Kmetski list
lat, d«i«TM ( ln obrtnik mml kod« narodu vodniki
tr
■ MUM m tr— m mamlii m mM lata Ola •»•— Ini um pa tarifa. • Pb-
— Hofraoklraaa
Dr. Igor Rosina:
Nova generacija,


n n
R«M»M aa m *«)•■ — Mata la «al ■a * LJaMJaat. — Mm* nNtvo ta apran f t MaMlaal » MmaiB uM H. T. - T«MM atar. n. MM. - Mm mi putm x«mmi< J It. t4.tM* 3
Skoraj nikdo se ne zaveda, kako ogromen duševni prevrat se je izvršil pri nas Slovencih od prevrata leta 1918. sem. To bodo pokazala šele bodoča desetletja. Mi smo skozi več kot tisoč let živeli pod tujimi gospodi in tujo okolico. Danes stvarjamo temelje novega načina življenja v lastni državnosti. Kakor pa je iz temelja spremenjeno bistvo in smer javnega življenja slovenskega naroda, tako je svetovna vojna iz temelja spremenila tudi čisto osebno pojmovanje življenja vsakega posameznika. ;
'Mi živimo v razdobju svetovnega preobrata, svetovnega razkrižja. Doslej nepoznane, orjaške moralne sile novega duha so razvezane. Ta duh je socialen in pomeni solidarnost med ljudmi in podreditev osebno-individual-nega objektivnemu, to je skupnosti. Magična moč privlačnosti, ki jo ima ta duh, se da po svoji moči primerjati le z privlačnostjo, ki ga je imelo pred tisočletji oznanjevanje krščanstva. To pomeni, če je Stjepan Radie dejal svoj čas v Celju: »Druga kakor socialna politika danes ni več mogoča.«
Očetje od včeraj morda niso nikdar tako malo razumeli svojih otrok, kakor jih bodo tokrat.
Pred vojno je mladina in starina živela v enem duhu. V duhu za svobodo. Nemec nas je tlačil. Vsaka slovenska podeželska šola, vsako sokolsko društvo, vsaka čitalnica in vsaka novoustanovljena knjižnica je imela globok notranji pomen, je bila nova postojanka slovenskega odpora, je bila nov korak k narodni osvoboditvi. Vsi govori, kakor n. pr.: »Slavjan sem bil, Slavjan sem, Slavjan bom vedno ostal,« ki se nam zde danes otročji in notranje zlagani, so izzvali morje resnične navdušenosti in aplavza. Še običajno pijančevanje, ki je sledilo čitalnični ali drugi narodni veselici, je bilo potrebno, ker je odgovarjalo navdušenju iz notranje potrebe in je Dilo takorekoč moralno opravičljivo. Danes je dolgčas in pijančevanje je pač — pijančevanje kakor vsako drugo.
Prej je naše slovensko podeželje s svojimi slovanskimi čitalnicami, sokolskimi društvi — morda tudi orlovskimi — knjižnicami in pevskimi zbori živelo notranje močno kulturno življenje in je dajalo izraz gibanja, kulturne slike. Danes se mi zdi vsa dežela mrtva. Kakor lučke v temi se svetlikajo tu in tam društva naših kmetskih fantov in deklet, sicer je legel mrak in megla po naši slovenski zemlji.
Zadnjič sem parkrat predaval pri naših sokolskih društvih. Toliko dobrega ma-terijala, toliko podrobnega dela, toliko pripravljenosti za žrtve, toda — žrtvenika ni, onega neposrednega, za kar bi se dalo, za kar bi bilo vredno in častno polagati žrtve, ni. če prihajajo češkoslovaški gostje k nam, pošiljajo češkoslovaške lige šolam okrožnice ter vabijo in žaklinjajo mladino, da pride
na kolodvor gledat in se navdušit. Toda mesto par sto, jih pride 15 do 20 in mesto, navdušenja in klicanja in zanosa, komaj da klobuk privzdignejo. Tu vsi slavnostni govori nič ne pomagajo. Zakaj se pa našim fantom in dekletom iskrijo oči in jim je beseda krepka in ponosna! — Zato, ker vedo, kaj hočejo.
Kolikokrat se danes sliši: »Ah, saj sem bil idealen, saj sem imel ideale — pa so mi jih porušili.« O, lahko je bilo tedaj biti idealen. »Naroden« si bil — pa si bil idealen. Drugega ni bilo treba, to je bil ves življenski program in vse zahteve so bile s tem izpolnjene. Danes stoje stvari drugače. Visokošolsko življenje se je iz tal spremenilo, že pri meni, ki sem ga preživljal v razkrstju med mlado in staro generacijo, je bilo vse razbito. Razbito staro tovarištvo, »stari Korps-geist« in staroslavni »zeleni car«. Vsak je živel v svoji mišji luknji, premišljal za-se, študiral za-se in iskal za-se svoje življenske orijentacije. Prejšnje študentske krokarije so bile res krokarije z enotnim duhom, pol-ne duhovitosti in takorekoč — tudi narodne. Danes je legla skrb bližajočega se življen-skega boja tudi na visokošolsko mladino — menda sploh na mladino — in mesto duhovitosti prevladuje otročja surovost. Prej je bil oni, ki je dal za pijačo, mecen, pravi obo-ževanec in gospodar družbe; danes se primejo ponujani kozarci nekako samoumljivo. Ni več glavna stvar, da se plača in da se pije. Tudi manj se pije.
Zakaj to vse, pravim? Zato, ker danes ne predstavlja več »cvet naroda« par narodno navdušenih doktorjev in uradnikov — katerih »narodno navdušenost« pa je že davno postala sumljiva — kakor doslej. Danes ga predstavljajo one trope visokošolcev, študentov, brivskih pomočnikov, mladih uradnikov, monterjev in vseh drugih, ki ob nedeljah zjutraj napolnjujejo gorenjske vlake, ki peljejo v planine. Danes ga predstavljajo stotine smučarjev, ki se utrujeni in vendar zmagoslavni ob aplavzu množice vračajo ob zimskih nedeljskih tečerih domov. Danes ga predstavljajo po celem slovenskem podeželju kmetski fantje in dekleta, katerim se z oči bere in katerih beseda razodeva, da so trdno sklenili v svojih srcih, da hočejo biti ponosni na svoj kmetski stan, da hočejo svoje pravice ščititi, da hočejo svoj kos zemlje ohraniti, da hočejo postati pošteni gospodarji, izkušeni vinogradniki, pametni živinorejci in hmeljarji, ambičijozni zadru-garji. Vse to radi kmetskega pokreta in sebe v tem pokretu!
Tu so korenine naše moči, tu je nova kulturna moč, tu so na delu nove moralne sile, tu se kristalizira nov tip slovenskega človeka. To je nova generacija.
Mi smo si na jasnem in cel narod si bo kmalu na jasnem, da je toliko propagirani
»nacijonalizem« in »nacijonalna ideja« in »nacija« itd. premalo, da ne zadovolji več notranje slovenskega človeka, niti ne slovenske mladine. Mi smo nacijonalno saturirani (uzadovoljeni); vsaj tisti, ki smo tokraj meja. Samoobsebi umljivo se vse to zdi. Zato so prireditve, kakor 10-letnica osvoboditve Gušta-nja itd., brez pravega ognja in navdušenja, »flau« kakor bi rekli Nemci. Zato je tudi toliko razkričana Orjuna tako hitro in tako brez sledu izginila. In tudi na zunaj, mislim, si slovenski narod morda nezavedno drugače predstavlja, da se bodo rešila slovenska vprašanja Koroške in Goriške, kakor pa z današnjo ali z jutršnjo vojno.
