Ob spominu na Turjak Septembrski dnevi v letu 1943. V top¬ loti žarijo m v sladkost se pretaplja vsa narava. Vzdušje zorenja visi nad nami... Pred dnevi se je zrušil imperij. Tudi pri nas se je podrl kos njegove trhle strehe. Iz src zatiranih je prikipel radost¬ ni vzklik, videč krvavečega zmaja v a- goniji. Širje in prosteje smo zadihali: prav kakor tisto minuto, ko zapustiš mračnost celice, v katero so te po kri¬ vici pahnili in stopiš spet pod svobodno nebo. Novo upanje se je porodilo v nas in. nam dejaio poguma, ki se je prej mo¬ ral zaradi sile potuhniti v nas kakor j žerjavica pod pepelom. Ali se bomo zdaj mogli postaviti tr¬ dno na noge in z lastnimi močmi treščiti ob tla rdeče morilce, ki so čez dve leti roko v roki z okupatorjevimi hordami vihteli krvavi meč in trosili ogenj po slovenski zemlji? Zdaj, ko bodo ostali sami, brez zvestega laškega zaveznika! Mlečno meglenasto je nebo, sivo, tu¬ robno. V nočeh regljajo nekje strojnice, z južno sapo priplava njihova pesem do srca Slovenije — v Ljubljano. Tu pa tam zamolklo zabobni: ozračje se stre¬ se in udari ob stene src. Občutek tesno¬ be te objame: zaduhaš ožgaline, prah ruševin, okostnjaki ti boljščijo naspro¬ ti z zdrobljenih ognjišč. Ali so naši ali oni? Odkod ti streli, kaj obetajo? Negotovost leži nad nami. Potem zvemo, da se naši levje tolčejo, nikjer ne popustijo. Borba do zadnjega v obrambi lastnih domov: svoboda, pro¬ stost, pesem in vrisk -— ali pa suženj¬ stvo, brezpravnost, jok in smrt. Lahi so se pridružili partizanom. V objemu so se veselili! Tak je njihov boj proti okupatorju! Ne narod, ogenj in smrt sta njihova cilja! Naši borci se zlijejo v Turjak. Pritisk dveh je presilen. Oddiha so potrebni m pomoči. Potem pa v nov polet kipečih sil.. . Nenadoma udari med nas nepričako¬ vano: Turjak je padel. V ognju in dimu je kljuboval ko gnez¬ do orlov na skali. V naše duše se je zagrizla bridka ža¬ lost. Težak je ta udarec, težji, ker je padel nepričakovano. Komaj se je zruši¬ la. pijana zver okupatorja, ki je spreme¬ nil našo zemljo v grobišče in pogorišče, že je zadel znova slovenske domove nov, hujši udarec. Kakor da bi se bila vsa Slovenija pogreznila v molk v tistih no¬ čeh in se pokrila s črnino — je bilo okrog nas. Usta niso jecljala o drugem kot o veliki nasreči. Zdalo se nam je, da je nemogoče, kajti o toliki nezgodi nihče še sanjal ni. Še enkrat sta se bratovsko objela fa¬ šist in komunist in skupno udarila po naših borcih za svobodo — kako sta jih mogla oba sovražiti — v ponosni sred¬ njeveški trdnjavi: v Turjaku. Kaj bi oni sami, rdeči tolovaji, brez laške pomoči zmogli! Ta raztepena laška krdela so jim prinesla orožja in municije in jih učila ravnati s puškami. Skupno so na¬ valili in obkolili posadko. Turjak je padel. To je bila prva po¬ staja velike borbe slovenskega naroda proti komunizmu. Tu so si podale roke vse sile, prej razkropljene in posamič bo¬ reče se, v zavesti, da sta le v skupnem organiziranem nastopu uspeh in moč. V potrdilo grenke resnice so naša srca drhtela ob klicih borcev, ki so jih navezali v procesije in vodili v globine gozdov: tam so tekmovali rdeči krvniki med sabo in najsposobnejše so za njiho¬ va zverstva odlikovali s herojstvom. Izredna čast: herojstvo v pobijanju zve¬ zanih! Kri najzvestejših sinov je blago¬ slovila zemljo v temnih gozdovih, kamor je redko segel človeški glas. Z vero v zmago so odšli, ker so zaupali v Boga in njegovo pomoč, da bo ob njih in bla¬ goslovil pravično stvar, ki so se borili zanjo. Razkosanemu slovenskemu narodu, gi- nečemu v taboriščih in umirajočemu pod kroglami okupatorjev, je bil s Turjakom naložen še en težki, bridki križ, ki ga je pritisnil k tlom, da se mu je v megle-j Sprememba kom. taktike 1490 9E Li batalla de tucuman Vodja italijanskih levičarskih sociali¬ stov Nenni je bil v Moskvi, kjer je bil sprejet pri Stalinu. Ko se je vrnil v Ita¬ lijo, je bilo v listih objavljenih več po¬ ročil o tem, kaj da je Stalin povedal svojemu obiskovalcu; vendar so bile vse tedanje verzije zanikane in šele sedaj je v Londonu Richard Crossman v svoji re¬ viji “The New Statesraan and Nation” objavil, kar mu je Nenni pred kratkim zaupal o svojih razgovorih s Stalinom. Tako pravi Crossman med drugim: Stalin se prav nič ne vznemirja zaradi možnosti bodočih napadov z atomskimi bombami. Atomske bombe bodo verjet¬ ne igrale veliko vlogo, toda njih akci¬ ja ne bo odločilna. Zmago bo izvojevala s.amo tista stran, ki bo imela dovolj vojakov, da bo sovražno ozemlje za¬ sedla. Danes pa niti Združene države, niti Sovjetska zveza nimata tolike voj¬ ske, da bi mogli zasesti bodisi ameriško, bodisi rusko ozemlje.— Dalje meni Sta¬ lin, da se v zadnjem času mednarodni položaj ni poslabšal in da ni nobene ne¬ posredne nevarnosti za izbruh kakega vojnega konflikta.— Vojskovanje na Koreji ni povzročilo kake večje napeto¬ sti. Ameriške metode vojskovanja pa so v Aziji povzročile med tamošnjimi na¬ rodi tako razpoloženje, ki je ugodno za sovjete — Stalin meni, da je glavna am. vojaška sila tako zapletena na Koreji, da ni računati, da bi se mogla kje dru¬ god posvetiti kakim novim nalogam. — Sovjetska vlada ne bo podvzela ničesar, kar bi izzvalo vojno, ali pa dosedanje konflikte razširilo, prav tako pa tudi ne misli popustiti nobenemu ameriškemu pritisku, ki bi stremel za tem, da bi se morali sovjeti umakniti iz svojih se¬ danjih postojank v Srednji ali Vzhodni Evropi. — Člani sovjetskega politbiroja ,so sicer mnenja, da Amerikanci gospo¬ darsko dosedanjega poteka oboroževan¬ ja ne bodo mogli vzdržati in da se bo Amerika zrušila v gospodarski krizi; Stalin sam pa je mnenja, da prave go¬ spodarske krize v USA zaradi preveli¬ kega oboroževanja ne bo. POSVETI AMERIŠKIH DIPLOMATOV V LONDONU V Londonu se bo te dni začela konfe¬ renca ameriških veleposlanikov v Evro¬ pi. Sicer je bila ta konferenca zamišlje¬ na kot redna konferenca veleposlanikov iz zahodnih evropskih držav, a je vendar na to konferenco odpotoval tudi ame¬ riški veleposlanik Kennan iz Moskve. nosti pogleda izgubljala pot naprej... Razlezel se je dim s pogorišča, žerja¬ vica je ugasnila. Poslednji kriki m rotit¬ ve pomorjenih, ujete med veje temnih gozdov, so onemele. V naših srcih se je razkadila temina. .. Ni nas zrušila ta Kalvarija. Preveč je še plalo v nas žive sile, ki se ni pustila zakopati v zemljo in umreti. Maloduš¬ nosti srca niso poznala. Razdrti Turjak nam je vlil le še večjega poguma in po¬ leta. Po velikem trpljenju je tem bolj živo zagorela iskrica za novo vstajenje. Teža in trdota je predramila tudi speče. V sleherni slovenski vasi ne je dvignilo, kar je bilo življenja vredno. Kri turja¬ ških žrtev je zorela: iz nje so vzniknili bataljoni nove vojske, ki so s pesmijo na ustih šli v boj. ., v boj tudi za tur¬ jaške žrtve. Na straneh nove slovenske zgodovine bo ime — Turjak — častno zapisano; ni nam sicer v njegovem obzidju čas naklonil zmage orožja, pač pa je tam zmagal duh naše pravične borbe, ki nas je povezala v nerazdružljivo enoto. Duh, ki ne umre s smrtjo vojščakov. Omahljivce bi bil pokopal pod sabo, sla¬ biče strl, nas pa je močnejše in preka¬ ljene dvignil, da smo vzravnani šli v no¬ ve dni. Turjak, žrtvenik v naši veliki daritvi, simbol klenosti, žilavosti, požrtvovalno¬ sti in vztrajnosti slovenskega duha: s tvojih lin se bo nekoč vila svobodna slo¬ venska zastava — simbol tvojih branil- Kennan je sedaj na svojem: mestu v Moskvi od maja, torej dovolj, da hi mo¬ gel podati svoje