako opravlja vse delo tajnik KLO, komisija pa čaka, da sc zbere in zaenc delati itd. Vcndlar je še čas, da vse davčne komisije resno pristopijo k delu tako, dia bo šlo brezpogojno končano do 15. oktobra in da se bodo uvrstile poleg Rihcmbcrga, Sred. in Gor. Lo-kovca. Lokev in Ajševce, ki so delo končale. Ne moremo pa dovolj poudariti nn važnost poročanja, ker brez poročanja, si okrajna davčna komisiju ne more ustvariti jasne slike o potekli dela in nuditi več pomoči oni krajevni komisiji, ki je potrobim tudi večje pomoči. Poleg dohodninskega boja, ki ga vodimo, pa ni nič manj važen boj zn poravnavo vseh zaostalih dlavkov iz 1947. leta in obrokov za 1948. Ni ni-knkega opravičila- več, niknkih prošenj in pritožb, da se zaostanki ne bi mogli poravnati. Stoteri izgovori, podprti tudi s strani KLO-jev, ne bodo več držali, ker jesen je tu in možnost plačila nnjvečja. Sklep okrajne skupščine, da sc zaostanki do 15. oktobra poravnajo, ni bil podprt niti od članov Okrajne skupščine niti od strani KLO-jev. Mesto, da si KLO-ji prav z rednim'in točnim plačevanjem davkov zagotove reden in stalen vir dohodkov in da si ustvarijo rezervo, so največkrat v denarnih stiskali, tako da je poverjeništvo zn finance nekako prisiljeno dajati posojila na bodoče plačane davke in s tem dati KLO-ju možnost izplačila plač in nabavo materiala ali plačila raznih del in na-bavk. Ta sistem je postal nemogoč, ker je v ostrem nasprotstvu s principom udeležbe KLO na sami dohodnini in je proti principu samega hoja, ki ga vodimo posebno proli vaškim izkoriščevalcem in mogotcem. Ne bo se več prosjačilo in prepričevalo, temveč energično zahtevalo. Dolžnost KLO je, da takoj pristopijo k izterjatvi; vse one pa, ki ne bi hoteli plačati, naj,takoj na sestanku razkrinka, imena pa dostavi poverjeništvu za finance, ki l>o napravilo take ukrepe, da liod<> enkrat za vselej ustvarili potreben rešpekt pred našo oblastjo. Do konen oktobra morajo biti poravnani vsi zaostanki do 1947. leta in tudi tekoči obroki za leto 1948. B. J pravili s skupnimi močmi, združen, v svoji živinorejski zadrugi. Najboljši živinorejci so prejeli tudi nagrade, vendar so bili bolj zadovoljni s polivalo, da njihov trud ni bil zaman. Obljubili so, da bodo v bodoče storili še več za Izboljšanje svoje živinoreje, tako kvantitetno kot kvalitetno. Vsem živinorejcem našega okraja naj bodo ti za vzgled in naj pri svojih Kmetijskih zadrugah ustanovijo živinorejske odseke, ki se bodo zanimali za nabavo mladega naraščaja od« rodovniške in komisijsko priznane najboljše živine. Le zadružnim potom bodo prišli do dobre, zdrave in cenene živine. Obnovimo poljske apnenice Cesto ugotavljamo, da nam primanjkuje apna pri gradnji zadružnih (Domov, obnovi šol in podeželja sploh. Pri tem pa premalo pomislimo, da imamo v pasem okraju zelo velike možnosti proizvodnje apna, S katerim bi lahko krili vse naše potrebe in ga izvažali tudi v druge republike za zamenjavo drugega materiala iu izdelkov, ki jih pri nas ne proizvajamo. Nujno je treba pristopiti k delu in poiskati vse možnosti za poživitev starih in žganje novih poljskih apnenic. Velike možnosti za to imamo predvsem v Grgarju, Trnovejn, Lokvah, Cepovanu, Vratih, Dol-Predme-ji. Gor. in Sred. Lokaveu in Kalu. Ti kraji imajo v neposredni bližini gozdove, kjer sl z majhnimi stroški lahko nabavijo potrebno kurjavo. Izvrsten apnenec je tudi v Renčah, Rihemberku ter v vseh vaseh gori-škega Krasa. Ravno tako v Črničah, kjer imajo na mestu tudi jamski les. Zato apeliramo na te KLO-je, kot * tudi na vse ostale, da takoj pregledajo stanje apnenic v svojem območju in ugotovijo: kdo jih vodi, (kjer že obstojajo), kakšna je zmogljivost v treh mesecih, kakšni so izgledi za žganje novih, kako je s kurivom, kolikšne so potrebe apna v KLO-jn m koliko je viška. Vsi ti podatki so nujno potrebni za plansko razdelitev materiala, brez