Prej je bil nacijonalizem drugačen kakor danes. Prej je bil bolj zunanji, tudi v obrambi borben. Danes je pojm nacionalizma poglobljen. Domovina je polje, ki ga orjemo, vinogradi, ki jih okopavamo. Nam je nacionalizem nova oblika kulturnega sožitja, je — nacionalizem zemlje. Seveda je narodnost in narodno čustvovanje predpogoj in predpostavka delu. Ono je samoobsebi umljivo in ni več o tem vprašanja. Razen v par malen-. kostnih slučajih iskati — »narodno sovražnih elementov«, je brezsmiselno. Vsekakor pa ne more to biti program kakega kulturnega ali prosvetnega pokreta.
Treba je preorientacije. Če je ne bo, bodo prosvetna društva in čitalnice in celo sokolska društva itd., ki se razpenjajo po podeželju in ki še niso zaslutila socijalne nujnosti kmetskega pokreta, obstala kakor v stoječem ribniku, ki nima ne dotoka ne odtoka. Noben drugi kulturni pokret, kakor samo kmetski, lahko dvigne naše podeželje iz mrtvila, v katerem je danes. To je absolutno jasno ali bo kdo hotel, ali ne. Tu se ustvarja nov tip slovenskega kmeta, ki bo šele po notranjem svojem sestavu, po moralni svoji moči — torej ravno kot tip — močnejši od. klerikalnega.
Ob svetovnem razkrstju, v katerem živimo danes tudi mi, so na delu nove sile in se išče nove vrednote. Te vrednote so socijalne in zato mora že danes vsakemu pokretu biti baza (podlaga) socijalna, če hoče sploh zahtevati zase ime: — pokret. Danes je še Evropa kakor morje v viharju in vodne mase se zbirajo v gore in se razlivajo zopet kakor brez cilja in smisla. Toda ko se vihar poleže, ko veter utihne, se bodo počutili in otipali globoki vodni toki, ki že danes usmerjajo bodočnost. Usmerjajo našo bodočnost.
Nova generacija, o kateri pravijo, da nima navdušenja, da je manj inteligentna in da nima idealov, je morda bolj idealna — vsaj po širokosti svoje podstave — kakor je bila prejšnja. Manj pijančuje, manj se navdušuje, toda njen korak bo sigurnejši, njena hrbtenica bo bolj vzravnana in njena misel bo bolj jasna. Naši Kronovški, Nemci, Mastnaki in Ocvirki so nam jamstvo za to. Manj bo svinčenih afer in Slavenskih banK. Samo v takem mil jej u (okolici) se rode in zraščajo naši bodoči švehle in Macdonal
Mi pa smo Janezi Krscmki.
' > ti-
Ml smo v »Kfhetskem lishi«gže neštetokrat omenili, da sedanja ljudska šola potrebam kmečkega prebivalstva nikakor ne zadostuje in %mo vedno in vedno nagtašali po-. trebo, d$ se mora pouk in izobrazba kmečkih
■	otrok popolnoma prodrugačiti, če hočemo naš , kmečki živelj .dvigniti na zaželjeno kulturno
■	višino. Tako kakor gre sodaj, ne more iti več i dalje, Če nočemp zaostali za vsem drugim kul-' turnim svetom za par sto let. Zato smo mi
zahtevali, naj se učni načrti za kmečko mladino preurede tako, da bodo kmečki otroci dobili že od ljudske šole dalje potrebno kmečko-strokovno, potem pa tudi potrebno jim politično izobrazbo, da ne bodo znali le prepevati pesmic o »mili luni«, ampak da bo-i do po svojem izstop« vsaj vedeli, kaj je občina in kaj je župan.
Misel o potrebi preureditve ljudske šole in kmečke izobrazbe prodira vedno globlje. Prvi rezultat tega spoznanja so kmečko-nada-Ijevalne šole. Te šole seveda našim upravičenim zahtevam še zdaleka ne zadostujejo, ker se ozirajo le na kmetijsko - strokovni pouk, državljanski in politični pouk pa puščajo v nemar, toda vseeno so te šole vsaj prvi korak do izboljšanja. Ravno ustanovitev teh šol in potreba po njih pa je najboljši dokaz, da je celo ljudsko šolstvo na kmetih potrebno korenite reforme.
Dne 19. in 20. junija t. 1. je priredil oblastni komisar posebno anketo (posvetovanje) o kmečko - nadaljevalnih šolah v ljubljanski oblasti. Na posvetovanje je prišlo 43 voditeljev in voditeljic kmečkih nadaljevalnih šol. Teh šol je bilo preteklo leto v ljubljanski oblasti 44, in sicer 29 za fante in 15 za dekleta. To število je z ozirom na veliko število ljudskih šol v ljubljanski oblasti sicer še sramotno nizko, ker bi morala taka šola obstojati pač povsod, kjer je ljudska šola, ampak začetek je storjen in to je že nekaj. Učencev in učenk je bilo nekaj nad 700. Izdatki oblastne samouprave za eno fantovsko šolo so znašali po 2500 Din, za eno dekliško pa zaradi nabave kuhenj po 4880 Din. Ti stroški bi se dali pri pravilni ureditvi ljudskih šol sploh znatno znižati.
Na zborovanju so sklenili, naj se kmečko-nadaljevalne šole na kratko imenujejo »kmečke sole».
Zborovalci so ugotovili, da so dosegle nekatere »kmečke šole« naravnost sijajne uspehe. To radi verjamemo, ker ta šola pač odgovarja potrebam in željam kmetov, dočim je več kot polovica stvari, ki jih kmečkim otro-
€4
kom ubijajo v* glave v' ljudskih' šolah, popolnoma odveč. Ti uspehi so najboljši kažipot, kje je treba prijeti, da bo tudi ljudska šola fes —-ljudska, tč ie; za ljudi, seveda na kmetih Za kmečke ljudi.
Popolnoma pravilno je tudi, naj ostane /kmečka šola« oblastna ustanova in ne državna. Razmere v posameznih pokrajinah so različne, zato pa naj 'določa učne načrte itd. pokrajinska samouprava, ki najbolj pozrta želje in potrebe svojega kmečkega prebivalstva.
Posebno poglavje tvorijo stroški za kmečke šole. Star pregovor pravi, »da vsaka šola velja denar«. Na zborovanju pa so ugotovili, da se razni činitelji branijo prispevati za »kmečke šole«, niso pa povedali, zakaj se branijo. ; To hočemo "povedpti mi, brez ozira na lev'0 ali desno. Ljudje vidijo, da že ljudska šola silno mnogo stane, koristi od nje pa niso v nikakem razmerju s stroški. Sedaj pa pride še »kmečka šola« in ljudje pravijo: »Da, vsaj je res dobra, ampak zakaj naj i plačujemo še kmečko šolo posebej poleg ljudske šole? Zakaj ta ne stori svoje?« Tako govore ljudje in — prav imajo! Ta »boj za denar« za »kmečko šolo« se ne bo prej končal, dokler ne bo vse šolstvo na kmetih sistematično urejeno kot celota, t. j. dokler ne bo vsa ljudska šola — kmečka šola.