vtise o sedanjem polo¬ žaju v Sovjetski zvezi. Kennan je tisti, ki je sedanji ameriški zunanji politiki proti komunizmu začrtal temelje in on je tisti, ki je zasnoval politiko “con- tainment — zadrževanja sovjetov” kot tisto, ki naj sovjete tolče. Med tem se je v USA zgodila sprememba, ker so republikanci začeli na svojih volilnih shodih terjati, da se mora ta politika do Rusov spremeniti v politiko “odrivanja” sovjetov iz Evrope. Dulles, ki je to po¬ litiko nakazal, meni, da se bo to odriva¬ nje nazadnje končalo celo s padcem so¬ vjetskega režima v Rusiji. Pred odhodom iz Moskve, je dopisnik “New York Times” v posebnem poroči- obrazložil Kennanovo sedanje stališče. Tako meni dopisnik, da je Kennan še vedno trdno prepričan, da je edino mož¬ na politika tista, ki se je začela s ta- kozvanim “zadrževanjem,” sovjetov. Kennan sam da bi bil mnenja, da napa¬ dalnost sovjetov trenotno ne narašča in da je tudi prišel do spoznanja, da so¬ vjeti trenotno resno ne mislijo na nobe¬ no vojaško akcijo niti sami, niti njih sa-_ teliti. Prav tako si po Kennanu delajo velike iluzije tisti, ki računajo na to, da bi mogla sovjetska vlada ali pa polit¬ biro v bližnji bodočnosti podleči kake¬ mu uporu v Rusiji sami, ali pa kaki akciji v satelitskih državah. Glede konč¬ ne ohranitve miru pa je Kennan še ved¬ no pesimist, ker v Moskvi ni ugotovil nobenih znakov o tem, da bi sovjeti ra¬ čunali na kako zbližanje z zahodom ali pa na popuščanje. Obratno: Kennan me¬ ni, da sovjeti hitro delajo na tem. da bi zgradili še močnejši zid okoli sebe in okoli svojih satelitov. Moskva hoče, da ostane svet razklan na dvoje, na “slab” in. “dober” svet; seveda bi bil dober tisti, ki je pod kontrolo komunistov, in slab tisti, ki ga vodijo Amerikanci. To¬ da ta svoj blok sedaj še le grade in kdor računa s tem, kakšen je končni cilj te¬ ga sveta, mora biti glede bodočnosti ze¬ lo pesimističen. Kennan’ ne bo o posvetih med Kitajci in Rusi v London prinesel posebnih novic; omejiti se bo mogel le na tisto, kar so o pogajanjih v Moskvi objavljala sproti uradna poročila. To¬ da sam ima dovolj podatkov o tem, kak¬ šni so interesi, ki vežejo ruske in kitaj¬ ske komuniste. Glavno dejstvo pa je, da sta Rusija in Kitajska dve velesili, ki imata mnogo skupnih koristi, toda zelo mnogo interesnih sfer, kjer se koristi obeh držav križajo. SPOR V PARIZU POPOLN Francoska kom. stranka je sklenila otresti se Martyja in Tillona, ker da sta preradikalna levičarska ekstremista. i Ayer se cumplio un nuevo aniversario de la batalla de Tucuman, dia tam- bien de Nuestra Senora de la Mercedes y el juramento de la Patrona y General del Ejercito de los Andes y bendicion y jura de la Bandera. Con ese motivo, el ministro de Ejercito ha dispuesto que en esa fecha se efectue una formacion mi- litar especial en todas las guarniciones del pais para rendir honores a las capi- tanas de los historicos ejerčitos Auxiliar del Peru y de los Andes. En la Capital federal, los aetos se iniciaron a las 11, frente a la Basilica de Nuestra Senora de los Buenos Aires, Gaona y Espinosa, donde, a las 10.45 for¬ mo un batallon del Regimiento motorizado “Buenos Aires”, con bandera y ban¬ da, para rendir los honores correspondientes. El abanderado y su escolta per- manecieron junto al altar mayor de la Virgen Generala durante el oficio de la misa. Una vez finalizada la ceremonia, fue depositada una ofrenda floral ante el busto del general Manuel Belgrano, ubicado en el atrio de dicha Basilica y se- guidamente la banda ejecuto el Himno Nacional. Asistieron a esta ceremonia varias delegaciones del ejercito y por la tarde, a las 16.30, se realizo una pro- cesion. A estos aetos asistio en representacion del Ministro de Ejercito, el coman- dante del 3er. Ejercito y jefe de la Guarnicion Buenos Aires, quien coloco una ofrenda floral en el mausoelo que conserva los restos del procer. 140. OBLETNICA BITKE PRI TOČO MANO Včeraj je minilo 140 let od znamenite bitke pri Tucumar.u. Ta dan je tudi dan Naše Gospe Mercedske, prav tako pa tudi dan, ko se je zaobljubil general San Martin s svojo vojsko svoji patroni in tudi dan prisege zastavi. Za to obletnico je minister za vojsko odredil, naj v vseh vojaških garnizi¬ jah izkažejo vojaške časti oboroženi oddelki Mariji kot zaščitnici pomožne pe¬ rujske in andske vojske. V Buenos Airesu so se slavnosti začele ob 11. uri pred baziliko Naše Gospe Buenosaireške. Tu je bil postavljen bataljon motoriziranega regimenta Buenos Aires z godbo in zastavo. Med sveto mašo je stal pred glavnim oltarjem, v ka¬ terem je kip Matere božje s činom generala, vojak z zastavo in spremstvom. Po končanem svetem opravilu so položili venec pred doprsnim kipom ge¬ nerala Manuela Belgrana, vojaška godba je pa nato zaigrala narodno himno. Popoldne je bila v tej baziliki velika procesija. Vojnega ministra je na slavnostih zastopal poveljnik 3. armadnega zbora in poveljnik buenosaireške garnizije, ki je položil v imenu argentinske vojske tudi venec na mavzolej, v katerem počivajo posmrtni ostanki generala Belgrana. Oba dosedaj skoraj najvidnejša pred- | stavnika francoskih komunistov sta pre- j jela od vodstva stranke poziv, naj pri¬ znata svoje napake in zmote, hkrati pa naj odideta na zagovor v Moskvo. Toda oba sta izginila in se poslej skrivata — na pot v Moskvo pa nobeden od njiju ne misli. Vsa ta poročila iz kom. sveta dajejo slutiti, da se komunisti resno priprav¬ ljajo na radikalno spremembo svoje tak¬ tike. Stalin je podal svoje pomirjevalne izjave Nenniju, vodji italijanskih socia¬ listov, da bi pomirjevalno vplival na zmerno levico v Italiji. Nenni je vsebi- Uporaba radijsko vodenih raketnih bomb na Koreji No Koreji so mirovni razgovori še na¬ dalje v zastoju. Ni nobenih izgledov za ureditev tega vprašanja. Delegati ostajajo doma, na bojišču pa se obe strani vojskujeta za manjše strateške griče, ki prehajajo iz rok v roke. Bojna linija kljub tem praskam ostaja nespre¬ menjena. Ameriško letalstvo nadaljuje z napadi na komunistična oporišča in prometne zveze. Najhujši napad je bil pretekli teden na Pyongyang, glavno razgovorov objavil v Angliji na ta I meg ^ 0 k om Koreje. Ameško vrhovno način, da jih je zaupal pripateljem in sodelavcem levičarja v angleškem labo- rizmu — Aneurina Bevana, ki terja večje zaupanje in več trgovanja s sov¬ jeti in manj nasedanja ameriški “vojni histeriji.” Na londonski konferenci pa Kennan sicer odobrava ameriško pesi¬ mistično razpoloženje glede Rusije, ven¬ dar izzveneva to najprej kot svarilo tistim, ki računajo, da je že možno sovjetom v Moskvi iztrgati oblast iz rok. EDEN NA OBISKU PRI TITU Vprašanje Trsta na eni strani in raz¬ mere to in onstran Železne zavese so bi¬ le glavni predmet razgovorov, ki jih je imel Eden najprej z De Gasperijem v Strasburgu, pozneje pa v Beogradu in na Bledu s Titom. V Strasburgu je Eden razpravljal z De Gasperijem o Trstu, ter mu je De Gasperi pojasnil italijansko stališče: priključitev Trsta Italiji. Titove predlo¬ ge o kondominiju nad Trstom je ozna¬ čil kot zastarele ter se opiral na znano trojno izjavo iz I. 1948. Iz Strasburga je Eden odletel v Beo¬ grad, kjer mu je Tito priredil velik spre¬ jem. Pri razgovorih, ki se jih je ves čas udeleževal tudi Kardelj, sta Eden in Tito modrovala o vprašanju Trsta. Tito zahteva razdelitev Trsta na narodnost¬ na področja. Po razgovorih je bilo izda¬ no poročilo, v katerem Tito poudarja vedno tesnejše stike med Anglijo in Ju¬ goslavijo, Eden pa poveličuje Titovo pri¬ jateljsko zadržanje do zahodnih držav. Eden je izrekel tudi gorostasno trditev, da je Titova Jugoslavija napovedala vojno Nemčiji 1. 