katerega si tudi ne moremo zamisliti planskega gospodarjenja. Pomoč naše mladine pri gradnji zadružnih domov Da bi delo na gradi,liščih zadružnih domov v našem okraju potekalo brezhibno, je bilo treba na vsak način rešiti vprašanje opeke. Zato je dala republiška uprava za gradnjo zadružnih domov pobudo za sklenitev sporazuma z opekamo v Biljah, kjer naj bi se izdelovala opeka in je dala na razpolago tud; potrebne strokovnjake. Ostalo je lc vprašanje delovne sile. To vprašanje na je naša zavedna mladina kaj bistro rešila. Pokazala jc tisto zavest in predanost domovini, kot jo je pokazala na vseh zveznih in republiških akcijah. Pokazala je, da se zaveda velike važnosti gradnje zadružnih domov in zato pred enim mesecem formirala brigado, v kateri so se mladinci vrstili po izmenah, tako da je vedno delalo povprečno 32 mladincev. Izdelali so v tem času 146.000 komadov zidne opeke; opravljali so pa tudi druga dela, kot spravljanje v skladišča, natovarjanje itd., za kar bo uprava dala odgovarjajoče število opeke. Skupno je bilo opravljcma 48.700 delavnih tir. Dne 10. oktobra so ti mladinci, ki so častno izvršili svoje dolžnosti, odšli v svoje vasi, da bodo tam nadaljevali svojo delo pri gradnji zadružnih domov. Ako pomislimo, da je od skupnih 27C.OOO delavnih ur, do sedaj napravljenih na gradbiščih zadružnih domov, nad polovico napravila mladina, lahko ugotovimo, da jc res borbena in požrtvovalna, ker ne smemo tu prezreti tisoče in tisoče ur, ki jih je napravila na cesti »Bratstvo in edinstvo«. Novem Beogradu, progi Dutovl.ie-Se-žana, progi Nikšič—Titograd itd. Ugotavljamo tudi, da so še vodno nekatera gradilišča zadružnih domov mrtva in zato pričakujemo, da se bo tudi tam predvsem mladina zbudila in pokazala zgled ostalim ter dokazala, da je prav ona nosilec boljše bodočnosti na naši Vtisi. Zakaj gradnja zadružnega doma v Vipavi ne napreduje Kljub temu. da v Vipavi nimajo aiikakih posebnih težkoč pri gradnji zadružnega doma, ista zelo slabo napreduje. Na delu je vedno le par ljudi, ki se kar izgubijo na tako obširnem gradilišču. medtem ko se drug] okrog njega sprehajajo. Uprava soma je dovol j samoiniciativna in zna prsekrbeti vse potrebno. Opeko, cement in drugi material so že prejeli kot vsa druga gradilišča. Razna podjetja, ustanove in okoliške vasi. kot tudi vozniki so vedno pripravljen] pomagati, le nekateri Vipavci nočejo tega razumeti. Mnenja so namreč, da bi jim moralo zadružni dom graditi kakšno posebno podjetje samo. Ne zavedajo se. da bo zadružni dom v korist njim samim, da bo gospodarsko, politično in kulturno središče njihove vasi. Za vzgled naj si vzamejo revne vosi. ki imajo svoj zadružni dom že pod streho, ker se niso ustrašili prostovoljnega dela. V Vipavi se jc zgodil primer, ki ie vsekakor vreden ostre kitike: Nek požrtvovnen šofer (ki ni niti iz Vipave) je že ob 4. uri zjutraj čakal na gradilišču, da bi prevažal material, a moral jc stati cele ure brez dela, ker Vipavcev ni bilo, da bi kamion naložili. Gotovo bi kako drugo gra-dilišče tega ne dopustilo, ker vsakdo ve, kako težko je danes dobiti na razpolago kamione, izkoristilo bi vsako minuto, da bi čim več materiala prevozilo. Vipavcil Udeležujte še - masovno dela na gradilišču zadružnega doma! Organizirajte brigadni sistem dela. kot do delajo druga gradilišča ter s tem nadoknadite ves izgubljeni čas in uspeh ne bo izostali Tudi na Vogrskem in v Grgarju so pozno Pričeli z. gradnjo, danes pa pokažejo zelo resno voljo za delo in izgleda, da bodo svojo obvez.o častno izginili. Posnemajte jih tudi vi in dokažite. da nočete biti zadnji- Ob zaključku »Tedna rdečega križa« V go riške m okni Ju so uspešno zaključili >Teden Rdečega križa«. Število članstva se je povsod znatno dvignilo. V večjih centrih so okusno nrcdiili izložbena okna Posebno so ee s tem izkazali v Ajdovščini, kjer so v ta namen priredil,t