Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 1996, s. 175-188 
GDK: 232.32: 44: 45: 174.7/176.1 : (497.12) 
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI SADIK GOZDNEGA DREVJA 
KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI 
Maja JURC. 
Izvleček 
Prispevek obravnava pojavljanje bolezni {patogenih gliv) in škodljivcev {žuželk) v Knjigah 
o zdravstvenih pregledih objektov za pridelovanje sadilnega materiala iz 14 gozdnih, 
topolovih in okrasnih drevesnic za obdobje od 1962. do 1996. leta. Bolezni so bile 
zabeležene 509 krat (povzročiteljice so bile patogene glive iz 44. rodov, 44 vrst) in 
škodljive žuželke 290 krat {iz 37. rodov, 35 vrst). Od bolezni so bile najpogosteje 
zastopane: Lophodermium sp. {16,9%); Lophodermium pinastri {Schrad. ex Hook.) 
Chev. (16,5%), Microsphaera alphitoides Griffon & Maublanc (10%) in Taphrina 
tosquinetii {Westend.) Magn. (3,9%). Od škodljivih žuželk so bile najpogostejše: 
Sacchiphantes sp. {32,5%), Sciapteron tabaniforme Rott. (8,6%), Sacchiphantes viridis 
L. {6,2%) in Saperda populnea L. {5,9%). Za najpomembnejše bolezni in škodljivce so 
opisani najustreznejši ukrepi za preprečevanje in zatiranje. 
Ključne besede: bolezni, žuželke, sejanke, drevesnice, preventiva, kemična zatiranje 
DISEASES ANO PESTS OF FOREST TREE SEEDLINGS AS A 
FACTOR OF QUALITY 
Abstract 
The paper discusses records of diseases (pathogenic fungi) and pests (insects) in 
Registers of Health Control for Plant Material from 14 forest, poplar and omamental 
nurseries tor the period 1962-1996. Diseases {caused by pathogenic fungi from 44 
genera, 44 species) were recorded 509 times and harmful insects (from 37 genera, 35 
species) 290 limes. Among the most common diseases were Lophodermium sp. · 
(16.9%), Lophodermium pinastri (Schrad. ex Hook.) Chev. (16.5%), Microsphaera 
alphitoides Griffon & Maublanc {10%) and Taphrina tosquinetii (Westend.) Magn. 
{3.9%). Among the most common harmful insects were Sacchiphantes sp. (32.5%), 
Sciapteron tabaniforme Rott. (8.6%), Sacchiphantes virides L. {6.2%) and Saperda 
populnea L. (5.9%). Appropriate measures for prevention and control of the most 
common diseases and pests are described. 
Key words: diseases, insects, seedlings, tree nurseries, prevention, chemical control 
• dr., mag., asistent., strokovno-raziskovalna sodelovka, Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 
Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
176 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 UVOD 
Rastlinske bolezni biotskega izvora povzročajo glive, prokarionti (bakterije in 
mikoplazme ), parazitske višje rastline, virusi, viroidi, nematodi _in praživali. 
Rastlinski škodljivci pa so žuželke, pršice, polži, sesalci, ptice. Bolezni in 
škodljivci v rastlinjakih in drevesnicah povzročajo celo vrsto poškodb rastlin 
gostiteljic. Na koreninskem sistemu povzročajo koreninsko gnilobo in mehanske 
poškodbe z objedanjem, kar vodi k zmanjševanju sinteze proteinov v koreninah, 
upadanju pretvarjanja sladkorjev in dušikovih spojin v amine kisline v koreninah 
ter zmanjševanju absorbcije mineralov in vode skozi korenine. Poškodbe 
koreninskega vratu in skorje, kot so hipertrofije, rakaste tvorbe, odmiranje kambija 
in objedanje preprečujejo normalno delovanje prevajalnih tkiv ter ovirajo transport 
sintetiziranih hranil v rastlini. Obolenja prevajalnega sistema povzročajo zastoje v 
translokaciji vode z mineralnimi snovmi ter hranili. Venenje in nekroze listja in 
poganjkov ter njihovo objedanje povzročajo motnje fizioloških procesov v rastlini 
(fotosinteze, transpiracije, reprodukcije in skladiščenja škrobnih snovi, proteinov 
in maščob, sinteze vitaminov, hormonov in proteinov itd.), kar povzroča propad 
ali slabšo kakovost vzgojenih rastlin (AGRIOS 1995). Prizadete sejanke in sadike 
so lahko nekrotične, manjše, deformirane, z malo rezervnimi snovmi, manj 
vitalne, občutljivejše na presaditvene šoke in druge stresne dejavnike. Uporaba 
kakovostnih - zdravih sadik je pogoj za uspešno presajanje, uspešno prilagajanje 
sadik novim rastiščnim razmeram in imperativ kakovostne in uspešne pogozditve. 
1.1 Pravni predpisi o proizvodnji kakovostnega sadilnega materiala 
Proizvodnja sadilnega materiala je pravno regulirana zaradi preprečevanja 
širjenja nevarnih bolezni in škodljivcev in zaradi zagotavljanja kakovosti 
pridelanih sadik. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS št.82/1994, 
s.5073-5088) predpisuje, da morajo biti objekti za pridelovanje semena, objekti za 
pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin 
med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani. Pregled opravi služba za 
varstvo rastlin v skladu s Pravilnikom o obveznem zdravstvenem pregledu 
posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin 
(Ur. l. SFRJ št. 52/1986, s.1542-1588, popr. št.3/1987) ter s Seznamom 
karantenskih in gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Ur.l. 
