GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Sklepi delavskega sveta papirnice Količevo Proslavili bomo .29. november" VEVČE, NOVEMBRA - Že po tradiciji bomo tudi letos kar najlepše proslavili dan republike. Delooski svet tovarne bo imel slavnostno sejo s kulturnim programom, obenem pa bo nagradil 37 članov kolektiva, ki neprekinjeno opravljajo vestno svoje delo že 18 let, borcem NOB bo podelil spominska darila, nagrajence in borce NOB bo delavski svet povabil tudi na majhno zakusko. Delavski svet vabi vse člane kolektiva, da se proslave v čimoečjem številu udeležijo in tako prispevajo k čim lepšemu praznovanju dneva republike in hkrati počaste tiste, ki so doslej zvesto opravljali svoje delovne naloge. Proslava bo v kinodvorani, program proslav pa bo objavljen na oglasnih, deskah. Tudi letos bo delavski svet povabil na majhno zakusko upokojence, obrazložili jim bodo položaj podjetja in pokazali nove dosežke o letošnjem letu v sami tovarni. KOLIČEVO, NOVEMBRA — Delavski svet podjetja je na svojem 31. zasedanju sprejel naslednje sklepe: ■ obravnaval in potrdil je poslovno poročilo podjetja za razdobje januar—september 1966. (Poslovno poročilo obravnava v časopisu poseben prispevek.) ■ Obravnaval je poročilo o devetmesečnem poslovanju restavracije in: 1. potrdil bilanco na dan 30. 9. 1966, ki izkazuje seštevek aktivne in pasivne strani v znesku 3,609.270,29 N din 2. potrdil ugotovitev in delitev celotnega dohodka in restavracije, ki znaša dohodka ND celotni dohodek . . . . 428.449 poslovni stroški . . . . 414.354 dohodek 14.095 osebni dohodek . . . . 13.372 ostanek na sklade . . 723 ■ Obravnaval je pritožbo Maksa Stevanoviča zoper sklep Komisije za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti. Maks Stevanovič je s sodelavcem na nepravilno mesto razložil vagon premoga in bil zato s strani Komisije ka- znovan z javnim opominom. Po razpravi so člani delavskega sveta razveljavili odločbo Komisije za obravnavanje kršitev delovne dolžnosti pete ekonomske enote. ■ Stanovanjsko podjetje Domžale je podjetju posredovalo predlog za odprodajo stanovanj v bloku Škerjančevo 15, Radomlje 109 in 110. Pri lanskoletni odprodaji ta tri stanovanja niso bila prodana, ker ni bilo interesentov za nakup stanovanja. Po novih predpisih mora stanovanjsko podjetje Domžale te zgradbe oz. stanovanja vpisati v njihov stanovanjski fond, stanovalci, ki so kupili stanovanja v teh blokih, pa bodo morali plačevati mesečno določeni znesek za vzdrževanje zgradbe. Po vsestranski razpravi je delavski svet sprejel sklep, da se strinja s predlogom o odprodaji stanovanj. O pogojih razpisa za odprodajo stanovanj pa mora Stanovanjsko podjetje Domžale obvestiti delavski svet podjetja. ■ V zvezi s predvideno gradnjo lesobrusilnice in rekonstrukcijo KS II, je direktor podjetja informiral člane delavskega sveta, da je finančno vprašanje urejeno in da je že izdelana pogodba z banko. Ker bo potrebno uvoziti opremo za novo lesobrusilnico, je VEVČE, NOVEMBRA — Dolgoletna stremljenja naših papirni-čarjev, da bi dobili moderne naprave za oplemenjevaiije papirja, sc bodo končno uresničile. Že v prejšnjih številkah »Našega dela« smo poročali o pogodbah, ki so bile sklenjene za dobavo strojev za premaz ter o investicijskih posojilih s tem v zvezi. Vendar pa kaj konkretnega o tej investiciji ni bilo videti. Člani kolektiva so pogosto spraševali, zakaj še nismo pričeli graditi izmed uvoznikov Poslovno združenje Papirles Ljubljana, ki pri teh poslih ne bo iskalo dobička, ampak zaračunavalo samo dejanske stroške. Glede izvajanja ostalih del pa bo organizirano podobno kot pri gradnji KS II. Delali bomo predvsem z lastno delovno silo, zahtevnejša dela pa bi opravili zunanji sodelavci. Člani delavskega sveta se z načinom poslovanja strinjajo. ■ Ker bodo od 28. do 30. novembra remontna dela na PS II in KS I, bo po sklepu delavskega sveta v teh dneh obratoval KS II. ■ Za izbor kandidata za sodnika porotnika Okrožnega sodišča je bil predlagan tov. Karel Dimc. ■ Tovarišica Rija Pelan je bila izvoljena za člana občinskega sveta zavarovancev Socialnega zavarovanja Domžale. ■ Delavski svet je odobril sredstva za cepljenje proti gripi, ki je obvezno za vse člane kolektiva. Po tem sklepu plača 50 °/o stroškov podjetje, 50 Vo pa Socialno zavarovanje. ■ Na prošnjo tovarne lepenke Umka je odobril dvema njihovima inženirjema enomesečno prakso v podjetju. Prakticirala bosta v oddelku za izdelavo kartona. stavbe za premaz, kako sploh stoji z inozemskimi nabavami itd. Čeprav so pogodbe z inozemskimi dobavitelji opreme bile sklenjene že konec preteklega leta, so stopile v veljavo šele septembra 1966, ker nam je Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino izdala garancije za inozemske kredite z devetmesečno zamudo. Vse intervencije, da bi skrajšali ta rok, so bile zaman. Novi predpisi o zunanjetrgovinskem poslovanju ter restrikcije v zvezi z reformo so vplivale na to, da se je investicija zavlekla za tričetrt leta. Po izdaji garancij smo končno sporazumno določili nove dobavne roke za stroje tako, da bomo verjetno lahko skrajšali to zamudo. Dobave bodo pričele delno že marca 1967, montaža pa bo trajala od maja do novembra. Vsi problemi z inozemskimi dobavitelji opreme še niso rešeni. Ker je del dodelavnih strojev že izdelan, zahteva dobavitelj odpoklic ter plačilo ali pa povrnitev skladiščnih stroškov. Pri izdelavi prečnega rezalca pa so najavljene podražitve zaradi povečanja plač v prihodnjem letu. Tudi pri dobavi samega premaznega stroja so nastopile določene težave glede poddobav izven Anglije, ki so jih povzročili državni ukrepi za zaščito valute in plačilne bilance v tej državi. Pogajanja o teh težavah so v teku, vendar upamo, da ne bodo bistveno vplivale na dobavne roke, ki smo jih predvideli. Lokacija novega obrata za premazane papirje je verjetno že vsem poznana, saj so gradbena dela že v polnem zamahu. Gradnjo smo poverili Gradisu, Ljub-(Nadaljevanje na 2. strani) Sklepi DS DS je v zvezi s pregledom dela na izdelavi statutov v Vevčah in Medvodah sklenil, da je treba uskladiti naslednje splošne akte: 1. Splošna pravila za obe tovarni, kot dopolnilo skupnega statuta (Pravila Papirnice Vevče in Pravila Tovarne celuloze Medvode). Splošna pravila naj bi dopolnila posamezna poglavja v zadevah, ki so specifične za vsako tovarno. 2. Uskladiti z novimi predpisi pravilnik o dohodku in OD ter ga ločeno sprejeti za obe tovarni. 3. V obeli tovarnah posebej sprejeti pravilnike o osebnih prejemkih, ki bremenijo materialne stroške, oz. pri katerih se ne obravnavajo dajatve za socialno zavarovanje. 4. Dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih za Medvode. 5. Dopolnitev pravilnika HTV z določili zveznega in republiškega zakona o varstvu pri delu. 6. Pravilnik o gradnji, nakupu in prodaji stanovanj. 7. Pravilnik o poslovanju pomožnih enot, ki imajo poseben obračun (vprašanje Rotiranja teh enot — počitniška domova za Vevče in Medvode, samski dom, menza). 8. Korektura statuta podjetja v skladu z novimi predpisi. ROKI Uskladitev statuta, pravilnika o OD, pravilnika o varstvu pri delu in pravilnika o prejemkih, ki se priznavajo med materialne stroške — do konca leta 1966. Ostalo do konca februarja. V svet zavarovancev pri Skupščini komunalne skupnosti je DS podjetja določil, da nas bosta kot člane te skupnosti zastopala tovariša Franc Rajer, vodja organizacijsko analitskega oddelka in Jurij Mušič, vodja pravne službe. KORISTEN PREDLOG NA POKLICNI PAPIRNIŠKI ŠOLI VEVČE, NOVEMBRA - Na poklicni šoli pri Šolskem centru tiska in papirja je bila ustanovljena koordinacijska kotnisija plenuma ustanoviteljev zavoda. Na svoji prvi seji je razpravljala o nekaterih spremembah učnega programa, o vprašanju tehnične šole, o potrebi učnega predmeta varstva pri delu in podobno. Glede učenja tujih jezikov so bili mnenja, da bi na šoli poučevali samo nemščino, ker je naša industrija najbolj vezana na literaturo iz tega področja, prav tako pa so od tod tudi načrti strojev in ostalega reprodukcijskega materiala. Sprejet je bil tudi sklep, o anketiranju absolventov te šole. Bivši učenci bodo v tej anketi dali svoje mnenje o šoli in šolanju, izrazili pomanjkljivosti pouka oz. dali predloge, kaj v svojem poklicu najbolj rabijo ali česa ne rabijo toliko, kolikor sedanji učni načrt predpisuje. Anketo bo napravil šolski center, jo dal v pregled komisiji, ki jo bo razposlala podjetjem. Ob veliKem prazniku, rojstnem dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem članom kolektiva, njihovim svojcem in poslovnim prijateljem Združene papirnice Ljubljana papirnica Količevo Pogled z levega brega Ljubljanice proti tovarni. V ospredju kotlarna Gradnja za premaz se je pričela Gibanje proizvodnje v mesecu oktobru 1966 ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Izkoriščanje Plan Doseženo kapacitet T.—X 1965 1966 Papir 106,5 87,4 89 J Lesovina . . . ... 100 77,3 Celuloza . . . ... 100 104,5 Pinotan .... ... 