1941. V Beogradu je imel Eden razgovore tudi z ameriškim veleposlanikom AUenom. Iz Beograda je Eden odletel v Du¬ brovnik, kjer je prebil v zabavi dva dni, nakar je odletel preko Ljubljane na Bled, kjer se je spet sestal s Titom. Skupaj sta se potem, vozila na Brdo, kjer je Tito Edenu za slovo podaril marmor- nast kipec slovenske matere z otrokom v naročju, delo nekega slovenskega ki¬ parja, škatljo izbranih jugoslovanskih cigaret, namizni prt in oljnato sliko. Eden pa je Tita obdaril z znamenitim Sheffildskim vinom iz 1. 1808 ter s ko¬ som najboljšega angleškega blaga. poveljstvo je tudi objavilo, da na Koreji ameriške čete uporabljajo že najnovejše radijsko vodene raketne bombe, ki jih izstreljujejo amer. križarke. Prvo tako raketno bombo so izstrelili v začetku te¬ ga meseca, ki so jo naravnali proti ne¬ kemu železniškemu predoru v severni Koreji. Poskus je popolnoma uspel, ker je raketna bomba zletela naravnost v predor in tam eksplodirala. S temi bom¬ bami sedaj Amerikanci rušijo mostove, predore in druge manjše objekte, ki zahtevajo točnost zadetka. Doslej so a- meriške veletrdnjave izvedle nad sever¬ no Korejo 500 najtežjih zračnih napa¬ dov. V zvezi s sklenitvijo sporazuma med Moskvo in Pekingom pričakujejo neka¬ teri vojaški opazovalci novih ofenziv na Koreji in tudi na drugih področjih vzhod¬ ne Azije, predvsem v Indokini, kjer naj bi Kitajci vrgli še večje sile v borbo. V Beogradu so po odhodu Edena na Dunaj, kjer bo ostal več dni, objavili tudi, da je Eden v Churchillovem ime¬ nu povabil Tita na obisk v Anglijo, ka¬ mor bo ta odšel ob dani priliki. KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za lelo 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 pesov. Prodajna cena bo višja. V predprodaji ga lahko naročite in plačate na Victor Martinez 50. Radi pozdrašitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos naklada zelo omejena. Pohitite s prednaročilom. Uprava Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. IX. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: V USA je FBI (tajna policija) izvedla udarne racije v sedmih državah ter je pozaprla 18 vodilnih komunistov. — V Varnostnem svetu ZN je sovj. de¬ legat Malik dal svoj 52., 53., 54. in 56. veto proti sprejemu Libije, Japonske, Vietnama, Kambodže in Laosa v Zdru¬ žene Narode. — Bivši sovj. štabni gene- neral Aleksej Markoff, ki je že 1. 1950 opozarjal Amerikance na izbruh korej¬ ske vojne, je v “Saturday Evening Post”, newyorškem dnevniku, objavil, da “Stalin namerava navaliti na sleher¬ no državo od Koreje do Finske. Stalin pričakuje lahke zmage z invazijo v Perzijo, podreditev celega Bližnjega vzhoda, medtem ko bo z velikimi silami napadel zahodno Nemčijo. Ne namera¬ va izvesti velikega izkrcanja v USA, ker ga ne smatra za potrebno. Stalinova strategija je: osvojiti Evropo, izolirati USA, spraviti Ameriko v gospodarski kaos in nato s komunistično peto kolono zasesti Belo Hišo.”. -— Znani kinemato¬ grafski komik Chaplin, ki se je po 40 le¬ tih bivanja v USA pred dnevi drugič vrnil v Anglijo (je rojen Anglež), je do¬ bil sporočilo, da se ne sme več vrniti v USA, ker v 40 letih ni hotel prositi za ameriško državljanstvo. Amerikanci ga obtožujejo tudi simpatiziranja s komu- nizmom. ŠVEDSKA: Nedeljske volitve za po- ! slansko zbornico so Švedski dale desni -1 čarsko usmerjen parlament, ko so tkzv.! kapitalistične stranke dobile večino s 116 proti 114 sedežem. Komunisti ima¬ jo v novem parlamentu 5 sedežev, prej so jih imeli osem. ZAHODNA NEMČIJa: De Gasperi je prispel v Bonn na razgovore z Ade¬ nauerjem. Oba državnika se bosta pogovorila o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih. Svetovni tisk omenja pred¬ vsem tesnejšo povezavo obeh držav na kulturnem področju in skupno akcijo proti pojavom neofašizma v Italiji ter neonacizna v Nemčiji za zavarovanje demokratskih vladavin v obeh državah. Isti tisk pripisuje velik pomen temu sestanku obeh državnikov, ki sta oba v svojih državah predsednika vlade in zun. ministra ter predsednika krščansko- demokratskih strank. — Je to prvi ses¬ tanek ital. in nemškega predsednika po tej vojni. De Gasperi, ki je bil poslanec za Trst v bivši avstroogrski monarhiji, je zbranim nemškim časnikarjem napil v nemščini. — Komunistična vzhodno¬ nemška parlamentarna delegacija, ki je na ukaz Moskve odpotovala v Bonn, da bi pripravila teren za zbli- žanje in končno združitev obeh Nemčij, je po dvodnevnem bivanju v zahodno- neniški prestolnici brez uspeha odpoto¬ vala v sovjetski del Barlina. Delegati ni¬ so mogli govoriti z nobenim od odloču¬ jočih zahodnonemških politikov. Glasbeno življenje Glasbena sezona v Colonu se bliža nemškemu delu in to pomeni, da smo vstopili že v tretjo tretjino letošnjega buenosaireškega glasbenega življenja. V Sociedad Wagneriana je nastopil kot solist španski kitarist in gotovo naj¬ večji mojster tega starega instrumenta Andres Segovia. Tukajšnja publika ga je navdušeno sprejela (ne pozabimo, da je v tej deželi kitara narodni instru¬ ment). Posebno pozornost je vzbudil “Kvintet v F duru” (Castelnuovo-Te- desco) za kitaro in godalni kvartet. Ista glasbena organizacija je v zad¬ njem času priredila pod vodstvom zna¬ nega francoskega dirigenta in skladatel¬ ja Manuela Rosenthala dva simfonično- vokalna koncerta. Pri prvem (Schuma- nov oratorij “Nebesa in Peri”) je med solisti, pevci Colona, nastopila tudi na¬ ša priznana kontraaltistinja Franja Go¬ lobova, ki si je s svojim čudovitim gla¬ som pridobila publiko in celotno kritiko. Na drugem večeru je isti orkester z zborom izvajal Honeggerjevega “Kral¬ ja Davida”. Simfonični orkester Radia del Estado je nadaljeval svoje koncerte pod vod¬ stvom argentinskega dirigenta Bruna Bandinija. Prvič izvajan Arizage “Pe- queno Vals en Tono Gris” ter “Concer- tino za klavir in godala” Walterja Lei- gha. Burno je bila sprejeta Rachmanino- va Simfonija št. 2. Naslednje koncerte z istim simfoničnim orkestrom je vodil nemški dirigent Hans von Benda. Oba koncerta sta bila pozitivno spre¬ jeta s strani tukajšnje precej stroge kri¬ tike. Najvažnejša skladba, ki jo je naštu¬ diral je bila Brueknerjeva Sedma simfo¬ nija. Simfonični orkester Buenos Airesa je izvajal v dvorani Gran Rex pod vod- POSLANEC KERSTEN OBVEŠČA AMERIŠKI KONGRES 0 RAZMERAH V JUGOSLAVIJI Dne 5. maja t. 1. je govoril v ame¬ riški poslanski zbornici poslanec drža¬ ve "VVisconsin Kersten ter je napadal se¬ danji komunistični režim v Jugoslaviji. Svoja izvajanja je opiral na podatke, ki jih je zbral o sedanjih razmerah v tito- vini. “Tito obtožuje Ameriko, da ima voj¬ ne namene. Govornik navaja radijski go¬ vor na beograjski radijski postaji v ruskem jeziku dne 29. januarja 1952. Govor poleg Rusije obtožuje Ameriko in zapadni demokratični svet, da hujskajo na vojno, ki da bo njim najbolj nevarna. Ljubljanskega škofa je napadla ko¬ munistična drhal. Poslanec Kersten o- menja vse podrobnosti divjaškega napa¬ da komunistične drhali na administra¬ torja ljubljanske škofije škofa Antona Vovka dne 20. januarja t. 1. v Novem mestu. To dejanje je povzročilo po vsem svetu veliko ogorčenje in ga je tedanji ameriški veleposlanik v Beogradu Geolo¬ ge A. Allen pri predavanju v George- townu v Washingtonu označil kot “de¬ janje, ki lahko poruši vse, kar smo z ve¬ likim trudom zadnje