SRS št.38/1996, s.3281-3301 ). Za pregled zdravstvenega stanja gozdnih sadik je 
pooblaščen Gozdarski inštitut Slovenije (Ur.l. RS št.10/1978, s.942). 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 177 
2 METODA DELA 
Analizirali smo razpoložljive zabeležke o zdravstvenem stanju sadik v Knjigah o 
zdravstvenih pregledih v posameznih drevesnicah za obdobje od 1962. do 1996. 
leta. Obdelali smo podatke iz 14 drevesnic (1/ Gozdna drevesnica Hraščica (GIP 
Murska Sobota), 2 ha; 2/ Topolova drevesnica Ižakovci (GIP Murska Sobota), 3.5 
ha; 3/ Drevesnica Kočevje (Pinus d.o.o., Kočevje), 5.7 ha; 4/ Drevesnica gozdnih 
in okrasnih sadik Kostanjevica na Krki (Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice 
p.o.), 3.4 ha; 5/ Gozdna drevesnica Lovrenc (GG Maribor, Gozdni obrat Lovrenc 
na Pohorju), 6.5 ha; 6/ Gozdna drevesnica Markovci (Semesadike p.o., Mengeš), 
11.7 ha; 7/ Gozdna drevesnica Medvedica (A. Črnič, 1290 Grosuplje), 0.75 ha; 8/ 
Gozdna in okrasna drevesnica Mengeš (Semesadike p.o., Mengeš), 36 ha; 9/ 
Gozdna drevesnica Polana (GIP Murska Sobota), 2.2 ha; 10/ Gozdna drevesnica 
Radvanje (Semesadike p.o., Mengeš), 10 ha; 11/ Gozdna in okrasna drevesnica 
Rimš (Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o.,), 10 ha; 12/ Gozdna 
drevesnica Tišina (Semesadike p.o., Mengeš), 15 ha; 13/ Drevesnica gozdnih in 
okrasnih sadik Matenja vas (Štivan d.o.o., Matenja vas), 10.5 ha; 14/ Topolova 
drevesnica Vrbina (Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o.), 6 ha). 
Zabeležili smo bolezni in škodljivce na posameznih drevesnih in grmovnih vrstah 
in njihovo pojavljanje v posameznih drevesnicah. Analizirali smo njihovo 
razširjenost glede na vrsto sejank in presajenk, njihovo starost ter najpogosteje 
prizadeto rastlinsko tkivo. · 
3 REZULTATI 
3.1 Bolezni, ki so evidentirane v zapisih Knjig zdravstvenega pregleda 
objektov za pridelovanje sadilnega materiala 
Od bolezni se na sejankah in presajenkah iglavcev najpogosteje pojavljajo: na 
iglicah - Lophodermium sp. (16,9%); Lophodermium pinastri (16,5%); 
Dothistroma pini ( Scirrhia pim) (3, 1 % ); Meria laricis ( 1,2% ), Cyclaneusma niveum 
(0,4%), Cyclaneusma minus (0,2%); Kabatina thujae (0,2%) ter na debelcih 
Cronartium ribicola (2,5%). Na listih listavcev se najpogosteje pojavljajo: 
Microsphaera alphitoides (10%); Taphrina tosquinetii (3,9%); Cercospora 
microsora (3, 7% ); Marssonina brunnea (3, 1 % ); Marssonina sp. (3% ); Uncinula 
bicornis (2,5%); Septoria cornicola (2,3%); Guignardia aesculi (2,3%); Blumeriella 
178 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
jaapii (2%); Rhytisma acerinum (1,8%); Apiognomonia errabunda (1,6%) in druge; 
na debelcih topol pa Cryptodiaporthe (Dothichiza) populea (2.5%). Na vršičkih 
sejank listavcev pa Botrytis cinerea (2,3%) (Preglednica 1). 
Preglednica 1.: Vrstna sestava in število zabeleženih parazitskih gliv v posameznih 
drevesnicah1 (1- Gozdna drevesnica Hraščica /GIP Murska Sobota/; 2- Topolova 
drevesnica Ižakovci /GIP Murska Sobota/; 3- Drevesnica Kočevje /Pinus d.o.o./; 4-
Drevesnica gozdnih in okrasnih sadik Kostanjevica na Krki /Hortikultura, plantaže in 
gradnje, Brežice p.o./; 5- Gozdna drevesnica Lovrenc /GG Maribor, Gozdni obrat 
Lovrenc na Pohorju/; 6- Gozdna drevesnica Markovci /Semesadike p.o., Mengeš/; 7-
Gozdna drevesnica Medvedica / A. Črnič, 1290 Grosuplje/; 8- Gozdna in okrasna 
drevesnica Mengeš /Semesadike p.o., Mengeš/; 9- Gozdna drevesnica Polana /GIP 
Murska Sobota/; 10- Gozdna drevesnica Radvanje /Semesadike p.o., Mengeš/; 11-
Gozdna in okrasna drevesnica Rimš /Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o./; 
12- Tišina /Semesadike p.o., Mengeš/; 13- Drevesnica gozdnih in okrasnih sadik 
Matenja vas /Štivan d.o.o., Matenja vas/; 14- Topolova drevesnica Vrbina 
/Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o./) 
Parazitske glive 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Sk. % 
1. Altemaria altemata (Fr.) 1 1 0,2 
Keissler 
2. Apiognomonia errabunda 7 1 8 1,6 
(Rob. ex Desm.) HOhnel 
3. Ascochvta oinioerda Lind. 1 1 0,2 
4. Blumerielajaapi (Rehm) 2 5 1 2 10 2 
v.Arx 
5. Botrvtis cinerea Pers. 2 1 1 1 1 3 2 1 12 2,3 
6. Cercosnora microsora Sacc. 1 9 7 2 19 3,7 
7. Cercosoora so. 1 1 1 0,2 
8. Clasterosporium carpophlum 1 1 0,2 
CLev.) Aderh. 
9. Cronartium ribicola 1 3 2 1 6 13 2,5 
J.C.Fischer ** 
10. Cryptodiaporthe (Dothichiza) 12 1 13 2,5 
oooulea (Sacc.) Butin••• 
11. Cumminsiela mirabWssima 1 2 3 0,6 
lPeck\ Nannf. 
12. Cyclaneusma niveum 1 1 2 0,4 
(Pers.:Fr.) DiCosmo, Peredo 
& Minter 
13. Cyclaneusma minus (Butin) 1 1 0,2 
OiCosmo Peredo & Minter 
14. Cvclaneusma sn. 3 3 0,6 
15. Dip/ocarpon rosae (Wolf.) - 1 1 0,2 
Marssonlna rosae 
16. Dothistroma pini Hulbary 1 1 1 5 4 1 3 16 3,1 
(Scirrhia Dini Funk & Parker) 
17. Dothistroma (Scirrflia sp.) 1 1 0,2 
18. ErvsiJJhe SD. ••• 1 1 0,2 
19. Fusarium sr,. 3 1 1 1 6 1 2 
20. Gnomonia leptostyla (Fr.) 2 2 1 1 6 1,2 
Ces.& Not. 
