TRGOVSKI CIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 13. junija 1933. št. 68. O&Cfti 2*/&ze zdeuže**f V nedeljo bo v Kamniku občni zbor yeze trgovskih združenj. Pomembne ma-^‘festacije slovenskega trgovstva so vedno °bčni zbori Zveze, a letošnjemu občnemu zboru gre še posebna veljava. Kajti že leta in desetletja ni preživljala slovenska trgovina tako težkih časov, ko danes. Od Vseh gospodarskih stanov je silna svetov-na gospodarska kriza pritisnila trgovski stan najtežje, kar jasno in nedvomno ka-Zejo številke o odjavljenih in zaprtih trgo-'lnah. Da pa je zašla slovenska trgovina v tako težaven položaj, ni samo krivda s'Tetovne gospodarske krize, temveč v mnogem tudi neupoštevanje onih kardinalnih zahtev trgovstva, ki jih je to nagla-^lo še na vsakem svojem zboru in ki jih Je podprlo s tako tehtnimi argumenti, da hm ni mogel oporekati niti nasprotnik i govstva. Zato na občni zbor Zveze trgov-'n združenj, da trgovstvo na velikem ''Miufestačnein zboru povdari svojo zahte-'°’ a Se mora omalovaževanje trgovskih m eresov nehati. Ko propada trgovina, se sna® goditi, da se z neutemeljenimi pri-v,legiji še bolj izpodkopava trgovina, ko se zahtevajo od trgovca za davke njegove zadnje rezerve, se ne sme razmetavati državni denar, da se spregledujejo davki Konzumoin in nabavljalnim zadrugam z milijonskimi dobički. Glasno in odločno Je treba povdaritj te pravične zahteve trgovstva in zato mora biti občni zbor Zveze manifestanten, zato se ga morajo udeleži trgovci v čim večjem številu. Na občni zbor Zveze pa tudi zato, da Pokažejo trgovci vsemu svetu svojo popolno solidarnost. V času, ko se bori trgovina na zadnji postojanki za svojo eksistenco, ni mesta za nobeno ekstraturo, temveč dovoljena je samo popolna disciplina in absolutna enotnost. Ta'disciplina le tem lažja, ker je vodstvo Zveze trgovcih združenj dokazalo, da je vedno s ivalevredno odločnostjo in spretnostjo valovalo interese trgovstva in vsega gospodarstva. Ni bilo vprašanja, ki se tiče nagega gospodarstva, da ne bi vodstvo Zveze Nastopilo za njegovo pravilno rešitev. Ved-P° je bilo odločno na braniku interesov rgovstva in vedno je bilo budno na straži, da ne trpi škode naše gospodarstvo, -■vestoba za zvestobo! Kakor je bilo vodstvo Zveze zvesto trgovcem, tako morajo sedaj ti pokazati zvestobo svojim vodite-t.lem. Ne množica brez vodstva, temveč 0rganizirana celota |>od enotnim vodstvom, 1° mora biti slovensko trgovstvo. In to se mora manifestirati na občnem zboru Zveze združenj, zato v nedeljo v Kamnik, na manifestacijo slovenskega trgovstva. Zveza trgovskih združenj je bojna organizacija, ki brani veljavo trgovstva v javnem življenju. Bojna organizacija se bori za vse in vsak njen uspeh je uspeh vsakega trgovca. Zato pa je tudi dolžnost sle-ernega trgovca, da podpira svojo bojno organizacijo, da stori tudi s svoje strani svojo dolžnost. Kdor stoji ob strani, ko za Skupno st var ?a organizacii° in nizaciji v njenem lSlanOVSki °rsa‘ trgovstva. Zato treba' 7aM„ Pr(aV1Ce VSeg? ločnostjo, da morajo biti v zi' Z iS°.° • V resnici združeni Irgovci, k,”j* ZS dolžnost vsakega trgovca, da je tudi on elan bojne organizacije. Velike uspehe in silen napredek je doseglo slovensko trgovstvo, ker je bilo solidarno. Ne samo za sebe, temveč za vse naše gospodarstvo si je pridobilo trgovstvo nevenljivih zaslug, ker je s svojo solidarnostjo omogočilo gospodarsko osamosvo-Jitev našega naroda. Ta solidarnost je podala že tradicija slovenskega trgovstva in !ei solidarnosti mora ostati zvesto vedno 'n zlasti danes v času težke gospodarske krize. Kajti v času stiske je solidarnost sploh edina možnost za rešitev. Zato na občni zbor Zveze trgovskih združenj, da bo občni zbor tako mogočna manifestacija solidarnosti slovenskega trgovstva, da bodo njegove zahteve našle tudi oni odmev, ki bo v skladu z zaslugami trgovstva za naše gospodarstvo in za ves napredek našega naroda! V nedeljo je dan slovenskega trgovstva in ne bo ta dan zavednega trgovca, ki bi manjkal pri tej lepi manifestaciji solidarnosti slovenskega trgovstva. AotidottsUa faut frcenc Z otvoritvenim govorom angleškega kralja, ki je govoril v zlat mikrofon in čegar govor so oddajale vse radijske postaje sveta, se je začela včeraj popoldne svetovna gospodarska in denarna konferenca v Londonu. Je to ena največjjih konferenc, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu. Nad sto predsednikov vlad in aktivnih ministrov zastopa na konferenci 66 držav, vseh delegatov, tajnikov, strokovnjakov in novinarjev pa je dosti nad 2000. Kakor je ta velikanska množica udeležencev konference impozantna, tako pa je zaradi tako velikega števila delegatov tudi delo konference nad vse otežkočeno. Prireditelji konference so zato tudi že stavili oelo vrsto predlogov, da čim bolj zmanjšajo ovire, ki izhajajo iz prevelikega števila delegatov. Tako je predvsem omejena dolgost govorov in da da dober vzgled bo Macdonald kot predsednik konference govoril le 15 minut. V četrt ure se mora torej končati vsak govor! A tudi vsaka nepotrebna debata je omejena iin omejeno tudi število govornikov. Zato je bil prvctni namen, da bi vsaka delegacija pozdravila konferenco, črtan