tudi tombolo. Po va6eh in šolah so se vršila predavanja o pomenu in nalogah RK in zdravstveni posveti. Člani RK in množične organizacije so priredili v tem tednu celo vrsto prireditev kulturno prosvetnega in športnega zmučnia, katerih prispevki so šli v prid RK. Pni tem se je posebno izkazalo FD »Volga« z vrsto dobro obiskanih športnih prireditev ter organizacija RK Vipava, ki je ob sodelovanju krajevnega prosvetnega sveta in množičnih organizacij obiskala in nagradila sirote. S prireditvami >n srečolovom so zbrali okrog 30.000 din. Član] RK in množičnih organizacij in Byl so obiskala in obdarili. vojne sirote in žrtve fašističnega terorja v Severjevem domu v Koj-skem. Iz Ajševice, Kromberga, Ozeljana in okolice pa so obiskali Dom onemoglih na Stari gori. Okrajni odbor RK Gorica je v letošnjem letu podaril mnogo življenjskih potrebščin, obleke in obutve najpotrebnejšim. Daroval je opremo za Dijaške domove v Ajdovščini In Šem. petru, za Severjev dom v Kojskem ter za druge socialne ustanove. Priredil je v Vipavi dvomesečni tečaj zdravstvenih aktivistov, v Novi Gorici tečaj prve pomoči za delavce ter enakega za kmečko mladino v Črničah. 7/lravstveim ekipa je v tem tednu obiskala Peternel, najbolj zapadno vas v Brdih ob jugoslovansko italijanski meji. Dobra cesta — hitrejša preskrba s prehrano Dobra cesta — hitrejša preskrba s predmeti široke potrošnje Dobra cesta zmanjšuje izrabo motornih vozil Sodelujte množično v Tednu cesti Napredna knjiga v rokah delovnega človeka Dejstvo je, da je bilo primorsko delovno ljudstvo v čaeu ZVU in še popreje prav na kulturno prosvetnem področju veliko lwlj razgibano, kot pa je danes, to pa zato, ker je dobro vedelo, da pomeni vsaka njihova kulturna manifestacija v tem času veliko nacionalno manifestacijo v borbi za priključitev k FLRJ. Našo literaturo so v bivši Italiji, prav posebno pa v času NOB vseskozi zelo Prav iz to malomarnosti in čuta neodgovornosti nekaterih naših ljudskih predstavnikov pa sledi tudi nezainteresiran je ljudskih množic za našo napredno literaturo. Zato ni prav nič čudno, da se v nekaterih krajih ljudje sploh niso odzvali predavanju o napredni knjigi, ki je bite v iednu napredne knjige. Tako je prišlo v Solkanu na predavanje samo šest ljudi, dočim pa je ostal predavatelj v Šern- radi čitali, ker so dobro vedeli, da jim prav politično - gospodarska in leposlovna literatura odpira nov pravilen pogled na svet. Vzljubili so našo napredno literaturo in začeli ustanavljati pod najtežjim' pogoji nove knjiž. niče, že ustanovljene pa številčno izpopolnjevali. V novi Titovi Jugoslaviji je kultura in znanost, v rokah delovnega ljudstva Danes imamo vse možnosti, materialno in moralno podporo naše ljudske oblasti, toda delovnemu ljudstvu je treba prikazati, da je naša današnja literatura tista, v kateri najde naš delavec in delovni kmet odgovore na vprašanja, ki se mu stavljajo pri vsakdanjem delu v borbi za izgraditev socialistične Titove Jugoslavije. Za napredek naših ljudskih knjižnic je nujno potrebno, da spremene nekateri predstavniki naših KLO-jcv odnos do knjižnic, kot to n. pr. na Kovku, Kambreškem, Srednjem, ki niso že »d 29. junija t. 1. pa do danes dvignili zavoj brezplačnih knjig, namenjenih za poživitev ali ustanovitev njihove ljudske knjižnice. Nepravilen odnos do ljudskih knjižnic imajo tudi predstavniki KLO-jev Vipava im Šempeter, lej še do danes nista imela v evidenci ureditev njunih knjižnic in ju lahko kot taki smatramo za mrtvi. Lahko bi našteli še nekaj lakih skrajno malomarnih in v tetri pogledu brezčutnih KLO-jcv petru ob času, ko bi imelo biti predavanje, popolnoma sam v dvoraui. V opili krajih, kjer imajo naši ljudski predstavniki, zavedni člani OF in dobri člani naše Partije pravilen odnos do' ljudsko - prosvetnega dela, ve gotovo tudi tamkajšnje ljudstvo, da pomeni tudi ustanovitev vsake nove ljudske