21. Guignarda aescui(Peck) 1 6 1 2 2 12 2,3 
Stewart 
22. He nlora Hart. 1 1 0,2 
23. 1-fvtJOdtj,ma SD. 1 1 0,2 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 179 
24. Kabatina thujae Schneider & 1 , 0,2 
Arx 
25. Kabatina sn. 1 1 0,2 
26. Lophodermium pinastri 7 2 5 2 8 5 7 14 4 9 12 4 4 1 84 16,5 
CSchrad. ex Hoolc.} Chev. •-
27. Loohodermium sp .... 3 2 5 13 6 15 9 12 7 8 5 1 86 16,9 
28. Marssonina brunnea (EII. & 6 
Ev.) Maanus ••· 
10 16 3,1 
29. Marssonina sp. 10 1 4 15 3 
30. Melampsora ali-popuHna 1 1 0,2 
Kleb. 
31. Melampsora populnea 2 2 0,4 
CPers.> Karst. 
32. Melamosora IJinitoraua Rostr. 1 1 1 1 2 2 8 1,6 
33. Melamosora so. 1 1 0,2 
34. Melampsoridum betulinum 1 1 2 5 9 1,8 
(Fr.) Kleb. 
35. Meria laricis Vuilt. 1 1 1 1 2 6 1,2 
36. Microsphaera alphitoides 9 4 3 4 1 6 10 3 10 1 51 10 
Griffon & Maublanc ... 
37. Mucorsp 1 1 0,2 
38. Nectria cinnabarina (Tode) 1 1 2 0,4 
Fr. 
39. Pestalotiopsis funerea 1 1 0,2 
(Desm.> Stevaert 
40. Pesta/otia so. 1 1 0,2 
41. Phaeocryptopus gaumannii 1 1 2 0,4 
CRohde) Petrak 
42. Phomoosis SD. 1 1 0,2 
43. Phylactinia guttata (Wallr.) 1 1 1 2 1 6 1,2 
Lev. 
44. Rhytisma acerinum {Pers.) 1 3 1 2 2 .9 1,8 
Fr. 
45. Rhizina undulata Fr. ex Fr. 1 1 02 
46. Scleroderris lagerbergii ali 1 1 0,2 
Gremmeniela abietina 
(Lagerb,) Morelet 
47. Sirococcus strobilnus Preuss 1 1 0,2 
48. Septoria comicola Desm. ••• 8 4 12 2,3 
49. Septotinia podophylna 1 1 0,2 
Whet. 
50. Sphaerotheca pannosa 1 1 0,2 
(Wallr.) Lev. 
51. Taphrina defonnans (Berk.) 1 1 0,2 
Tul. 
52. Taphrina tosquinetii 1 5 5 5 1 3 20 3,9 
(Westend.) Maan. 
53. Taohrina aurea (Pers.) Fr. 1 1 0,2 
54. Taphrina sp. 2 4 2 8 1,6 
55. Trametes SD. 1 1 0,2 
56. Truncatela ha,t;gii (Tubeuf) 1 1 0,2 
Stevaert 
57. Uncinula bicomis (Wallr.) 1 1 4 3 4 13 2,5 
Lev. 
58. Uncinula sP. 1 1 0,2 
59. Venturia populna {Vulll.) 2 2 0,4 
Fabfic. 
60. Venturia /naequals (Cooke) 4 4 0,8 
Winter 
61. Venturla sP. 1 1 1 3 06 
Skupai 30 36 21 9 21 36 16 114 36 58 36 50 26 20 509 100 
-- Karantenska rastlinska bolezen za drevesnice; -- Gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen 
za drevesnice (Ur.l. SFRJ št.52/1986, popr. št.3/1987) 
180 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 
-po taksonomskih ključih (BRANDREBURGER 1985), (ELLIS / ELLIS 1985), (ELLIS 1976) 
3.1.1 Determinirana bolezen, okuženi del rastline ter starost rastlin (v letih) na 
katerih se pojavlja 
1.Altemaria alfemata (iglice in skorja poganjkov: rušje 2+1); 2.Apiognomonia en-abunda (listi: 
P/atanus sp. 5, lipovec 2+0, bukev 1+1, beli javor 6-7, Platanus orientalis 3-4); 3.Ascochyta 
piniperda (iglice: smreka 2+2, 2+3); 4.8/umeriella jaapii (listi: čremsa 2, 2+1, češnja 1, 1 +1 ); 
5.Botrytis cinerea (iglice, poganjki: smreka 2+0, 2+1, 2+2, 2+3, bela jelka 3+1, Abies grandis 2+3, 
sejanke r.bora, Sequoiadendron giganteum 5, 1, duglazija 2, Thuja p/icata, Acer sacharinum, č. 
bor 2, rušje 2+1, Thuja occidentalis 2+1); 6.Cercospora microsora (listi: lipovec 1+1, 2+5, 7, 7-8, 
lipa 1+1, 2+3, 2+4, 2+5, 6, 7, 7-9); 7 Cercospora sp. (listi: Tilia sp.); 8.Clasterosporium 
carpophilum (listi: češnja 1+1); 9.Cronartium ribico/a (debelca iglavcev, listi Ribes sp., zeleni bor 
2+1, 2+3, 2+4, 3+2, Pinus excelsa 2+2, Ribes sanguineum 1+2); 10.Cryptodiaporthe populea 
(skorja: piramidalna topola 2/3, topolovi kloni 1-214 1/1, 1/2, 2/3, Populus nigra 2/3, klon 275-81 
2/2); 11.Cumminsiella mirabilissima (listi: Mahonia aquifolium 4-5); 12.Cyclaneusma niveum 
(iglice: Picea orientalis 15-16, r. bor 2, č. bor 3); 13.Cyclaneusma minus (iglice: č. bor 2+1, rušje 
2+1); 14.Cyclaneusma sp. (iglice: r. bor 2+2, č. bor 2, 2+2, 7, 8, rušje 2+1, 2+3, Pinus nig-a var. 
corsicana 2+2, Pinus heldreichii 4); 15.Diplocarpon rosae (listi: Rosa sp. 1+1, 1+2); 
16.Dothistroma pini (iglice: rušje 10, č.bor 3, Pinus heldreichi var. leucodennis 2+6, r. bor 2, 2+2); 
17.Dothistroma sp. (iglice: č. bor 2+2); 18.Erysiphe sp. (listi: navadni gaber 1+1); 19.Fusarium sp. 