100 101,2 Kljub remontu III. papirnega stroja in kljub zahtevnejšemu proizvodnemu programu (kulerji, pelure), smo v mesecu oktobru dosegli dokaj ugodno proizvodnjo. I. PS dalj časa po rekonstrukciji ni dosegel zadovoljivih prizvodnih rezutatov. zdaj pa se je položaj normalziral, tako da proizvaja že več, kot pred rekonstrukcijo. Tudi odstotek izmeta se je znižal na normalno raven, to je 10°/«. Pa tudi proizvodnja ostalih papirnih strojev je imela manj izmeta. Večja proizvodnja L PS in znižan izmet sta torej najbolj pozitivno vplivala na višino proizvodnje. V brusilni« je bil v oktobru opravljen 7-dnevni remont, zato proizvodnja ni dosegla predvidene višine, v planu pa remont ni upoštevan. Zaradi redukcije električne energije, pa obrat brusilnice ni delal s polno zmogljivostjo, kar je poleg remonta tudi vplivalo na znižanje proizvodnje. PAPIRNICA KOLIČEVO */• izvršitve mes. plana Papir........................113.4 Karton........................93.7 Lepenka.......................86.0 Skupno .......................96.1 Izkorišč. proizv. kapacitet 93.3 70.9 88.8 85.4 Proizvodnja papirja v oktobru je bila za 13,4 odstotka nad planom, kljub temu, da je bil remont na papirnem stroju II podaljšan še v oktober. Remont papirnega stroja II je namreč ne samo poboljšal kvaliteto izdelave papirja, ampak tudi povečal kapaciteto stroja. Proizvodnja kartona je bila manjša od planirane predvsem zaradi podaljšanega remonta kartonskega stroja I, pa tudi zaradi pretežnega dela proizvodnje za izvoz. Proizvodnja lepenke je bila pod planom, ker v planu ni bil predviden letni remont lepenčnih strojev v oktobru. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti papirnih strojev je bila pod običajno ravnijo predvsem zaradi remonta papirnega strojia II. Izkoriščenost kartonskih in lepenčnih strojev je bila nizka zaradi letnih remontnih del. RJ Približna shema stavbe novega obrata za premaz papirjev K stroju za premaz papirja bomo dobili tudi tehnično izpopolnjen prečni rezalni stroj. Na njem je urejeno avtomatizirano sortiranje, štetje in zlaganje papirja na palete 1966 1967 Gradnje Premazni sir Dode/am sira// Hudinja Gradnja ali monfaža Dobave /X X X/ X// • / H m /v y v/ VH VW !X X 3faza l y/////////A I v//// / //\ r Y77\ [=□ Grafični prikaz izvajanja investicije Gradnja za premaz se je pričela Ijana poslovni enoti Zalog, na osnovi izbire med petimi ponudbami, ki jo je opravila posebna komisija. Poleg cene je pri izbiri igrala važno vlogo tudi sposobnost, to je izkušenost podjetij pri takšnih gradnjah, razpoložljive kapacitete ter stopnja mehanizacije oz. opremljenost. Po dosedanjih rezultatih graditve pri izbiri verjetno nismo pogrešili. Z gradnjo smo pričeli že avgusta, vendar smo gradbeno dovoljenje prejeli šele 29. septembra. Pred tem pa je izvajalec v celoti pripravil in utrdil teren, saj je bilo potrebno zabiti kar 124 betonskih pilotov, dolgih do 9 m, na mesta, ki jih je geološka preiskava tal določala. Glavna stavba za premazni stroj bo dolga 124 m in široka 25 m, visoka pa 9—14 m. Poleg glavne zgradbe bo stala še kuhinja z naslednjimi merami 15 X 20 X 24 m, kakor se vidi, bo to precej visoka zgradba. Do zgradb bo speljan tudi industrijski tir z nakladalno rampo 'ter cesto. Vzporedno s komercialnim in tehničnim razčiščevanjem dobav raziskujemo tudi domače in tuje surovine, premazujemo različne vrste našega papirja pri raznih firmah. V dobavah je bil prav-tako zajet tudi poskusni — labo-ratorijsik premazni stroj, izdelek tovarne Dixon iz Anglije. Od te dobave pas mo odstopili tako, da ga bo nabavil Papirni inštitut v Ljubljani in se ga bomo lahko vsak čas posluževali. Pogajanja o tem so še v teku, vendar pa je očividno, da se nam ne izplača imeti svojega stroja, ker bo v Inštitutu lahko mnogo boljše izkoriščen. Poskusi na našem »surovem« papirju so dali zadovoljive rezultate tudi v tiskarni. Upamo, da bo v redni proizvodnji tudi tako. Se kratek opis tehnološkega procesa novih obratov. V »kuhinji«, ki bo skoraj popolnoma avtomatizirana, bodo pripravljali premazno maso v petih etažah. Surovine bomo prevažali z dvigalom, kaolin pa s posebnim elevatorjem (redlerjem). Gotova masa bo transportirana s črpalkami po cevovodih do premaznega stroja. Proces premazo-vanja bo tekel z dvema napravama tj. s tako imenovanim Trail-ling Bleadom — .nožem in valji ter z »zračno krtačo«. Od različnega asortimenta in kvalitet je odvisno, v kakšni kombinaciji bomo premazovali surovi papir. Stroj bo premazoval najprej po eni strani, nato se bo vračal v iste premazovalne naprave na premazovanje po drugi strani. Od premazovalnega stroja bodo premazani zvitki šli v nadalj-no obdelavo: v obrezovanje, ka-landriranje, rezanje, štetje in zavijanje. Kakor se vidi, bo imel premazni obrat svojo lastno dodelavo, ki bo imela poleg previ-jalca in rezalnika še 14-valjčni .l-fllander ter prečni rezilec moderne konstrukcije. Ta bo poleg rezanja še avtomatično sortiral papir, ga štel ter z.iagai na palete. Ta stroj bo omogočil velike prihranke, saj bo ročno prebiranje in štetje skoraj povsem odpadlo, manipulacija in transport pa bosta mehanizirana. Naknadno bomo prebirali še enkrat samo izločeni papir. »Papirna dvorana« za premazni stroj bo torej mala. Praksa bo pokazala, če se bi izplačalo postaviti takšen stroj tudi za drug papir. O tehnološkem procesu ter o novih strojih v premaznem obratu bo bolj detajlno govora še v naslednjih številkah našega lista, zato se na tem ne bom zadrževal. Še nekaj besed o kadrih, ki bodo potrebni za novi obrat. Skupaj bo za to proizvodnjo potrebno za 4 izmene predvidoma 101 delavec in uslužbenec. Ker pa bo v dosedanji dodelavi odpadlo okoli 26 delavcev, bo novopotrebnih še približno 65 delavcev. Seveda je kvalifikacijska struktura novopotrebnih delavcev nekoliko drugačna od odpadlih del mest, zato bo potrebno na novo priučiti, poleg novih, tudi stare delavce. Po kvalifikacijski strukturi bo sestav delavcev na- slednji: visoko strokovnih . . . . 1 srednje strokovnih . . . 6 nižje strokovnih . . . . 1 visoko kvalificiranih . . 11 kvalificiranih . . . . . 28 polkvalificiranih . . . . 52 nekvalificiranih . . . . 5 Skupaj . . . 101 od tega približno 20 žensk in 81 moških. S pogodbami o dobavi strojev in naprav je predvidena tudi praksa na takšnih strojih v inozemstvu in sicer: — 5-tedenska praksa 4 monterjev glede montaže in vzdrževanja v parih (2 + 2); — i-mesečna praksa pri prodajalcu za vodjo premaza; — 2—4-tedensko prakso za 2 do 4 strojevodje na podobnem premaznem stroju; — praksa inženirja kemika v že obstoječi kuhinji firme Cellier — po potrebi; — ter praksa za vzdrževanje instrumentacije v kuhinji pri fir- mi Norden za elektro-inženirja — prav tako po potrebi. V času poskusne proizvodnje pa bodo posadko uvajali posebni specialisti — tehnologi, poslani od dobaviteljev. 1 ! Temelji in prvi oporni stebri za stavbo premaznega stroja POVPREČNA VREDNOST TOČKE ZA 12 PRETEKLIH MESECEV OD VKLJUČNO SEPTEMBER 1965 DO VKJUCNO OKTOBER 1966 VEVČE, NOVEMBRA. Brusilnica.................2,56 Priprava polnil............2,58 I. Papirni stroj...........2,67 II. Papirni stroj..........2,79 III. Papirni stroj.........2,53 IV. Papirni stroj.........2,63 Strojna dodelava .... 2,46 (brez točka ura za normo 2,75) Ročna dodelava.............2,46 (brez točka ur za normo 3,07) Energija...................2,84 Ostale ekonomske enote . . 2,58 Skupaj.....................2,61 Menza .....................2,79 Začetna gradbena dela za premazni stroj na desnem bregu Ljubljanice Ob 29. novembru Tudi letos imamo jubilante VEVČE, NOVEMBRA — Postalo je že tradicionalno, da ob dnevu republike podjetje nagradi vse tiste svoje delavce, ki so že 18 let neprekinjeno zaposleni v kolektivu. Tudi letos je takih jubilantov kar 37. Prav je, da jih našetejmo in tudi čestitamo. To so: Alič Joža, Anžur Albin. Bezlaj Iva, Cajhen Marija, Cvetko Vinko, Černe Marija, Ferjan Ivanka. Ferjan Miha, Gorše Rihard, Habič Marija, Ham Anton, Holc Terezija, Hribar Marija, Jager Berta, Jančar Ivana, Kramar Jože, Lampe Slavko, Lukec Elizabeta, Marolt Frančiška, Morela Alojz, Morela Fani, Naler Frančiška, Pintar Frančiška, Robida Stane, Smrekar Ivana, Sotlar Jožefa, Šircelj Frančiška, Štem-bal Jože, Šubelj Marija r. 1932, Šuhelj Rozalija, Tcsnar Frančiška, Trtnik Albina, Vidmar Albina, Vidmar Leopold, Velc-pič Ado. Zupančič Frančiška, Žnidaršič Marija. Stanovanja IV. grupe zadružne gradnje so že vseljena (v ozadju slike). V prvem planu hiše graditeljev pete grupe V zgodnji spomladi pa bodo vseljena tudi ta stanovanja (V. grupa) V stolpiču II — investitor je bila papirnica, stanovanja pa so Gradbeni načrt šeste grupe zadružne gradnje je precej različen stanovalci kupili po natečaju glede na naš pravilnik o gradnji od ostalih grup. Gradnja je nizka, in nakupu stanovanj — stanujejo že od avgusta letos. Stanovalci toda stanovanja bodo prostorna se dobro počutijo, motijo jih le nekatere napake llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||!llllllll|||||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||^ Pohvaliti je treba nekalere vajence VEVČE, NOVEMBRA — Dejstvo je in prav je, da se pri remontnih delih, ko stroj stoji, vedno mudi. Ob takih trenutkih je to opaziti pri pa-pirničarjih, zlasti pa pri delavcih iz vzdrževalnih oddelkov. Ta naglica pa ne gre neopaženo mimo nekaterih marljivih vajencev kovinarske stroke (žal tu niso vsi), zato radi priskočijo na pomoč, čeprav to ni njihova dolžnost, vedo pa, da se bodo za svoj bodoči poklic največ naučili pri remontih, ko vidijo, kako je stroj razstavljen na vse svoje dele. Zato je prav, da javno pohvalimo tiste vajence, ki so bili dalj časa pri remontu III. PS udeleženi. To so: Franc Dukarič, Milan Halužan, Rudi Žabjek, Franc Šubelj, Leon Kurent, Bojan Žnidaršič in Vinko Pangeršič. Prav pa je tudi, da jih je UO tudi denarno nagradil. KOLIČEVO, NOVEMBRA -Dne 29. novebra bomo po vsej naši domouini praznovali rojstvo naše socialistične države, ki je nastala v času narodnoosvobodilne vojne. Ob teni se partizani radi spominjajo raznih akcij in doživetij iz časov NOV. Več kot dvajset let se pripravljam, da napišem nekaj nepozabnih doživljajev. Ko primem za svinčnik pa ugotovim, da to ni tako enostavno. Pozabil sem imena tovarišev, imena posameznih vasi in partizanskih taborišč. Namen imam opisati akcijo o uničenju nemške postojanke o Motniku. Akcija je bila izvedena v začetku februarja leta 1944. V tem času sem bil namestnik komandirja tretje čete tretjega bataljona Šlan-drove brigade. V Motniku je bila