leta skušali zgra¬ diti za zboljšanje odnosov med Ameriko in Jugoslavijo”. Kakšen je božič v “versko tolerantni” Jugoslaviji. Am. poslanec tu opisuje, kaj vse so komunisti počeli na katoliški in pravoslavni božič, da bi ta praznik osramotili, kako so v Bosni priredili ve¬ like komunistične manifestacije, kako so na zagrebški radijski postaji zasramo¬ vali praznik, božične običaje in izročila, kako so v Vukovaru zapirali na božični dan dva duhovnika in vernike in kako so v Vrtojbi na ta dan cerkev enostav¬ no zaprli, da bi verniki ne mogli k služ¬ bi božji. Poročilo o gospodarskim položaju. Kersten v podrobnostih navaja posledi¬ ce inflacije, strašno dviganje cen blaga za vsakdanje potrebe, kako v teh ne¬ znosnih razmerah trpijo delavci in kmetje in srednji sloji, kolikor jih je še ostalo. Begunci iz Jugoslavije. Am. posl. zbornici govornik prikazuje množice be¬ guncev, ki se vale iz Jugoslavije v Itali¬ jo in Avstrijo. V letu 1951 jih je bilo 1.182, letos pa število že tudi gre v sto¬ tine. Ti begunci beže iz države, kjer jim ni več živeti in raje riskirajo življenje, samo da pridejo v svobodni svet. Krivična zapiranje v Jugoslaviji. V tem odstavku svojega poročila Kersten komentira navedbe policijskega mi¬ nistra Rankoviča, ki je priznal, da je bi¬ lo polovico aretiranih v letu 1951 po krivici in da se je izkazalo, da je 50% vseh aretirancev prišlo v zapore na pod¬ lagi lažnivih obtožb. Kaj pove pobegli pomorski kadet. Po¬ ¥ Buenos Airesu stvom že omenjenega Manuela Rosen¬ thala med drugim Rachmaninovo Rapso¬ dijo na Paganinijevo temo za klavir in orkester (solist Roberto Caamano, le¬ tošnji nagrajenec-solisit, ki je takoj po koncertu odpotoval v New York). Drugi koncert pod istim vodstvom je v Operi med ostalimi deli pred¬ stavil dve kompoziciji na temi ar¬ gentinskih narodnih plesov: Huella in Gato (Aguirre). Za treji koncert je Rosenthal pripravil lastno simfonično suito “Ivana Arška”, ki je le deloma uspela, vendar pa še vedno bolje kot pa drugi del koncerta, kjer je Friedrich Gulda, “najresnejši mladih evropskih pianistov in edini, ki nas ni razočaral”, izvajal Beethovnov Koncert št. 5. Kriti¬ ka ga je strgala, bolj razočarana zara¬ di prejšnjih skorajda perfektnih nasto¬ pov, kakor pa zaradi ne preveč vzorne izvedbe. Naslednje koncerte tega orkestra sta vodila V/ashington Castro in Lamberto Baldi. Zadnji je vodil Schumanov Festi¬ val, kjer so predvajali Schumanovo Četr¬ to simfonijo ter Koncert v A molu, s sodelovanjem znanega francoskega pia¬ nista in pedagoga Alfreda Cortota. Kri¬ tika omenja nekaj prav tehničnih na¬ pak, “nekaj tonov je prav sfrlelo mi¬ mo”, a se ustavlja ob njegovi interpre¬ taciji, ki je bila doživetje zase. Alfred Cortot je kasneje z istim or¬ kestrom izvajal Franckove Simfonične variacije ter Saens-Saensov Koncert v C-duru. Tako kakor je briljiral v prvem delu, tako ni zadovoljil v drugem, če¬ prav je v celoti “dal razumeti velik uži¬ tek, ki so ga imele prejšnje generacije ob poslušanju take blesteče glasbe...” Romunski dirigent Sergiu Celibidacbe je po daljšem premoru nastopil pred ročilo posl. Kerstena podrobno navaja izpovedi mladega črnogorskega po¬ morščaka, ki se mu je posrečilo pobeg¬ niti v svobodni svet skupno z dvema Albancema. Ta je pripovedoval, da ju¬ goslovansko ljudstvo ne veruje, da Ame¬ rikanci dajejo pomoč komunističnemu režimu brez določenih političnih pogo jev. Trdil je, da bi se ljudstvo za Tita in pod Titom ne borilo v primeru vojne, da bi se pa proti Rusiji borili v upanju in pričakovanju, da bodo po vojni dobi¬ li demokratične svoboščine. Zopet o ljubljanskem škofu. Končno posl. Kersten znova omenja napade ko¬ munistov na škofa Vovka in navaja po¬ drobnosti njegove obsodbe na globo 50.000 dinarjev, ker je delil krščanski katekizem po svoji škofiji brez dovo¬ ljenja komunistične vlade, škofov odgo¬ vor, da je katekizem prejel od Vatikana, pri komunistih ni zalegel. Oboroženi odpor proti komunistom. Dne 19. junija pa je poslanec Kersten prebral v kongresu podrobno poročilo o oboroženem odporu proti komunistične¬ mu režimu v predelih črne gore. Posla¬ nec navaja poročilo, ki ga je prejel od enega teh borcev, ki mu je uspelo, da je pobegnil v Italijo. Ime mu je Radomir Tomovič. Tomovič navaja številna ime¬ na drugih borcev, ki so padli ali bili ranjeni v bojih s KNOJ-em in navaja tudi mnogoštevilnejše žrtve na komu¬ nistični strani. Oboroženih spopadov je bilo največ v okraju Kolašin, v bližini Mateševa, nadalje pri naselju Bjelvica na Sinjajevski planini, okrog krajev Srbije nad Kotorom, Plevi je, Prekobrdje, ob reki Čehotina, v okolici Bjelopolja in Jabučine. Poročilo omenja tudi oborože¬ ne borbe pri Vranjski banji v Srbiji in pri Leskovcu prav tako v Srbiji ter v gorah Kukavica nad Leskovcem. Poro¬ čila našteva tudi imena nekaterih vodil¬ nih komunistov, ki so v teh borbah pad¬ li. Med njimi je Rajičevič, pomočnik mi¬ nistra v črnogorski vladi, kapetan UDBE Minic z dvema drugimi članoma UDBE, Mica Markovič, šef oddelka za notranjo policijo, major UDBE Bakič in major UDBE Milorad Rankovič.” 'Ostra volilna Volilna borba v USA postaja vsak dan ostrejša. Do odločilnih volitev za USA in za ves svet je samo še šest tednov. Oba predsedniška kandidata se tega do¬ bro zavedata, zato izrabljata sleherno slabost, ki jo moreta najti drug na dru¬ gem. Demokrati so razgibali državo s poročilom, da se je republ. podpredsed¬ niški kandidat Nixon dal podkupiti za svoje delo v stranki s 16 tisoč dolarji. Eisenhower se o zadevi še ni izjavil, go¬ voril pa je z Nixonom po telefonu. Ni- xon trdi, da se ne čuti kriv, če so mu pri¬ jatelji podarili denar za uspešnejše vo¬ denje volilne propagande. Za ponedeljek je republikanska stranka izdala 75.000 dolarjev za enourno oddajo po vseh te¬ levizijskih postajah v USA, ko je napo¬ vedala Nixonov zagovor v zvezi z ob¬ tožbo. Republikanci pa so že objavili, da je tudi Stevenson, demokratski predsed¬ niški kandidat zapleten v denarne škan¬ dale, ko je celo sam pobiral prispevke za svoje sodelavce. borba v USA Truman je imel nov volilni govor, v katerem je napadel Eisenhowerja ter ga ožigosal kot orodje, s katerim republi¬ kanci lažejo Ameriki in vsemu svetu. Stevenson je pred delavskimi množicami vztrajal na odpravi Taft-Hartleyevega zakona o prepovedi stavk, Eisenhower pa pred istimi delavci zagovarja ta za¬ kon ter napoveduje samo nekatere olaj¬ ševalne spremembe. Eisenhovver je v e- nem svojih govorov tudi odgovoril Ache- sonu na njegove trditve, da je USA ve¬ liko napravila proti komunizmu, ko je vzdrževala berlinski zračni most in se spustila v vojno na Koreji, ko je izjavil, da “je bila USA k temu prisiljena” in da “Truman tega ni prostovoljno napra¬ vil. Truman vodi politiko tako, da mo¬ ra vojska popravljati to, kar on in Acheson napačno izpeljeta.” Ponovno je poudaril svoje stališče, da “mora USA kreniti na pohod za osvoboditev naro¬ dov za Železno zaveso”. Napetost med Perzijo in Anglijo Razmerje med Perzijo in Anglijo se Jones tudi izjavil da “se ne boji gro- vedno bolj zaostruje. Mosadek je pri- ženj angleške vlade, da bi mu mogla pravil odklonilen odgovor na angloame- preprečiti izvoz petroleja iz Perzije, ka- riške zahteve po ureditvi vprašanja pe- kor je to storila italijanskim ladjam.” troleja. Pripravljal je neke vrste ultimat, po katerem bi se morala Anglija v petih dneh odločiti za sprejem perzijskih za¬ htev ali pa za prekinitev diplomatskih odnosov, šah je Mosadeku