knjižnice, čitalnice ali rdečega kotička nov korak k razvoju naše socialistične kulture. Pri razvoju naših ljudskih knjižnic nam veliko koristi naše učiteljstvo in profesorji, ki s skupnimi napori s krajevnimi ljudsko prosvetnimi sveti rešujejo pri delu se porajajoče zapreke in ustanavljajo nove in nove knjižnice. Večina našega učiteljstva je res pohvale vredna, dočim se pa še nekateri učitelji sploh ne zanimajo za kulturni dvig naše vasi. Ljudski učitelj danes v svojem izvcnšoLskcm delu ustanavlja knjižnice, čitalnice, organizira bralne krožke, agitira za številčni dvig naročnikov Prešernove knjige, in časopisja ter na ta način prosvet-1 ju je našo vas. Le s skupnimi napori in zavestnim medsebojnim delom ter pravim razumevanjem vseh predstavnikov naše ljudske oblasti bomo lahko ustanovili v vseh naših zadružnih domovih, pa tudj drugod, čim več knjižnic, čitalnic in rdečih kolit-kov. Niko Razglas matičnega urada goričkega okraja Kako komo pristopili k »Tednu gojitve in varstva gozdov« Od 17. do 24. oktobra se bo po vsej Sloveniji vršil »Teden za gojitev in varstvo gozdov«. Ta talen bo izredno važnosti za naš goriški okraj, ker ima izmed vseh okrajev LRS največje površine kraških goličav in de-vaetiziranih gozdov. V »Tednu gozdarstva« se je prebivalce predvsem zainteresiralo za izkoriščanje gozdovi v tem tednu pa sc jih mora zainteresirati za pogozdovanje, gojenje in pravilno gospodarjenje z gozdovi. Vsak mora vedeti, da je gozd največje bogastvo. Daje nam les, ki je tako nujno potreben pri vseh gradbenih delih in tudi za izvoz. Poleg tega ima gozd tudi velik vpliv na klima tič n e prilike kraja, zuto naša ljudska oblast posveča toliko pa žn j e pravilni gojitvi gozdov. Vsi KLO-ji so prejeli od okrajnega odseka za gozdarstvo in od U. P. G. sekcijo za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Vipavi plan pogozdovanja za področje svojega KLO-ja. Celotni plan za »Teden gojitve in varstva gozdov« v goriškem okraju je sestavljen na realni podlagi in je vsekakor izvedljiv. Po planu se predvideva v tem tednu na novo pogozditi 6 ha in podsejati 6 ha goličav ter očistiti 57 ha gozdov. Za vse to se bo porabilo 206 kg semena in 53.d75 komadov sadik. (Vsak KLO bo dobil ustrezajočo količino, da plan lahko izvede.) Vse to se ho predvidoma napravite v 1.632 dninah. Da se bo la plan 100 odstotno izvršil, mora, poleg rednih gozdnih delavcev, pr: tem sodelovati čim več prostovoljcev (OF, LMS, AFŽ in ZB). Poverjeništvo za prosveto pa bo odredilo v tem tednu vsem osnove*m šolam en pouka prost dan, da se bo tako lahko tudi vsa šolska mladina udeležila te važne akcije. Koliko več dobička nam prinaša gozd, če je pravilno gojen, nam lahko dokažejo naslednje številke: V Trnovskem državnem gozdu, ki obsega površino 8.800 ha, se poseka letno cea 30.000 kub. m lesa. kar znaša 6,000.000 dinarjev dobička. Med tem se v 23 tisoč ha jirivalnih gozdov poseka letno samo eca 5.000 kub. m v vrednosti 1,000.000 din. Zato naj v tem tednu tudi posamezni posestniki čim več storijo za izboljšanje svojih gozdov. Vršijo nai čiščenja in redčenja zanemarjenih sestojev, podirajo vsahla drevesa, zlagajo na kupe odpadke itd., da nam bodo naši gozdovi res lahko v ponos ter vir dohodkov nam ir: našim potomcem. Kenk Po tretji točki Navodila za vodstvo razvida državljanov LRS razglašamo, da bo vpisovanje v državljansko knjigo LRS za območje okraja Gorica v dneh od 18. oktobra do 27. novembra 1948. Vpis se bo vrši! na sedežih Krajevnih ljudskih odborov, v dneh kot jc navedeno v spodnjem seznamu za vsaki KLO posebej. Spričo dejstva, da je rok za vpisovanje razmeroma kratek, pozivamo prebivalstvo, da se strogo drži za priglasitev določenih dni in se v teh dneh tudi priglasi. KLO-ji so dolžni pravočasno seznaniti prebivalstvo s priglasinim postopkom, da ne bo zmede na dan, ki je določen za osebne priglasitve