takrat žandarmerijska postaja. Komandir je bil zagrizen nacist in hitlerjanec. Kruto je ravnal s prebivalci Motnika in prebivalci okoliških vasi, ki pa so sodelovali s partizani. Bil je zelo aktiven pri lovu na te-rence, aktiviste in pri postavljanju zased. Z aretiranimi aktivisti in ujetimi partizani je ravnal zverinsko, za kar so bili nemški okupatorji sploh specialisti. Z dneva v dan so aktivisti teže delali v okolici Motnika. Predlagali so štabu četrte operativne cone. naj bi brigade uničile postojanko v Motniku. Tudi drugi Motničani so želeli, da bi čimprej uničili postojanko v njihovem trgu, predvsem zaradi preaktionega komandirja. Nalogo za uničenje postojanke v Motniku je dobila Šlandrova brigada. Štab brigade je izdelal plan napada in zavarovanja ter določil, da postojanko uniči tretji bataljon. Priprave za napad so potekale v največ ji tajnosti prve dni v februarju. V la namen se je brigada pomaknila že zadnje dni januarja na Menino planino in utaborila v gozdu. V prvih dneh februarja, menda je bila ravno svečnica, smo imeli zbor brigade kar sredi popoldneva. To je bilo za tiste čase nekaj nenavadnega. Po raportu de- žurnega je komandant pregledal brigado. Komisar brigade je imel kratek in jedernat politični govor. Opisal je situacijo na frontah in situacijo na terenu. Prikazal je grozodejstva, ki jih uprizarjajo nemške oblasti nad našim civilnim prebivalstvom. Skratka, imel je govor, ki nas je podžgal k borbenosti. Brigada je dobila voljno, četne komande pa so bile poklicane v štab bataljona. Ko smo bili osi zbrani, nam je komandant povedal, da bomo la večer napadli in uničili postojanko o Motniku. Napad na postojanko je štab brigade zaupal našemu tretjemu bataljonu v prepričanju, da bomo to nalogo temeljito opravili. V pomoč bomo dobili minerje, druga dva bataljona pa gresta o zavarovanje. Nato je sledil razpored edinic za napad na postojanko in naloge posameznih vodov v akciji. Pred odhodom iz štaba brigade smo bili opozorjeni še na konspiracijo. Četne komande so ob prihodu svoje edinice sklicale na sestanek komandirje vodov in polit delegate in določile konkretne naloge. Tu sem zvedel, da bo drugi vod naše čete pomagal drugi četi pri likvidaciji postojanke, in da sem osebno odgo- voren za izvedbo prejete naloge. S komandirjem voda sva napravila podroben načrt razporeda posameznih desetin. Za napad sva določila dve desetini z dvema puškomitraljezi-ma. Tudi na bombaše nisva pozabila. Pozno popoldne je bataljon zapustil taborišče in krenil po pobočju Menine planine proti Motniku. Kljub prvim februarskim dnevom je bilo južno pobočje Menine že o kopninah. Tu in tam je cvetel teloh. Zatikali smo si ga v gumbnice, saj je bilo prvo cvetje, ki je oznanjalo skorajšnjo pomlad. Tistim, ki smo že vedeli, kaj nas čaka, smo s tesnobo premišljevali, kako bo akcija uspela. Moril nas je čut odgovornosti. V takih mislih se je že približevala noč in vidljivost je bila čedalje manjša. Spuščali smo se vedno niže in prišli do samotne kmetije. Mraza ni bilo. Posedli smo kar zunaj po tleh in pričeli borcem tolmačiti nalogo, ki nas je čakala. Vrelo je kot o panju. Ob 8. uri zvečer so bile komande čet poklicane v štab bataljona, kjer so poročale o pripravah za napad. Končno nam je komandant povedal, da se napad na Motnik prične ob 22. uri. Do tega časa morajo biti ose enote na svojih položajih. Po posvetu v štabu so nam bili dodeljeni vodiči. Vodič, ki mi je bil dodeljen, se mi ni zdel ravno hraber in sem ga imel stalno pred očmi. Ob 21. uri smo krenili proti Motniku. Naš vod je imel to prednost, da je napadal s strani prihoda in smo imeli dovolj časa, da smo se premišljeno približevali postojanki. Do prvih hiš, ki so bile ob robu trga, smo srečno prispeli. Pričeli so lajati psi. To je bila prva izdaja, ki je morala opozoriti sovražnika, da se nekaj pri- pravlja. Kmalu se je vodič ustavil in mi s prstom pokazal v temo: tu je postojanka. Gledal sem o smer, toda postojanke nisem videl. Napravili smo še nekaj korakov in se končno ustavili pri neki hiši ob potočku, Zagledali smo obrise stavbe, ki je imela na strehi stražili stolp. Na vrtu pred stavbo so bili skopani strelski jarki. Tudi žandarmerijskega oočjaka ni manjkalo, in je bil privezan na verigo. Ker je bil tu dober položaj in pregled proti postojanki, sem razmestil desetino z nalogo, da varuje izhod proti potoku. Druga desetina je šla po brvi čez potok in se ob hišah približevala postojanki. V tem je pri drugi četi, ki je napadala z nasprotne strani, že zaropotalo. Naša desetina je prispela prav do lesene ograje, ki je bila postavljena okrog postojanke. Nemci so udarili po borcih. Tudi pri naših dveh desetinah je ropotalo. Desetini sla dobili sovražnika o križni ogenj in mu s tem preprečili dohod k rovom. Na obeh straneh se je ogenj stopnjeval. Še enkrat sem pregledal položaje naših desetin. Borba se je stopnjevala, mi pa smo ožili obroč povsod, kjer je bilo to mogoče. Švabi so z raketami klicali na pomoč. V nekem skladišču so borci našli kolesa in motorno kolo. Vsa ta prevozna sredstva so uničili. Borci druge čete so se z vzhodne strani približali postojanki, minerji pa so pripra-(Nadaljevanje na 4. strani) Bilo je pred 22 leii... Kaj mislijo delavci o gospodarski reformi VEVČE, NOVEMBRA — V času od 2. do 10. avgusta 1966 je bilo izvedeno anketiranje v 89 delovnih organizacijah industrije in rudarstva Slovenije. Med anketiranimi podjetji je bila tudi Papirnica Vevče. Posamezniki, ki so Rezultati v posredovani raziskavi javnega mnenja so torej reprezentativni in dovoljujejo po-splošenje na mnenja vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu, kjer je zaposlenih 228.000 delavcev. družbeno in gospodarsko reformo, kot celovit radikalni proces in kako se opredeljujejo do posameznih konkretnih elementov tega procesa, torej do elementov, ki so sestavni del reformnih dogajanj. Obenem pa se je zabeležil odziv javnega mnenja na brionski plenum CK Zveze komunistov. Rezultati te ankete naj bi predvsem služili političnim in samoupravnim organom kot izhodišče za programiranje in oblikovanje. Večkrat se namreč dogaja, da so politične ocene, kljub najboljši volji tistih, ki jo podajajo, zgrešene, če se njihovi avtorji nanašajo na svoj politični posluh in na svoje občutke. Tako se kaj hitro dogodi, da postanejo vodstva političnih organizacij ter samoupravnih organov ujetniki lastnih pogledov in prepričanj. Sodijo, da je javno mnenje že zdavnaj sprejelo nekatera stališča. Rezultati raziskave javnega mnenja pa pokažejo, da temu ni tako. Seveda poznavanje javnega mnenja še ne pomeni, da se moramo v vseh pogledih in v vseh primerih ravnati po njem, zlasti, če ne poznamo dovolj dobro njegovih vzrokov. Vendar pa poznanje javnega mnenja pomeni, da ga lahko usmerjamo v želeno smer, da ga lahko dopolnjujemo, korigiramo, predvsem pa ne gradimo na tistem, kar ne obstoja. Oglejmo si še na kratko cilje raziskave, da nam bodo rezultati bolj jasni: 1. ugotoviti, kako javno mnenje zaposlenih v industriji in rudarstvu ocenjuje, vrednoti in sprejema normativne akte in dosedanje rezultate reformnih ukrepov v jugoslovanskem merilu, 2. ugotoviti, kakšne so aspiracije in pričakovanja, oziroma kakšna je stopnja optimizma ali skepticizma do realizacije deklariranih in načelno sprejetih in-tencij reforme, tudi v jugoslovanskem merilu, 3. spoznati, kako se javno mnenje opredeljuje do konkretnega izvajanja reforme v lastnem pod- KAKC OCENJUJEJO ENOLETNE REZULTATE REFORME V JUGOSLOVANSKEM MERILU TTrrm z reformo je naše gospo darstvo prišlo v boljši položaj z reformo se položaj našega gospodarstva ni spremenil naše gospodarstvo je prišlo v slabši položaj ne vem odgovarjali na vprašanje, so bili izbrani kot slučajnostni vzorec s tem, da so bile procentualno zastopane vse kvalifikacijske stopnje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ki je vodil to akcijo, je predvsem hotel spoznati, kako delavci, zaposleni v industriji in rudarstvu, vrednotijo ALI SMATRATE, DA SE BO REFORMA URESNIČILA, TAKO KOT JE BILA ZAMIŠLJENA jetju, oziroma kako se loteva lastnih problemov, 4. spoznati stopnjo in obseg obveščenosti o nekaterih pomembnejših področjih družbenega dogajanja, 5. ugotoviti razlike v stališčih med posameznimi socio-profesio-nalnimi in demografskimi skupinami. Odnos do reforme in gospodarskega položaja Ob tem vprašanju je bila važna subjektivna ocena zaposlenih v položaju jugoslovanskega gospodarstva po sprejetih zakonskih ukrepih. Največ 52,5 ‘Vo vprašanih trdi, da je jugoslovansko gospodarstvo po reformi doseglo boljši položaj in le 11,2%, da je gospo- KAKG SO PRivDV 1LEVAL1 PLSLj^IC^ ^EFCPME ZA PODJETJE TAKOJ PO HEFCPmI IN KAKO SC JIH OCENJEVALI POZNEJE % 6o 5o 1- 4o .. 3o " 2o lo ■■ o x ;' \* #» •«* cv:. ••»s '\v AiL I a 1 ‘ •. T v *« IT • i • l .