zagrozil, da se ho odpovedal prestolu, če objavi ulti¬ mat, nakar je Mosadek ultimat umaknil, Medtem pa se je v Perziji mudil ame¬ riški petrolejski indnstrijalec in stro¬ kovnjak Alton Jones, ki je bil sprejet tudi pri Mosadeku. Po avdijenci je izja¬ vil, da “bo v kratkem Perzija pričela izvažati petrolej v USA. “Ameriško zun. min. je zanikalo, da bi bili Jonesovi raz¬ govori uradni. Po odhodu iz Perzije je Državnim simfoničnim orkestrom ter po splošnem mnenju celotne tukajšnje kri¬ tike dosegel svoje najbolj naštudirane interpretacije, čeprav mu nekateri vča¬ sih očitajo težnje po iskanju lažjih in bolj efektnih skladb, čudovite Brahmso¬ ve Variacije na Haydnovo temo. Uspeh s Čajskovskega Violinskim koncertom v D-duru (poljski violinist Henryk Sze- ryng). Naslednje koncerte z Državnim simf. orkestrom je naštudiral nemški di¬ rigent Albert Wolff. Čudovita interpre¬ tacija Honeggerjeve Pete simfonije na prvem koncertu, med tem ko je z druge¬ ga koncerta kritika naravnost navduše¬ no sprejela Ravelovo Šeherezado, tako zaradi Wolffove resne izvedbe, kakor tu¬ di zaradi sodelovanja španske sopra¬ nistke Victorie da los Angeles, sopra¬ nistke, kakor jih vsako stoletje ima sa¬ mo eno!” Solisti v Teatro Colon: Že omenjeni Alfred Cortot je dal buenosaireški pub¬ liki dva koncerta in si je po tolikoletni odsotnosti in kljub nekaterim “spo- drškom” pridobil tako publiko, kakor kritiko. Drugi pianist, ki je letos nastopil na “prvih deskah pristaniškega mesta” je bil Antonio De Raco; tehnično perfek¬ ten, interpretacijsko še v razvoju, je svoje poslušalce zadovoljil. Italijanski violinist Renato de Bar- bieri se je prvič predstavil v tukajšnjem koloseju. Tehnično neoporečen, skorajda preveč perfekten, ni zadovljil in mu kri¬ tika, čeprav so ga predstavili kot prvega izmed mlajših evropskih violinistov, o- čita celo vulgarnost v izbiri skladb. Mji poti k Združenim evropskim državam Spaak, prvi predsednik Združenih Ev¬ ropskih Držav, je v govoru, ki ga je imel v pozdrav sklepom konference v Stras- burgu, kjer so ustanovil tkzv. Malo Združeno Evropo, izjavil, da je “bila se- caj Mala Evropa rojena, sicer morda prezgodaj, vendar je živa. “Med delega¬ ti vlada veliko zaupanje v nadaljnje uspehe te organiz. ter so že ustanovili posebno komisijo pod predsedstvom nem¬ škega delegata Von Brentana, ki bo ta¬ koj pričela izdelovati ustavo nastajajo¬ če evropske federativne tvorbe. Ustava bo sestavljena tako, da se bo v evropsko federacijo lahko vključila katerakoli svobodna evropska država ter bosta ena izmed prvih členov dva, ki urejujeta vprašanje skupne oborože¬ ne sile in skupnega vodenja zunanje po¬ litike. K Mali Evropi se ni priključila Anglija, češ da je še prezgodaj, prav tako pa se niso odzvale povabilu države s tradicionalno nevtralnostjo, kakor sta švedska in Švica. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda, avgust-september, štev. 60-61. Vsebina: Zakaj moramo pre¬ učevati socialno vprašanje? (Dr. Miha Krek), La mujer y su lugar en la socie¬ dad (Maria Graciela — “Juventud obre- ra”), Krščanski socialni nauk izvira iz krščanske vere (F. D.), Socialni odsek Katoliškega shoda je zasedal, Kakšen pomen imajo sklepi socialnega dneva? (Dr. Ivan Ahčin), Srednje-evropska fe¬ deracija krščanskih delavcev se pred¬ stavlja svetu, “Mamica bo ostala do¬ ma !...”, Poslanica svetega očeta pred¬ sedniku francoskih socialnih tednov, Christian Democracy in Central Europe, Stavka (R. Smersu). ARGENTINA Predsednik general Peron je pi e ,i dnevi sprejel večjo skupino študen¬ tov iz Čila in Ekvadorja. Govoril ji n , je o humanitarnem čutu svoje dok¬ trine ter naglašal, da ideološka osno¬ va vsega njegovega udejstvovanja sloni na dostojanstvu človeka. V Buenos Aires je pred dnevi pri¬ spel glavni poveljnik severnoame¬ riške vojske general Lester J. Whi- telock. Imel je več razgovorov z voj¬ nim ministrom generalom Lucerom, njemu na čast so pa argent. vojaške oblasti priredile več slavnosti in sprejemov. Severnoameriški veleposlanik Al¬ bert F. Nufer je pred dnevi govoril na banketu, ki mu ga je pripravil Club universitario de Mujeres. Na¬ glašal je odgovornost USA in vseli ostalih svobodnih demokrat s k i h držav za ohranitev in obrambo svo¬ bode pred navalom komunizma. V Argentino je prispel kot gost vlade glavni tajnik Organizacije Ameriških držav dr. Alberto Lleras Camargo. Bil je sprejet tudi pri pred¬ sedniku republike generalu Peronu, imel pa je tudi razgovore z ostalimi visokimi drž. dostojanstveniki. V Buenos Airesu se je začela Med¬ narodna konferenca za telekomuni¬ kacije. Iz titove Jugoslavije sta pri¬ šla na konferenco Milomir Ničič in Milan Vukšič. Med Bahia Blanco in San Juanom bodo vzpostavili tedensko direktno žel. zvezo. Ministrstvo za narodno obrambo je opozorilo na zakonske predpise o obveznih strelskih vajah srednješol¬ cev in visokošolcev v starosti od 16. do 19. leta. Vlade provinc bodo po navodilih min. za tehnične zadeve izvršile 11. nov. t. 1. popis vse živine in perut¬ nine v republiki. Po vladni odredbi se bodo s 1. ok¬ tobrom podražile vse vrste cigaret za 5 odn. 10 ctv. Dr. Hipolito J. Paz, argent. vele¬ poslanik v Washingtonu, se je po daljšem bivanju v Bs. Airesu, vrnil na svoje službeno mesto v USA. Poslanska zbornica je sprejela zak. osnutek o ustvaritvi Nacionalne ko¬ misije za meso, ki bo delovala pod okriljem min. za kmetijstvo. V njen delokrog bodo spadala vsa vprašanja proizvodnje in predelave mesa, izvoz mesa v inozemstvo in ureditev pro¬ daje in potrošnje mesa doma. V nedeljo, 12. sept. je bil v Argen¬ tini prvi pomladinski dan, ki je do¬ točen za praznik mladine. Dan je bil sicer še malo hladen, vendar je pa mladina že v jutranjih urah v veli¬ kih skupinah z vlaki in ostalimi pre¬ voznimi sredstvi odhajala iz mesta v prosto naravo in je tam preživela dan. Prejšnji petek sta dva drzna ro¬ parja sredi Bs. Airesa ustrahovala in zvezala vse uslužbence podružni¬ ce Banco de Galicia y Buenos Aires, nato pa odprla blagajno in iz nje po¬ brala skoro en milijon pesov. Ves kri¬ minalni aparat prestolniške policije je na nogah, da čim prej izsledi drzna vlomilca. V zvezi z dnevom izdelovalcev igrač je prestolniški tisk objavil po¬ datke o industriji otroških igrač v Argentini. Po objavljenih podatkih je v Argentini kakih 230 tov. obra¬ tov, ki letno izdelajo do 15 milijonov raznih otroških igrač. V tej industri¬ ji je pa zaposlenih kakih 20.000 de¬ lavcev. Časopisje tudi omenja spre¬ membo okusa otrok za igrače. Fanti¬ či so v prejšnjih letih najraje segali po konjičih, trobentah in podobno, se¬ daj je pa največje povpraševanje po topovih, strojnicah, letalih, tankih, protiletalskih baterijah, puškah in podmornicah. Te igrače so na prvem mestu, na drugem mestu so konji in druge živali, na tretjem razne signal¬ ne naprave, vlaki in podobno. Pri punčkah pa je ves čas največja želja imei lepo “muneco”. KEK. HOČETE STALEN IN DEMOKRAT¬ SKI PROTIKOMUNISTIČNI S L O VE N S MI TISK, GA MOSTE IMELI, ČE BEDNO PLAČU¬ JETE NAROČNINO "SV©BORNE SLOVENI¬ JE" IN Sfi NABAVITE TIJHI NJEN ZBORNIK ZA L. 1953, KI JE ŽE V TISKU. Buenos Aires, 25. IX. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Sirccn 3. 