in govorilo bo le nekaj delegatov. Da bi čim bolj zagotovit uspeh konference, je predlagal MacDonald, da se osnuje poseben organizacijski odbor, ki bi imel pravico, da kontrolira, če vse države tudi izvajajo sklepe konference. V drugi obliki je skušal MacDonald s tein predlogom uvesti diktaturo velikih držav nad manjšimi in je zato s svojim predlogom naletel na tak odpor, da je moral svoj predlog umakniti. Kakšni so izgledi konference. Ni mogoče baš reči, da bi imel svet posebno optimistično mnenje o uspehu londonske konference. Preveč je že bilo teh konferenc, a pravega uspeha ni prinesla niti ena. Vseeno pa se vendarle povdarja v listih upanje, da bo sedanja londonska konferenca uspešnejša. Med drugim se utemeljuje to upanje tudi le z bolj govorniškim argumentom, da nihče ne bo imel tega poguma, da bi prevzel krivdo za neuspeh konference. Mnogo več upravičenosti ima drugo optimistično mnenje, ki pravi, da so gospodarske razmere po vsem svetu danes tako zavožene, da sploh ne morejo biti bolj in da mora zato londonska konferenca imeti uspeh. Bolj omejiti zunanje trgovine z raznimi prepovedmi, kakor so to že storile države, sploh ni mogoče in zato mora londonska konferenca prinesti olajšanje. A niti to mnenje ni čisto utemeljeno, saj je skoTaj na predvečer konference Češkoslovaška zvišala carine in saj so v istem času nastale tudi nove carinske vojne. Še dolgo niso države izkoristile vseh možnosti za omejitev zunanje trgovine. Res pa je to, da je od leta 1927, ko se je vršila zadnja velika gospodarska konferenca v Ženevi, svet doživel toliko težkih izkušenj, da bi smeli upravičeno pričakovati, da se je svet izpamefoval in da hoče kreniti na novo pot. Toda zopet se oglaša proti argument, ki opozarja, da je vedno znak velike zasluge, kadar prepuščajo politiki besedo strokovnjakom. Kajti kadar politiki vedo, kaj hočejo, tedaj kar sami odrejajo, kadar pa ne vedo ne naprej in ne nazaj, takrat pa se zabarikadirajo za mnenje strokovnjakov. In politiki, ki imajo odločilno besedo na londonski konferenci, so se za strokovnjaki močno zabarikadirali. Pot «1« konference. Z velikim polomom na Wallstreetu se je začela dne 24. oktobra 1929 velika gospodarska kriza, ki od takrat pretresa ves svet. Beg kapitala je nato razrval finance Nemčije in drugih držav, predlog carinske unije med Nemčijo in Avstrijo je pospešili polom Creditanstalta in razmere so se tako poslabšale, da je Hoover v strahu za ameriška zamrzla posojila v Nemčiji predlagat moratorij za reparacijska plačila. Ali nesreč še nn bilo konec in prišle so na dan Kreugerjeve sleparije, prišel je padec funta iin dolarja, prišlo je do padca cen in nazadovanja vse zunanje trgovine, a dai se nikjer ni pokazal noben svetel žarek zboljšanja. Iz vseh teh katastrof pa je dozorela misel, da morajo narodi složno pričeti reševati svetovno gospodarsko krizo in tako je prišlo do zborovanj Mednarodne trgovinske zbornice, do konference ekspertov, do vvashingtoinskili razgovorov in končno tudi do londonske konference. Izkazalo pa se je na vseh teh konferencah, da izvira sedanja gospodarska kriza v mnogem le iz političnih nasprotij, ki ločijo narode. Z razorožit veno konferenco, s paktom štirih se je skušalo ta nasprotja rešiti in do gotove, a zelo skromne mere, se je posrečilo to vsaj glede velikih za-padnik sil. Toda že neuspeh razorožitvene konference dokazuje, da je politično nasprotje narodov še nepremagano. Program konference. Dnevni red konference so izdelali strokovnjaki in bi imel obsegati te točke: 1. Denarna in kreditna politika. 2. Povišanje cen. 3. V postavitev normalnega transfera kapitala. 4. Vpostavitev normalne svetovne trgovine in 5. Organizacija produkcije in trgovine. V tem programu so prav za prav obsežena vsa vprašanja, ki so povzročila sedanjo svetovno gospodarsko krizo. Vendar pa se že pri tem dnevnem redu kažejo velika nasprotja, ki vladajo med posameznimi državami. Tako je takoj pri prvi točki različno stališče Francije, Amerike in Anglije. Francija je za stabilizacijo valute na zlati podlagi, Amerika hoče izenačiti dolar funtu, Angleži pa se branijo pred tem izenačenjem, ker se boje, da bi nazadovala njih zunanja trgovina. 'Poleg tega nameravajo Amerikanci predlagati uvedlm enotne svetovne valute, čemur Angleži še nasprotujejo. Vprašanje povišanja cen je prav tako še čisto nejasno. Amerikanci so odločno za višje cene in v ta namen so celo znižali veljavo dolarja, Angleži so sicer tudi za višje cene, vendar nočejo, da se njih cene izravnajo z ameriškimi. Še bolj težavno je važno vprašanje medvojnih dolgov. Amerikanci pravijo, da se o teh sploh ne sme razpravljati iin zato zahtevajo, da 15. junija zapadli obrok evropske države plačajo. Večina evropskih držav pa o tem noče nič slišati in le Angleži bi bili pripravljeni nekaj plačati. Proglasitev transfernega moratorija s strani Nemčije je situacijo še poostrila in nemška delegacija bo na vsak način skušala doseči, da se razpravlja tudi o dolgovih. Tudi glede zunanje trgovine so mnenja nasprotna. Anglija koleba med protekcionizmom, kakor ga je ustvarila ottavska konferenca in med obnovo zunanje trgovine v starem obsegu. Amerika je za popolno svobodo, a druge države nočejo svoje avtarkistične politike opustiti. Žitna konferenca v Londonu, ki bi morala med štirimi glavnimi žitnimi državami doseči sporazum o višini produkcije, tudi še ni mogla priti do soglasja, pa če- Zveza trgovskih združenj V dneh 17. in 18. junija t. 1. se bo vršila v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku XIII. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj. V soboto, 17. t. m. ob 15. uri se bo vršila v dvoTani Narodne čitalnice v Kamniku predkonlerenea zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov. V nedeljo, 18. t. m. ob pol 9. uri bo Zvezna skupščina s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za leto 1932. 4. Proračun za leto 1938. 5. Volitev zveznega predsedstva in nadzorstvenega odbora. 6. Predlogi, strokovne razprave in resolucije. V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši po členu 10 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno neglede na število navzočih delegatov. prav bi morala londonski konferdtiei pred* ložiti že besedilo doseženega sporazuma. Tako je v vseh vprašanjih še nejasnost in vsako prorokovanje o izidu konference je prezgodnje. To tem bolj, ker ni soglasja niti med manjšimi državami. Vendar pa je razveseljivo že to, da se o vseh teh vprašanjih pogajajo odgovorni državniki in da se vsaj def teh pogajanj vrši tudi javno. Tako more javnost vsaj delno kontrolirati delo konference in ta kontrola je za uspeh konference največje važnosti. Trgovina in obrt katastrofalno nazadujeta Ze v prejšnji številki smo opozorili, kako katastrofalno rastejo odjave trgovin in obrtov in kako nujno potrebno je, da tudi odločujoči činitelji store nekaj, da rešijo trgovino in obrt pred popolnim propadom. Ponavljamo zato svoj apel in da bi bil bolj učinkovit, ga podkrepljujemo z zgovornimi številkami statistike, ki jo je sestavila Zbornica za TOL Tako govore številke: A. Trgovina. prijave odjave razlika 1. 1980. 1287 1162 + 125 ! 1. 1931. 1090 1078 + 12 1. 1932. 1069 1521 -452 1. 1933. (I. četrtletje) 234 844 - 010 B. Obrt. prijave odjave razlika 1. 1930. 2721 1725 + 996 1. 1931. 2276 1775 + 501 1. 1932. 2007 2017 — 10 1. 1933. (I. četrtletje) 376 1003 - 627 Propadanje se je torej začelo že v letu 1931, katastrofa pa se je pričela v letu 1932 in zavzela v letošnjem letu naravnost strahoten obseg. Samo v prvem četrtletju je prenehalo nad 1200 trgovskih in obrtniških obratov! Je to dejstvo, ki glasno zahteva, da je treba upoštevati že enkrat tudi zahteve trgovcev in obrtnikov, ali pa bo naše gospodarstvo popolnoma propadlo. Kajti brez trgovine in obrta je vse naše gospodarstvo zapisano propadanju. Zato skrbite za odpomoč, dokler ne bo prepozno! KLIRING S ŠVICO ODPOVEDAN Naša vlada je odpovedala klirinški dogovor s Švico in obenem izrazila željo, da bi se pričela nova trgovinska pogajanja. Koncem maja so imeli švicarski upniki terjatev pri naši Narodni banki še za 1-8 milijonov šv. fr. Še nevplačanih terjatev pa je bilo 3’2, tako da je skupno za obračunati še 5-l milijonov šv. fr. V sled praznika Sv. Rešnjega Telesa izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v soboto. to*di6HSk& Kaj pričakujejo gospodarski krogi od svetovne gospodarske konference v Londonu. — Spomenica Mednarodne trgovinske zbornice Pripravljalni odbor za londonsko 'konferenco v Ženevi je izdelal dnevni red za londonsko svetovno gospodarsko in denarno konferenco v Londonu. Z ozirom na ta dnevni red je izdelala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu posebno spomenico, v 'kateri navaja, kaj bi morale po njenem mnenju ukreniti vlade, da pride do obnove 'in poživljenja svetovnega gospodarstva. Načela, ki naj vodijo vlade pri reševanju gospodarskih vprašanj navaja uvod spomenice in ta uvod tudi jasno kaže, kaj pričakuje veliki gospodarski svet od londonskih posvetovanj. Svetovna gospodarska konferenca mora uravnati svoje delo po gotovih načelih, vendar pa se mora obenem zavedati, da samo izjave in dobri nameni ne morejo prinesti rešitve, temveč da so za rešitev potrebna konkretna dejanja. Načela treba spremeniti v dejanja in sicer v kratkem času. Treba je odpraviti vse ovire, ki preprečujejo obnovo gospodarskega življenja, treba je praktično zaščititi gospodarstvo. Preje ali pozneje bodo sioer normalne gospodarske sile same rešile krizo, toda to bi se zgodilo Je pozno in s takšnimi žrtvami, ki bi mogle postati usodne za ves sedanji gospodarski sistem. Naloga londonske konference je, da skrajša to dobo in da prepreči negospodarske žrtve, ki se sedaj doprinašajo. Njena naloga je, da z šiti vprašanja dolgov in uporabe zalog sirovim, potem mora priti do čezmernega znižanja produkcije, kar bi moglo popolnoma razbiti naše kreditne in finančne razmere. Problem zadolžitve in plačilne sposobnosti dolžnika mora biti takoj razpravljali, če se hoče preprečiti, da bi nove ustavitve plačil znova Izpodkopale zaupanje v ikredit. Nestabilnost valut vabi vsled devalvacije valut k čezmernemu zniževanju cen, kar mora vsled nestabilnosti državnih proračunov nastali tek za bankerotom še pospešiti. Splošno pomanjkanje zaupanja je posledica politične negotovosti. Ta strah pred bodočnostjo