* •V/ * i • & •• # *•••* ugodno brez J^psle- neugodno TE dTg EMI jul.1965 avgt1965 avg.1966 (Nadaljevanje s 3. strani) vili mine. Dobili smo nalogo, naj obe desetini z ognjem podpreta minerje, ko se bodo približali postojanki in minirali severno steno. Takoj, ko smo ugotovili premikanje minerjev, smo pričeli z vsega orožja streljati na postojanko. Posameznega strela ni bilo slišati, samo vrelo je. Videl sem minerje, kako so prižgali mino in jo naslonili na zid postojanke. Bila je privezana na drog in prislonjena na zid, tik pod stružnim stolpom. Komaj so se minerji umaknili, že je zagrmela eksplozija. Čeprav sem bil oddaljen 50 do 60 m, me je pritisk zraka kar obrnil. Po zraku so leteli kosi lesa in opeka. Zagrnil me je oblak prahu. Borci druge čete so skušali preko razvalin odreti o postojanko. Bili so odbiti in imeli so dva ranjena. Borba za postojanko se je stopnjevala. Pomočnik komandanta bataljona, lov. Džek je šel od naše strani proti sredini trga k drugi četi. Ko je stekel prek ceste, ga je zadela sovražna krogla in je bil na mestu mrtev. Žalost je legla na ?ias vse. Bil je star borec in nadvse dober tovariš. Nemci se niso hoteli vdati, zato smo sklenili zažgati postojanko. Pri tem bo naš plen manjši, kajti o ognju bo zgorela osa municija in orožje, ki ga ima sovražnik na zalogi. Nekdo od borcev je zažgal kos plastike in ga orgel med razvaline, kjer se je vnel les. Naši desetini sta s streljanjem preprečevali gašenje požara. Ta se je hitro širil in zajel vso stavbo. Računajoč na sovražnikov izpad, smo postali vsi borci pozorni. Kljub og?iju so policisti še vedno streljali iz goreče hiše. Ko napeto pričakujemo njihovo predajo oz. izpad, se je pripetilo čisto nekaj drugega. Policisti so se pričeli posamič prebijati proti zahodu, kjer je bil prostor najslabše zavarovan. Tu je bilo le nekaj posameznih strelcev. Verjetno je bila komanda bataljona mnenja, da je umik za Nemce v to smer najmanj ugoden in zato tudi ni postavila močnejše grupe. Po vsej verjetnosti, so policisti po celonočni borbi opazili od kod prihaja najslabši ogenj. Po strelskem jarku so se priplazili do borcev druge čete in jih presenetili. Nekemu policistu se je posrečilo, da je prišel v naš razpored in z ognjem iz brzostrelke zasul mitraljezko gnezdo. Borci, presenečeni nad bočnim ognjem, so se umaknili nazaj za zadnji vogal hiše. Mene, ki sem bil na desnem vogalu hiše ob potoku, niso obvestili o svojem umiku. Misleč, da je nekdo od naših vžgal z brzostrelko proti postojanki, sem postal še bolj pozo-rm na postojanko in vmesni prostor. Kmalu sem zaslišal isto brzostrelko zahodneje od mojega položaja. V tem trenutku se je zgodilo nekaj, kar ne bom pozabil vse življenje. Verjetno sem se zalo odločil, da opišem ta napad na postojanko Motnik. Kot sem že omenil, sem stal ob vogalu hiše, nekako v sredini naših dveh desetin. Na desni strani vogala te hiše je bil naš puškomitraljez in sem bil prepričan, da se mi s te strani ne more nihče približati. Nisem vedel, da se je v tem času puškomitraljez premaknil nazaj za zadnji vogal. Puško sem držal v roki, pripravljeno na strel in gledal proti postojanki. V lem trenutku zagledam, kako se izza vogala pokaže roka z namerjeno pištolo v moj trebuh ter za tem še čelado in obraz policista, ki gleda naravnost v smeri naperjene pištole. Spominjam se dobro, da sem bil tako presenečen, da sem nekaj zagodrnjal in že sunkovito nameril cev svoje puške Nemcu naravnost pod nos v trenutku, ko je obrnil obraz v smer merjenja. Cev ni bila oddaljena od obraza niti 10 cm. V tej naglici in presenečenju sem stisnil puško z vsemi prsti in imel kazalec na sprožilcu, toda počilo ni. Verjetno sem stisnil vseh devet prstov, le na desetega, ki je bil na sprožilcu, sem pozabil ali pa mi je s sprožilca zdrsnil pri sukovitem pobešenju puške. Verjetno se je isto zgodilo tudi policistu, ko mu je cev puške skočila naravnost pred obraz. Ustrelil ni, tudi klocnilo ni, torej pištola mu ni zatajila. V trenutku se je umaknil nazaj, za vogal v temo. Takoj sem streljal za njim, toda nisem ga našel. Tako se je zgodilo, da sva tokrat ostala oba živa in verjetno enako presenečena. Ne vem, zakaj je pišto- lo takoj nameril naravnost proti mojemu trebuhu. Verjetno je cev puške gledala izza vogala in je spoznal, da za vogalom stoji strelec. Ko sem ga zasledoval v lemo, naravnost proti našemu mitraljezkemu gnezdu, sem bil še bolj začuden. Tam ni bilo nikogar. Takoj mi je bilo jasno, zakaj me je presenetil ta policist Šel sem okrog hiše in jih našel za zadnjim vogalom. Pripovedovali so mi. da je iz desnega boka nekdo streljal z brzostrelko po njih, in ker niso imeli kritja, so se umaknili za vogal le hiše. Ob brvi sem zagledal gručo borcev, kjer so našli padlega tovariša. Po vsej verjetnosti ga je ubil policist z brzostrelko, ki je tudi ožgal po mitraljezcu. Postojanka je med lem dogorevala. V kletnih prostorih so našli borci druge čele še nekaj municije in nekaj steklenic žgane pijače. V druge prostore vstop ni bil možen zaradi ognja in vročine. Kam so izginili ostali stražarji, nismo mogli ugotoviti. Padli in ranjeni so zgoreli o postojanki, nekaj pa se jih je po vsej verjetnosti prebilo skozi naše položaje. Naslednji dan smo zvedeli, da so po našem umiku prišli Nemci iz sosednjih postojank reševati svoje pomagače in verjetno tudi občudovat razdejano postojanko. Komandirja žandarmerije so našli skritega o greznici. Stal je do vratu v gnojnici in bil zaradi mraza komaj pri življenju. Življenje si je le rešil, čeprav v neprijetnem položaju za »herenfolk«. Trg Motnik je bil osvobojen, postojanka pa uničena. Krivec vsega zla pa je ostal živ. Za to je. delno naša krivda, ker smo premalo raziskali okolico postojanke. Verjetno ni nikomur prišlo na misel, da bi se lahko kdo skril v greznico in straniščno blato. Pri tem napadu smo imeli dva mrtva in nekoliko ranjenih borcev. Več mesecev kasneje so Nemci zopet napravili postojanko v Motniku. toda ne za dolgo. Partizani so jo ponovno napadli. Robi Bilo je pred 22 leii... in sklepih IV. plenuma CK Zveze komunistov darstvo v slabšem položaju, medtem, ko je neopredeljenih, takih, ki menijo, da je gospodarstvo v enakem položaju, kot pred enim letom le 26,4 0/o. Seveda vpliva na opredeljevanje posameznika mnogo faktorjev. N. pr.: osebni dohodki. Tisti, ki imajo nižje osebne dohodke (do 40.000 S din), neprimerno manj intenzivno izražajo mnenje o boljšem gospodarstvu, kot tisti, ki imajo večje osebne dohodke. Razpon v odstotkih gre od 38,2 (do 40.000) do 61,4 (nad 100.000) in narobe seveda. Med tistimi z niz- kimi osebnimi dohodki (do 40.000) je 25,2 °/o takih, ki pravijo, da je gospodarski položaj slabši, med tistimi, ki imajo visoke osebne dohodke (nad 100.000 din), pa le 6,6 •■"D | O 1 © 1 G O hO > •rD TD •H •H co U co o •H CO a O G 4-> G 90 O N ra © G 0) TD M •H G •H CD tsl a O G G ‘G © p> TD 24 •H Ej CO O © 24 CO > •H H U co G G CD i—1 TD rH N © o a D •H ED CL CO G co © © 24 G •H TD O co ® © iH p» O a td G >© TD G © T3 m G © O o, tsi © G N 3 CO U G G O tH •rH i—1 co (D -H 24 •h a (D (D c © G © tsi ‘r-O CO © p> •m> co rH ^ ® TD d d 24 G ra © -H C > G d tH G -H .G dl a G TD 24 CO O 4-> H3 c u co co © a ra tsi © M M TD C0 co o a 24 co N G bO © © co ~ G •nj CO O O p* T) tsl p> ra -H ra 24 G ED •H H G -o O, G TD G CD •H G P> H © 4-> TD G P> co C CO CD C0 4-1 co ho G -*-> o o ED G m © 50 O a > > > N CO a © © co © G © *H G © G b£> o o (D O © O O E4 G O © G G fH © CO ra G G G G ct, m a G G co a a G tsi ED H ALI MISLITE, DA SE BODO SKLEPI PLENUMA URESNIČILI Rezultati devetmesečnega gospodarjenja v papirnici Količevo tUc KOLIČEVO, NOVEMBRA — V prejšnji številki našega glasila smo posredovali rezultate, ki so bili fizičnega pomena. Današnja analiza gospodarjenja pa nam bo posredovala, kakšen je bil finančni učinek gospodarjenja: Celotni dohodek OD . Porabljeni mat PM . Dohodek D . . . . 0 zaposleni Z . . . CD/Z ............... D/Z................. Celotni dohodek je ugotovljen po fakturirani realizaciji in je zbir vrednosti, ki smo jih dobili za prodano blago na domačem tržišču in v inozemstvu. Nižji celotni dohodek za 3,2 9/o je posledica nižjih prodajnih cen, saj vemo, da je naša blagovna proizvodnja kot količinski pokazatelj presegla lanskoletno. Če analiziramo samo tržišče, na katerega smo plasirali naše izdelke, lahko opazimo, da je prodaja na domačem trgu padla za 8,3%, nasprotno pa je na zunanjem trgu porasla za 22,1 % in to po vrednostnih kazalcih, katerim so podobni tudi količinski. Primerjava ostalih treh kategorij, navedenih v tabeli 1, nam da naslednje rezultate: ■ Porast materialnih stroškov za 27,8% je vsekakor v precejšnji meri posledica povečanih nabavnih cen materiala, čeprav so nam interne analize pokazale, da se precej materiala tudi nesistematično troši (posebno je to opazno pri izračunu substitucije materiala). ■ Zmanjšanje dohodka za 12,5 odstotka pa je nastalo predvsem kot posledica povečanih stroškov za porabljeni material, ter povečanih različnih komunalnih prispevkov, ki so bili zakonsko določeni v tem letu, niso pa bili zajeti v planu. Tabela 1 19G5 1966 Indeks 46.975,9 45.476,4 96,8 21.671,2 27.692,9 127,8 14.046,3 12.282,8 87,5 734,0 706,0 96,2 640,0 644,1 100,6 191,4 174,0 90,9 S Samo primerjava celotnega dohodka in pa dohodka na enega zaposlenega v podjetju pa nam gornja izvajanja samo potrjuje. Sedaj pa vzemimo samo kategorijo dohodek in poglejmo, kakšna je bila notranja delitev v tem letu: Tabela 2 1965 1966 o 0 »/o Dohodek . . . 100.0 100.0 Osebni dohodek 59,5 32,4 Skladi . . . . 40,5 32,4 Zgornje delitveno razmerje nam pokaže, da smo v letošnjem letu ustvarili nekaj manj skladov, kot v lanskih devetih mesecih. Spričo spremenjenih instrumentov delitve, ki jih je narekovala reforma, pa je to delitveno razmerje samo nujna posledica tega. Poleg tega pa je bil formiran v letošnjem letu še rezervni sklad, ki naj bi se ga uporabilo v primeru, če ne bi bilo dovolj sredstev in bi se delitveno razmerje 70 :30, ki ga je sprejel delavski svet, porušilo. Poraba tega sklada se predvideva predvsem v mesecih, ko je s planom predviden remont v podjetju. Gornja tabela vzame kot izhodišče, da je celotni dohodek 100 % in ga razdeli na poslovne stroške in na dohodek. Količevo — Na preglednih ovinkih v podjetju so postavljena ogledala Delitev celotnega dohodka po mesecih: Tabela 3 1965 1966 Posl. str. Dohodek Posl. str. Dohodek I. trimesečje . . . . . . . 65,6 34,4 73,0 27,0 II. trimesečje . . . . . . . 34,0 36,0 75,4 24,6 III. trimesečje . . . . . . . 