'Tlovice vz Sčbbešiije- Cirilmetodarji v Sloveniji navadni titovi propagandisti ? Goriški “Kato¬ liški glas’’ poroča, da so slov. duhov¬ niki na Koroškem bili nedavno deležni posebne pozornosti Cirilometodijskega društva duhovnikov v Sloveniji. Od njih so namreč prejeli odprto pismo, v ka¬ terem jih pozivajo in naprošajo, naj “pravilno ocenjujejo položaj Cerkve v novi Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji”. “Katoliški glas” k temu pozivu pristav¬ lja: “Ne zanima nas, ali je to pismo res plod skrbi za slovenski živelj na Ko¬ roškem, ali pa je prošnja naj ne sodijo prestrogo položaja Cerkve v Sloveniji. Eno pa je jasno. V vsem pismu vlada velika zmešnjava in nejasnost pojmov. Vseeno je, ali je pismo sestavila podpi¬ sana peterica, ali pa je pri sestavi urad¬ no botrovala partijska stran. Sestavljal- ci so pozabili dostaviti, da se bo sloven¬ stvo na Koroškem moglo ohranjevati ob tesr.i naslonitvi na kulturne' in gospo¬ darske pridobitve svobodne, a ne komu¬ nistične Slovenije. Dokler vlada v Jugo¬ slaviji komunistični režim, ki prav v Sloveniji najbolj ostro zatira in pregan¬ ja Cerkev ter ovira škofom in duhovni¬ kom izvrševanje njihovega poslanstva, toliko časa si koroški duhovniki ne žele prav nobenega tesnega sodelovanja in izmenjave misli.” Za slučaj pa, da bi režimski Cirilme¬ todarji iz Slovenije poslali tako pismo tudi slovenskim duhovnikom na Goriš¬ kem, jim “Kat. glas” že vnaprej odg-o- varja tokole: “Ocenjevanje verskega po¬ ložaja v Sloveniji bomo z veseljem po¬ pravili, ko boste dosegli svobodo za¬ prtim duhovnikom, pouk krščanskega nauka po šolah, svobodo kat. tiska in kat. organizacij, svobodno gibanje ško¬ fov, povrnitev semenišč in cerkvenih za¬ vodov itd. itd. Pometajte prej doma, po¬ tem šole drugod!” Stadler Fran je tudi “narodni heroj”. Med komunistično revolucijo je nasto¬ pal s partizanskim imenom “Pepe”. Je seveda komunist in je bil v partijo spre¬ jet že leta 1941. Partija ga je takoj po¬ slala v svojo “varnostno službo”, nato v OZNO, kjer je ves čas deloval z majhnim presledkom, ko je bil v Can¬ karjevi brigadi. Svoje partizanske pod¬ vige je začel s tatvino 200 odej v ljub¬ ljanskem Mestnem domu, nato je skušal osvoboditi Tomšiča, bil je tudi zraven, ko so odpeljali Zdenko Kidričevo iz bol¬ nišnice, drugače je pa organiziral OZNO v Ljubljani in zasledoval z njo protiko¬ muniste. Kom. tisk ga hvali,- da je poka¬ zal “pri vsem svojem delu v VS največ¬ jo mero predanosti, požrtvovanja, odloč¬ nosti in izredno hrabrost”. Zato mu je tudi partija zaupala “najtežje in najvaž¬ nejše akcije”, ker je “povsod zvesto iz- izpolnjeval vse naloge”, ki jih je dobil od partije. Stadler je še danes polkovnik krvave komunistične tajne policije UDV. V Sloyeniji je bila letos velika suša, radi katere je uničenih precej pridelkov. Kakor poprej, se je verno ljudstvo tu¬ di v tej stiski zatekalo k Bogu in je po cerkvah molilo za dež. Molitve za dež je opravil tudi Ivan Vodopivec, župnik v Št. Gotardu pri Trojanah, ki je imel v ta namen 6. julija tudi mašo. Tega dne je bilo res oblačno in je potem' tudi malo deževalo. Z ozirom na ta dogodek je ljubljanski “Slovenski Poročevalec” zapisal nasled¬ Šesfi redni letni občni zbor Društvi Slovencev v B. Airesu sklicuje odbor Društva Slovencev za nedeljo 12. oktobra 1952 ob 11.30 uri dopoldne v dvorani Salezijanskega zavoda na Belgrano (Hipolito Irigoyen 3900). Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o dopolnitvah pravil; 3. Po¬ ročila odbornikov; 4. Razgovor o poročilih odbornikov; 5. Poročilo Nadzornega odbora; S: Volitve; 7. Predlogi; 8. Slučajnosti. Odbor Društva Slovencev vabi vse članice in člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Po pooblaščencih — članih društva — morejo biti zastopani člani: a) Tisti, ki stanujejo zunaj Buenos Airesa in se v enem dne¬ vu ne bi mogli radi oddaljenosti vrniti na svoje domove. b) Rodbinski člani morejo biti zastopani po svojih rodbinskih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke), ali rodbinski po¬ glavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zasto¬ pajo očeta in mater). Pismena pooblastila je treba vrniti pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, najkasneje do 7. oktobra 1952. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev vključno do 1. oktobra 1952. Buenos Aires, 11. septembra 1952. Odbor Društva Slovencev nji izpad norčevanja in smešenja ver¬ skih obredov: “Ne glede na vse to bi se g. Vodopivcu slični gospodje, ki tudi drugje po Slo¬ veniji prirejajo procesije in maše za dež, lahko že enkrat spametovali. S takimi neumnostmi in misticizmom samo zavi¬ rajo napredek in tehnično ter* znanstve¬ no izobrazbo naših ljudi. Danes je ven¬ dar že popolnoma jasno in tudi vsake¬ mu duhovniku nesporno dokazano, kako je z vremenom. Prav tako je nadvomno, da se bo človeštvo mogoče v bližnji bo¬ dočnosti reševalo elementarnih vremen¬ skih nezgod samo z znanostjo in tehni¬ ko.. . Z mašami, procesijami in podob¬ nim, kar je največkrat tudi preračuna¬ na sleparija, pa seveda ni še nihče nič dosegel in tudi g. Vodopivec ne bo. Ali ni upravičen sum, da g. Vodopivec in njemu podobni namenoma sleparijo nase ljudi, da bi jih obdržali v primitivnosti, misticizmu in v slepi pokorščini višji si¬ li — Bogu — čigar organ na zemlji naj bi bili oni?” “Vohunski proces za Vatikan” v Ljub¬ ljani. Mednarodna časopisna agencija INS poroča, da je bila v Ljubljani v Slo¬ veniji razprava, na kateri so obsodili 14 oseb na zaporne kazni vsako , na pet let radi “vohunske službe, ki naj bi jo o- pravljal iza Vatikan”. V Ljubljani je 19. avgusta t. 1. umrl zlatomašnik Evgen Legat, biv. upravi¬ telj pokopališča pri Sv. Križu. Umrli so. V Ljubljani: Franjo Bajt, žel. uradnik v p., Marija Peterca, gospo¬ dinja, Cirila Alešovec, Josipina Šabee, roj. Stružka, Pavelj Štrukelj, Franja OB 90 LETNICI SLOMŠKOVE SMRTI (roj. 26. nov. 1800 — f 24. sept. 1862) SLOMŠKOVA NAVODILA ZA POTOVANJE PO SVETU Žev starih časih so ljudje radi poto¬ vali. V srednjem veku je moral iti po svetu, kdor je hotel postati dovršen člo¬ vek. Potovali so vitezi, potovali študent¬ je, potovali obrtniki. Na tujem so se izpopolnili, da so nato doma bili bolj kos svojim nalogam. Naš Slomšek je sam rad potoval in je poznal vzgojno vrednost potovanja. V svoji znani vzgojni knjigi “Blaže in Ne¬ žica v nedeljski šoli” nam opisuje, ka¬ ko sta se šolala Blaže in Nežica. In ko nam pove, da se je Blaže izučil mizar¬ stva, doda tudi, da je odšel na izpopol- nitveno potovanje v tujino, na dežele, kakor se izraža Slomšek. Ko pa odhaja, mu da Slomšek na usta mojstra Hvale- ta nekaj naukov za popotnico. Morda ne bo odveč, če nekatere teh Miklič, Ana Pezdir, roj. Eiselt, vdova po žel. revidentu, Marija Wostner, Ivan Demšar, učitelj v p., Alojzij Svete, nam. v p., Fani Novak, roj. Mrše, Filip Gol- tes, Ludvik Erjavec, upokojenec in An¬ ton Gril, žel. upok. v Št. Vidu, Edmond Fabijani v Kobdilju - Štanjelu na Krasu, Kado Pregarec, igralec in režiser na Reki, Ante Ružič, gozdarski svetnik v p. v Moščenički Dragi, Klementina Ive- kovič, sestra v Studenicah pri Poljča¬ nah in Angela Istinič, roj. Maček v Bre¬ zovici. Slovenci v Argentini Muemms Aires CVRČEK ZA PEČJO IN NOVI “ODER” Dickens je prodrl med Slovence pre¬ cej pezno. Sodijo, da je nekoliko botro¬ val Mencingerju pri “Moji hoji na Tri¬ glav”, potem je pa šele Ivan Pregelj pri¬ znal, da je od Dickensa zvedel, kaj se pravi stilizirati v pripovesti. Tačas pa je na debelo prevajal velikega Angleža na naše Župančič in šege širila raz ljubljan¬ sko gledališče čez podeželje dramatiza¬ cija Cvrčka. Spomin na to uspešno pot pač je dal pobudo, da se je te ganljive in vesele igre lotil tudi S.O.V.A. in jo postavil na deske