je resna ovira za uspešen izid razorožltvene konference. Gospodarska zvezanost »veta ne more prenesti niti vojne niti trajnih sovražnosti med narodi. Izbirati moramo med velikopoteznim medsebojnim prijateljstvom ali pa bolj preprosto obliko civilizacije z manjšimi 'mednarodnimi obvezami, kar mora znižati življenjski standard, v nekaterih državah tudi število prebivalstva, v prehodni dobi pa na vsak način povzročiti velike socialne potrese. Ureditev meddržavnih dolgov je pogoj za poživi jen j e svetovnega gospodarstva. Mednarodna trgovinska zbornica nujno predno je ta dospela. Tudi si je komisija lastila prevelikih pravic, čemur se je uprava zavoda z vso pravico uprla, ker je P. Z. avtonomen zavod in so tudi vsi člani uprave po prisegi vezani, da varujejo avtonomne pravice zavoda. Nato navaja g. Ribnikar razne nedostatke, ki jih omenja revizijsko porodilo ter zavrača te očitke. Kon-statira, da ni P. Z. v vseh 12 letih svojega obstoja izgubil niti pare pri menicah, da že sam od sebe omejuje naložbe pri denarnih zavodih, ki so se znižale od 10 odstotkov v 1. 1930 na 5-5 v iletu 1983. Drugi nasveti, ki jiih je nasvetovala komisija, pa presegajo pravice komisije, ker je P. Z. avtonomen zavod, ki je za svoje poslovanje odgovoren le zavarovancem. Dostikrat se je že pritiskalo na P. Z. tako glede posojil ko glede nastavitve ljudi in če bi P. Z. poslušal vse te nasvete, ne bi imel danes 36, temveč čez 100 nameščencev. Od/ua puiA&h/t Svčfit/ Revizijska komisija je priporočala varčnost, a sama je zahtevala za svoje delo nad 100.000 Din, se končno zadovoljila s 70.000, čeprav sta bila od treh članov komisije dva drž. uradnika, ki sta itak že od države plačana. Občni zbor je z odobravanjem sprejel izvajanja načelnika Ribnikarja in sklenil na predlog Rercierja, da se pošlje v smrslu teh Izvajanj posebna spomenica ministru za socialno politiko Nadalje je sklenil občni zbor, da izreče zahvalo bivšemu predsedniku Vrtovcu za njegovo vestno delovanje. Končno je bilo še sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. VI. kralju, pozdravni pa ministru Puclju in banu dr. Marušiču. UDcmske volitve so razpisane v Moravski in Vardarski banovini. Volitve bodo koncem julija ali začetkom avgusta. Še le* tos bodo občinske volitve tudi v vseh drugih banovinah. Poslanec dr. Bogumil Vošnjak je zopet prijavil svoj vstop v poslanski klub JRKD- Nov zakonski načrt o agrarni reformi n» veleposestvih je predložil skupščini polje-delski minister dr. Tomašič. Več bivših avstrijskih oficirjev so aretirali v Zagrebu, ker so bili v vohunski službi dveh tujih držav. Oficirji so svoj® krivdo že priznali. Radck komentira v »Izvestjih« pakt štirih in pravi, da je bil sklenjen iz strah" pred vojno, Anglija pa hoče s tem paktom ustanoviti fronto proti Rusiji. Račun z* pakt bodo morali pdačati vzhodni in južno-vzhodni evropski narodi. Francozi groze, da bodo, če bi Nemčija proglasila moratorij tudi za Davvesovo in Youngovo posojilo, odpovedali trgovinsko pogodbo z Nemčijo in prenehali uvažati iJ Nemčije. (Nemška zunanja trgovina Francijo je bila za dve milijardi frankov aktivna.) Na voditelja tirolskega hajmvera dr* Stcidla so izstrelili iz nekega avtomobila, ki je vozil brez luči za njegovim avtomobilom, 8 strelov, od katerih sta dva zadela dr. Steidla. Rani sta lahki, atentatorji so j pobegnili brez sledu. Sodijo, da so bi1* atentatorji narodni socialisti. ] | ljubljanski velesejem podaljšan za 5 dni j Za rfe dni vstopnina znižana na Din 5". — Po 19. uri vstopnina na vinski oddelek tudi znižana. združitvijo vseh sil, z vzajemnim popuščanjem omogoči politiko sporazuma in upoštevanja položaja vsake države in tako doseže sodelovanje vseh držav. Konferenca mora napraviti konec sedanji tendenci ustavitve plačil in slepega gospodarskega nacionalizma. Politika mora zopet delovati na to, da se oživi mednarodna zamenjava blaga, da bo moglo priti 30 'milijonov brezposelnih zopet do plodo-nosnega dela. Ta cilj dnorejo delegati člani konference doseči le ma ta način, da nikdar ne pozabijo, da ije svet ena gospodarska enota. Pripravljeni morajo biti tudi na radikalne spremembe, če so te 'potrebne. Londonska konferenca mora pomeniti reformo in preobrat, ali pa je brezpomembna. Zlasti pa morajo narodi opustiti to zmotno misel, da je 'mogoče krizo samo z lokalnimi nacionalnimi ukrepi premagati, ker ti od primera do primera storjeni ukrepi morajo po-ilagoma privesti samo do poostritve krize. Predvsem pa velja, da je treba takoj delati! Delitev sveta v male edinice, ki so v medsebojnem boju, njiih prizadevanja, da dosežejo popolno gospodarsko neodvisnost, povečanje carin, splošno odklanjanje izravnave dolgov z blagom in uslugami — v,se to more pomeniti samo stisko za enega in znižanje življenjskega standarda za drugega. Če se ne posreči zvišati cen, re- apelira na vlade, da rešijo to vprašanje brez odlašanja. S polovičarstvom in majhnimi sredstvi ni mogoče premagati krize! Zato naj se vlade odločijo za velikopotezne ukrepe in naj na vsej fronti složno nastopijo. Pri tem pa je zlasti povdariti, da imajo pri tem posebno veliko dolžnost narodi, ki zavziema-jo vodilno mesto v mednarodnem finančnem in