(semenke: smreka 1, 2+1, 2+2, č. bor 1, rušje 2+1, Cupressocyparis Jeylandii 4-6); 20.Gnomonia 
leptosty/a (listi: navadni oreh 2+3, črni oreh 1+2); 21.Guignardia aescu/i (listi: navadni divji kostanj 
2, 4-5, 3-10, 5-6); 22.Herpotrichia nigra (iglice: smreka); 23.Hypodenna sp.; 24.Kabatina thujae 
(iglice: Thuja sp. 2+0); 25.Kabatina sp (iglice: Thuja sp. 2+0, Thuja occidentalis 2+1); 
26.Lophodennium pinastri (iglice: r. bor 1+1, 2, 1+2, 1+3, 3, 2+1, 2+2, 2+3, 8-9, č. bor 2, 3, 1+3, 
2+1, 3, 2+21, 2+3, 8-9, Pinus nigra var. corsicana 1 +1, 3+1, rušje 2+2, Pinus contorta 2, Pinus 
exce/sa 2+3, Pinus heldreichi var. leucodennis 2+3); 27.Lophodennium sp. (iglice: r. bor 1+1, 2, 
2+1, 3, 2+2, 4, č. bor 2, 2+1, 2+2, 3, 4, 2+3, Pinus nigra var. corsicana 2, 2+2, Pinus contorta, 
rušje 2, 3, 2+2, 2+3, 2+4, 3+5, 10, zeleni bor, Pinus excelsa 2+3, 2+4, Pinus heldreichi var. 
leucodermis 4, 2+3, 5-6, 2+6); 28.Marssonina brunnea (listje: topolovi kloni 1-214 2/3, 1/1, 1/2); 
29.Marssonina sp. (listi in peclji: topolovi kloni 1-214 1/1, 1/2, 2/2, 2/3, klon M-1 2/2); 
30.Melampsora allii-populina (listi: topole); 31.Me/ampsora populnea (listi: topole); 32.Melampsora 
pinitorqua (poganjki, debelca: r. bor 1+2, 2); 33.Me/ampsora sp. (poganjki, debelca: r. bor 2); 
34.Melampsoridium betulinum (listi: navadna breza 1, 2, 1 O); 35.Meria laricis (iglice: evropski 
macesen 2+1, Larix lepto/epis); 36.Microsphaera alphitoides (listi: dob 1, 2, 1 +2, 2+1, 2+2, 
Quercus roburf. pyramidalis 1+2, 2, 3, 2+7, graden 2, 2+1, 3, Quercus sp.); 37. Mucorsp. (iglice: 
rušje 4); 38.Nectria cinnabarina (skorja: črna jelša 3-4, Labumum sp.); 39.Pestalotiopsis funerea 
(lubje, iglice: Cupressocyparis /eylandii 4·6); 40.Pesta/otia sp. (iglice: C. leylandii 4-6); 
41.Phaeocryptopus gaumannii (iglice: duglazija 2+3); 42.Phomopsis sp. (iglice: Chamaecyparis 
stewarti 1\urea' 8-10); 43.Phyl/actinia guttata (listi: veliki jesen, navadni gaber 2+2, 1+2, Robinia 
sp. 1); 44.Rhytisma acerinum (listi: Acer palmatum, ostrolistni javor 8-10, beli javor 6, razi. 
starosti); 45.Rhizina undulata (korenine: r. bor); 46.Scleroderris lagerbergii (iglice, poganjki: č. bor 
2+5, Pinus nigra var. corsicana 2+5, Pinus excelsa 2+5); 47. Sirococcus strobilinus (iglice: smreka 
1); 48.Septoria comicola (listi: rdeči dren 1, 1+1, 2, 2+1, 8 in starejši); 49. Septotinia podophyllina 
(listi: topole različne starosti); 50.Sphaerotheca pannosa (listi: Rosa rugosa 1); 51. Taphrina 
defonnans (listi: breskev 2+3); 52. Taphrina tosquinetii (listi: črna jelša 1+1, 2, 1+2, 2+4); 
53. Taphrina aurea (listi: črni topol 3-4); 54. Taphrina sp. (listi: črna jelša 1+2); 55. Trametes sp. 
(korenine: zeleni bor); 56. Truncatella hartigii (iglice: Thuja occkJentalis 2+1); 57 .Uncinula bicomis 
(listi: maklen 1, 2, 2+1; beli javor 1+1); 58.'Uncinula sp.; 59.Venturia popu/ina (listje: topol 2+3); 
60. Venturia inaequa/is (listi: lesnika 1, 2, rašeljika 1); 61. Venturia sp. (listi: jerebika, vse starosti). 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 181 
Na debelcih navadnega oreha je bila ugotovljena prisotnost bakterijskega raka 
(Preglednica 2). 
Preglednica 2.: Bakterijski rak (ugotovljen na navadnem orehu - drevesnica Mengeš) 
Bakterije 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 lillil:! 
1. Xsantomonas iualandis 2 
3.2 Žuželke, ki so evidentirane v zapisih Knjig zdravstvenega pregleda 
objektov za pridelovanje sadilnega materiala 
Od škodljivcev smo na presajenkah iglavcev ugotovili na vejicah: Sacchiphantes 
sp. (32,5%), Sacchiphantes viridis l. (6,2%), Rhyacionia buo/iana (5,2%), 
Sacchiphantes abietis (2,8%), Acantholyda hieroglyphica Christ. (1%), Pityogenes 
chalcographus (0,7%); Adelges laricis (0,7%), Scolytidae {0,3%) in druge. Na 
debelcih in vejicah raznih klonov topol smo ugotovili prisotnost Sciapteron 
tabaniforme (8,6%), Saperda populnea (5,9%), na listih pa Me/asoma populi 
(4,8%) in druge. V rizosferi sejank iglavcev in listavcev smo ugotovili prisotnost 
ogrcev Melolontha sp. (4,5%), Melolontha melolontha (1%) ter Gryllotalpa 
gryllotalpa (3,8%) ter druge (Preglednica 3). 
Preglednica 3.: Vrstna sestava in število žuželk2 (šifrant drevesnic je v Preglednici 1) 
Zuželke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Sit % 
1. Acantholvda so. 1 1 1 3 1 
2. Acantholyda 1 2 3 1 
hie,oalvnhica Christ. 
3. Acarinae 1 2 1 4 1.4 
4. Adelaes laricis Vallot. ••• 1 1 2 0,7 
5. Adelaes so. - 1 1 0,3 
6. Aeaaria adformis CI. 1 1 0.3 
7. Aaelastica a/ni L. 2 2 07 
8. ADhiddae 1 1 03 
9. Bvctiscus oooul L. 1 1 03 
10. Chalcoides aurata 1 1 0,3 
Marsch. 