župnijskega odra v Ciudadeli 20. in 21. t. m. Kot režiser je debutiral g.Jože Urh. Majhnost odra mu ni delala težav raz- ven pri prizoru okoli mize, kjer bi brez škode enega ali dva obrnil s hrbtom proti dvorani. Predstava je vzbudila vtis, da je pustil rutinirane j Šim igral¬ cem dosti svobode, drugače pa je budno izdelal vso zgodbo od kraja do konca. Tudi jezikovno plat podajanja je skrbno nadziral in nekateri sicer redki lapsusi gotovo ne gredo na njegov rovaš. Oskrbel je prav primerne kostume in se odločil za sceno, ki je posredovala dovolj točno sliko malomeščanskega stanovan¬ ja v začetku prejšnjega stoletja. To scenerijo je aranžival uspešno g. Petkov¬ šek, ki nima le spretne roke za slikanje kulis, ampak čim dalje ostrejše oko za celoto. Nekateri stoli seveda niso bili po¬ polnoma v stilu, še manj impresionistič¬ na krajina v Johnovi sobi. (Angleška božična je “Adeste fideles”, vinska pa gotovo ne naša.) Igralci so pri premieri v soboto po¬ sebno v prvem dejanju kazali neko tre¬ mo, ki pri njihovi vigranosti ni popolno¬ ma razumljiva. Iz te treme bodo izvi¬ rali že omenjeni jezikovni spotiki in pri nekaterih zadrege, kam bi z rokami, pa mencanje z nogami. — John g. Finka je bil tudi to pot popolnoma v svojem elementu. Caleb (g. Krištof) je bil pre¬ več še Miller iz Kcvarstva; vlogi sta si res precej podobni. Kaj zmore ta idealni igralec, je pokazal v Talbotu! Tudi g. Urhi je v svojih dveh prejšnjih letošnjih igrah že nadkrilil svojega Edvarda, pač ker ga je zdaj režija preveč okupirala. Velika pridobitev za igralski zbor je pa gotovo pseudonimni g. Logar. Njegov Tackleton je vplival tako sugestivno, (Nadaljevanje na 4. strani) navodil ponatisnemo ob 90 letnici Slom¬ škove smrti in ob 110 1 etnici, kar je prvič izšla knjiga, po kateri jih posne¬ mamo. Kdor jih bo premišljeno bral, bo morda odkril, da so še vedno vredna branja. .... Tako pravi med drugim Slomšek: “Pridno delo lastnih rok, rad požegna dobri Bog: ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokodelcev je v na¬ šem kraju, pa le malo jih dobro izhaja. Neki nočejo prav delaiti, drugi ne znajo. Na deželah se človek uči in poskusi, če¬ sar doma nikoli ne vidi. Ti greš zdaj svoje sreče sejat; glej, da ti lepo prira¬ ste. Po deželah vsako stvar poglej, za kaj je in kako se stori. Kdor drugega ne vidi kakor drevje rasti pa ljudi po dveh hoditi, je bolje, da doma korenje strže; on po svetu hodi, kakor bi se mu sanja¬ lo. Sem popotnikov našega dela veliko poznal, ki so dosti dežel obhodili, a niso drugega povedati znali, kakor da na Du¬ naju tum visi, v Celovcu pa na novem trgu lintvurn zija. Človeka lahko po hoji, hišo po strehi, ljudi in kraje pa po šegah spoznaš.. .. Srečaš veliko bledih, tankih deklic po mestu, boš našel vsako nedeljo dosti ra¬ ja, malo pa prida: Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožnih ljudi, ne po vrli noši imenitne gospode, kakor ne po novem kozarcu dobrega vina; tako se slabo bla¬ go prodaja. Poskusi preden verjameš. So ljudje leseni, jih grozi odkriti s© in roko podati, tam so jasli več vredne kakor pa šola. Se ti pa preveč sladkajo in brez mere priklanjajo, varuj se jih, radi bi te oslepili. Prideš v kraje, kjer za cestoj sadonos- no drevje raste in ti ni treba les od¬ pirati, ne čez prilaze hoditi, kjer te ljud¬ je prijazno pozdravljajo in se berači za cesto ne derejo — tam, moj Blaže, je dobro ostati; našel boš pridne in pra¬ vične ljudi. Najdeš pa v kakem, kraju ob nedeljah vse polne ošterije, celo ob de¬ lavnikih kvartati in kegljati, ne oglasi se, ampak prekrižaj in mimo hodi; taki ljudje imajo rajši karte kakor kateki¬ zem; je pa tudi več goljufov in lačnih trebuhov kot pridnih delavcev. Kamor prideš, rad poprala j, ljudi pa nikoli ne oponašaj! Ne pravi, kaj znaš, ampak pokaži, daj se prej poučiti, kakor bi druga po sili učil! Hvali, kar je hva¬ le vrednega, pa za vsako reč se ne šva- raj; vse te bo rado imelo. Boj se Bo¬ ga in njemu zvesto služi; on bo s teboj. Priden bodi in ne plaši se, ako ti hitro po sreči ne pojde; si danes žalosten, boš pa jutri vesel. Piši nam včasih, kje si in kako ti bo! Ne pozabi nas, tudi mi tebe pozabili ne bomo...” IVO KOROŠEC Tako se le začelo Včasih, kadar šumijo ranelaghški bo¬ ri, postojim pod njimi. Najraje bi se vle- gel v travo, za vzglavje bi podložil ro¬ ki in zamižal. Pa ne bi sanjal. Ne, po¬ slušal bi. Pesem naših borštov bi poslu¬ šal, ki se zliva gori v vrhovih. V njej pojejo spomini, vriskajo in dragi zopet jokajo, toda vsi so lepi, nepozabni, ka¬ kor domovina... Kadar potegne z juga, poje v borov¬ cih, kot je pelo v Javorniku na Vipav¬ skem, ah, tam ob Mimi. In ko završi z morja, tuli in buči kot je bučalo v Gor¬ jancih, v Blegašu, za Krko. Ko pa zave¬ je s pampe, boža in šepeče kot šepetajo boršti v Črnem vrhu, v Teharjih, v Je- lendolu, v Kočevskem rogu, ko se klan¬ jajo junakom, ki počivajo pod njimi... Na vsako vejo je pripet spomin; toli¬ ko jih je! Nekateri so se že izgubili ali obledeli, pa sem jih zopet našel v rane- laghških borih. One brezskrbne, iz vaš¬ ke gmajne, ali pa one iz tiste pomladi. . . Da, tudi one. Tako čudno je bilo takrat, tiste maj¬ ske noči. Stal sem v borštu gori za vasjo in se naslanjal na smreko kraj pota. Na stra¬ ži sem bil. Zarjavelo puško, katero sem prejšnji dan izkopal, sem položil med skrivenčene smrekove korenine, ker sem se je bal. Ko sem jo takrat po razpadu našel ob potoku, sem se je razveselil ka¬ kor otrok lepe igrače. Tako svetla je bila in prav nič težka. Stisnil sem jo k sebi, kakor zaželjeno darilo ob Miklav¬ žu. Sedaj pa je bila težka, okovje tako mrzlo in v temni, zarjaveli cevi je ča¬ kala smrt. Zato sem se je bal in jo po¬ ložil med korenine... Nemirno sem se prestopil ob deblu in škrbal skorjo z njega. Tako dolge so bile minute na straži. Na moji prvi straži. Zdelo se mi je, da bi že zdavnaj morali priti. Ali pa so morda odšli brez mene? Nisem se zbal te misli. Ne. V tem tre¬ nutku se mi je zdela prijetna, topla in vabljiva kakor dom, ki je slonel pod gri¬ čem. “Da bi le res že odšli”, sem si sko¬ raj glasno; izaželel. “Tu med koreni¬ nami bi pustil puško in tekel domov.. .” “Kam naj bi šel, zakaj ? In s puško, da bi streljal? Moj Bog, koga vendar?” 'Strah me je bilo te misli, strah nezna¬ nih, tujih obrazov, s katerimi sem se srečal v mraku. “Pa zakaj ravno Ti?” mi je šepete- talo iz teme. “Zakaj? Kam?” Tam za sv. Urhom je gorelo nebo. Ne¬ kje za Barjem je zapiskal vlak. Prijazno je mežikala vas, stisnjena v podolgasti kotlini. Zdaj pa zdaj je pes nemirno za¬ tegnil v noč, ki je skrivnostno visela nad vasjo. Vzpel sem se na štor ob deblu in se zazrl v ta čudni mir. Tako prijeten, tako topel se mi je zazdel ta list moje mladosti, kakor še nikoli doslej. Tisoč brezskrbnih prizorov je stalo pred me¬ noj. Tisoč rok se je vzpelo iz teme: : “Ostani!” Vabila me je g-majna tam v kotu in potok v njej. Vabili so me mo¬ gočni kodrasti hrasti in robide, ki so črnele pod njimi. Vsaka steza je imela spomin, vsak kamen; celo kosi in drozgi, nekoč v strahu za gnezda, so me vabili: “Ostani!” Doli nad cesto se je premaknil drag stražar. “Torej me niso pustili. Še niso odšli.” Nekaj silno težkega mi je leglo na du¬ šo in tesno mi je bilo, da bi zajokal, ka¬ kor otrok. Pa nisem. Pogoltnil sem sol¬ zo, ki me je davila v grlu, in se zazrl preko vasi. Bilo mi je, kakor izgnancu, ko odhaja v neznano. Velika rdeča luna, ki se je boječe vzpenjala za zvonikom sv. Urha, je me¬ rila