66,2 33,8 70,8 29,2 Že prej navedeni faktorji nam tudi pojasnjujejo, zakaj je letošnji rezultat slabši. Če pogledamo poslovne stroške, vidimo, da so v letošnjem letu procentualno precej večji, kot pa v lanskem devetmesečnem poslovanju. Zaradi tega je tudi dohodek v letošnjem letu manjši. Materialni stroški, ki pa so glavna sestavina poslovnih stroškov, pa so se v letošnjem letu precej povečali, faktorje za to pa smo že prej navedli. Za bodoče delo bo potrebno izdelati na podlagi novih cen in proizvodnih normativov plan in v njem bo posebno treba paziti prav na kategorijo materialnih stroškov, ki nam v letošnjem letu predstavlja največjo finančno postavko. že mst&.,. ■ da je v Papirnici Količevo s I. novembrom pričel obratovati polnoavtomatski parni kotel na tekoči mazut, ki bo oddajal 5000 kg pare na uro za sušenje pri proizvodnih strojih, ■ da je bil v času od 3. do 10. II. v generalnem remontu kartonski stroj II, ob njem pa parna turbina in Steinmuler kotel, ■ da je v tem času praktično obratovala stara tovarna, katere potrebe ni mogel kriti kotel, pač pa je moral biti v pogonu tudi rezervni kotel na mazut, ■ da nekateri zaposleni (nekaznovani) kljub opozorilom in logiki še vedno koprnijo po svežem zraku v obratih, ob tem pa navdušeno razbijajo šipe na oknih, ne menijo se za dejstvo, da smo na pragu zime, B da je jeklena ura mehanske lopate za razkladanje premoga vzdržala dober mesec in pol, kot da bi vedela, da nove vrvi ni na zalogi, pa čeprav je njena (normalna) življenjska doba 14 dni do 3 tedne, H da v novem bifeju v rekonstruirani stavbi sredi tovarne v .zimskem času ne bo potreben hladilnik, ker ni predvideno ogrevanje, kar še zlasti in posebej velja za jedilnico, -*u Količevo — Pridobitev za protipožarno varnost. V vratarnici je montiran javljalec požarov ■ da kljub temu, da smo samoupravljavci, še vedno dopuščamo, da luči električne razsvetljave vztrajno konkurirajo dnevni svetlobi od jutra do noči in jih nihče ne ugasne, čeprav znamo to doma v lastnem stanovanju zelo dobro. Poročilo o nesrečah KOLIČEVO, NOVEMBRA — V mesecu oktobru se je v podjetju pri delu ponesrečilo kar sedem delavcev. To je izredno veliko. V letošnjih desetih mesečih se je skupno ponesrečilo 31 ' delavcev in imamo že pet nesreč. več, kot v celem lanskem letu. V tem mesecu so se ponesrečili: Vodja tračne žage Janez Poznič je nakladal hlod na rampo za obžagovanje: Kriv hlod se je prekucnil in pri tem delavca pritisnil na sredinec in mu ga poškodoval. Vodja glddilnika v dodelavi papirja Jože Urbanija se je poškodoval pri . natikanju železnega droga v zvitek. Dobil je notranje in zunanje poškodbe na kolenu leve noge, zaradi česar je moral k zdravniku. Pri razkladanju celuloze na palete, oz. pri dvigu palete s slončkom, je s. sklada padla bala celuloze in pri tem udarila transportnega delavca Petra Saviča v prsni koš. Transportni delavec Milutin Petkičič se je ponesrečil pri potiskanju prikolice. Pri prevozu je držal za oje prikolice. Prvo kolo je zapeljalo na neki predmet, zasukalo oje in delavca udarilo po stegnu leve noge. Zaradi bolečin v nogi je bil nekaj dni v bolniškem staležu. Transportni delavec Ivan Urbanija je razkladal papirne odpadke. Pri sestopu s prikolice je stopil na balo odpadkov. Bala se je premaknila in leva noga mu je zdrknila pod kolo prikolice. Traktorist je prav v tem trenutku premaknil prikolico in kolo mu je šlo čez prste na nogi. Preddelavec priprave snovi Janez Pestotnik je v času izmene obiskal tudi pogonski prostor. Zazdelo se mu je, da pri pogonu mešalnega vijaka niso enakomerno napeta klinasta jermena ter da pogonska naprava stoji. Brez skrbi je segel z levo roko pod zaščito, da ugotovi, kateri klinasti jermen ni dovolj napet. Ko se je z roko dotaknil prvega jermena, mu je ta potegnil kazalec leve roke okoli jermenice motorja in mu ga odtrgal v drugem členku. Delavec pri kartonskem stroju I Jakob Krulc je s sodelavcem ob menjavi klobučevine odstranjeval vodilni valj kartona. Stal je na ogrodju stroja in ga podajal proti sodelavcu. Zaradi neugodne drže telesa in teže valja, je zgubil ravnotežje in pri tem mu je valj poškodoval prstanec desne roke. VEVČE, NOVEMBRA — S pravilnikom predpisana zahteva o strokovnem znanju in določenem pismenem izkazu o poklicu dobiva vedno trdnejše osnove, ki jih narekuje napredek proizvodnje naših izdelkov. Čeprav se število tistih, ki tem zahtevam ne ustrezajo, vedno bolj krči, so le še na delovnih mestih pri proizvodnji papirja — brusilnica, stroji, strojna dodelava —• ljudje samo z večjo ali manjšo delovno prakso, brez teoretskih osnov, ki jih daje poklicna papirniška šola in ki so nujno potrebne za pravilno opravljanje tega vedno bolj zahtevnega poklica. Letošnjo sezono bo prva skupina v oddelku za odrasle poklicne papirniške šole zaključila svojo obveznost. Tak oddelek bo podjetje odprlo še enkrat in to poslednjič. Za naprej bo kadrovalo le izredne poklicne šole. Začetek šole tega oddelka bo v šolskem letu 1967/68. Pogoj za vpis je vsaj Bil je nekaj dni v bolniškem staležu. Iz poročila je razvidno, da so se od 7 nesreč kar tri pripetile na transportu. Težko je najti opravičilo za te nesreče. Vsekakor je odločno premajhna osebna pazljivost in previdnost pri delu. Pri vseh reparaturah, ki smo jih imeli v oktobru, in pri vseh nevarnih in velikih delih, se ni pripetila nobena nesreča. S tega mesta se lahko zahvalimo delavcem in vodjem reparatur, da so opravili reparature tako v redu. Služba za varnost dela dve leti praktičnega dela na delovnem mestu in popolna osemletka. Za tiste pa, ki nimajo popolne osemletke, bo izobraževalni center podjetja priredil pripravljalni tečaj, ki bo trajal najmanj tri mesece. Predvidoma bomo s tem tečajem začeli sredi meseca februarja 1967. Kandidati za poklicno papirniško šolo, oddelka za odrasle se bodo pripravljali iz splošnih premetov: matematike, fizike, kemije, ki predstavljajo osnovo za nadaljnje izobraževanje v poklicu in za pridobitev poklica. S tem. da se razmere počasi normalizirajo in napredujejo na višja delovna mesta le poklicni papirničarji, priporočamo vpis vsem tistim, ki še nimajo predpisane izobrazbe. Res je, da je dvoletno šolanje v popoldanskem času, poleg opravljanja dolžnosti na delovnem mestu, precej naporno, je pa zadnja priložnost, da vsakdo, ki tega pogoja nima, popravi zamujeno. Priložnost za papirničarje brez kvalifikacije S. R. Novice s kegljišč KOLIČEVO, OKTOBRA — V Jaršah je bila 27. 10. 1966 prijateljska tekma med ekipama KK Litostroj in KK Papirnice Količevo v disciplini 6 x 150 lučajev. Zmagali so domačini in to z rezultatom 3391 : 3299 keglji. Koli-čani so nastopili v naslednji postavi: Lukman 576, Vavpetič A. 604, Poljanšek 587, Skok 502, Sonc 547 in Volčini 575 podrtih kegljev. Najboljši mož v ekipi Litostroja pa je bil Fende s 598 podrtimi keglji. LJUBLJANA, NOVEMBRA — KTS Ljubljana je razpisala ekipno prvenstvo v disciplini 8 X 200 lučajev. Tudi KK Papirnica Količevo je prijavila svojo ekipo in v nedeljo 6. 11. je že nastopila na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Tokrat sta se zelo dobro odrezala Sonc in Poljanšek. Prvi z 828, drugi pa z 816 podrtimi keglji. Ostali pa so kegljali v okviru svojih možnosti. Papirnice so nastopali: podrtih kegljev Sonc Ivo 828 Poljanšek Jože 816 Skok Stane 711 Vavpetič A. 769 Majhenič Fric 804 Lukman Jakob 739 Volčini Tone 780 Petkovič Božo 755 Skupno je torej ekipa ce podrla 6202 keglja. tekmovanje še ni končano, končnih razvrstitev klubov še nismo prejeli, bomo rezultate objavili v naslednji številki Našega dela. EJ Tekmovanje v rdečem razredu KOLIČEVO, NOVEMBRA — V mesecu oktobru se je pričel jesenski del tekmovanja v borbenih igrah. Do sedaj je bilo odigranih že 5 kol in opažamo, da pri nekaterih drugih ni resnosti. Tako je npr. KK Papirnica Količevo v teh 5 kolih odigral samo 3 tekme, 2 srečanji pa je dobil s 50 : 0 brez borbe, ker nasprotnikov ni bilo na kegljišče. Da je še bolj žalostno, se je to zgodilo takrat, ko bi KK Papirnica moral odigrati tekmo kot gost. Tako je najprej 20. 10. 1966 imel tekmo proti KK Rogu na kegljišču Maksa Perca. Začetek tekme naj bi bil ob 20. uri, toda ob napovedanem času je bilo na kegljišču samo nekaj kegljačev Roga in tekmo so predali brez borbe. Še slabše pa se je zgodilo 8. 11. 1966, ko bi morali kegljači Papirnice tekmovati v Grosuplju. Ko-ličani so prišli na kegljišče pol ure pred pričetkom tekme, toda kegljišče je bilo zaklenjeno. Ura je bila že precej čez sedemnajsto, ko bi se tekma morala pričeti, toda kegljišče še vedno zaprto in niti enega od domačinov — kegljačev, da bi povedal kako in kaj. Ne vemo, kaj je vzrok temu, da posamezne ekipe ne odigrajo svojih tekem. Pošteno bi bilo, da bi klubi, ki ne mislijo nastopiti, vsaj poskušali obvestiti klub, da bi le-ta ne trošil težko pridobljeni denar za potovanja na tekme. Upajmo, da bo KTS Ljubljana v naslednji sezoni uvrstila v tekmovanje le klube, ki bodo redno nastopali. V nasprotnem primeru pa bodo oškodovani klubi zahtevali odškodnino. Svojo prvo tekmo je KK Papirnica odigrala 3. 10. 1966 na kegljišču Slovana v Ljubljani proti KK Slavija Vevče. Vevčani so se revanžirali za spomladanski poraz v Jaršah. Premagali so Koli-čane z rezultatom 735 : 709 kegljev, torej za razliko 26 kegljev. Borba je bila vseskozi napeta in enakopravna, le v 4. setu so domačini to je Vevčani zaigrali odlično, podrli 156 kegljev, na drugi strani pa so Količani v tem setu dosegli svoj najslabši rezultat in to samo 97 kegljev. Razlike Količani niso mogli nadoknaditi in KK Slavija je zasluženo prejela 2 točki. Najboljši mož pri Ko-ličanih je bil Majhenič z 89 podrtimi keglji. V drugi tekmi 11. 10. 