Dokler pa se to ne zgodi, bo pač treba poiskati denarne vire tam, kjer bo najmanj bolelo. Najmanj pa bo bolelo vse prizadete javne blagajne tedaj, Če se sedanje ljudsko-šolsko učiteljstvo izpremeni polagoma v kmeč-ko-šolsko, ki bo znalo vzgajati otroke od začetka pa do konca šojskega pouka. Z ozirom na današnje siromaštvo na kmetih bi bilo pač silno pretirano, da bi na kmečke hrbte nalagali poleg sedanjih bremen za današnjo ljudsko šolo še posebna nova bremena za »kmečko šolo«! Od učitelja ali učiteljice, ki hoče delovati na kmetih, bo trelba pač zahtevati znanje kmečko-gospodarskih (gospodinjskih) stvari kot Učni predmet, ker dvojnega učiteljstva in stroškov za nje naše gospodarstvo ne prenese več. Nekaj bodo ljudje že še žrtvovali, že zaradi dobre stvari, bilo bi pa skrajno potrebno, da se med splošno šolsko upravo, samoupravo in občinami najde čim prej potreben sporazum.	,...
Kjerkoli pa obstoji kmečko-nadaljevalna šola, tam pošiljajte vanjo svoje fante in der kleta! Kmečke šole pomenijo znaten napredek v naši kmečki izobrazbi in vse, kar nam pomaga naprej, čeprav le polagoma, je treba izkoristiti, da se ustvari čim trdnejši temelj za nadaljnje delo.
Vesel dogodek v kraljevski rod-
p—' U
Tretji kraljevič; Ponoči na Vidov dan dne 28. juhija se je rodil na Bledu tretji sin rasi kraljevski družini. Novorojeni kraljevič je dobil začasno imd Pavle in ga bo .nosil do krsta, kjer bo dobil svoje prAVo ime najbrže kfeliJSfiL glofiei&kega kttisa (Borut, .:Gomd).:?
Nj. Vel. Krali na Bledu. V soboto je prispel na Bled nas krajj. Z njim sta dopotovala tudi predsednik vlade general Peter Živkovič in pravosodni minister g. dr. Srskic.
Rumunska kraljica mati je pretekli teden prispela na Bled, kjer se nahaja naša kraljica Marija, njena hčerka, z obema sinovoma, kraljevičem Petrom in princem Tomislavom.
Naročilo NJ. Veličanstva kralja za Vžgojo vseučlllške mladine.
Pod tem naslovom poroča beograjska »Pravda« od 26. junija:
»Ljubljana, 25. — Svečanost proslave desetletnice ljubljanskega vseučilišča se je zaključila z banketom, na katerem je bilo izrečenih 'več zdravic, ker "prej po programu niso bili predvideni nobeni govori.
Na banketu (v »srebrni« dvorani hotela »l)nion«, op. Ur.) so govorili minister prosvete g. Boža Maksiniovič, rektor zagrebškega vseučilišča g. dr. Belobrk in delegat naše (beograjske) akademije znanosti g. dr. N. Valič.
Zdravica ministra prosvete g. Maksimo-viča je napravila zelo globok vtis, ker je bila zelo idejna in ker je poleg tega vsebovala tudi naročilo Nj- Vel. kralja.
Ker je Nj. Vel. kralj na prošnjo Ljubljane dal ljubljanskemu vseučilišču svoje ime, da se sedaj imenuje »vseučilišče kralja Aleksandra I.«, je g. Maksimovic naglasil, da mora vseučilišče s svojim dostojanstvom in delom visokemu imenu tudi odgovarjati.
Govoreč o tem, je g. minister prosvete naglasih Da sporoča po nalogu Nj. Vel. kralja njegovo naročilo, da izobražuj vseučiljžče mladino široko nacijonalno, konstruktivno, nikakor ne kozmopolitično (splošno), tudi ne separatistično ali ozko-pokrajinsko.
+ Dr. Gregor žerjav.
Pretekli Četrtek, dne 27. junija zvečer nekaj po 5. uri popoldne je nenadoma umrl v Poljčah na Gorenjskem minister v pokoju dr. Gregor Žerjav.
Dr. Žerjav je bil rojen 1. 1882 v Ložu na Notranjskem. Po končanih študijah v Ljub-ljahi in na Dunaju se je posvetil odvetniškemu poklicem je več let deloval kot odvetnik v Gorici in v Trstu. A mnogo bolykot odvetništvo jga je zanimala politika, kateri se je vdal z vso svpjo energijo in vztrajnostjo.
Že kot dijak se jfe živahno udejstvoval v tedanjem narodno - radikalnem dijaškem po-kretu in sicer v pravcu, ki je bil merodajen za Vso njegovo poznejšo politično dobo. Bil je prepričan Jugoslaven in svoji jugoslovanski misli je ostal zVest do groba. Največjo politično vlogo pa je Igral po smrti dr. Tavčarja kot voditelj samostojnih demokratov v Sloveniji, ki se imajo za vse svoje uspehe zahvaliti v prvi Vrsti njegovi neumorni pridnosti.
Bolehal je že od svoje rane mladosti. Proti zavratni sušici je iskal leka pri najimenitnejših zdravnikih, toda le z delnim uspehom. Pokopali so ga v nedeljo dne 30. junija ob veliki udeležbi njegovih osebnih in političnih prijateljev poleg njegove ranjke soproge, ki mu je umrla pred dvemi leti. Naj v miru počiva po težkem delu in trpljenju.
Znano nam je vsem, da naša slovenska zemlja ne more preživljati vseh svojih otrok tako, kakor bi to bilo potrebno. Ponekod je zemlja pusta in malo rodi, drugod zopet je zemlja silno razdrobljena, tako da skromne kajžarije nikakor ne morejo preživljati številnih rodbin. Poleg teh je pa še mnogo drugih vzrokov, ki silijo ljudi z dežele, da se ali izseljujejo v tuje kraje, ali pa jih vsaj silijo z dežele v mesto iskat kruha in zaslužka.
Kako je z našimi izseljenci v Ameriki in drugod, to je poglavje zase. Danes si hočemo enkrat ogledati razmere, ki navadrte čakajo uboge fante in dekleta z dežele, ki prihajajo za zaslužkom v naša mesta.
Kako je s fanti?
Fant si oskrbi pred svojim odhodom iz domače vasi pri županu svojo delavsko knjižico. Nekateri ne store niti tega, ker jim ni znano niti to, da se brez takega dokumenta težko daleč pride, ampak gredo v mesto kar na slepo srečo. Za svoje zadnje krajcarje si
preskrbi fant kakšno skromno prenočišče, če ga slučajno kakšen znan hlapec ne vzame pod streho v kakšen hlev, potem se pa začne tavanje po mestu. Fant tava po mestu dan na dan, postaja na raznih voglih, kjer se zbira brezposelni svet, navadno pa čaka zastonj. Dokler čuti pri sebi še kakšen novčič, še nekako gre. Prav pogosto se pa zgodi, da pade v kremplje kakšnim lumpom, ki ga znajo prav pošteno izkoristiti, potem pa rr- ja, kaj in kam pa potem? Srečen je, če more še domov. Mnogi pa dobe opravka s policijo, kar je že bolj nerodno in neprijetno. Srečen je, kdor zadene terno in dobi kakšno delo. Delati mora seveda vsaj spočetka za vsak denar. Še Bog, če je. Potem ga pa začne navadno preganjati bridka usoda neizučenega in nepoučenega delavca, ki živi od rok do ust.