trgovskem svetu. M. T. Z. je mnenja, da morejo upniške države v bližnji bodočnosti s svojo iniciativo omogočiti normalno zamenjavo blaga in uslug s tem, da prično same sprejemali plačila v blagu in uslugah. Nato naj bi odpravile gospodarske in finančne omejitve, ki so nastale v zvezi s carinami. V zvezi s tem naj bi začele uvajati zmernejšo tarifno politiko. Najnujnejši problem je zato koncentracija vseh ukrepov za odpravo omejitev, ki sc jih izdale vlade in ki jih zato vlade morejo tudi odpraviti. Čeprav M. T. Z. ne zastopa interesov poljedelstva, vendar povdarja, da je procvit industrije In trgovine tesno zvezan s pro-cvitom poljedelstva. Sedanja kriza ima nekaj svojih korenin \ kmetijstvu in zato je Mednarodna trgovinska zbornica vedno pripravljena podpirati vse predloge, ki bi megli poživeti povpraševanje po poljedelskih pridelkih. O&ctti z&oc zen/oda iV nedeljo je bil v sejni magistratni dvorani 12. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Občni zbor je otvolil začasni upravitelj dr. Vilko Bal tič, kon-statiral sklepčnost in poročal o razrešitvi prejšnjega predsednika Vrtovca, o razpustu načelstva, imenovanju začasnega upravitelja ter o delu in poročilu revizijske komisije. Ta komisija je delovala tri mesece in sestavila obširno poročilo. Iz tega poročila se vidi, da ni komisija našla v poslovanju P. Z. nobenih nerednosti ali nepravilnosti. Nadalje se vidi iz poročila, da je P. Z. pravilno plasirala denar, da so kreditne podlage zavoda v redu in da je pra- Ctd/cui vilno tudi zavarovalno-tehnično računanje rent in pokojninskega sklada. Pač pa nasvetuje poročilo komisije nekaj sprememb, ki pa niso bistvenega pomena. \ svojem poročilu je dr. Baltič naglasil, da posluje P; Z. kljub vladajoči krizi popolnoma v redu in ni treba ne rentnikom, ne zavarovancem imeti nobenih skrbi glede njih pravic in izplačila rentnin. Ker komisija v Beogradu še ni končala svojega dela o novem prečiščenem zakonu o P. 'Z., tudi ni mogoče predlagati sprememb statuta in pravilnika o draginjskih dokladah in je zato treba obe točki odstaviti z dnevnega reda. V imenu delodajalcev je nato predlagal g. Ferdo Pintar iz Maribora, da se izvoli iz skupine delodajalcev staro načelstvo, ker se iz poročila revizijske komisije vidi, da je pravilno pojmovalo in izvrševalo svoje naloge. Podoben predlog je podal v imenu delojemalcev F. Svetek, nakar je bilo soglasno izvoljeno staro načelstvo. Občni zbor je nato dovolil 60.000 Din za podpore vdovam in dvojnim sirotam ter 120.00 Din za brezposelne nameščence in sme načelstvo v sili ta znesek povišati na 180.000 Din. 0 dolu revizijske komisije jo poročal g. Adolf Ribnikar. Država ima pravico vršiti revizijo in samo obžalovati je, da se je 1e pravice poslužila prvič po 12 letih. Revizija pa ni bila odrejena baš v srečnem trenutku in kršila se je tudi uradna tajnost, da je prišla v javnost vest o komisiji, še Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. maja 1933. to statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega 'leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 6 (10), v Savski banoviini 3 (11), v Vrbaski banovini 2 (—), v Primorski banovini 4 (7), v Drinski banovini 1 (5), v Zetski banovini 1 (2), v Dunavski banovini 3 (10), v Moravski banovini 2 (11), v Vardarski banovini 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 4 (11), v Savski banovini 1 (26), v Vrbaski banovini 2 (3), v Primorski banoviini 2 (6), v Drin- Qd/Ud pzaAeAfo ski banovini — (7), v Zetski banovini — (3), v Dunavski banovini 4 (26), v Moravski banovini — (—), v Vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (7). 3. Dtvorjena posredovalna postopanja: v Dravski banoviini 9, v Savski banovini 65, v Vrbaski banovini 7, v Primorski banovini 3, v Drinski banovini 20, v Zetski banovini 12, v Dunavski banovini 6, v Moravski banovini —, v VaTdarski banovini —, Beograd, Zemun, Pančevo 2. 4. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (3), v Savski banovini 9 (5), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovini 1 (1), v Drinski banovini 7 (4), v Zetski banovini 2 (3), v Dunavski banovini 5 (16), v Moravski banovini 7 (4), v Vardarski banovini 1 (3), Bograd, Zemun, Pančevo — (—). 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 9 (20), v Savski banovini 20 (22), v Vrbaski banovini 1 (3), v Primorski banovini 7 (6), v Drinski banovini 7 (6), v Zetski banovini 4 (1), v Dunavski banovini 10 (13), v Moravski banovini 3 (1), v Vardarski banovini — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). Konkurzi in poravnave Odpravljen je konkurz (trgovca Faleta Zdravka, ker je 'razdeljena vsa masa. Uvedeno jo poravnalno postopanje o imovini trgovca z mešanimi bilagom Kapu-šina Stanka v Kranju. Poravnalni sodnik Gregorc Junij, poravnalni upravnik odvetnik dr. Megušar. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kranju dne 15. julija ob 9. Rok za oglasitev do 9. julija. Na štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena pa je bil izvršen bombni atentat, ki pa se ni posrečil. Bombi sta eksplodirali par sekund preje, predno se je pripeljal dr. Riintelen. Tudi ta atentat so -izvršili po splošni sodbi nar. socialisti. Še tretji atentat so izvršili hitlerjevci-V neko židovsko draguljarno je vrgel nekdo bombo, ki je ubila lastnika trgovine in štiri pasante. Minister za javno varnost Fey je z ozirom na vse te hitlerjevske atentate izjavil novinarjem, da bo vlada nastopila z najstrožjimi ukrepi proti tem atentatorjem in ukrotila te pruske razbojnike. Silno je omejila svobodo tiska avstrijska vlada s posebno prisilno uredbo proti zlorabam tiska. List, ki bo trikrat zaplenjen v enem mesecu, more vlada ustaviti-Uredba velja tako za avstrijske liste, ko tudi tuje, ki pridejo v Avstrijo. • V starih avstrijskih uniformah so v nedeljo avstrijske čete prvič javno nastopite- Prestopi iz Hugenbergove nemško-n«-cionalne v Hitlerjevo nar. soc. stranko s>* vedno bolj nmože in bo -menda morala Hu* genbergova stranka sploh likvidirati. Hitlerjevci bodo vpeljali novo nemško modo. Na čelu novega modnega gibanja j« žena propagandnega ministra Gobbelsa. Skupina hitlerjevcev je napravila za binkošti izlet na Dansko, a je bila tam tako neprijazno sprejeta, da so se hitlerjevci jadrno vrnili nazaj v Nemčijo. Kongres katoliških rokodelskih pomočnikov v Miinohemu so Hitlerjevo! prepovedali. Mandat za sestavo nove španske vlade je predsednik republike poveril (najprej predsedniku parlamenta soc. Bestelru. Ko je ta mandat vrnil, je dobil mandat za sestavo vlade bivši minister Prieto, ki pa je tudi že vrnil mandat. Vsled atentata na VenizeloSa je položaj na Grškem silno napet. Grška vojska je v strogi pripravljenosti. Švicarska vlada je izjavila, da bo izplačevala ameriško posojilo iz 1. 1924 v zlatu, čeprav je Amerika razveljavila zlato klavzulo. Nobelova nagrada za mir bo baje letos dodeljena Mussoliniju za njegove zasluge za pakt četvorice, s katerim je evropski mir zajamčen za deset let. Na cliicaški razstavi se je ponesrečilo potniško letalo, ki je napravljalo krožne polete nad razstaviščem. Osem potnikov in oba pilota je bilo ubitih, letalo pa je zgorelo. Ameriški upniki groze, da bo v Ameriki zaplenjeno vse nemško premoženje, če bi Nemčija proglasila transferni moratorij. Denocdva STANJE NARODNE BANKE Po izkazu Narodne banke z dne 8- junija se je njeno stanje po 31. maju spremenilo tako-le (vse številke v milijonih dinarjev): Skupna zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 1*7 na 1.905-5; zlata je sicer narasla za 0'4, ona v tujih valutah za 004, a je devizna manjša za 2-2 in znaša sedaj 109-01. Devize, ki ne spadajo v podlogo so na-rastle za 2-9 na 37-5. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 28-04 na 219-6. Znatno so padla posojila in sicer za 171 na 2.307-8 in sicer eskontna za 16-3, lom-^ardna pa 0-77. Začasni predujmi državi so se povečali za 0-19 na 1.813-9. Vrednost rezervnega l°nda se je zmanjšala za 0-26 na 57-7, račun nepremičnin je večji za 0-5 in zna-Sa 160, dočim so razne aktive manjše za 1'3. Drugi fondi so ostali skoraj neizpre-nienjeni. Bankovci v obtoku so se povišali za 6 06 na 4.459 4, dočim so obveze na pokaz padle za 7-8 na 936-04. Državne terjatve so padle za 3-3 na 4-1, depoziti po tekočem računu Za 13-6 na 263-7, dočim so se razni računi dvignili za 9-1 na 668-1. Obveze z rokom so narasle za 3-2 na 1-289-2, razne pasive pa so padle za 46-1 na 245-3. Zlato in devizno kritje se je znižalo od 35-33% na 35-31%, samo zlato pa se je dvignilo od 33-27% na 33-29%. Obrestna mera je ostala še vedno nespremenjena. * Sf1^0 znižanje obrestne mere je izvedla Grška. p0 znižanju obrestne mere p n Narodni banki od 9 na 7-5%, je zniža-a še Poštna hranilnica od 6 do 4%, Drž. agrarna banka pa od 5 na 3-75%. Vloge v vseh bankah pa se obrestujejo le še Po 3%. In pri nas? Drž. hipotekarno banko bodo ustanovili v Belgiji. Hipotekarna posojila so dajala doslej le zasebne banke, večinoma samo manjše. Danska in Švedska Narodna banka sta zaižale obrestno mero od 3-5'na 3%. Cisti dobiček Deutsche Bank und Dis-cont-Gesellschaft v Berlinu je znašal za eto 1932/33 27-32 milijonov mark, za 4-08 milijonov mark več ko v letu 1931/32. Banka ne bo, kakor lani, izplačala nobene dividende. . Bolgarska je znižala proračun za 792-7 Ja znaša (brez železnic) le 5205 milijonov levov. 1 Donos nemških davkov je znašal v letu 1932 le 6647 proti preračunanim 7464 milijonom mark. Veteteiem Mdaifian žitno bitko«, ki je, objektivno presojano, dala nekaj vidnih uspehov, vendar pa ne takih, kakršnih so pričakovali. Prebivalstvo se ni oprijelo sžitne bitke« z ono navdušenostjo, ki je italijanskemu narodu tako lastna in vzrok je treba iskati v tem, ker uspešno gojenje pšenice ovirajo izvanredno neugodne vremenske prilike, katerim je Italija izpostavljena. Silnim nalivom v enem letu sledi prihodnje leto velika suša in izpadi med dvema žetvama znašajo tudi deset milijonov stotov pridelka. Pridelovanje pšenice ovira dalje tudi okoliščina, da namreč na laških rodovitnih tleh uspevajo po tri različne kulture na leto, medtem ko sta mogoča v našem primeru le dva produkta. Fašistična vlada je s tem računala in zato se je pri izvajanju žitne politike poslužila treti učinkovitih sredstev. Dvignila je postopoma uvozno carino od prvotnih 7-50 na 22 lir v zlatu, kar je 81 