ter da ne bo nepotrebnih zamudnikov. Osebe, ki na dan 10. junija 1910 niso imele stalnega bivanja v kraju sedanjega bivališča (za državljane bivše Jugoslavije velja 0. april 1911), naj si pred priglasitvijo pribavijo potrdilo od KLO-ja, kjer so na la dan bivali- Na primer: nekdo se je v letu 1946- priselil iz Vrhnike v Solkan, la si mora pribavitd potrdilo o bivanju na dan 0. aprila 1911, ki mu ga izda MLO Vrhnika, kjer je imel na ta dan slalno bivališče. Kdor se je po 10. juniju 1940 preselil iz Vipave v Bilje, ta diohi potrdilo o bivanju na dan 10. junija 1910 od KLO Vipava. Ta potrdila bo stranka na dan priglasitve priložila k priglasnici in oboje izročila matičarju, ki bo na sedežu KLO priglasitev vodil. Vsem tistim, ki svojega bivališča niso menjali, bo KLO kraja stalnega bivanja sam izdal zgoraj navedeno potrdilo o bivanju na dan 10. junija 1940 po navodilih, ki so jih KLO dobili na konferenci v nedeljo 10. oktobra 1948. Ves krajevni in okrajni aktiv pa je dolžan pomagati prebivalstvu pri izpolnjevanju priglasnic ter mu dajali potrebna navodila. S tem, da se bo vpis v državljansko knjigo Ljudske republike Slovenije izvršil v določenem roku, bomo dokazali svojo visoko državljansko zavest in urejenost naše države FLRJ Priglasiti se mora vsak, ki je državljan LRS in prebiva stalno v območju enega spodaj navedenih KLO-jcv. Priglasi se s tem, da izpolni priglasnieo in se zglasi z njo osebno v določenem dnevu na sedežu KLO-ja. S seboj naj prinese listine, katerimi bo lahko dokaz.al resničnost podatkov, ki jih je vpisal v priglasnieo. Priglasnice bodo razdeljene po hišah in družinah, tako da prejme vsak družinski član pa eno priglasnieo- Vsakdo jc dolžan vpisati v priglasnieo vse podatke, ki so v razpredelkih zahtevani ter da izpolni razpredelke natančno po navodilu, natisnjenem na notranji strani priglasnice. Priglasitev je obvezna za vsakogar brez razlike starosti. Mladoletne (pod 18. let stare) priglasi oče ali mati, oz. skrbnik.. Člane družine priglasi lahko družinski starešina sam, toda vsako osebo, tudi otroke, s posebno priglasnieo, ki jo za mladoletne podpiše priglasitelj, za polno letne pil vsak priglašene« sam. K družini se štejejo poleg ožjih rodbinskih članov tudi sorodniki in v gospodinjstvu zaposlene tuje osebe (gospodinjske pomočnice itd ), če živijo z družinskim starešino v skupnem gospodinjstvu. Družinski starešina ne sime priglasiti družinskih članov, ki bivajo v drugem kraju ali v imozemstu. Vpiše lahko le sinove, ki služijo v JA (vojski), če lahko to nesporno dokaže, če so državljani LRS in imajo slalno bivališče v območju dotičnega kraja. Državljani LRS, ki bivajo jickjc le začasno, sc vpišejo v državljansko knjigo v kraju, kjer je njihovo slalno bivališče-Priglasijo pa se lahko v kraju sedanjega bivanja, njihove priglasnice bodo uradnim potom poslane v kraj njihovega stalnega bivališča. Kdor ima stalno bivališče na tukajšnjem področju, a je sedaj odsoten, se mora priglasiti, ko se bo vrnil, naknadno pri državnem matičarju na sedežu matičnega področja KLO-ja nje-' govega stalnega bivanja. Kdor je odsoten za delj ča»a, se priglasi pri KLO-ju, v čigar območju sedaj začasno biva, vpisan pa bo v kraju stalnega bivanja. Državljani drugih ljudskih republik se priglasijo vsak v svoji republiki, lahko pa vložijo priglasnieo tukaj. Poslana bo uradoma njihovi republiki. Pri vpisovanju mora vsak dokazati, da je državljan LRS. Za dokaz državljanstva služijo listine, ki so navedeno v pojasnilu priglasnice. K osebni priglasitvi naj zato prinese vsakdo vse dokumente, s katerimi se utegne njegovo državljanstvo iu državljanstvo oseb, ki jih priglaša, dokazali. V državljansko knjigo se ne sme vpisati, kdor ni državljan Ljudske republike Slovenije, ali državljan FLRJ. Noben državljan sc ne sme vpisati v državljansko knjigo dveh KLO-jev- Kaznuje sc, kdor vpiše v