Zakaj je tako?
To pride odtod, ker se za revne kmečke fante nihče ne briga in ker jih nihče ne poliči o razmerah v mestih in o razmerah na
pravi mlado gospa Mi ca. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo, jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam."
pere sam !
Varuje perilo!
delovnem trgu. Doma so reveži in nič ne bero, ker navadno še za kruh nimajo, kaj šele za časopise. Ko pride fant po delovno knjižico, mu jO dajo brez besedice pouka.! Izobražencem na deželi pa navadno niti v sanjah v glavo ne pade, da bi take revne fante poučili o posredovalnicah za delo, potem o Delavski zbornici, o podporah za brezposelne, o raznih delavskih organizacijah, o bolniških blagajnah itd. Naša »inteligenca« na deželi večinoma niti sama teh stvari ne pozna, ali pa se zanje niti ne zmeni, ker je šilno preobložena s težkim in napornim delom za razne gledališke predstave in podobne stvari, od katerih reven kmečki fant prav nič nima. "
Kako je z dekleti?
Še težavnejši je položaj za siromašna kmečka dekleta, ki prihajajo v mesta s trebuhom za kruhom. « >•- ■
Če ima taka revica kje kakšno znanko, se nekako gre. Navadno pa tudi znanke ne morejo dosti pomagati, ampak prepuščajo svoje tovarišice hočeš — nočeš mili ali nemili usodi, ker tudi časa nimajo, da bi se ž njimi pečale. Takšno sameato dekle najde čez noč včasih zavetje pri kakšnih starejših ženskah, in velika sreča je, če najde zavetje pri poštenih ženskah. Teh je pa malo. Prav pogosto se zgodi, da take starke poženejo mladi in neizkušeni podeželski cvet naravnost »na ulico« — no, vsaj veste kam. Posledica: Bolezen — bolnišnica — policija — »šub«.
O takih nevarnostih kmečko dekle doma ne izve nikdar nič. Nekaj je temu vzrok napačna sramežljivost, največ pa brezbrižnost onih, ki »delajo za narod«. Ko se oglasi dekle za poselsko knjižico, ne izve nič, v šoli nič, v cerkvi ali pred cerkvijo nič — ali je potem čudno, če takšno neizkušeno in nepoučeno revo lahko vsak mestni pobalin spelje, kamor jo hoče?
Če pa kmečka revica slučajno najde kje kakšno službo, se začne zanjo drugo poglavje življenjskega križevega pota.
Mi nimamo namreč še dandanes, kljub vsi naši »socialnosti«, prav nobenega modernega poselskega reda. Poselski red sicer imamo, toda ta je tako zastarel, da dopušča delodajalcem največje izkoriščanje. Nešteto je slučajev, da mora dekla vstajati že ob štirih zjutraj, do počitka pa pride komaj o polnoči. Hrano dobivajo dekle, kakor pač je. So ponekod človeške rodbine, to je res, še več pa je takih, ki bi zaslužile po par let zapora zaradi trpinčenja poslov. Plače so popolnoma neurejene. Nam so znani slučaji, ki kar vpijejo —-po gajžli, pa ne za deklo! In za vse te stvari se nihče ne zmeni!
Dunajska občina ima moderni poselski red, ki točno in jasno določa poselske pravice in minimalne plače za vse vrste poslov, moških in ženskih. Več da lahko vsak, ampak to, kar je v poselskem redu določeno, mora vsak plačati, ali pa ima opraviti z advokatom ali pa s sodiščem. Pri nas tega ni!
Koliko je pri nas poslov, ki bi vedeli, da »gospa« ne sme poslom dajati starih cunj za visoko ceno namesto izgovorjenega plačila v denarju. In koliko je poslov, ki bi se sploh upali nastopati proti »milostivim« tudi pred sodiščem in celo s pomočjo advokata? Vsaj se k advokatu niti ne upajo!
Lepa naloga.
Tem revnim in nepoučenim kmečkim ljudem moramo priskočiti na pomoč tudi mi po svojih skromnih močeh. Tudi ti reveži so ljudje in kri od naše kmečke krvi. Čeprav jim ne moremo pomagati z denarjem, ker ga žalibog nimamo, zato pa jim lahko pomagamo s poukom in z nasveti.
Mi imamo prav lepo organizacijo »Društev kmečkih fantov in deklet«. To so kulturna društva. Najvažnejši del vsake kulture pa je pouk in človečnost in skrb za one, za katere se jaa vsem l»žjem svetu nihče ne briga,"
Tedenski koledar.--
7.	julija, nedelja: ViKbald.
8.	julija, pondeljek: (Kilijan.
9.	julija, torek: Anatolija.
10.	julija, sreda: Amalija.
11.	julija, četrtek:
Pij. I.
12.	julija, petek: Mohor in F.
13.	julija, sobota: Margareta.
Sejmi.
8.	julija: Polšnik, Slanči vrh, Trava, Gradap, Pišece, Lemberg, Sv. Jur v Svečini, Breg pri Ptuju.
9.	julija: Tirna, Ljutomer, Kamnik.
10.	jul.: Dobava, Polj-čane, Pueonci,
11.	julija: Žužemberk
12.	julija: Horjul, Planina, Kranj, Zgor, Tuhinj, Jagnenca, Rogatec, Šoštanj, Sv. Marjeta v Slovenskih goricah, Planica.
13.	julija: Brezovo, Boštanj, Trebnje, Stari log, Koprivnica, Loče.
Valute.
Dati moramo za: Din
1 nem. marko 13 56 1 švic. frank 10-94 1 avstr. šiling 8-— 1 angl. funt 276-20 1 amer. dolar 56 84 1 franc. frank 2-22 1 čsl. krono 1-68 1 i tal. liro 2-98
Važna naloga naših kulturnih društev naj bo torej, da se pobrigajo z vso skrbjo haš za one siromake, ki zapuščajo svoje rodne domove, da jih po možnosti vsaj pred njihovim odhodom primerno pouče o vsem, kar jim je potrebno v mestu. Mi s svoje strani pa bomo storili vse, da bomo v našem listu opozarjali na vse stvari, ki so takim revežem potrebne.
^	po znižanih cenah
kakor: rokavice, nogavice, lepne refcee, kravate, lino damske, moško in eireika trlko-perilo, dišeče milo, terMee, Mpke, pe-trebšfcine sa šivilje, kreJdSe, tapetmt-Oke, čevljarje ln / sedlarje in«c
JOSIP PETEUNC, Ljubi)««
\blira Prešernovega spomenika za re4e. ?
»KMETIJSKA MATICA«.
VSEM POVERJENIKOM KMETIJSKE MATICE.