1966 so Količani gostili ekipo Partizana Podpeč. Tokrat so domačini slavili visoko zmago, saj gostje niso niti trenutek ogrožali domačine. Rezultat se je glasil 722 : 594, to je za 128 kegljev razlike. Tudi tokrat je bil najboljši tekmovalec v domači ekipi Majhenič, saj je podrl celo 108 kegljev. Tretjo tekmo je KK Papirnica Količevo dobila brez borbe proti ekipi Roga 50 : 0. V četrtem kolu je na kegljišču v Jaršah gostovala vodeča ekipa Ilirije. Gostje so takoj v začetku dosegli minimalno prednost in po 3 setih so vodili za 31 kegljev. Toda, ko so se steze zamenjale, so močno popustili in jih je domača ekipa dohitela in v zadnjem setu še za razliko 31 kegljev premagala. Na tej tekmi sta obe ekipi igrali zelo slabo, saj so domačini dosegli rezultat 665, gostje pa celo 634 kegljev. Najboljši v domači ekipi je bil Jože Poljanšek, ki je z odlično igro precej pripomogel h končni zmagi. V petem kolu so dosegli Količani zmago zopet brez borbe in to kot gostje proti KK Grosuplje. Do konca tekmovanja so še štiri kola in o tem, kako potekajo zadnje borbe za naslov prvaka v rdečem razredu, vam bomo poročali v naslednji številki Našega dela. Tekmovanje za memorial Jožeta Mavra KOČEVJE, 22. in 23. OKTOBER •— KK Kočevje je kot vsako leto tudi letos priredil tekmovanje za memorial Jožeta Mavra v disciplini 6 x 200 lučajev. Nastopilo je 8 ekip, med njimi tudi KK Papirnica Količevo. Količani so se na tem turnirju odlično odrezali, zasedli so tretje mesto takoj za Brestom in Litostrojem. Z malo več sreče pa bi se lahko plasirali na 2. mesto, saj je Litostroj pred Papirnico samo za 13 kegljev. Na tem tekmovanju se je opazilo, da imajo naši tekmovalci premalo treninga (kondicija). Tako npr. so kar 3 tekmovalci v zadnjih 50 lučajih zapravili solidne rezultate. Jože Poljanšek je vse skozi kegljal dobro, da bi v zadnjih 50 lučajih podrl samo 166 kegljev. Fric Majhenič je imel na 150 lučajev celo 625 podrtih kegljev, da bi postavil končni rezultat 806 kegljev. Enako se je pokazalo tudi pri Lukmanu, da zadnjih lučajev ni metal tako, kot smo pri njem vajeni. Za KK Papirnico so nastopali: Vavpetič A. 814, Majhenič F. 806, Sonc I. 785, Volčini A. 772, Poljanšek J. 765 in Lukman J. 765 podrtih kegljev. Končni vrstni red ekip pa je naslednji: 1. mesto je dosegel KK Brest (Cerknica) s 4820 keglji, nato sledijo KK Litostroj (Ljubljana) 4720, KK Papirnica (Količevo) 4707, KK Pionir (Novo mesto) 4696, KK Kočevje I. ekipa 4693, KK Kočevje II. ekipa 4684, KK Slovan (Ljubljana) 4652 in KK Grosuplje 4514 kegljev. EJ Z nogometne tekme Količevo : Goteborg Namizni tenis KOLIČEVO, OKTOBRA — Namizno teniška sekcija Papirnice Količevo je začela z rednimi treningi ter je imela že 3 prijateljske tekme. Tako so se že dvakrat pomerili z igralci iz Jarš, prvikrat v Jaršah in drugič na Koli- Iz Ljubljane Nogometno igrišče že kaže pravo sliko. Ce bo šlo vse srečno, bomo spomladi že gledali tekme na levem bregu Ljubljanice, komaj 300 m daleč od tovarne Količevci so v nogometu premagali nogometaše iz Goteborga 3 :2 Plavalci „Slavije" so začeli z zimskimi treningi VEVČE, NOVEMBRA — Po kratkem obdobju mirovanja med letno in zimsko plavalno sezono, so plavalci »Slavije« 10. t. m. spet začeli s treningi. Po plavalnem urniku se vsakokrat zbere lepo število mladine v Mostah, ob zimskem plavalnem bazenu DIF. Bazen je res majhen, vendar ohrani del kondicije, ki jo je plavalec pridobil poleti. Ob marljivem delu pričakujemo naslednjo sezono še večje število plavalcev in še boljše rezultate. V 8. in 9. kolu samo ena iočka za ..Slavijo" VEVČE, NOVEMBRA — Po odličnem začetnem startu se je nogometašem »Slavije« obrnilo na slabše. Ko že v Novi Gorici ni šlo, je pretrpelo nogometno moštvo še en poraz z »Železničarjem« na domačem igrišču, in je trenutno »Železničar« tako dosegel prvo mesto na lestvici. V 9. kolu pa so na tekmi z »Branikom« v Mariboru naši komaj izvlekli eno točko, čeprav je bilo na pretek možnosti za zadetek. Slavija : Železničar 1 : 4 Branik : Slavija 0 : 0 V 10. kolu pa spel dve ločki Slavija : Ljubljana 2 :1 Igrali so spet na Kodeljevem pred 300 gledalci. Kljub premoči Slavije so najprej povedli gostje, toda do konca polčasa je Zupančič izenačil. V drugem polčasu je bil uspešen še Lunar in to je pomenilo dve nadaljnji točki za Slavijino ozimnico. čevem. Obakrat so zmagali Količani in to s 5 : 0. Za Papirnico so na obeh srečanjih nastopali Ko-smina, Skok in Vavpetič V. Igralci Jarš se niso mogli uspešno upirati razigranim igralcem Količevega. 10. 11. 1966 so se igralci Papirnice Količevo pomerili z ekipo Litostroja v Ljubljani. Tudi to srečanje so Količani odločili v svojo korist z rezultatom 5 : 3. Za Papirnico so nastopili: Vavpetič V., Skok Stane in Vavpetič A. Posamezni rezultati tega srečanja: Vavpetič V. : Šabec . . . 0:2 (13 : 21, 18 : 21) Skok : Hudalin . . . . 2:0 (22 : 20, 21 :15) Vavpetič A. : Kvas . . . 0:2 (15 : 21, 17 : 21) Skok : Sabec................1:2 (18 : 21, 22 : 20 in 18 : 21) Vavpetič V. : Kvas . . . 2:1 (21 : 9, 16 : 21 in 21 : 15) Vavpetič A. : Hudolin . . 2:0 (21 : 5, 21 :11) Skok : Kvas.................2:1 (21 : 15, 15 : 21 in 21 : 15) Vavpetič A. : Šabec . . . 2:0 (21 : 15, 21 :18) Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj sta bili ekipi izenačeni. Povratno srečanje bo v petek, 18. novembra v prostorih Papirnice Količevo. EJ ZIMSKI AVTOBUSNI VOZNI RED VEVČE, NOVEMBRA — Na željo večjega števila naših bralcev objavljamo zimski avtobusni vozni red. Ob delavnikih Ob delavnikih v Zalog na Vevče iz Zaloga z Vevč 4.20 4,40 4,35 5,15 4.50 5.30 5,05 5.55 5,20 5,40 5,25 6,15 5.50 6,30 . 6,03 6.35 6,20 6,50 6,23 6,35 6,50 6,40 7,05 7,15 8.00 ' 8,30 8.33 9,05 9.00 10,30 9,33 11,05 10,00 11,30 10,30 12,05 12.00 12,30 • 12,53 13,05 13.00 •13,30 13,33 14,05 13:40 14.00 14,10 14,25 14.15 14.30 14.43 14,55 14.40 15,45 15,13 16,20 15,15 16,45 ■ 15.48 17,20 16,15 17,45 46,48 18,20 17,15 18,45 17,48 19,20 18,15 19.45 18,48 20,20 19,15 20.45 19,48 21.20 20.15 20,48 21,30 22,00 22.30 23,03 23,30 (samo ob sobotah) 0.03 (samo ob sobotah) Ob nedeljah Ob nedeljah 7,00 13,00 7,35 13,25 9.00 9,33 12,00 12.33 14,00 14,33 15,00 15.35 18,15 18,45 20,15 20.48 21,30 22,03 23,30 0,03 V Ljubljano Spoznavajmo vrste papirja Ali smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta dobro VEVČE, NOVEMBRA — Zadnje poglavje glavnih izdelkov papirne industrije, ki smo jih opisovali v tej rubriki, je poglavje o lepenki (Pappe, board, carton). Izdelana je iz papirne mase, kjer ni treba paziti na čistost vlaken. Oblika listov je večinoma v B formatu do 5 mm pa tudi večje debeline. Po izvoru izdelave razlikujemo ročno in strojno izdelano lepenko. Prvo izdelujemo na strojih z okroglim sitom, posamezne pole pa ročno snemamo s formatnega cilindra na stroju. Strojno lepenko pa proizvajamo kot brezkončni trak na strojih z več okroglimi ali dolgimi siti. Pri teh strojih je vgrajena tudi velika sušilna partija, ki lepenko neposredno suši. Razlikujemo eno, dvo ali večstop-no lepenko, ki jo zlepljamo na različne načine z lepilnimi sredstvi ali pa tudi brez njih s pokla-danjem druge na drugo in stiskamo. Lepenko rabimo večinoma v kartonažni industriji in v knjigo-vezništvu, manj pa tudi v drugih industrijskih strokah. Označujemo jo s številkami, ki navajajo število lepilnih pol v enem svežnju, včasih pa tudi po debelini ali ploščinski teži. Lepenko razvrščamo po dveh kriterijih: po načinu izdelave in po namenu uporabe. SIVA LEPENKA (Franpappe, gray board, carton gris) je pravzaprav oznaka za celo grupo lepenk, ker v ta pojem lahko uvrščamo celo vrsto lepenk, ki služijo različnim namenom. Nekateri jo imenujejo tudi pol belo ali knji-govezniško lepenko. Najobičajnejša osnovna surovina za izdelavo je star papir boljše vrste. To so boljši papirni odpadki kot: akti, neuporabne knjige, knjigoveške odrezine in podobno, kar se da s pridom predelati v različne vrste lepenke. V proizvodnji razlikujemo te vrste lepenke po načinu izdelave, oziroma po vrsti stroja za lepenko, kjer jo izdelujemo. Je lahko eno ali večslojna. V poštev pride večinoma večslojna lepenka, ki je izdelana na stroju z več okroglimi siti. Zaradi velike razlike surovin za ta izdelek nastajajo tudi številni izdelki sive lepenke. Tako prav lahko dvojne lepenke prištevamo k sivi lepenki, kakor tudi lepenke za knjigo-vezništvo, čeprav je sestav snovi zelo različen pa tudi v drugih lastnostih najdemo precejšnje razlike. Kupcem jo tovarne dobavljajo neobrezano. Zato mora biti format nekoliko večji, da je pri naknadni predelavi možno izkoristiti osnovni format 70 x 100 cm (Bi). RJAVA LEPENKA (Braunholz-pappe, brown wood boards, car-tons de bois brun) — ima barvo kot usnje. Zato je nekateri imenujejo tudi usnjeno lepenko. Izdelujemo jo iz čisto rjave lesovine, kot jo pridobivamo iz parjenega lesa, pri čemer je zlasti paziti na način brušenja in na sor-tacijo. Rjava lepenka je ena najvažnejših surovin kartonažnih tovarn za izdelavo ovojnin vseh vrst. Zaradi velike trdnosti in ži-lavosti je namenjena takim namenom, ki zahtevajo visoko mehansko sposobnost. Glede na končne izdelke uporabljajo kar-tonažne tovarne eno, dvo ali večslojno lepenko. Poznamo tudi imitacije rjave lepenke. Zaradi svoje sestave ni tako trdna kot prava rjava lepenka. Za izdelavo le-te rabimo tudi papirne odpadke vseh barv in sestavin, ki jih ustrezno obarvamo. Ker ima manjše mehanske sposobnosti, je ne moremo polno uporabiti in jo moramo označiti kot nadomestek. (Nadaljevanje prihodnjič) Dopisujte v »Naše delo" (Obveščamo bralce o glavnih pokazateljih dela in primerjamo s podatki iz leta 1965) PAPIRNICA VEVČE I.—IX. Index — 100 ELEMENTI 1966 1965 1965 I.—IX. 65 1965 1. 0 štev. zaposlenih 969 993 991 97,5 97,8 2. Oprav, in pl. ur v 000 1.602 1.671 2.186 95,9 73,3 3. Nadur v 000 . . . 88 101 132 87 67 4. Stopnja fluktacije 6,25 8,95 10,6 — — 5. Lesovina — ton 2.894 3.135 4.117 92 70 6. Papir — ton . . . 23.783 24.358 32.293 97,6 74 7. Fiz. obs. real. proizv. po LC (106) . 5.149 4.593 6.084 112 85 8. Obseg proizv. po površini (000 m2) . 