lir v papirju, uvedla je za par let enoten tip krušne moke in slednjič izdala naredbo, ki predpisuje visoki odstotek meljave domače pšenice. Zadnji ukrep, ki praktično onemogoča plasiranje inozemskega žita na italijanskem trgu, je bil izdan pred dvemi leti. Rodila ga je gospodarska kriza in potreba po znižanju pasivnosti trgovinske bilance, kajti kljub prvim ukrepom se ni posrečilo zmanjšati uvoza. Lanskega leta je dosegla Italija rekordno žetev v višini 70 milijonov stotov. Stalni žitni odbor v Rimu je zato zvišal količnik prisilne meljave domače pšenice na tctyov-uv za sc&z Itccuti v kccutiu Uiprava združenja je imela v preteklem letu 8 sej, 6 članskih sestankov in 3 davčna predavanja. Lesna sekcija je imela 4 seje. Piredsedsitvene posle pri (pododboru /v Škofji Loki je vodil Anton Savnik, tajniške posle pa Janiko Potočnik. Predsednik pododbora v Tržiču je bil Franc Globočnik, ki je obenem tudi vodil tajniške posle tega pododbora. Tajnik združenja je imel vsako ipirvo soboto v mesecu uradni dan v Škofji Loki, vsak drugi četrtek v mesecu pa v Tržiču. V času davčnih napovedi in vložitve obrtnih 'listov za registracijo so bili uradni dnevi pri pododborih vsak teden enkrat. Koncem leta 1932 je štelo združenje 738 članov, kateremu številu se prišteje še 46 že obstoječih obrtov, ki so prešli v smislu čl 7 »Naredbe o ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov« v članstvo združenja trgovcev. Tako je štelo združenje koncem leta 1982 faktično 784 članov in sicer: 476 moških in 308 ženskih. Med letom je dobilo pooblastilo, oziroma dovolilo 79 oseb^ odjavilo pa 103 osebe, torej 26 odjav več, kakor prijav. Protokoliranih je bilo v območju združenja 73 trgovskih tvrdk. Trgovino z mešanim blagom je izvrševalo 325 članov, z lesom 84, z manufakturo 17, z deželnimi pridelki 34, branjarij je bilo 51, ostalih 293. Pripadnikov je bilo pri združenju registriranih 246 in sicer: 149 zaposlenih in 14 nezaposlenih pomočnikov in pomočnic 95% in uvoz inozemskega žita je od 1. julija 1932. do 31. maja nazadoval na 3 milijone met. stotov. To nazadovanje je pripisati tudi pojemajoči kupni moči širokih slojev italijanskega prebivalstva, ki se je radi previsokih krušnih cen obrnilo h kon-zumu cenejših produktov kakor koruze, krompirja, sočivja in povrtnine. Upanja za letošnjo letino niso preveč ugodna in računati je treba s pridelkom, ki ne bo dosti presegal 60 milijonov stotov. Stalni žitni odbor je iz bojazni, da ne bi poljedelci radi slabih cen, ki so jih skozi vse leto prejemali za žito, prešli h gojenju drugih kultur, sklenil, da ostane uvozna carina neizpremenjena, da uveljavi še bolj rigorozno načelo absolutne prednosti domače pšenice pri prisilni me-ljavi in da izboljša delovanje kolektivnih žitnih zbirališč, ki bodo preskrbljena s potrebnimi denarnimi sredstvi za dajanje predujmov poljedelcem. Končno je sklenil, da bo po fašističnih poljedelskih sindikatih začel z akcijo, ki naj 9krbi za regulacijo in normalizacijo cen. Nedavni sestanek zastopnikov vseh večjih hranilnic in agrarnih kreditnih zavodov v Rimu se je bavil pod predsedstvom poljedelskega ministra barona Acerbo z vprašanjem financiranja žitne kampanje in določeno je bilo anticipirati poljedelcem v obliki predujma po 90 lir za 100 kg pšenice hektoliterske teže 78 kg (proporčno znižanje za manjše teže), ki je deponirana v kolektivnih žitnih zbirališčih pokrajinskega značaja. Med 10. in 23. t. m. se sestanejo v Neaplju, Bariju, Messini, Benetkah, Milanu, Firenzi in v Rimu medpokrajinske skupščine zastopnikov poljedelskih sindikatov in agrarnih kreditnih zavodov, katerih se udeleže tudi prefekti in pokrajinski politični tajniki in na teh zborovanjih bodo razpravljali in ugodili željam posameznih pokrajin v pogledu skupne prodaje žita in določitve obrestne mere, po kateri bodo dovoljeni predujmi. F. C. in sicer 90 ženskih in 73 moških. Učencev je bilo koncem leta 83 in sicer: 29 moških in 54 ženskih. V tem letu je bilo oproščenih 14 učencev in 22 učenk. Združenje je prejelo in odposlalo 3837 dopisov ter i®da>lo 21 raznih okrožnic v Številu 8.092. Tajništvo združenja je napravilo 362 davčnih napovedi, 86 pritožb ter 126 ovadb, prepisalo in sprejelo v registracijo 707 obrtnih listov ter izdalo 133 poslovnih knjižic. Od 1. oktobra dalje vodi tajništvo točno evidenco strank, ki iščejo pri združenju informacije. Pisarne se je poslužilo od 1. oktobra do konca leta, t. j. v 3 mesecih, 529 strank in sicer največ radi davčnih in obrtnih zadev. Združenje je vzdrževalo v preteklem letu 2 trgovski nadaljevalni šoli. Trirazredno v Kranju je obiskovalo v letu 1981/32 49 učencev in učenk, od katerih je bilo priznanih za sposobne 43. Za šolsko leto 1932/33 se je vpisalo 52 učencev in učenk. Dvorazredno šolo v Škofji Loki je obiskovalo po 8 učencev in učenk. Koncem leta 1932 ise je ponovno otvorila tudi trgovska nadaljevalna šola v Tržiču, katero obiskuje 9 učencev in učenk. Združenje trgovcev za srez Kranj. OBČNI ZBORI Tovarna klobukov »šegir« d. d. v Škofji Loki ima XII. redni občni zbor dne 24. junija ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Tiskarna »Sava« d. d. v Kranju ima XIII. redni občni