Gospode poverjenike obveščamo, da je uprava Kmetijske Matice sklenila pokloniti svojim marljivim poverjenikom novo darilce, ki obstoja v tem, da dobi vsak poverjenik, ki nabere poleg sebe vsaj še 10 članov - naročnikov, knjige Kmetijske Matice za svojo osebo popolnoma zastonj. — Prosimo Vse gg. poverjenike, naj se z nabiranjem naročnikov požurijo, da bomo v stanu določiti višino naklade. Obenem prosimo vse one tovariše, ki bi bili pripravljeni prevzeti poverjeništvo Kmetijske Matice, naj javijo svoj naslov Kmetijski Matici v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. — Komur je napredek in blagostanje našega kmetskega ljudstva pri srcu, se bo našemu, pozivu takoj odzval in s pridobivanjem čim večjega števila naročnikov dokazal, da je mož na svojem.me»tu!	'	-•
Onesnažena Sava. — škoda, ki Jo delajo kmetom na Posavju odpadki iz rudnikov v Trbovljah. — Odločen nastop Hrvatov proti
Trboveljski družbi.
Že več let se množe pritožbe kmetov, ki imajo svoja zemljišča ob Savi od Trbovelj dalje proti Zagrebu, da jim premogov prah, ki ga odnaša Sava iz rudniškega ozemlja, dela velikansko škodo. Vse pritožbe pa menda niso nič zalegle. Zakaj — to, recimo zaradi lepšega, nam ni znano.
Nedavno pa je objavil zagrebški »Ju-tarnji list« obširen članek o tej zadevi in sicer na podlagi strokovnega poročila, ki ga je izdelal po naročilu Združenja inženjerjev in arhitektov zagrebški inženjer g. Domači-novič. Iz tega članka, oziroma poročila, posnemamo sledeče:
»Premog, kopljejo v Trbovljah in v sosednih rudnikih že nad 50 let. Vsi ti rudniki so last Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Nekdaj so kopali premog na pri-prost način in v mali meri, pa se zato onesnaženje Save ni niti poznalo. Kolikor bolj je pa napredovala produkcija, toliko bolj je postajala Sava umazana, posebno še potem, ko so vpeljali za čiščenje premoga »separacijo«. Iz separacije v Trbovljah se izcedi na minuto 8 do 16 kubičnih metrov umazane vode.
Proti onesnaženju vode so se že 1. 1910 pritožili ribiči, ki jim je Trboveljska družba res dovolila 1600 kron odškodnine oziroma pomoči za obnovo ribarstva. Od takrat naprej pa pritožbe niso prenehale.
Pritožbe ugotavljajo, da v Savi nihče od Trbovelj pa tja doli do Žitnjaka (torej okoli 200 kilometrov daleč) ne more več napajati živine v nečisti vodi, da premogov prah onesnaži pesek, ki je potreben za stavbe, da se ta prah ob povodnjih raznese na sosednja polja, kjer zamori ali vsaj ovira vso rast, da nečista voda zamori vse ribe, da je Sava ne-porabna za industrijske svrhe, da se v Savi ni več mogoče kopati in ne prati in da vsa kopališča ob Savi izgubljajo svoje goste.
Na vse pritožbe so oblasti v Sloveniji naložile rudniku dolžnost, da napravi v vseh rudnikih čistilnice za vodo iz separatorjev. Take čistilnice so napravili res v Laškem in v Rajhenburgu, ne pa v Trbovljah. V Trbovljah so sicer tudi napravili čistilnico, ki je pa mnogo premajhna.
Zanimivo je, da je v Trbovljah že 1. 19B3 inžener Lavrenčič zgradil čistilnico, kjer je pridobil po 2 vagona premoga na dan. Ko pa je Trboveljska družba videla, da ji dela inž. Lavrenčič konkurenco pri prodaji premoga, je čistilnico odkupila baje za 1 milijon dinarjev, potem pa je obrat ustavila, tako da umazana voda dalje teče v Savo. Družba pravi, da se ji pridobivanje premoga v čistilnici ne izplača, še manj pa izdelava briketov iz pre-mogovega prahu.
Kam gre denar?
O Sloveniji trde mnogi, da je bogata dežela, večina tistih pa, ki v Sloveniji žive, pa pravi, da je v Sloveniji sama beračija. Kaj je res?
Dežela Slovenija je brez dvoma vsaj premožna, če že ni bogata. Naravni zakladi, ki jih krije v sebi slovenska zemlja, so veliki. Že to, kar vidimo danes, je jako lepo, še več pa utegne biti tega, kar še zemlja krije v sebi, ne da bi mi vedeli za to.
Poglejmo le bogate naše gozdove. Danes so sicer že bolj izsekani, ampak to se počasi Obraste. Potem imamo tu bogata ležišča rud, zlasti premoga. Potem svinec, cink itd. Bogastvo ijsiih vodnih sil pa je naravnost ne-
Trboveljska družba producira dnevno okoli 500 vagonov premoga. Pri toliki produkciji bi se dalo v čistilnicah lahko naloviti na dan po 10—15 vagonov premoga in zato ni dvoma, da bi se naprava čistilnic družbi sijajno izplačala.«
Nato našteva poročilo strokovna mnenja o neuporabnosti umazanega savskega peska za stavbarstvo in nadaljuje:
»Res je, da dajejo trboveljski rudniki narodnemu gospodarstvu po 500 vagonov premoga na dan, kar je vredno 1 milijon dinarjev. Res je tudi, da zaposluje 8000 delavcev in da plača letno 35 milijonov dinarjev davka.
Ravno tako pa je tudi res, da splava po vodi na dan 10 do 15 vagonov premoga, ki bi se ga dalo vsega poloviti. To znaša 7 do 10 milijonov dinarjev škode na leto. Res je dalje, da potrebuje Zagreb okoli 300.000 kubičnih metrov dobrega peska na leto, ki ga mora plačevati po 25 Din za meter dražje kakor pa bi veljal savski pesek. To je zopet zgube za 7 milijonov dinarjev na leto. Res je dalje, da pokvari nečista Sava na leto po 20 oralov dobre in rodovitne zemlje — tu je zopet škode za 2 milijona dinarjev na leto. Kje pa je škoda, ki jo napravljajo povodnji, ker se struga Save zasipava? In izguba zaradi propadanja ribolovov? Trudni ljudje se ne morejo v vročini okopati v čisti vodi in že urejena kopališča ob Savi in v Zagrebu propadajo.
Zato pa se mora to važno vprašanje, o
čemur bo v kratkem izreklo svojo odločitev ministrstvo za kmetijstvo, čim prej rešiti in priziv Trboveljske družbe od 25. junija leta. 1926. proti odločbi velikega župana ljubljanske oblasti od 12. junija 1. 1926. je treba kot neosnovan odbiti.«
Končno pripominjamo, nadaljuje »Jutar-nji list«, da se mora zagrebška občina, ki se je to vprašanje v prvi vrsti tiče, z vso silo zavzeti za to, da se prepreči vsa škoda, ki jo prizadeva nečista Sava Zagrebu in okolici.
Mnenju zagrebškega »Jutarnjega lista« se pridružujemo tudi mi v polnem obsegu v interesu naših kmetov na Posavju. Čudimo se le, kako je mogla ta zadeva tako dolgo počivati v varnih predalih ministrstva za časa bivših vlad.
Pa potrpimo — saj pravi narodna pesem »kar ni, se še lahko zgodi«. Mi pa smo prepričani, da bodo danes javni interesi velikega dela Slovenije in Hrvaške z Zagrebom vred močnejši kakor pa privatni interesi Trboveljske premogokopne družbe.