298.631 — 417.755 — 71 9. Stopnja izkor. kap. 89,3 87,9 87,4 102 102 10. Zastoji: skupno ur 2.150 2.712 3.677 79 58 brez praznikov načr. ur .... 869 1.659 2.068 52 42 ostal, ur .... 1.281 1.053 1.609 122 80 11. Izmet % . . . . 7,83 7,42 7,83 — — Izmet ton .... 1.990 1.876 2.658 106 75 12. Strojni izmet % . 6,30 — 6,45 — — 13. Menjav na PS . . 615 584 799 105 77 14. 0 hitrost PS m/min 101,9 101,7 101 102 101 15. 0 gram. teža gr/nr 79,3 76,6 76,8 104 103 16. 0 širina cm . . . 241,8 240,3 239,9 101 101 17. Proizv. el. en. kWh 12.236 12.521 16.802 98 73 hidro kWh . . . 8.690 9.135 12.068 95 72 termo kWh . . . 3.546 3.386 4.734 105 75 18. Delež dom. ener. % 59 61 61 — — 19. Izvoz ton .... 6.126 6.714 8.493 91 72 Izvoz $ v 000 . . 1.366,2 1.485 1.912 93 71 0 J/tono .... 223 221,2 225,1 101 99 Delež izvoza v rea- Hz 23 23 22 20. Prodaja doma — ton 17.600 17.715 23.559 99 75 Prodaja doma — S din 10« ... . 5.933,6 5.852,6 7.816 101 76 0 din/kg .... 337 330 330 102 102 21. Struktura izvoza . 100 100 100 brezlesni .... 68 68 66 sr. fini 32 32 34 22. Struktura proiz. . 100 100 100 — brezlesni .... 73 70 68 — sr. fini 27 30 32 — — 23. 0 OD neto na mesec izplačan na zaposlenega .... 89.935 Pojasnilo k tabeli 1: Ad 1—4) Povprečno število zaposlenih je ugotovljeno na osnovi stanja zadnjega v mesecih. V tem povprečju ni vključeno osebje, zaposleno v počitniškem domu in obratu družbene prehrane. Število nadur še nadalje pada, zlasti občutno v oddelku ročne in strojne dodelave papirja. To je posledica dvoizmenskega dela in večje storilnosti v ročni, ter štiri-izmenskega dela v strojni dodelavi. Stalnost zaposlenih se kaže v nižji stopnji fluktuacije. Ad 5) Proizvodnja lesovine je nižja kot v predhodnem razdobju, toda to smo predvidevali v planu. Naša težnja po čim finejši lesovini zahteva finejša prebiralna sita, ta pa povzročajo ustrezno nižjo količinsko proizvodnjo. Nekaj pa je bilo tudi izpadov zaradi pomanjkanja električne energije. Ad 6) Količinska proizvodnja papirja je zelo visoka. Tako glede na plan kot tudi na lanskoletno razdobje, zlasti če upoštevamo rekonstrukcijo I. PS, ki je trajala od 14. II. do konca aprila. Po zagonu pa so bile še začetne težave. Da smo kljub rekonstrukciji dosegli tako visoko proizvodnjo, je posledica večjega izkoriščanja naših zmogljivosti, boljšega izkoriščanja širine papirnih strojev, višje gramske teže ter povečane hitrosti papirnih strojev. Ad 7) Fizični obseg realizirane proizvodnje, izražen s stalnimi lastnimi cenami, je kljub nižji količini porastel. Vzrok temu je boljša struktura proizvodnje v korist brezlesnih papirjev. Delež brezlesnih znaša letos 73 %>. (lani 70 °/o). Ad 9, 10) Zastojev na papirnih strojih je bilo manj kot lani. Zlasti so padli načrtni zastoji, to pa zaradi neopravljenih remontov na III. in IV. PS. Zelo pa so porasli nenačrtni zastoji na I. PS, delno zaradi začetnih težav po rekonstrukciji. Na II. PS so močno po- 63.955 66.639 114 135 rasli zastoji zaradi čiščenja. Zastoji so tudi porasli zaradi velikega števila menjav programa od 20-krat mesečno lani na 24-krat mesečno letos. Na III. PS so se zastoji znižali, medtem ko so na IV. PS porasli zaradi čiščenja ter menjave strojne vprege. V veliki meri pa so na vseh padli zastoji zaradi reparatur, ki so sedaj krajše in redkejše. Ad 11, 12) Izmet je letos nekoliko višji kot v preteklem obdobju. Na to povečanje vpliva zlasti večji % izmeta na I. PS po rekonstrukciji. Ad 13—16) Naš proizvodni program je še vedno zelo pester. Število menjav še vedno raste. To pa vpliva slabo na izmet, zastoje, izgube vlaknin, večjo porabo strojne vprege ter nižje OD. Povprečna hitrost je večja, ker ima II. PS večjo hitrost zaradi nižjih gramskih tež papirja. Ad 17, 18) Delež domače elek-troenergije je padel na 59 %>. Znižala se je proizvodnja hidroenergije zaradi remonta na Andritz turbini v HC Fužine, ki je trajal od 10. I.—23. III. t. L, ter deloma tudi nizkega vodostaja. Porasla pa je proizvodnja termoenergije. Ad 19—21) Izvoženih količin papirja je nekoliko manj kot v istem obdobju lani. To je posledica izpada proizvodnje na I. PS. Dolarski izpad pa je nižji od količinskega, zaradi dosežene višje dolarske cene, kar je posledica strukture izvoza in njegove regionalne usmerjenosti. Delež izvoza v celotni prodani količini znaša ca. 26 »/o, delež v celokupni realizaciji papirja pa ca. 23%. Na konvertibilno področje odpade ca. 70 %. Ad 20, 22) Tudi malenkostno znižanje količin, prodanih na domačem trgu, je posledica izpada proizvodnje na I. PS. Količinski padec pa je nadomeščen z večjo vrednostjo, ker se je zboljšala struktura proizvodnje v korist brezlesnih papirjev. Ad 23) Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je izračunan iz ur na podlagi enote proizvoda in znižanja lastne cene. Ne vsebuje pa OD za znanje tujih jezikov, rekreacijski dodatek, stimulacijo na nedovršeno proiz- vodnjo, za znižanje izostankov z dela, dodatek za gasilske vaje ter sejnine. Če upoštevamo še te dodatke, potem znaša povprečni osebni dohodek ca. 91.700 S din. ANALIZA IZGUBLJENEGA DELOVNEGA ČASA (VEVČE) ELEMENTI — ur I.—IX. 1966] Vo I.—IX. 1965 % Indeks Boleznine 67.571 3,9 78.263 4,4 86 Redni letni dopust . . 114.045 6,7 106.554 6 107 Izredni plač. dopust . 5.909 0,4 6.835 0,4 87 Izredni neplač. dopust 1.705 0,1 2.864 0,2 59 Oprav, plačani izost. . 1.220 0,1 1.525 0,1 80 Oprav, neplač. izost. . 354 — 596 — 59 Neopravičeni izost. . . 568 — 3.452 0,2 17 Orožne vaje .... 721 — 2.029 0,1 35 Zapor 189 — 42 — 450 Porodniški dopust . . 15.512 0,9 13.838 0,8 112 Drž. prazniki .... 46.483 2,7 47.696 2,7 97,5 Skupno izgub .... 254.277 14,8 163.694 14,9 96,4 Možne ure • 1,624.952 94,7 1,665.195 94,1 97,6 Nadure 91.410 5,3 105.104 5,9 87 Skupaj • 1,716.362 100 1,770.299 100 97 Padec skupnega števila izgubljenih ur je posledica načrtne dejavnosti, deloma pa je to posledica nižjega števila zaposlenih. Večji delež rednega letnega dopusta je nastal zaradi uvedbe rekreacijskega dodatka, ki je vezan na najmanj sedem dni enkratnega dopusta. Tudi znižanje izostankov zaradi bolezni je posledica načrtnega dela organov upravljanja. Padec neopravičenih izostankov ni vse- binsko primerljiv s preteklim letom, ker so v lanskem letu v tej vsoti tudi ure tistih oseb, ki smo jih šele po sedmih dneh neopravičenih izostankov črtali iz stale-ža. Zato bo ta element vsebinsko primerljiv šele prihodnje leto. Če predpostavimo, da bi obseg porodniških in rednih letnih dopustov ostal tudi letos tak kot je bil lani, potem bi znašal delež izgubljenega delovnega časa 12,39, indeks na lansko razdobje pa 93- DELITEV CELOTNEGA DOHODKA za L—IX. 1966 v S din 10“ Plačana realizacija Celuloza Medvode Papirnica Vevče Celotni dohodek . 2.296.8 100 5.502,7 100 Porabljena sredstva .... . 1.694,0 73,8 3.509,2 63,8 Neto produkt 602,8 26,2 1.993,5 36,2 V breme celotnega dohodka . . 1.785,3 77,7 3.740,8 68 Dohodek 511,5 22,3 1.761,9 32 Osebni dohodek 339,4 14,8 1.107,1 20,1 Ostanek dohodka 172,1 7,5 654,8 11,9 Rentabilnost I.—IX. VIII.—XII. 1966 1965 1965 I.—IX. 1966 VII.—XII. 1965 1965 Dohodek .... 0 vložena sredstva Na 1 milijon vloženih sredstev doh. 1.723,0 1.534,3 1.541,3 5.335,2 5.366 4.791,9 511,5 304,4 518,1 1.761,9 809,3 2.189,5 na mesec .... 30 40 28 32 30 38 INDEKS .... 107 143 100 84 79 100 Indeks verižni . . 75 Ekonomska produktivnost 100 107 100 ' 0 stalež .... 290 297 301 969 984 991 Doh./urmes na zap. 196 205 143 202 164 184 Indeks 137 143 100 110 89 100 Indeks verižni . . 96 100 — 123 100 — Ekonomičnost Celoten dohodek . 2.296,8 1328,5 2628,7 5.502,8 3.202,9 7.678,2 Str. poslovanje brez prom. davka . 1.785,2 1024 2110,3 3.738,7 2.391,5 4.899.4 Na 1 milj. str. = cel. dohodek . . . 1.287 1297 1246 1.471 1.339 1.567 Indeks 103 104 100 94 85 100 Indeks verižni . . 99 100 — 110 100 — DELITEV DOHODKA Celuloza Medvode Papirnica Vevče I.—IX. 66 1965 I,—IX. 1966 1965 Dohodek .... 511,5—100 518,1—100 1761,9—100 2.189,2—100 Osebni dohodki . . 339,4— 66 802,5 78 1107,1— 63 1.669,1— 63 Ostanek dohodka . 172,1— 34 115,6— 22 654,8— 37 820,1— 37 SKLEPNE UGOTOVITVE Ekonomska produktivnost . . 0 OD mesečno................ Rentabilnost ............... Ekonomičnost................ Skladov na zaposlenega . . . Koeficient interne reprodukcije 1965 = 100 Medvode 137 Vevče (114) 110 Medvode 123 Vevče 138 Medvode 107 Vevče (100) 84 Medvode 103 Vevče (96) 94 Medvode 190 (219) Vevče (161) 144 Medvode 167 Vevče 109 delali in gospodarili? Poslovni rezultati niso boljši kot v I. polletju 1966, vendar so boljši kot v letu 1965. Velik vpliv, zaradi katerega je padla stopnja rentabilnosti in ekonomičnosti, ima povišanje amortizacije za 50 odstotkov (v Vevčah 80 milijonov Vevče dohodek . . . . + . . 1.761,9 . . 70,8 skupaj . . 1.832,7 Neto skladi . . . + . . 579,3 . . 66,0 skupaj . . 645,3 Medvode: neto skladi . . . + . . . 155,0 ... 23,3 skupaj .... . . . 178,3 Na rentabilnost vplivajo poleg višje amortizacije še višja vložena sredstva. Porast vloženih sredstev je zabeležen zaradi nakupa in v Medvodah 28 milijonov S din). Ker smo v prvih devetih mesecih 1966 vkalkulirali za 50% večjo amortizacijo, povzroča to padec dohodka in skladov. Ce tega ne bi napravili, bi znašal dohodek in skladi več in sicer: — delež v cel. dohodku 32 % povečana amortizacija 33,2 — 10,5% povečana amortizacija 11,7% — 6,7 % povečana amortizacija 7,8 deviznih sredstev za plačilo avansov za premazni stroj. V ta namen je bilo vloženih ca. 100 milijonov S din. p. p TOVARNA CELULOZE — MEDVODE ELEMENTI 1. 0 števila zaposlenih . . 2. Oprav, in pl. ure v 000 . 3. Nadure (000)............ 4. Stopnja fluktuacije . . 5. Celuloza ton............ 6. Pinotan ton............. 7. Fiz. obs. red. proiz. po LC 8. Stopnja izkor. kap. . . 