priglasnieo vodoma neresnične podatke, ali kdor se priglasi za vpis v državljansko knjigo, čeprav ve, da ni državljan FLRJ, ali kdor priglasi družinskega člana, ki ne živi v Jugoslaviji- Vpis v državljansko knjigo je takse prost. Državljan, ki se neopravičeno ne bo priglasil v določenem roku, bo moral pri naknadni priglasitvi plačati stroške, ki bodo npravnim organom s posebnim delom zanj nastali. Prebivalstvo se naproša, naj bo v teh dneh disciplinirano in se manifestativno priglaša za vpis v državljansko knjigo LRS ter s tem ponovno dokaže svojo visoko patriotično zavest in predanost novi Titovi Jugoslaviji. ČASOVNI RAZPORED ZA PRIGLASITEV PO KLO-jih MATIČNI OKOLIŠ AJDOVŠČINA 18. oktobra : Dol Predmeja 19. oktobra : Ollica 20. oktobra : Kovk 21.—22- oktobra : Gol 23.-25. oktobra : Podkraj 26. oktobra : Planina 27. oktobra : Ustje 28. oktobra : Šmarje 29. oktobra : Brje 31. oktobra : Velike Zabije 1___2. novembra: Dobravlje 3.— 4. novembra: Vipavski Križ 5. novembra: Stoinaž 6.— 7. novembra: Loiknvec 8___13. novembra: Ajdovščina MATIČNI OKOLIŠ LIG 18.—19- oktobra : Lig 20. oktobra : Zapotok 21. oktobra : Kainbrcško MATIČNI OKOLIŠ KANAL 24—25. oktobra : Levpa 26—27. oktobra : Kal nad Kanalom 28- oktobra : Avče 29—31. oktobra : Ročinj 2. novembra: Piave 3-— 4. novembra: Deskle 5— 6. novembra: Anhovo 8___13. novembra: Kanal oh Soči MATIČNI OKOLIŠ KOSTANJEVICA NA KRASU 15. novembra: Kostanjevica 16. novembra: Vojščica 17—18. novembra: Temnica 19—20- novembra: OpatjeseJo MATIČNI OKOLIŠ KOJSKO 18__22. oktobra : Kojsko 24—25. oktobra : Cerovo 26—27. oktobra : Šmartno 28.—29. oktobra : Kozana MATIČNI OKOLIŠ NEBLO 2— 3. novembra: Neblo 4— 5. novembra: Dobrovo 8. novembra: Višnjevih 9. novembra: Kožbana 10. novembra: Vi polže 11__12. novembra: Medana MATIČNI OKOLIŠ GRGAR 18.—19. oktobra : Trnovo 20. oktobra : Lokve 21—22. oktobra : čepovan 25. oktobra : Gorenji Lokovec 26.—27. oktobra : Dolenja Lokovcc 28.—29. oktobra : Bartjšice 2— 3. novembra: Ravne 4. novembra: Ravnica 5.— 6. novembra: Grgar (Nadaljevanje na 4. strani) (Nmini jev an je s 3. strani) MATIČNI OKOLIŠ VIPAVA 18-—21- oktobra : •Vipava 22. oktobra : Lozice 24—25. oktobra : St VM 26. oktobra : Podraga 27. oktobra ! Lože 28- oktobra : G oče 29. oktobra : Slap 2__3. novembra: Vrhpolje 4—▼. novembra: Budanje ’ 7. novembra: Gabrije MATIČNI OKOLIŠ SOLKAN 15.—19. novembra: Solkan 22—24. novembra: Kromberg MATIČNI OKOLIŠ ŠEMPETER 9—12. novembra: Šempeter 15.—19. novembra: Vrtojba 22__23. novembra: Vogrsko 24—26. novembra: Ajševica Pod idejno zastavo se je Pri izvrševanju službene dolžnosti se je v četrtek 7. oktobra smrtno ponesrečil zaveden član KPS tov. Bandelj Mirko, nameščenec finančnega oddelka OIO Gorica. O njegovem poštenem, aktivnem, skromnem in borbenem življenju tako v privatnem, kot v javnem življenju je najbolje pričal svečan in po udeležbi številen pogreb, ki je bi! v ne Aljo 10. t. m. v Renčah. Za rdečo plapolajočo zastavo so nesli člani KPS, OF in ostalih masovnih organizacij več vencev, ki so pričali spoštovanje in čast padlemu borcu za boljše, lepše dni — za socializem. Ob zvoku Prvaške godbe se je pogreb pomikal po svečano okrašenih Renčah na pokopališče, kjer so ob odprtem grobu spregovorili: tajnik OIO. član celice finančnih nameščencev, pred- MATICNI OKOLIŠ BUJE 15_16. novembra: Bilje 17,—18- novembra: Bukovca 19. novembra: Gradišče pri Renčah 21. —23- novembra: Renče 24.-26. novembra: Miren MATIČNI OKOUS ČRNIČE 15—16. novembra: Črniče 17.—18. novembra: Selo 19- novembra: Vrtovin 21. novembra: Kamnje 22. novembra: Osek 23.