• * •
precenljivo. Kljub vsemu temu bogastvu pa vlada na deželi revščina in pomanjkanje!
To prihaja od tod, ker se večina bogastva, ki ga krije v sebi slovenska zemlja, nahaja v tujih rokah. Le nekaj primerov:
Trboveljska premogokopna družba, ki
izkorišča večino premogovnikov v Sloveniji, je delniška družba. Večino delnic pa imajo tujci, in tem pošlje družba vsako leto iz naše dežele 30 milijonov dinarjev (družba ima 1 milijon delnic, za vsako delnico pa znaša letni dobiček 30 dinarjev).
Elektrarna na Fali je veliko podjetje, ki preskrbuje z elektriko velik del mariborske oblasti in sega že tudi na sosednjo Hrvaško. Čisti dobiček roma vsako leto v Švico, ker so lastniki podjetja Švicarji.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah na Gorenjskem topi železo. V plavžih delajo slovenski delavci, čisti dobiček pa roma na Dunaj in v Italijo, ker imajo večino delnic v rokah Italijani.
V	Kranju imamo velike tekstilne tvor-nice. Lastniki so Čehi.
Tako bi lahko naštevali podjetje za podjetjem, a pri vsakem lahko ugotovimo, da ni v naših rokah, kar pomeni z drugimi besedami, da roma ogromna večina čistega dobička od naših naravnih zakladov v tujino. Slovenski ljudje imajo pač čast, da v teh podjetjih delajo, kar smatrajo nekateri seveda za veliko dobroto in vzvišeno milost, toda to, kar slovenski delavec pri-dela v pravem pomenu besede, torej čisti dobiček, to pojedo drugi!
Zato pa naj nam naši »narodni gospodarji« nikar več ne pojejo pesmic o slovenski industriji. Če sedita v kakšnem upravnem odboru ene ali druge delniške družbe kakšna dva Slovenca, res po milosti dunajske gospode, zato industrija še ni slovenska. Mi govorimo lahko le o industriji v Sloveniji, toda ta je vsa v tujih rokah. Ta tuja industrija pa odpošlje svojim gospodarjem v tujino na leto gotovo nad 200 milijonov dinarjev. To je pa znesek, ki se že pozna.
Kaj bi mi lahko naredili, če bi ostajal ta denar pri nas doma! "7
Važno priznanje.
V	svoji važni poslanici, ki so jo prebrali nedavno na kongresu čeških kmečkih organizacij, je rekel odlični voditelj čeških kmetov dr. Švehla med drugim tudi to, da bodo obstojale v kratkem na Češkem samo tri politične skupine: Agrarci (kmečka stranka), klerikalci in socialisti.
Te besede in pa sijajno uspeli kmečki kongres sploh so izzvale na Češkem silno pozornost. Pred silno kmečko organizacijo na Češkem imajo dandanes vse češke stranke velik rešpekt in zato sklicuje stranka za stranko vsaka svoj kongres, da zavzame svoje stališče napram mogočno se razvijajoči kmečki organizaciji.
Tudi češki narodni socialisti so sklicali na Binkošti kongres svoje stranke v slovečem kopališču Pištijan na Slovaškem. Kongresu je poslal svojo poslanico tudi češki minister za vnanje zadeve dr. Beneš, ki je eden najodlič-nejših članov stranke.
V	svoji poslanici pravi dr. Beneš med drugim:
»Uspešen je lahko samo tak političen pokret, ki vodi svojo politiko vljudno. Naš ideal mora biti politično življenje v zapadni Evropi. To bo obdržalo na vrhuncu našo demokracijo, pa tudi našo državo. Demokracija brez politično izobražene ljudske mase ni mogoča, ker se sicer izvrže v oligarhijo (vlada nekaterih oseb), ali pa v despotizem (vlada ene same osebe).
Vsaka stroka narodnega življenja je ozko zvezana z drugo. Ni mogoča industrija brez kmetijstva, ni producentov brez konzumen-tov, ni delavcev brez kmetov. Zato se v državi ne more vladati na korist samo enega stanu.«
Iz Besed dr. Beneša jasno odseva vpliv Švehlove poslanice češkim kmetom. Moč in pomen kmetov mora rad ali nerad priznati tudi narodni socialist dr. Beneš.
Apel na Macdonaida.
Tirolski Nemci so poslali brzojav angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonal-du, v katerem se mu zahvaljujejo, da se je zavzel za zatirane Nemce od strani Italijanov. Brzojav se glasi: Narod na Tirolskem Vam izreka svojo veliko zahvalo za Vaše izjave o perečem vprašanju narodnih manjšin, posebno kar se tiče potlačenih Nemcev v Južnem Tirolskem in Vas prosimo, da še v naprej propagirate mirno sožitje med narodi. — Brzojav so podpisali voditelji političnih strank.
DOPISI,
Medvode. Mnogo je še potrebnega dela v naši občini. Kar se je že v jeseni govorilo glede znižanja klancev in naprave mostov, bi bilo nujno potrebno izvršiti. Kmetsko ljudstvo bi moralo organizirati skupno prodajo kmetskih pridlekov. Na ta način bi izkupili mnogo več in trud in delo bi bilo vsaj delno poplačano.
Krška vas. Tombola prostovoljnega gasilnega društva v Krški vasi se bo vršila dne 14. julija t. 1.
Ljutomer. »Sokolsko društvo« ima svoj javni nastop v nedeljo dne 7. julija. Prosimo sosedna društva, naj se ozirajo na ta datum ter vabimo narodno čuteče občinstvo Murskega polja in Ljutomerskih goric, naj se v velikem številu udeleži nastopa domačega društva. Po telovadnem nastopu pristna prleška veselica z običajnimi in neobičajnimi atrakcijami.
Sovodenj. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 14. julija t. 1. ob 4. uri popoldne »Tekmo koscev«. S to prireditvijo hočemo pokazati našo stanovsko zavednost. Vsi, ki se zanimajo za ta naš kulturni pokret, se vljudno vabijo. — Strela. Dne 25. junija na večer je udarila strela v hlev g. Bogataja p. d. Spalovničarja. Strela je ubila dva vola in dve kravi. Hlev je zgorel do tal z vsemi stroji in poljedelskim orodjem vred. V tem okolišu je udarila strela na več krajih v zemljo.
Žalec v Savinjski dolini, dne 30. junija 1929. Obdelovanje hmeljskih nasadov se bliža svojemu koncu. Njih stanje je v obče zadovoljivo. Rastlina je povsem zdrava in le neznaten del poznega hmelja je okužen po pero-nospori, ki je na srednjepoznem hmelju ni, najti. Trte so večinoma dorastle do višine dro-' gov, oziroma žičnega ogrodja in se na zgodaj obrezovanih raslinah že vidijo prvi cvetni nastavki. — Društveno vodstvo.
Prostovoljno gasilno društvo Golo priredi v nedeljo dne 14. julija veliko slovesnost blagoslovitve nove brizgalne, združeno z vrtno veselico, ki se vrši pri Josipu Ponikvarju na Sp. Golem. Ob 1. uri bo blagoslovitev nove brizgalne in ob 2. uri pričetek vrtne veselice s sodelovanjem godbe. Vsi prispevki so namenjeni za kritje stroškov brizgalne in za napravo novih cevi.