11. Corvthuca cilata Sav 2 2 07 
12. Cryptorrhynchus lapathi 5 5 1,7 
L. ••• 
13. Dasyneura acercrispans 2 2 0,7 
Kffr. 
14. DiDrlon Din/L ••• 1 1 03 
15. Elateridae 1 1 03 
16. Phvtoatus avelanae Nat. 1 1 03 
17. ErioPhYBS so. 2 2 07 
18. G - . - L. 1 2 2 4 2 11 3,8 -· 
19. Uthocoletis nlatani Star. 3 3 1 
20. Me/asoma DODUI L. 4 1 9 14 48 
21. Melolontha hippocastani 1 1 0,3 
F. 
182 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
22. Melolontha me/o/ontha L. 1 1 1 3 1 
23. Me/olontha SD. 4 3 1 5 13 4,5 
24. Mveloohllus minor Htg. 2 2 0,7 
25. Mvtloniiiiis oiniJJerda L. 2 1 1 4 14 
26. Mveloohius so. 1 1 0,3 
27. Mvrianoda 1 1 03 
28. Otiorrhynchus ovatus 1 1 0,3 
Germ. 
29. Otiorrhvnchus so. 1 1 0,3 
30. Phvtlanhis fagi L. 2 1 3 1 
31. Phvllocnistis suffuseHa L. 1 1 0,3 
32. PhvUodecta viteHinae L. 1 3 4 1,4 
33. Physochermes piceae 1 1 0,3 
Fem. 
34. Pityogenes 1 1 2 0,7 
chalcoaranhus L. 
35. Plagiodera versicolor 1 1 0,3 
Laich. 
36. Plaaiodera sp. 1 1 2 0,7 
37. Polydrosus sericeus 1 1 0,3 
Schaller 
38. Rhyacionia buolana 3 2 2 1 2 2 3 15 5,2 
Cen. & Schiff. *** 
39. nscherla complaneHa 1 1 1 3 1 
Hb. 
40. Trialeurodes vaporarium 1 1 0,3 
West:N. 
41. Sacchiphantes abietis L. 1 1 2 3 1 8 2,8 ..... 
42. Sacchiphantes viricis L. 1 2 1 2 1 2 2 3 2 2 18 6,2 
*** 
43. Sacchiohantes SP .. ••• 2 8 7 7 7 13 3 17 9 8 10 3 94 32,5 
44. Saaerda l)(}DU/nea L. ••• 7 5 1 4 17 5,9 
45. Saoerda so. ••• 4 4 1,4 
46. Sciapteron tabaniforme 16 1 8 25 8,6 
Rott.••• 
47. Sco/vtidae ••• 1 1 0,3 
48. Stlonotia saUcis L. 1 1 0,3 
Skuoai 5 41 16 12 11 20 9 38 9 31 22 21 21 34 290 100 
.,.,._ Gospodarski škodljivci za drevesnice (Ur.l. SFRJ št.52/1986, popr. št.3/1987) 
2 -po taksonimskih ključih (BAKER 1972), (N0SSLIN 1913) in (TITOVŠEK 1992, 1994) 
3.2.1 Determinirani škodljvec (žuželka), okuženi del rastline ter starost rastlin (v 
letih), na katerih se pojavlja 
11.Acantholyda sp. (poganjki: rušje sejanke, r. bor, zeleni bor 5); 2.Acantholyda hierog/yphica 
{poganjki: č. bor); 3.Acarinae (listi: Ti/ia sp., češnja 1+1, Uguster sp. 2, navadni oreh 2+1); 4. 
Ade/ges laricis (poganjki,iglice: smreka, evr. macesen 1+1, 1+2, 1+4); 5.Ade/ges sp. (poganjki: 
smreka, evr. macesen); 6.Aegeria apiformis (koreninski vrat, debelca: topolovi kloni 1-214 2/3); 
7.Agelastica alni (listi: črna jelša); 8.Aphididae (listi: Robinia sp. 1+1); 9.Byctiscus populi (listi: 
topol); 10.Chalcoides aurata (listi: topol); 11. Corythuca ciliata (listi, skorja: Platanus sp. 6); 
12.Cryptorrhynchus lapathi (lubje, les: topol); 13.Dasyneura acercrispans (listi: beli javor); 
14.Diprion pini (iglice: č. bor); 15.Elateridae (v koreninah: Larix sp.); 16.Phytoptus avellanae Nal. 
(listi: leska 1); 17. Eriophyes sp. (listi: Tilia sp., Acer saccharinum, črna jelša); 18.Gryllota/pa 
gryllotalpa (korenine: topolovi kloni 1-214 2/3, smreka 2+2, 2+7, rušje 2+2, Pinus sp., Quercus sp., 
vse vrste v semeniščih); 19.Lithocolletis platani (listi: Platanus sp. 5); 20. Me/asoma populi (listi: 
trepetlika, topolovi kloni 1-214 vseh starosti); 21. Metolontha hippocastani (korenine: smreka 2+2, 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 183 
dugla~ija 1+2); 22. Me/olontha me/o/ontha (korenine: Taxodium distichum); 23.Me/olontha sp. 
(korenine: smreka 2+2, duglazija 1+2); 24.Mye/ophilus minor(poganjki:č. bor 1+2, r. bor 1+2, 2+1, 
Pinus contorta 1+2); 25.Mye/ophilus pinipercla (poganjki, debelca: č. bor 3); 26.Myelophilus sp. 
(poganjki, debelca: r. bor 1-3, č. bor 1+2); 21.Myriapoda (korenine: smreka); 28.Otiorrhynchus 
ovatus (korenine: smreka 2+2); 29. Otiorrhynchus sp.; 30.Phyllaphis fagi (listi: bukev); 31. 