9. Zastoji pri kuh. ur . . brez praznikov nač. . . ostali.................. 10. Odpadne snovi % . . . Odpadne snovi ton . . 11. Čist. bel. cel.: V m5 . . Čist. bel. cel.: M m'2 . . 12. Čas kuhanja kg/h . . . 13. Proizv. el. energ. KWh . 14. 0 neto na mes. na zaposl. Pojasnilo k tabeli 2: Ad 1.—4. Število zaposlenih podjetju pada, kar potrjuje tudi manjše število opravljenih ur in nadur. Stopnja fluktuacije je večja, ker je več oseb odšlo, sta-lež pa je nižji. Ad 5., 7., 10., 11., 12. Celuloze je proizvedene več kot v istem razdobju lanskega leta. S tem je presežen plan za 2,1 %. Povečanje proizvodnje je posledica skrajšanega časa kuhanja. Lani je bilo v eni uri skuhano 520 kg, letos pa 529 kg celuloze. Fizični obseg realizirane proizvodnje je porastel v večji meri kot tona-ža, zaradi ugodnega asortimenta. Proizvajali so tudi več mehke in pergamin celuloze, ki ima višjo lastno ceno ter manj normalne, ki ima nižjo LC. Delež odpadne snovi je na isti ravni kot preteklo leto. Malenkosten porast je zaradi slabe kvalitete lesa. l,- 1966 -IX. '1965 Index — 100 = 1065 i._ix. 65 1965 290 302 301 96 96 470,3 495,8 657 95 72 16 17 21 94 76 8,4 5,5 8,1 12.811 12.690 17.123 101 75 1.201 1.191 1.594 101 75 2.226,5 2.120,2 2.855,3 105 78 92,4 92,9 94 1.604 1.459 1.739 110 92 990 960 960 100 100 614 499 779 123 79 2,6 2,6 2,6 343 335 459 102 75 2 3 3 7 8 7 529 521 520 102 100 565 1.088 1.088 52 52 89.197 69.418 72.551 128 123 Čistoča beljene celuloze, kot eden izmed obeležij kvalitete, je zelo dobra. Prav tako se je tudi zboljšal izplen lesa, kar pomeni znižanje porabe lesa in večji dohodek. Ad 8., 9. Stopnia izkoriščanja zmogljivosti je nekoliko nižja kot lani. To je posledica daljših zastojev zaradi pomanjkanja energije ter nekoliko daljšega remonta. Ad 6. Proizvodnja pinotana je porasla. Ta proizvodnja je postala rentabilna, odkar je urejena prodajna cena. Ad 13. Proizvodnja domače elektroenergije je dosegla polovico lanskoletne. Vendar tudi lansko leto turbina ni obratovala od IX. dalje do letošnjega maja zaradi okvare na jezu. Ad 14. Poprečni OD je porastel v zvezi s proizvodnjo in gibanjem življenjskih stroškov. v Gradnja posode za tekoče gorivo ob kotlarni na Vevčah ING. JANEZ HRIBAR DVE LETI V DARMSTADTU! VEVČE, NOVEMBRA — Na svetu sta od visokih šol za papirno stroko najbolj znani dve. Prva je v Grenoblu v Franciji s celulozno usmeritvijo, druga v Darmstadtu v Zahodni Nemčiji. V zadnji traja šolanje 2 leti, pogoj pa je že diploma strojnega inženirja. V Jugoslaviji te vrste strokovnjakov skoraj ni. Glede na vse večje zahteve po novih izdelkih, na raziskovalno delo, organizacijo in sam tehnološki postopek, se je podjetje po organih samoupravljanja in strokovnih služb odločilo, da na omenjeno šolo pošlje strojnega inženirja tov. Janeza Hribarja. Imenovani je že odšel prve dni tega meseca. Čeprav so stroški šolanja veliki in bomo dve leti ostali brez njega, pričakujemo, da bo študij koristen zanj in za podjetje. Zato gledajo samoupravljavci na te vrste študija z optimizmom. INVENTURNE KOMISIJE SO ŽE NA DELU VEVČE, NOVEMBRA — Eden osnovnih elementov pri sestavljanju zaključnega računa je letni popis vseh sredstev podjetja. Tudi za letošnji popis je UO pravočasno določil komisije, ki že popisujejo zlasti tiste, katerih delo je obsežnejše. To so komisije za popis osnovnih sredstev, orodja, drobnega inventarja in podobno. Njihova naloga je uskladiti dejansko stanie s knjižnim, obenem pa najti vse viške in manjke. Kot je bilo ugotovljeno, se z leta v leto vleče nit nekurantne-ga blaga po inventurnih spiskih, blago samo pa obremenjuje skladišča in druge prostore. Priporočila centralne inventurne komisije ne zaležejo veliko. Včasih je stvar res težko urediti, upamo pa, da bodo letos odgovorne službe le uvidele potrebo in se lotile reguliranja tega vprašanja z večjo odgovornostjo. •; '’ . ■■ - ‘ ■ ' " * • ' ^ Ob stavbi II. PS bo kmalu zgrajen del objekta za mokro razpuščanje papirnih odpadkov ZADNJA VEST SLOVAN : SLAVIJA 0 : 2 Vedno lepše urejena dvorišča in zelenice okoli zdravstvenega doma na Vevčah lepo stopnjuje izgled doma Skrb za čisločo in higieno je sivar nas vseh VEVČE, NOVEMBRA — Prejšnji mesec je bil daljši sestanek v obliki seminarja za snažilke in snažilce v podjetju. Sestanka so se udeležili tudi obratna bolničarka, obratni zdravnik in zastopniki odgovornih služb. Razpravljali so o tehniki čiščenja obratnih in sanitarnih prostorov, o stimulaciji snažilk, o disciplini delavcev glede na higienske predpise, o popravilih sanitarnih prostorov ipd. Ugotovljeno je bilo, da higienske razmere v nekaterih prostorih še vedno ne ustrezajo predpisom in času. Posebno kritični so sanitarni prostori pri transportnih delavcih. Zato ni krivo samo čistilno osebje, ampak je stvar vsakega posameznika, ki zahaja v te prostore. Premajhen je čut kulturnosti, prav tako pa so pomanjkljivi tudi objekti sami, saj je opaziti okvare na vratih, kljukah, svetilkah itd. Potrebna pa bi bila tudi večja kontrola nad delom čistilk. Obratni zdravnik dr. Mo-škon je umestno podal predlog' o tečaju za snažilce, kjer naj bi prizadeti pridobili znanje o higienskem minimumu, ki je nujen, da preprečimo nevarnost nalezljivih bolezni, zlasti kožnih obolenj v obliki ekcemov, glivičnih obolenj in podobno. Ker pa skrb za red ni samo dolžnost čistilk, so priporočili vodjem oddelkov tudi kontrolo nad podobnimi objekti. V zvezi s temi navodili so sprejeli nekaj sklepov, ki bi jih bilo treba natančno uresničevati oziroma določila teh sklepov pa spoštovati. ŽELEŽNIČAR JESENSKI PRVAK, SLAVIJA DRUGA V nedeljo 20. 11. 66 v enajstem kolu, je bil na sporedu še en ljubljanski dvoboj, pravzaprav derbi moštev iz naše občine. Res, da je trenutno mlajši rival z Vevč precej bolje uvrščen kot nekdanji drugoligaš iz Most, vendar pa je tekma vzbujala veliko pozornosti. Na Kodeljevem je končno Slovanov travnik, ko pa gre za prestiž, pa se lahko zgodi vse mogoče. Slavija se je za tekmo dobro pripravljala, Slovan pa se je tudi hotel rehabilitirati za vse zadnje neuspehe. Toda Slavija je derbi brez večjih težav odločila v svojo korist, čeprav v moštvu nista nastopala standardna igralca Hribernik in Manču. Zmaga Slavije z 2 : 0 je popolnoma zaslužena. Železničar Slavija Mura Nova Gorica Ljubljana Triglav Kovinar Celje Svoboda Rudar Branik Slovan 11 7 2 2 27 : 11 16 11 7 1 3 2,1 : 16 15 11 6 1 4 32 : 22 13 H 5 3 3 17 : 12 13 11 4 4 3 24 : 19 12 11 6 0 5 17 : 17 12 10 6 0 4 16 : 20 12 10 4 3 3 19 : 13 11 H 5 0 6 31: 26 10 11 4 2 5 17 : 21 10 11 1 2 8 9:31 4 11 0 2 9 8 : 30 2 DELIL Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana In Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan BogoviC, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Nagradna križanka »Celuloza-papir-karton« ob 29. novembru Pravilne rešitve bomo nagradili: Prva nagrada 50,00 N din, dve nagradi po 50,00 N din, tri nagrade po 10,00 N din. Pravico do izžrebanih nagrad imajo člani kolektiva in njih svojci, štipendisti tovarne in člani kolektiva, ki so pri vojakih. Rešitev pošljite do 7. decembra 1966 uredništvu v svojih tovarnah. TEKSTIL IZDELEK Gf?OBO SUK/\IO GORA NAD KOBARim GORA PRI DUNAJU VRSTA MESA UDAV ULICA PLAZA KOROŠKI PLES HRIB PO SRBSKO HEST0 V ŠPANIJI PR! SEUILLI PREDMESTJE LJUBLJANE 10. /N 11. ČRK A ABECEDE VRSTE CELUL0LE VEZNIK REKA V ČRNI GORI TAKT V GLASBI AZBUKA OTOK V SEV JADRANU POMOŽNI GLAGOL PARADIŽ KEMIČNI ELEMENT RAČUN VRSTA PAPIRJA NADAM PRITOK LOIRE Baru GRADBEN/ MATERIAL KARDELJ EDVARD NARODNA BANKA IGLASTO GRMIČJE VSEKAN/E SMITH (afrika) UČENJE UR ANJ! GLAS NOČNA PTICA SAMO POK RAJ. KOMITE SLOVENIJE ITALIJAN, SPOLNIH NEOBUT SUBJEKTI TUJA VALUTA SMUČARSKI KLUB KOMPARI SLOVENIJE PRISTANIŠČE V IZRAELU PAPIGE PRIDELOVALEC ČEBULE PROIZVOD cemo Z£ POLJSKI DELAVEC M0SK0 IME PRIMORSKI VZKLIK ENAKA SOGLASNIKA MESTO V ITALIJI AVTO-DIRKE TEGA MESECA GOZDOVNIK SLIKARSKE DEŠČICE PRIPOVEDNA PESEN TOLMUN ŠTEVNIH GRŠKA ČRKA REKA V AFRIKI ANGLEŠKO PIVO KRAJ PR! ' Slavnem jezeru dva SOGLASN RASTLINA ANTON ČEHOV OSEBNI ZAIMEK ALBERT NOBEL AMERICIJ ZENSKO IME P0VDAREK AVTO NO M. POKRAJINA I TALI J. SPOLNIH TUJE Ž. IME HODITI CIJANOVA SPOJINA NA POMOL BOGINJA MAŠČE- VANJA VELIKA ŽIVAL VALJEVO GRŠKA ČRKA KAZ ZAIMEK DVIG REKA V SSSR K/LOV0LT ČLAN VZVIŠENA PESEM POVRATNI ZAIMEK OSEBNI ZAIMEK PREDLOG KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Oktober 1966 Prišli: Jernej Hribar, pomožni delavec, Franc Breznik, dipl. ing., vodja konstrukcijskega oddelka, Bojan Hribar, praktikant, Leopold Potočnik, pomožni delavec, Janez Ošlaj, pomočnik kurjača, Alfonz Pečnik, razkladalec surovin, Albert Hedžet, nanosilec, Nada Kump, pomožna kuharica. Odšli: Avguštin Grad, na lastno željo, Martin Lokar, na podlagi odločbe Zavoda za socialno zavarovanje, Darinka Kastelic, na lastno željo, Mijo Ferlin, neopravičeno izostal od dela, Anton Troha, na lastno željo. V mesecu oktobru je vložilo prošnje za sprejem v delovno razmerje 12 prosilcev, in sicer z naslednjo šolsko izobrazbo: višja šolska izobrazba — 1 prosilec, poklicna šola — 4 prosilci, popolna osnovna šola — 1 prosilec, nepopolno osnovna šola — 6 prosilcev. Poročili so se: Marija Hribar z Antonom Mulhom, Anica Svetek z Rudijem Kocjančičem, Anica Vidic s Stjepanom Vidovičem. Čestitamo! Rodili so se: Jožetu Gašperšiču in Antoniji, hči Antonija, Jožetu Pogorelcu, hči Sonja, Josipu Rahija, sin Dušan, Velidu Pašaliču, hči Emrita. Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE Oktober 1966 Prišli: Anton Kurnik, nakladalec lesa in žamanja, Ivan Podvez, razkladalec surovin. Odšli: Slavica Prodan, kuharica, sporazumno, Mehmed Šahinovič, razkladalec surovin, sporazumno, Osman Ičanovič, cepilec lesa, sporazumno, Marija Erjavec, snažilka, upokojena.