NOVICE.
Proračun ljubljanske občine je finančno ministrstvo zavrnilo. Pretekli teden je občinski svet znižal proračun za 5 milijonov dinarjev, kakor je ministrstvo zahtevalo.
Plačala država. Beograjska občina je najela pri finančni skupini Blair 160 milijonov dinarjev posojila, katero bi moralo biti vrnjeno do 25. junija 1929. Država, ki je prevzela za to posojilo vse obveze, ga je tudi plačala, kakor poročajo zagrebški časopisi.
Gasilska slavnost v Ljubljani. Na sv. Petra in Pavla je ljubljansko prostovoljno gasilno društvo z veliko parado in svečanostjo proslavilo blagoslovitev nove avto-motorne brizgalne. Blagoslovitev je izvršil stolni kanonik g. dr. Opeka. Slovesnosti so prisostvovali starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk ter zastopniki vojske in civilnih oblasti.
Agrarni zakon. Beograjsko časopisje je poročalo pretekli teden, da se je vršila seja vlade, na kateri je poročal kmetijski minister g. dr. Frangeš o končnem zakonu o agrarni reformi. 0 vsebini zakona listi niso ničesar poročali.
Zadružna Zveza v Celju je imela svoj letni občni zibor v petek dne 21. junija. Po poslovnem poročilu, ki ga je podal tajnik g. Smodiš, je bilo izvoljeno novo načelstvo in nadzorstvo, ki je sestavljeno tako-le: Franjo R oblek, Žalec, kot predsednik; Franjo Piki, Žalec, kot I. podpredsednik; dr. Josip Zdolšek, Brežice, II. podpredsednik; potem dr. Leopold Boštjančič, Maribor; dr. Ernest Ka-lan, Celje; Ljudevit Plavšak, Št. Jurij ob Taboru; Franjo Mlinarič, Središče; dr. Franjo Šalamun, Ptuj; Vilko Senica, Žalec, in Ivan Vizovišek, Žalec, kot udje načelstva. V nadzorstvo pa: dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. goricah, kot predsednik; Matija Goričar, Mozirje, kot podpredsednik; Ferdo Poljšak, Zagorje; Josip Vester, Vitanje; dr. Anton Prus, Konjice; mag. Franjo Poljak, Radinci; Anton Koder, notar, Murska Sobota; Ivan Lavrič, Loški potok; Srečko Pečar, Št. Pavel pri Preboldu, in Srečko Robič, Limbuš, kot člani nadzorstva.
Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša- če se ne mučite. — Za pranje vzemite torej Schichtov »Radion«.
Srednjo kmetijsko gospodarsko šolo bosta ustanovili prihodnje šolsko leto mostarska oblast in mostarska mestna občina. Učni predmeti bodo sestavljeni tako, da se prilagode panogam kmetijskega gospodarstva v Bosni in Hercegovini.
Smrtna nesreča motociklista. V nedeljo zvečer sta trčila skupaj blizu železniškega prehoda pri Lescah g. Sartori iz Lesc in neki avtomobil. Motociklist se je smrtno ponesrečil in je že med vožnjo v Ljubljano na brzovlaku umrk ko so ga hoteli prepeljati v bolnico.
Žrtev strele. Ko se je vračal sredi nevihte domov, je strela ubila Rudolfa Avbelja iz Št. Janža. Ob času istega neurja je udarila strela v hišo Janeza Oblaka iz vasi Bransko pri Št. Janžu. Hipoma je bila vsa hiša v ognju. Do tal je pogorela hiša in gospodarsko poslopje.
Ljudsko šolstvo v ljubljanski oblasti. Po uradnih podatkih je bilo v ljubljanski oblasti 30. junija 1928. leta 445 ljudskih šol, od tega 9 zasebnih. Vsega skupaj je bilo 1621 razredov. Učiteljic je bilo i220, učiteljev 705. Šolo je obiskovalo 70.000 otrok.
Smrtna nesreča kolesarja. Ivan Gruden iz Gomišča pri Grosupljem je bil uslužben pri tvrdki z barvami Stane Derganc. V nedeljo 23. junija se je Gruden peljal s kolesom v Turjak. Ko se je ob desetih zvečer vračal domov je pri Pijavi gorici s kolesom spodrsnil in priletel v obcestni kamen z glavo, tako da si je prebil lobanjo in obležal na mestu mrtev.
V Španiji vrnjena ustavnost. Španski diktator Primo de Rivera je izjavil, da bo že letos na jesen vrnil državi ustavnost, tako da bo že drugo leto prišla na krmilo parlamentarna vlada. ,
Hudi študenti. Profesorji državne gimnazije v Krotošinu so imeli zaključno letno konferenco. Med konferenco so vrgli dijaki v konferenčno sobo bombo, ki k sreči ni napravila prevelike škode, niti zahtevala kakih človeških žrtev.
Zločin policijskega nadzornika. Mariborska policija je zasledovala svojega policijskega nadzornika, ki je te dni neznanokam pobegnil. Imenovani je bil od večih staršev ovaden, da je njihove hčerke v starosti od 9 do 11 let zvabljal z bonboni na dom ter jih nato oskrunil. Ovadbe pa menda niso odgovarjale resnici. — V četrtek, dne 27. junija so ga našli obešenega na Meljskem hribu pri Mariboru.
PODLISTEK
Peter Rosegger:
(Po naše pripoveduje Ivan Albrecht.)
(Nadaljevanje.)
Ko sta bila otroka oblečena — Julkica je smela danes obleči novo lodnasto jopico, ki jo je bila dobila od botre z vasi — nista niti dočakala močnika, tako se jima je mudilo venkaj v snežni, mrzli dan. Deček je hotel vzeti očetov cepin, ker je bil koničast, in z njim risati vse mogoče v drobni sneg, toda ta je bil že na vse zgodaj izginil z očetom daleč tja v les, kjer je dal letos baron posekati gozd in je imel na delu trideset drvarjev. To je bilo resnična radost za otroka, ko so se tako čisto in lepo odtiskovale v mehki sneg njune stopinjice in prsti in ko sta iz snega lahko oblikovala vsakojake možice ter jih postavljala na klop, kjer je sicer tako rad sedeval oče. Mnogo zabave je bilo z velikimi kosminkami, ki so počasi plesale okrog temnih jelk. Julkica je komaj pričakala, da so se prizibale doli. Lovila jih je z rokami ali pa tudi nastavljala obraz tako, da so mrzli čudežni lističi lahko padali na njena topla rdeča lica, dokler ni rekla stara mati, da to
ni zdravo. »Te drobljančke moraš imeti v čislih, dete,« je rekla potlej, »to so pisemčka, ki jih piše ljubi Bog v nebesih in jih pusti padati k ljudem, da bi ne pozabili nanj!«
To se je seveda zdelo dekletcu tako čudovito in ljubo, da je brž šlo povedat Anžku. Ta je ujel prav posebno veliko kosminko, da bi pošteno preiskal, kaj je napisano na njej. Snežinka pa se mu je raztopila na dlani in je imel le svetlo kapljo vode.
Ko je mati opoldne zakurila in se je dvigal čez streho kočice moder dim, je bila Julkica takih misli, da to pravzaprav ne gre, ker bodo vendar nebeška pisemca počrnela.