Phy/locnistis suffusella (listi: topol); 32.Phy/lodecta vitellinae (listi: topol 2+1); 33. Physochermes 
piceae (terminalni poganjki: smreka 2+2); 34.Pityogenes cha/cographus (veje, vrhač: Picea 
omorika 5-6, smreka 10-12); 35.Plagiodera versicolor (listi: topol); 36.P/agiodera sp.; 
37.Polydrosus sericeus (listi: črna jelša); 38. Rhyacionia buoliana (debelca,veje: č. bor 1 +2, 2+2, 
4; rušje 2+3, r. bor 1+2, 8-9, 9-10; Pinus rigida 2+4, Pinus contorta 2+4, Pinus ponderosa 2+6); 
39. Tischeria comp/anel/a (listi: dob, Quercus sp.); 40. Tria/eurodes vaporarium (listi: ostrolistni 
javor 6); 41.Sacchiphantes abietis (poganjki, iglice: smreka 2+1, 2+2, 2+3); 42.Sacchiphantes 
viridis (poganjki, iglice: smreka 2, 2+2, 2+3, 2+5, evr. macesen 1 +4, jap. macesen; bodeča 
smreka 2+4, cepljenke evr. macesna 1 +1, Picea sitchensis 2+4); 43.Sacchiphantes sp. (poganjki, 
iglice: smreka 2+2, 2+3, 3+2, 5, 2+4, 4+ 7, evr. macesen 1 +2, 2+1, 2+2, 3-13, Picea glauca 
'Conica', Picea omorika 2+6, 2+4, 3+5, Picea sitchensis 2+2, 2+3, 2+4, Picea orientalis 15, 16, 
Picea pungens 2+5); 44.Sapercla popu/nea (debelca: piramidalna topola 2/3, topolov klon 275-81 
2/1); 45.Sapercla sp. (debelca: topolov klon 275-81 2/1); 46.Sciapteron tabanifonne (debelca: 
topolov klon 1-214 1/2, 2/3, vsi kloni občutljivi); 47.Scolytidae (veje: smreka 2+3, 2+4); 
48.Stilpnotia salicis (listi: topol). 
Pregled drevesnic so opravili sodelavci: Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. ( 43X), 
Dušan Butara, dipl. inž. gozd. (10X), dr. Franjo Janežič, dipl. inž. agr. (20X), Jože 
Jošt, dipl. inž. gozd. (23X), Stana Hočevar, dipl. biol. (151X), mag. Dušan Jurc, 
dipl. biol. (139X), dr. Maja Jurc, dipl. inž. gozd. (13X), mag. Alenka Munda, dipl. 
inž. agr. (24X), dr. Janez Titovšek, dipl. inž. gozd. (48X), Stanko Tumpej, dipl. 
inž. gozd. (20X), Ivo Žnidaršič, dipl. inž. gozd. (7X). 
3.3 Strategija preprečevanja in zatiranja najpomembnejših bolezni in 
škodljivcev 
Delo v drevesnicah mora biti usmerjeno v zagotavljanje ustreznih razmer za 
kalitev semen, rast in razvoj sadik in presajenk, z upoštevanjem mnogih 
posebnosti posameznih drevesnih vrst. Kakovostno seme s čim večjo energijo in 
kapaciteto klitja omogoča hiter in enakomeren vznik vseh semen naenkrat. Faza 
klitja in rasti do olesenitve hipokotila je najobčutljivejše obdobje razvoja rastline in 
čim krajša je, manj je nevarnosti za propad sejank zaradi bolezni, škodljivcev in 
škodljivih dejavnikov nežive narave. Nekatere drevesne vrste potrebujejo 
stratifikacijo za hitro in enakomerno kalitev in opuščanje tega postopka povzroči 
neenakomerno, počasno kalitev ali celo preležanje semena. V tem času pa velik 
del semena propade, okužijo ga talne zajedavske glive in škodljivci. Tudi čas 
setve mora biti ustrezen in drevesničar lahko šele z večletnimi opazovanji spozna 
klimatske posebnosti svoje drevesnice. Posebno važna je kakovostna priprava tal 
v semenišču, spreminjanje sestave sloja za prekrivanje semen (žaganje iz 
iglavcev, žaganje-kremenčev pesek, šota) glede na drevesno vrsto, ki jo sejemo 
184 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
in glede na razmere v drevesnici (vetrovni položaj, mrzle zime brez snega). 
Kolobarjenje s posevki v drevesnici in gojenje ustreznih vmesnih kultur z njihovim 
podoravanjem je naslednji pomembni, pa redko uporabljeni ukrep za izboljševane 
rastnih razmer za sejanke. Nekatere predkulture povzročajo večjo občutljivost 
sejank za bolezni, nekatere povzročijo povečevanje infekcijskega potenciala 
določenih bolezni in prerazmnožitev talnih škodljivcev. Gnojenje v naših gozdnih 
drevesnicah poteka brez nujnih analiz tal, na pamet, kot reševanje sadik z 
očitnimi znamenji pomanjkanja makro- ali mikrohranil. Senčenje, tako nujno za 
pridobitev kakovostnih sadik sencovzdržnih drevesnih vrst, je v naših 
drevesnicah izjema. Pletje je v veliki meri zamenjalo škropljenje s herbicidi kar 
zmanjšuje stroške, vendar ocenjujemo, da je nepravifna ali malomarna raba 
herbicidov v drevesnicah vzrok za najštevilnejše poškodbe in propadanje sejank 
in presajenk. Rahljanje tal (predvsem strojno) lahko v veliki meri zmanjša uporabo 
herbicidov in celo zmanjša stroške pridelovanja. Ustrezno zalivanje (čas, 
količina), ustrezen čas presajanja (poškodbe korenin, pregloboka, preplitva 
sadnja), ustrezni načini izkopa in sajenja (izsuševanje korenin zaradi malomarne 
manipulacije in neorganiziranega dela), ustrezni razmiki med sejankami ali 
presajenkami (pregosta sadnja povzroči zasenčenost spodnjih vejic, večjo vlago 
in večjo verjetnost okužbe z boleznimi) so naslednji pogoji za uspešno vzgojo 
kakovostnih in zdravih sadik. Naslednja, pogosto prezrta zahteva kakovostne 
proizvodnje sadik je vzdrževanje higiene v gozdni drevesnici, ki ne vključuje le 
takojšnjega odstranjevanja vsega okuženega ali napadenega materiala, ampak 
tudi odstranjevanje prestarih sadik, za katere je jasno, da ne bodo ustrezne za 
promet in skrb za okoliški pas ob drevesnici, kjer ne smejo biti razširjene bolezni 
in škodljivci vrst, ki jih gojimo v drevesnici. Kljub zgledni skrbi in upoštevanju vseh 
znanih metod vzgoje gozdnih sadik lahko različne drevesne vrste v različni meri 
okužijo bolezni in napadejo škodljivci. V teh primerih smo primorani uporabiti 
kemična sredstva za zatiranje bolezni ali škodljivcev (MAČEK / KAČ 1991 ). Pri 
tem se moramo zavedati vseh nevarnost in omejitev, ki jih delo s kemičnimi 