—24. novembra: Šempas 25—26. novembra: Ozeljan MATIČNI OKOLIŠ DORNBKRG i l—16. novembra: Dornbcrg 17. novembra: Zalošče 18—19. novembra: Prvačina 22. -23. novembra: Rihcmberk 24. novembra: Prcsrje 25- novembra: Spodnja Branioa IOLO — Gorica boril in bil tudi pokopan stavnik renške celice in drugi. Govorniki so v kratkih besedah opisali njegovo težko, borbeno življenjsko pot, na kateri je bil vseskozi pošten in zvest član KPS. Ob odprtem grobu so mu govorniki obljubili, da bodo še z večjim elanom nadaljevali z borbo za dokončno uničenje vseh izkoriščevalcev. »Kot žrtve ste padli v borbi za nas«, te tiho in mogočno zvenela zaigrana žaiostinka. V srcih vseh navzočih pa se je porodil trden sklep, boriti se še z večjo vnemo za ideje naših padlih borcev - komunistov, ki stojijo vsak dan bolj živo pred nami. Pokojni Mirko je bil kot komunist tudi vzgleden član družine in dober soprog. FIZKULTURA Pospešimo fizkulturne Ce statistično pregledamo stanje gradenj fizkullurnih objeiktov v našem okraju, lahko ugotovimo sledeče: Zgrajena igrišča za odbojko so: v Šempetru, Solkanu, Novi Gorioi, Vipavi, Cepovanu, Doblarju, Anhovem in Renčah. Igrišči za košarko v Šempetru in Biljah. Vež.bališče v Cepovanu in Planinski dom v Vipavi V gradnji so igrišča za odbojko: v Brjah, Kanalu, Ajdovščini, Biljah, Mirnu in Rihemberku. Igrišče za tenis v Šempetru in Biljah. Lahkoatletske steze v Šempetru, Novi Gorici, Ajdovščini in Solkanu. Igrišče za nogomet v Šempetru, Solkanu, Biljah, Ajdovščini, Vipavi Anhovem in Novi Gorici. Vežbališča v Dornbergu, Levpi gradnje v našem okraju Testenih, Kanalu jn Anhovem ter Fiz-kulhirai dom v Anhovem. Po pregledu že zgrajenih fizkultur-nih objektov in tistih, ki so v teku pa ugotovimo, da je letošnji plan te gradnje izpolnjen šele za 40 odstotkov, čeprav smo že v mesecu oktobru. Ce hočemo, da bomo letni plan stoodstotno izvršili, sc moramo takoj lotiti resnega dela. Vsa Telovadna društva, FD, FA in mladinski aktivi, naj zainteresirajo za to vse članstvo in prikažejo veliko važnost gradnje fiz-Kulturnih objektov. Zavedati se moramo, da bodo ti objekti centri vzgoje zdravih, močnih ljudi, ki bodo ko6 vsem nalogam petletnega plana. D. A. Pionirski peteroboj v Šempetru 10. oktobra je okrajni fizkultumi odbor organiziral na igrišču v Šempetru Pionirski peteroboj, katerega so se udeležili pionirji iz Vrtojbe, Šempetra in Dijaškega doma v Šempetru. Peteroboj je otvoiil načelnik okrajnega iniciativnega telovadnega odbora — Vončina Karel ki je poleg tehničnih navodil omenil velik pomen telesne vzgoje prav v pionirskih vrstah. V imenu okrajnega pio-nirskgea štaba je pionirje pozdravila tov. Hvalič Vida. Udeležba ni bila zadovoljiva, ker so pionirji na predvečer dobili injekcije proti tifusu. Rezultati tekmovanja so bilj naslednji: Prvo mesto so zasedli pionirji iz Vrtojbe s 199.8 točkami, drugo in tretje mesto pa pionirji iz Dijaškega doma v Šempetru (prva ekipa 197,8 točk. druga ekipa 188,8 točk). Med posamezniki je bil najboljši pionir Čotar Boris iz Dijaškega doma, ki je dosegel v skoku v daljino 4.12 m, kroglo 2.50 kg 10 m. met bombe 39.9 m, tek na 50 m 8”, proste vaje 8 točk. Po njegovi izjavi je Čo. tar ta dan prvič v svojem življenju tekmoval, zato smo lahko zadovoljni. ker smo v naše vrste dobili mladega, zelo nadarjenega fizkul-turnika. kj bo gotovo dobro napredoval. Drugi je bil Gulin Alojz iz Vrtojbe in tretii Pelos Alojz iz Vrtojbe. Oba sta se prav dobro izkazala. Okrajni pionirski štab je vsem trem prvim podelil praktična darHa. V. K. Tudi v Biljah so ustanovili telovadno društvo V zadnjem času se je ustanovilo v našem okraju šest telovadnih društev in sicer: v Anhcvem, Rihemberku, Gorici (postaja). Solkanu, Renčah in Cepovanu. Dne 30. septembra pa so tudi fiz-tulturniki v Biljah sklicali občni zbor, kjer so ustanovili svoje _ telovadno društvo. Na žalost pa se je tega sestanka udeležilo le malo člgnov, bivšega FA »Partizana«, niti sekretar Eleršič Marjan in drugi člani odbora. Gotovo se sramujejo nastopiti pred svojim članstvom, ker niso od obstoja Z onstran meje Ali bodo videli potrebe delovnega ljudstva Državni uradniki in nameščenci so