88
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Ministri, kot deželni poslanci, po več deželah razkropljeni, so hipoma privreli na Dunaj nazaj v posvet, kaj storiti s Tirolskim deželnim zborom. Odlok je začasno bil ta, da se zbor sklene.
—   General baron Rodic, vdrugič poslan pomirit Hercegovince, zopet ni nič opravil. „Svoboda prava ali smrt!" je njih vedni klic; beguni se nikakor nočejo povrniti domu. Dozdaj je Avstrijska vlada njim na pomoč razdelila 1 milijon in 50.000 gold.
Ogersko. Iz Budapešta. — Srbski poslanec dr. Polit je v zboru interpeliral predsednika ministerstva o An-drassy-evih reformah v Hercegovini in Bosni. Dr. Blic ni bil zadovoljen z odgovorom Tiszovim, ki nič gotovega ne pove.
—   Grozno škodo dela neprenehoma povodinj pa Ogerskem. Zadnje dni je še zmirom deževalo in Donava je se zmirom nad 3 sežnje viša od navadne ; v Peštu, Komornu in drugje žuga se podreti več hiš. Skoda se ceni na milijone.
Francosko. — Pri volitvah poslancev v državni zbor je republika (ljudovlada) sijajno zmagala. Tako se glasi vrisk francoskih republikancev pa tudi republikancev Avstrijsko-ogerskih in Dunajskih. Res je, da večina zbornice bo republikanska; pa v tej večini se nahaja največ takih poslancev, ki se sučejo tako, kakor se v sedanjih razmerah sukati morajo; oni stoje za ustavo od 25. svečana, ta pa je, kakor podoba kaže, republikanska, po svoji osnovi pa taka, da na čelo taki republikanski ustavi tudi lahko vsak kralj stopi. Al čas za ta še ni danes. Orleanci, ker nimajo nobenih stanovitnih načel, ne morejo več vladarji Francozom biti; legitimni kralj Henrik V. je zarad svojih strogih načel zdaj tudi nemogoč; Napoleon IV. je pa še premlad, da bi že zdaj dospeti mogel na krmilo. Po tem takem je za zdaj samovlada (monarhija) nemogoča; zato mora Francosko do leta 1880 republika ostati, a vendar ni nemogoče, da republikanci sami že poprej republiko pokopljejo.
Iz Turškega bojišča. — Hercegovinski ustajniki sa na Andrassy-eve reforme odgovorili s tem, da so pretekli teden na Goranskem Turke strašno pretepli in vzeli jim vse , kar so sabo peljali. 800 Turkov je bilo ob glavo, čez 1000 pa ranjenih in drugače ubitih. — Kakor se telegrafira iz Spljeta, je bil vodja Ljubibratič z znano Holandsko junakinjo Markus, ki je vse svoje veliko premoženje dala za ustajo, vjet po Avstrijskih vojakih in v Spljetu 13. t. m. zaprt. Pravijo, da so njegovo četo Avstrijski vojaki prijeli na Turški zemlji. Ce je to res, potem pa ne rečemo nič več.