dolge sence temnih borovcev, ki jih je spletal lahni veter od juga. Dogodki zadnjih dni so tako težko vi¬ seli na meni. Iz senc so se risale čud¬ ne podobe: vstajali so prizori, polni bo¬ lečine in nerešenih vprašanj in gori v vrhovih je jokalo. Kot bi tudi one pro¬ sile in vile roke, so se stezale dolge črne veje.. . Prav tako so jokali Mežnarje- vi, ko so jim ugrabili sina. Sestri sta hoteli tolažiti mater, pa sami nista ver¬ jeli svojim besedam. “Ah, nič več ga ne bo, našega Jane¬ za!” Mati se niso zmotili. Tudi pri Trnavčevih v Bizoviku so jo¬ kali tako in v Dobrunjah; pri zadnjih so odvedli še očeta in izropali dom. In Can¬ karjeva mati-vdova je zaman klicala Milka-edinca; vzela ga je noč za Pugle¬ dom. Luna se je zdavnaj odtrgala od zvoni¬ ka sv. Urha. Močneje je zavelo doli iz vasi in v vejah je še silneje zajokalo. ** =p “Stoj!” je tam na desni udarilo v te¬ mo. Stisnil sem se za deblo in vrgel po¬ gled v prozorno mesečino, ki jo je zbu¬ dil stražar. “Kd 0 je?” “Laskovka”, se je odzvalo za cesto. “Ljubljana.” Stražar je povesil puško. Iz teme za cesto so se luščile črne so¬ he na osvetljeno krpo med borovci. iše vedno sem stal nepremično v sen¬ ci ob deblu in z odprtimi usti zrl na te neznane tuje postave. Tako čudna, sko¬ raj divja se mi je zdela vsa ta pisana družba. Tu pa tam se je zabliskalo orož¬ je, ali svetli naboji na traku, ki so vi¬ seli nekaterim čez prša. Mnogi so bili čisto civilno opravljeni, drugi zopet v solnih, tam trije brez orožja... In tam zadaj oni dolgin se je opravil kot da bi šel na svatbo. Saj je menda v čisto no¬ vi, črni obleki, z ostrimi gubami na hla¬ čah, ki jih je spodaj povil za nogavice. Pa menda ni —• o, da, oni kapetan je, ki sem ga včeraj, tisto nesrečno majsko nedeljo, srečal pod klancem. Da, kapetan Vasiljevič je. Skoraj za glavo je večji od drugih. Fantje so odložili nahrbtnike in zvitke ter preštevali naboje in primerjali orož¬ je. Njih pritajeni šepet se je zlival z mehkim vetrom, ki je božal čez borovce. ! Torej to so moji novi tovariši. S temi i neznanimi bom delil prihodnjost, ki se | mi je v oni čudni noči zdela temnejša ka¬ kor sence pod šumečimi vrhovi. Nekaj tesnega me je stisnilo v grlu in zazeblo me je ob teh mrzlih obrazih. “Beži, kam hočeš z njimi! Skrij se, da ! te ne opazijo”, mi je nekaj šepetalo iz teme. Oni, ki te je postavil na to mesto, te niti ne pozna. Nihče te ne bo pogre¬ šil. Ne vidiš, da so tu sami vojaki, vaje¬ ni orožja in življenja ob njem. Ti pa si ljubil to puško samo do včeraj, ko je bi¬ la zakopana, ko pa si jo odgrebel, te je je postalo strah... Saj si še otrok v se¬ demnajsti pomladi.. . Vrzi jo proč in be¬ ži. .. Skrij se... ” Odtrgal sem se od debla, stopil korak nazaj in se okrenil. Pred menoj je stal Mežnarjev Janez. Z zvezanimi rokami na hrbtu in s krvavimi, zlepljenimi lasmi, In v njegovih živih očeh je gorelo kot bi hotel izžgati zadnjo skrivnost... “Ti se bojiš? Poglej name. Tako bo¬ do zvezali Tebe, če jih boš čakal doma. Tako bodo razbičali naš ubogi narod”. . ■ Njegova žejna ustna se niso zganila, iz oči pa je žgalo vprašanje, silna proš¬ nja. Kakor ukopan sem stal pred njim, pa me ga ni bilo groza; ne. Bilo mi je ka¬ kor otroku, ki ga zalotijo pri grešnem dejanju. “Iv...’ “Straža!” je siknilo z jase in mi zadu¬ šilo njegovo ime. Kakor krogla sem se pognal skozi grmovje. Janez pa se je pretopil v temo, le njegove oči so še ved¬ no gorele pred menoj. “O, glej ga! Ti tudi?”, me je veselo presenečen pozdravil Žargov iz sosednje vasi. “Pozdravljen, Lojze”, sem se ga razve¬ selil, kakor jetnik pomladnega žarka. Prisrčno sva si stisnila desnici. V prsih se mi je nekaj razvezalo. Tako topel je bil njegov nasmeh in v njegovih, kakor marmor, belih zobeh je bilo toliko son¬ ca. Tudi puška ni bila več težka in nje¬ no okovje me ni zeblo v roke. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. IX. 1952 SLOVENCI P O SVETU Nemčija, V Nemčiji zdaj izdajajo za Nemce no¬ ve osebne izkaznice (Kennkarte), za tujce Fremdenpass, za DP pa medna¬ rodne potne liste. Mnogi begunci imajo pri tem težave, posebno oni, ki nimajo DP statusa, ker se za to niso prej pra¬ vočasno pobrigali, ker so živeli privat¬ no. Kdor ima DP status dobi Fremden¬ pass ali pa mednarodni potni list, kdor ga nima, ga oblasti pošiljajo na jugo- slov. konzulat, ki vsakega odkloni, ra¬ zen, če se ne javi za domov. Kdor nima DP statusa, nima pravice do dela in tu¬ di ne do podpore. Novi begunci še vedno prihajajo, da- si ne tako pogosto kot prej, ker jih ve¬ čina gre v Italijo. Nedavno se je tu zglasil g. 0’Malley Frank (oče Anglež, mati Slovenka) iz Toronta v Kanadi, ki je odšel v avgustu leta 1941 v Sloveni¬ jo ter je moral služiti pri UDBI. Kon¬ cem avgusta se mu je posrečilo pobeg¬ niti. Z njim je bežal tudi Geoge Kern, ki se je pred dobrima dvema letoma vr¬ nil s starši v Slovenijo, pa je bil na meji ustreljen. Oba sta kanadska držav¬ ljana. 0’Malley lepo govori slovensko in bo po vrnitvi v Kanado opisal svoje doživljaje v titovini v kanadskih listih. Slovenci v južni Nemčiji smo zelo razkropljeni. Smo brez organizacij in lastnega kulturnega življenja. Mnogi si žele slovenskih knjig, povesti in roma¬ nov. Ako Vam je mogoče kaj poslati, Vas lepo prosimo. Imamo samo sloven¬ ske molitvenike, ki smo jih pred leti do¬ bili iz Rima. Zahvaljujemo se Vam za pošiljanje Svobodne Slovenije. Gre iz rok v roke, saj je najboljši slovenski list v zamej¬ stvu, ki prinaša največ novic iz domo¬ vine in emigracije. F. S. Kunnelu Kanadske naročnike Svobodne Slove¬ nije prosimo, da čim prej poravnajo na¬ ročnino, ki je za pošiljanje z navadno pošto letno 6 kanadskih dolarjev, za pošiljanje z avionsko pošto pa 8 kanad¬ skih dolarjev. Naročnino, letošnjo, ka- (Nadaljevanje s 3. strani) da je morda tudi nekoliko zasenčil stare ase S.O. v A. —■ Zelo prijetno so s svo¬ jimi napredovanji presenetile dame. Gdč. Zajčeva se je zdaj popolnoma otresla Elizabetine glorije in izdelala povsem novo figuro svoje Dotke. Gdč. Grumo¬ va je osvajala z igro in imela posebno svoj dokaj težki govorilni part v popol¬ ni oblasti. Pri ge. Emi Blejčevi je po Millerici že težko govoriti o napredku; bila je sijajen pendant Tackletonu. Prav mnogo pa je napredovala od zadnjič gdč. Pavlicova. S. O., v A. je prav resna oderska druž¬ ba. Svojo kulminacijo je doslej dosegel v Mariji Stuart, ki mi služi za merilo njegovih sposobnosti, če kakšno malen¬ kost cgodrnjam, storim to zato, da bi šla pot odra v vseh ozirih navzgor. S svojimi dosedanjimi uspehi, med kate¬ re je treba šteti zdaj še Cvrčka, so nas Sovajci že precej razvadili. Publike 'je bilo v soboto za pol, v ne- NAMOČITE ŠE SEMAJ % M O MN E K SVO- MOSPNE SLOVENIJE, KI GA MO TUMI LETOS IZBALA ",SVOBODNA SLOVENIJA 99 V. VODOPIVEC: KOVAČEV ŠTUDENT SPEVOIGRA V TREH DEJANJIH Priredi skupina Gallusovih pevcev v soboto 27. in nedeljo 28. t. m. (ne pa, kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno, 20. in. 21. t. m) ob 19.30 uri v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Vstopnina $ 5.— in 4.— v predprodaji v papirnici "Santa Juha", Vic- tor Martinez 39, Bs. Aires in pri urarju g. Lipuščku v San Justo. Pred začetkom spominski govor v čast nedavno umrlemu skladate¬ lju Vinku Vodopivcu, avtorju gornje igre. Vsi iskreno vabljeni! Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERLA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires (Nadaljevanje s 3. strani) “Si sam iz vasi?” “Ne vem. Najbrže.” .