v Gorici kot po vsej Italiji za svoje delo zelo slabo plačani, tako da s svojim bornim zaslužkom ne morelo živeti človeku dostojno življenje. Dnevno se morajo odpovedovati skoraj najnujnejšim življenjskim potrebam, da se z nezadostno plačo prebijejo do konca meseca. Zaradi tega pa vlada med državnimi nameščenci velik odpor proti onim, ki so nekdaj na vsa usta trobili, kako lepo bo in tudi to, da se bodo plače povišale. Te obljube pa so vsekakor ostale samo na papirju kot propagandno sredstvo pred državno-zbornimi yoUtvami. Razumljivo je, da je zaradi tega stavka državnih uradnikov in nameščencev pred vrati. Splošna zveza deia ne bo odnehala, dokler ne doseže od vlade uresničitev vseh zahtev, t. j., da se plače državnih nameščencev izenačijo s plačo industrijskih uradnikov In da se takoj odpravi razlika med dragonjsko doklado, ki jo prejemajo tiradniki izpod 31 let starosti in ono, ki jo prejemajo njih starejši kolegi ter da se Izdajo primerne uredbe za prenos pokojnine. aktiva pa do danes ničesar napravili za razvoj fizkulture v Biljuh. Zato so na tem sestanku izvolili nov odbor iz najboljših članov. Ob zaključku so vsi člani soglasno sprejeli sklep, da bodo v dveh mesecih dokončali nogometno igrišče, vež-bnlišče ter igrišče za odbojko in košarko. Prepričani smo, da bodo fizkultur-niki v Biljah pod vodstvom novo izvoljenega odlnira resno pristopili k delu ter pritegnili k fizkulturi vso mladino in tudi odrasle. Razpis jesenskega cross-a »Polet«, fizkultumi tednik prinaša v štev. 40, dne 3. X. 1948 razpis jesenskega cross-a FZS. Ta cross morajo izvesti vsa telovadna in športna društva do 24. oktobra 1948. Letošnji jesenski cross nikakor ne sme biti zgolj kampanjska manifestacija, kakor so to do sedaj delala skoraj vsa naša društva. Načelniki društev morajo poskrbeti, da bodo fizkulturniki po kategorijah, predhodno vsaj 5 ali 6 krat trenirali. Jesenski cross-i morajo biti mobiliza-torji stotine in stotine novih lizkultur-nikov, kaerl bodo tudi po cross-u vedno hodili v telovadnice k uram splošne telovadne vzgoje. Predpisane proge so sledeče: 1. Mladinci 1000 m, 2. člani 2000 m, 3. mladinke 600 m, 4. članice 800 m, 5- pionirji od 600 do 800 m, 6. pionirke od 300 do 800 m. Vsa podrobna navodila prinaša »Polet« štev. 40. V- K. Rezultati tekem V. kola Tolmin — Gorica 1—3 Divača — Sežana 1—6 Disciplinski odbor poverjeništva Gorica je na podlagi poročil sodnika, službujočega odbornika — in vloženega priziva ED Ajdovščina-Vipava, razveljavil nogometno tekmo, odigrano v Ajdovščini dne 12. septembra 1948 ‘med Ajdovščino.Vi-pavo-Volgo. Ponovna tekma se bo odigrala na nevtralnem igrišču. Marijan Lestvica prvenstva >1. Volga 3 3 0 0 18:0 6 2. Gorica 3 2 10 13:1 5 3. Sežana 4 2 11 16:6 5 4. Tolmin 4 2 11 11:8 5 5. Divača 5 1 0 4 8:27 2 6. Ajdov.-Vipava 10 10 1:1 1 7- Miličnik 4 0 0 4 4:24 O Razpored VI. kola za nedeljo 17. okt. 1. Gorica — Volga ob 15. v Šempetru. 2- Sežana — Tolmin ob 15. v Sežani. 3- Ajdov-Vipava-Divača ol> 15. v Ajdovščini. Smučarji, pozor! Okrajni fizkulturni odltor Gorica sklicuje v nedeljo dne 17. okt. 1948 ob 10 v kinodvorani v Solkana konferenco smučarjev, katere naj se udeležijo vsi ljubitelji belega športa. OFO — Gorica Poziv Iz dosedanjega poteka odplačeva. nja obrokov ljudskega posojilu je razvidno, da se ne vodi prav zaprav nobena kontrola, kaiko se odplačuje posojilo in tudi ni pregleda, kdo |e plačal, čeprav je bilo rečeno in rta‘-ročeno. da so za pravilno potovanje vsega dela odgovorite Krajevhe komisije do poslednjega odplačila. Čeprav je bi! med tem sam način vplačevanja obrokov spremenjen (n odgovornost deloma prenešend na blagajnike O. F., vendar se odgovornost Krajevnih komisij prav nič jte zmanjša, temveč še poveča. Vs^d tega naročamo vsem krajevnim komisijam za vpis ljudskega posojtlS, da izvrše takoj kontrolo: a) Kdo je že plačal in koliko t