sredstvi predstavlja in težiti k uvedbi inegriranega varstva rastlin. Izraz pomeni 
uporabo vsestransko pretehtanih, ekonomsko opravičljivih in ekološko kar 
najmanj škodljivih metod pridelave zdravih sadik. Znanje na tem področju je v 
primerjavi z nekaterimi kmetijskimi kulturami izjemno skromno in pomanjkljivo, 
zato je prioritetna naloga raziskovalnega dela, da vsaj za najpomembnejše 
bolezni in škodljivce v gozdnih drevesnicah razvije metode učinkovitega 
integriranega varstva (JURC, D. 1992 a; JURC, D. 1992 b; JURC, D. 1994; 
JURC, M. 1993; JURC, M. 1994 a; JURC, M. 1994 b). 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 185 
Najnovejše raziskave skupine gliv - endofitnih gliv, ki naseljujejo zdrava notranja 
tkiva rastlin brez povzročanja vidnih simptomov okužbe gostitelja, spreminjajo 
načela klasične fitopatologije in s tem pojmovanje varstva rastlin (PETRINI 1986, 
JURC 1996). Dokazano je namreč, da so vse raziskovane rastline (doslej so 
analizirali več kot 200 gostiteljev) gostitelji številnih saprofitskih in parazitskih gliv 
(v iglicah smreke je ugotovljena prisotnost 120 vrst gliv, v pšenici 213 vrst, v 
iglicah črnega bora 99 taksonov gliv itd.), ki v svoji endofitni-latentni fazi 
naseljujejo tkiva rastlin (SIEBER in sod. 1988; JURC 1996). To pomeni, da so 
saprofitne in tudi parazitske glive stalno prisotne v rastlini. Razlagajo, da se 
parazitska razvojna faza pojavi v stresnih razmerah za rastlino. Zaradi tega je 
potrebno v drevesnicah vzdrževati kar najbolj optimalne razmere za rast rastlin in 
tako preprečevati pojav stresnih razmer za rast. 
4 RAZPRAVA IN SKLEPI 
Predstavljeni pregled pojavljanja bolezni in škodljivcev v gozdnih, topolovih in 
okrasnih drevesnicah v zadnjih 34 letih omogoča definiranje najpomembnejših 
škodljivih dejavnikov, ki zmanjšujejo kakovost pridelanih sadik ali jih celo 
uničujejo. S tem znanjem lahko načrtujemo preventivno varstvo posameznih 
drevesnih vrst v procesu vzgoje v gozdnih, topolovih in okrasnih drevesnicah. 
Drevesničar mora vedeti, katere bolezni ali škodljivci se v njegovi drevesnici 
redno pojavljajo in ukreniti potrebno, da do poškodb sadik ne bi prišlo. K temu ga 
obvezujejo zakonska določila, vse pomembnejša pa je tudi zahteva po poštenem 
odnosu do kupca sadik, ki morajo biti ustrezne kakovosti. Morfološke značilnosti 
kakovosti (razraščenost korenin, tršatost) in fiziološke značilnosti kakovosti 
(preskrbljenost z vodo, hranili, prisotnost mikorize) so v primeru prisotnosti 
karantenskih bolezni ali škodljivcev nepomembne in take sadike ne smemo 
uporabiti. Gospodarsko škodljive bolezni in škodljivci so lahko prisotni na sadikah 
v določenem odstotku in upoštevanje teh določil še zagotavlja ustrezno kakovost 
pridelanih sadik. Država je na ta način že davno sprejela ukrepe za zagotavljanje 
kakovosti in ta določila še vedno veljajo. Vendar mora odgovoren odnos do kupca 
sadik ter poslovni interes pridelovalca obsegati mnogo več, kot je le upoštevanje 
predpisov o varstvu rastlin. Odgovoren odnos pomeni odstraniti vse škodljive 
dejavnike, ki sadiki onemogočajo normalen razvoj in doseganje optimalnih 
morfoloških in fizioloških kazalcev kakovosti. Vsi ukrepi morajo biti usmerjeni v 
zagotavljanje ustreznih razmer za kalitev semen, rast in razvoj sadik in presajenk 
186 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
ob upoštevanju posebnosti posameznih drevesnih vrst. Kljub ugodnim razmeram 
za rast lahko različne drevesne vrste v različni meri okužijo bolezni in napadejo 
škodljivci. V teh primerih uporabimo kemična sredstva za zatiranje bolezni ali 
škodljivcev, vendar jih uporabljamo samo v smislu integriranega varstva rastlin. 
5 SUMMARY 
AII available data on the state of health of seedlings were analysed using Registers of 
Health Control for Plant Material from 14 forest, poplar and ornamenta! nurseries for the 
period 1962-1996. Diseases (caused by pathogenic fungi from 44 genera, 44 species) 
were recorded 509 times and harmful insects (from 37 genera, 35 species) 290 times. 
Among the most common diseases were Lophodermium sp. (16.9%), Lophodermium 
pinastri (Schrad. ex Hook.) Chev. (16.5%), Microsphaera a/phitoides Griffon & Maublanc 
(10%), Taphrina tosquinetii (Westend.) Magn. (3.9%) and Cercospora microsora Sacc. 
(3.7%). Among the most common harmful insects were Sacchiphantes sp. (32.5%), 
Sciapteron tabaniforme Rott. (8.6%), Sacchiphantes viridis L. (6.2%), Saperc:Ja populnea 
L. (5.9%), and Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. (5.2%). Of quarantine diseases in 
nurseries only Cronartium ribicola is mentioned, and 5 species and 1 genus of economic 
diseases for nurseries are mentioned. Quarantine pests for nurseries are not recorded. 
Of economic pests 8 species and 1 genera are mentioned. 
The work in a nursery must be directed towards ensuring appropriate conditions for 
germination of seeds, growth and development of seedlings and plants by taking into 
consideration numerous features of individual tree species. Results of the latast 
research on endophytic fungi, which live in great numbers in plants and represent 
inoculum in situ, should also be taken into account. Despite favourable conditions for 
growth, tree species can be infected by different diseases or attacked by pests. In such 
cases chemical substances are used to control a disease or a pest, but their application 
should be in accordance with integrated protection of plants. 