zbor dne 27. junija ob 14. v tiskarnišikih prostorih. Brzojavi: Kiiepercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnik : Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Tota« postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 TEČAJ ZA DAMSKO KROJENJE V V LJUBLJANI Zavod za pospeševanje obnta Zbornice za TOI priredi v Ljubljani tečaj za damsko krojenje. Poučeval bo koncesijonirani strokovni učitelj Teodor Kunc iz Ljubljane. Tečaj bo trajal od 3. do 20. julija t. 1. Zbornični Zavod iza PO da udeležencem na razpolago vse potrebne pripomočke in 'učila. Pristojbina, vštevši odškodnino rza dobavljene pripomočke znaša 150 Dtin ter jo je poslati obenem s prijavo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Ker je že sedaj toliko interesentov, da je prostih 'le še nekaj mest, se na poznejše prijave ne bo oziralo. 'Prednost imajo mojstri in mojstri-*ce, sprejemajo se pa tudi pomočnice in pomočniki krojaške stroke. Prijavni rok je do 25. junija t. 1. ffiiiudbe^poiHnakumi Tvrdka Switt Societa Anonima, s sedežem v Genovi 'ter ® podružnico v Trstu, via Fond er ia 6—8, želi stopiti v kupčlijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci usnja. Za pojasnila se je interesentom obrniti direktno na podružnico v Trstu. GOSPODARSKA VOJNA MED NEMČIJO IN LATIŠKO * Ker sta sklenila osrednje društvo soc. dem. organizacij in zveza židovskih društev na Latiškeni bojkot vsega nemškega blaga, je prepovedala nemška vlada uvoz sirovega masla iz Latiške. Nemška vlada pa je pripravljena prepovedati sploh vsako trgovino z Latiško, če bi bojkotno gibanje proti nemškemu blagu na Latiškem naraslo. MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 9. junija 1933 je bilo pripeljanih 182 svinj in 1 koza. Cene so bile te: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 100 do 150, 7 do 9 tednov stari 180 do 220, 3 do 4 mesece stari 250 do 350, 5 do 7 mesecev stari 450 do 550, 8 do 10 mesecev stari 650 do 680, 1 leto stari 750 do 850, 1 kg žive teže 6-50 do 7-50, 1 kg mrtve teže Din 10-50 do 11- Prodanih je bilo 144 svinj. Dne 19. junija 1.1. bo pri Komandi Dramske div. oblasti v Ljubljani licitacija o dobavi živil (testenine, sočivje, olje, mast, kavi ne konzerve, ječmen, zelje, repa itd.) (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Direkcija državne železarne Vareš-Maj- dan sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe o dobavi 50 kg boraksa, 200 stauferjevih ma-zalic, 10 kg šelaka, 100 kg hidrola; do 21-junija t. 1. pa o dobavi 1300 kg medenine, 2000 kg masti za jamske vozičke, 500 kg olja za vozičke ter strokovnih knjig. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe o dobavi 10 plošč medeninaste pločevine in 80 kg raznega jekla; do 22. junija t. 1. pa o dobavi 1200 kg terpentinovega mila, 2600 kg svinjske masti, 800 kg ječmenove kave, 750 kg cikonije, 600 kg sirove kave, 2000 kg bučnega olja in 35(X) kg riža. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava premoga. Dne 14. junija t. 1. bo pri lntendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija o dobavi 770 ton premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti intendanturi.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe o dobavi pločevine iz kovnega železa. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe o dobavi 100 kg kupro-mangana, 300 kg fero-mangana in 300 kg aluminija; do 29. junija t. 1. o dobavi 200 belih bombažastih srajc, 1000 kg afrika, 300 kg plute in 150 jadranskih igel; do 2. julija t. 1. o dobavi hidravličnih dvigal; do 3. julija t. 1. o dobavi 600 otiračev za noge in 1400 bombažnih krp; do 5. julija t. 1. pa o dobavi škroba, boraksa, sukanca, gumbov, »Radiona« i. t. d. Prodaja starih avtomobilskih gum. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe o prodaji 12 starih avtomobilskih gum. (Oglas in pogoji so na vpogledi v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Opozarjamo na razstavo združenja »Oblik«, ki je bila v nedeljo otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Razstavljajo odlični naši umetniki iz vseh krajev Jugosla-vije. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 13. junija: Druga operna produkcija gojencev drž. konservatorija. .Globoko znižane cene. Sreda, dne 14. junija: Okence. Red Sreda-Četrtek, dne 15. junija: Zaprto. Petek, dne 16. junija ob pol 21: Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo. Sobota, dne 17. junija ob 16.: Srce igračk. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Sobota, dne 17. junija ob 20.: Tartuffe- Red C. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 13. junija: Marta. Red D. Sreda, dne 14. junija: Jim in Jill. Opereta. Red B. Četrtek, dne 15. junija: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Petek, dne 16. junija: Jim in Jill. Opereta. Red A. Sobota, dne 17. junija ob pol 20.: Gorenjski slavček. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, ta- Račun poštne hranilnice bele, naročilnice, plakate, U. 13.108. Telefon 25-52 lepake, cenike, vizitke itd. ^inprimemih^enah G^CgOrČiČeVa 23 Lastna knjigoveznica --------------- ,,.r'i i ' . ■ • Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.