7 VIRI 
AGRIOS, G. N., 1995. Plant Pathology.- Third Edition, Academic Press, INC., Harcourt 
Brace Jovanovich, Publishers, San Diego, New York, Boston, London, 
Sydney, Tokyo, Toronto, 803 str. 
BAKER, W. L., 1972. Eastem Forest lnsects.- U.S. Department of Agriculture, Forest 
service, Miscellaneous publication No. 1175, 642 str. 
BRANDENBURGER, W., 1985. Parasitische Pilze an Gefasspflanzen in Europa.-
Gustav Fischer Vertag Stuttgart, New York, 1248 str. 
ELLIS, M. B. / ELLIS,J.P., 1985. Microfungi on Land Plants.- Croom Helm, London & 
Sydney, 818 str. 
ELLIS, M. B., 1976. More Dematiaceous Hyphomycetes.- Commonwealth Mycological 
Institute, Kew, Surrey, England, 507 str. 
Jurc: Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti 187 
JURC, D., 1992 a. Kabatina thujae Schneider et Arx. v gozdnih drevesnicah.-
ekspertiza, Ljubljana, GIS, 3 str. 
JURC, D., 1992 b. Osip macesnovih iglic v gozdni drevesnici Muta.- ekspertiza, 
Ljubljana, GIS, 3 str. 
JURC, D., 1994. Zatiranje velikega smrekovega kaparja v gozdni drevesnici Matenja 
vas.- ekspertiza, Ljubljana, GIS, 1 str. 
JURC, M., 1993. Poročilo o ugotavljanju vzrokov poškodovanosti sadik Pinus mugo 
Turra, Thuja occidentalis L., Cupressocyparis leylandii (Dali. et Jacks.) Dali. 
in Picea omorika (Panč.) Purkyne v gozdni in okrasni drevesnici Seme sadike 
Mengeš.- ekspertiza, Ljubljana, GIS, 5 str. 
JURC, M., 1994 a. Poročilo o ugotavljanju vzrokov poškodovanosti sadik Picea omorika 
(Panč.) Purkyne, Thuja sp., Chamaecyparis sp., Prunus avium L. in Prunus 
padus L. v gozdni in okrasni drevesnici Semesadike Mengeš.- ekspertiza, 
Ljublajna, GIS, 4 str. 
JURC, M., 1994 b. Poročilo o ugotavljanju poškodovanosti javorolistne platane (Platanus 
X acerifolia /Ait./Wild.).- ekspertiza, Ljubljana, GIS, 2 str. 
JURC, M., 1996. Endofitne glive in njihove značilnosti v iglicah črnega bora (Pinus nigra 
Arn.).- Disertacija, Oddelek za biologijo BF, Ljubljana, 198 str. 
MAČEK, J. / KAČ, M., 1991. Kemična sredstva za varstvo rastlin.- Knjižnica za 
pospeševanje kmetijstva, XXI, 491 str. 
NOSSLIN,O., 1913. Leitfaden der Forstinsektenkunde.- Berlin, Verlagsbuchhandlung 
Paul Parey, 522 str. 
PETRINI.O., 1986. Taxonomy of endophytic fungi of aerial plant tissues. In Microbiology 
of the Phyl/osphere. N.J.Fokkema & J. Heuvel. Cambridge University Press, 
UK, 175-187. 
SIEBER, T. / RIESEN, T. K. / MOLLER, E. / FRIED, P. M., 1988. Endophytic Fungi in 
four Winter Wheat Cultivars (Triticum aestivum L.) Diffeing in Resistance 
Against Stagonospora nodorum (Berk.) Cast.& Germ. = Septoria nodorum 
(Berk.)Berk.- J.Phytopathology, 122, 289-306. 
TITOVŠEK, J., 1992. Ključ za razpoznavanje najpogostejših škodljivcev gozdnega 
drevja.- v ČOKL, M., Gozdarski priročnik.- šesta izdaja, Planpmt Ljubljana 
342 str. (Poglavje 14.4, str. 301-321), 
TITOVŠEK, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Sloveniji.- Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 43, 31-76. 
***Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS št.82/1994, s.5073-5088); Pravilnik o 
obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in 
sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Ur.l. SFRJ št.52/1986, 
s.1542-1588, popr. št. 3 / 1987); Seznam karantenskih in gospodarsko 
škodljivih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Ur.l.SRS št.38/1996, s.3281-
3301); Pooblastilo: Gozdarski inštitut Slovenije (Ur.1. RS št.10/1978, s.942). 
***Knjige zdravstvenega pregleda objektov za pridelovanje sadilnega materiala: 1-
Gozdna drevesnica Hraščica (GIP Murska Sobota) 1966-1996, 48 str.; 2-
Topolova drevesnica Ižakovci (GIP Murska Sobota) 1963-1996, 20 str.; 3-
Drevesnica Kočevje (Pinus d.o.o.) 1962-1996, 17 str.; 4- Drevesnica gozdnih 
in okrasnih sadik Kostanjevica na Krki (Hortikultura, plantaže in gradnje, 
Brežice p.o.) 1963-1996, 10 str.; 5- Gozdna drevesnica Lovrenc (GG 
Maribor, Gozdni obrat Lovrenc na Pohorju) 1962-1996, 21 str.; 6- Gozdna 
drevesnica Markovci (Semesadike p.o.) 1964-1996, 22 str.; 7- Gozdna 
drevesnica Medvedica (A. Črnič. 1290 Grosuplje) 1966-1996, 51 str.; 8-
188 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Gozdna in okrasna drevesnica Mengeš (Semesadike p.o., Mengeš) 1963-
1996, 44 str.; 9- Gozdna drevesnica Polana (GIP Murska Sobota) 1962-
1996, 48 str.; 10- Gozdna drevesnica Radvanje (Semesadike p.o., 
Radvanje) 1962-1996, 23 str.; 11- Gozdna in okrasna drevesnica Rimš 
Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o.) 1963-1996, 14 str.; 12- Tišina 
(Semesadike p.o., Tišina) 1962-1996, 23 str.; 13- Drevesnica Štivan d.o.o., 
Matenja vas, drevesnica gozdnih in okrasnih sadik) 1962-1996, 43 str.; 14-
Topolova drevesnica Vrbina (Hortikultura, plantaže in gradnje, Brežice p.o.) 
1963-1996, 12 str.