Sneg je naletaval in naletaval in otroka sta bila že vsa mokra, ko ju je babica spravila v kočo. Še njo samo je mrazilo in je prosila ženko, naj ji danes prinese močnik kar na zapečnik.
Po jedi, ko je bila ženka z delom v hlevu in kuhinji gotova, je prinesla otep slame in sveženj protja v sobo. Iz tega je pletla košarice za orodje, šivanje, pletenje in za kruh, ki jih je znala izdelovati prav lično in spretno. To je bil njen zaslužek čez zimo. Daleč tam zunaj, kjer se nehajo visoke gore in teče Murica, rasto vrbe. Kadar je prihajal Matevž iz »drvosca«, ji je vselej prinesel po sveženj protja s seboj.
Deca je morala krojiti vitre. Deklica se je poskusila včasi tudi v pletenju, vendar se
je vedno vse preveč gugalo, ker so bili njeni prsti še preslabotni. Anžek se je bil spravil nad staro mater. Pripovedovala naj bi spet pravljice ali karkoli. Znala je to tako lepo, da se je človek ni kar nič naveličal poslušati. Otroka sta tu in tam zavrisnila ali se včasih celo jela bati.
Stara mati je vedela o stvareh, ki so se pripetile tod okoli.
O življenju tam zunaj, o tem pač ni vedela nič. Preživela je vse življenje v tem dolu in ni prišla nikdar dalje nego na vas in doli v cerkev. Samo enkrat, ko je bila še mlada in je bila v Z. nova maša, je bila s svojim možem tam. To je bilo tako daleč, da sta morala spotoma enkrat prenočiti pri tujih ljudeh. Sicer ni videla stara mati nič sveta in je menila, da bržkone tudi ni nikjer tako prijetno in lepo nego doma v malem dolu kraj visokih gora. — Bojda je njen oče postavil to malo kočo pred grapo, da so jo njene pečine varovale pred vetrom in neurjem. Preživljal pa se je s kopanjem korenin. Po njegovi smrti je dobila kočico ona in se je orno-žila z mladim človekom, ki je večkrat prihajal semkaj, nabiral vsakovrstne zeli in pripravljal iz mravljišč »gozdno kadilo«. S tem je krošnjaril. Opravljal je ta posel skoz in skoz do smrti. Minilo je že nekaj let, odkar so ga bili odnesli iz koče. Tedaj je prevzel gospodarstvo Matevž, njegov edinec.
Dolarje bi rada. V okolici Kranja se potepa in po malem krade Leopoldina Eržen, 50 let stara postopačka. Tuhtala je in študirala dolgo čaisa, kako bi prišla do denarja, ter je končno pogruntala imenitno sleparijo. Preskrbela si je troje praznih pol, opremljenih s štampiljkami okrajnega sodišča v Kranju, ter na eno od njih napisala poziv za dvig 50.000 dolarjev pri Jadranski-Podunavski banki v Ljubljani, katere je podedovala po Antonu Kosmaču, svojemu zaročencu, ki je v Ameriki umrl. Na drugo polo je pa napisala poziv za 30.000 dolarjev. Tako izpolnjene pole je izročila Peterju Ropertu iz Srednje vasi pri Kranju in se skupno odpeljala v Ljubljano. Ropert je res pokazal listine uradniku banke, toda mesto izročitve denarja je izročil uradnik naivnega fanta policaju v nadaljnje ura-dovanje.
Dosledni bratje. Na debrecinskem pokopališču na Ogrskem se je obesil radi nesrečne ljubezni narednik Franjo Wagner. On je četrti brat, ki je končal na isti način svoje življenje, kakor njegovi trije starejši bratje. Pred dvemi leti sta se obesila dva, a preteklo leto en brat, vsi na pokopališču na železen nagrobni križ.
Voda vdrla v rudniški rov. V japonski premogovnik Kiušin je vdrla voda in zadušila 48 rudarjev. Tudi reševalni oddelek je utonil. ■
Pogrešani prekomorski letalci. Pretekli teden sta hotela preleteti dva španska letalca Atlantski ocean. Sredi med Evropo in Ameriko pa je aeroplan brez sledu izginil. Domnevajo, da se je pripetila nesreča in da sta letalca utonila.
Spajanje poljskih kmetskih strank. Na Poljskem obstoje in so posebej organizirane tri kmetske stranke. Te dni so poslanski klubi vseh treh kmetskih strank sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo na spajanje v eno enotno močno kmetsko stranko za celo Poljsko.
Špekulanti z žitom Ko kmet pospravi žito, že se pri njem oglašajo trgovci, ki od njega za mal denar pokupijo žito. Ti trgovci pa žita ne prodajo takoj, ampak ga shranijo, da ga spomladi dražje prodajo. Tako nič ne delajo, ali glavni zaslužek imajo navadno oni. No letos so se ti špekulanti temeljito spekli. Spomladi je cena žitu skoraj za eno tretjino padla, tako da so nekateri zgubili vse svoje premoženje. Enkrat eden, enkrat drugi.
Egiptovski kralj Fuad potuje že cel mesec po Evropi. Obiskal je vsa glavna mesta in prispel pretekli teden v Prago, kjer ga je sprejel predsednik republike g. Tomaž Ma-saryk.
Advokat
Dr. Jan že Novak
sprejema stranke
v Ljubljani
Tavčarjeva (Sodna) ulica 3
(pritličje).
Jadransko morje naj zgine! Nemški inženir Sorgel je naredil načrt, ki po svoji drznosti prekaša vse dosedanje. Po tem načrtu bi izginilo Jadransko morje in tudi del Sredozemskega. Učenjaki trdijo, da je Sredozemsko morje nastalo vsled raztopitve ogromnih ledenih mas v Severnem morju. Pred kakimi 50.000 leti je ta ogromna vodna množina predrla ožino Gibraltar in poplavila zemljo, kjer se nahaja danes Sredozemsko morje. Načrt predvideva tri jezove in sicer v gibraltarski ožini, pri Carigradu in pri Suezu. Jez pri Gibraltarju bi bil širok 50 m. Tako bi bilo morje zaprto in ne bi dobivalo več vode iz drugih morij in bi počasi izhlapelo, zakaj vse reke, ki se izlivajo v to morje, ne bi mogle nadomestiti izhlapele vode. Ako bi se ta načrt uresničil, bi skoraj gotovo nastala vojna med Jugoslavijo in Italijo za novonastalo suho zemljo. Jugoslavija bi po tem načrtu sploh ne imela morja.
General Avarescu poziva kmetsko vlado, da odstopi! General Avarescu prinaša v svojem glasilu uvodni članek, v katerem izvaja, da se Rumunija nahaja v težki gospodarski krizi, zato poziva kmetsko stranko, da odstopi in napravi mesto novi narodni vladi, v kateri naj bi bili zastopniki vseh strank. (Op. ured. Znano je, da je privedla Rumunsko v tako težko stanje liberalna vlada, ki ni imela in tudi nima nobene zaslombe v narodu. Pri zadnjih volitvah je zmagala z velikansko večino kmetska stranka, ki je tudi prevzela vlado.)
iii i m i i i ii ■ m [■■—i« i ni vi,^^^lan imfrjH.ftrfI~n
V Mehiki je prišlo do popolne sprave med državo in cerkvijo. Duhovništvo je zadovoljno s položajem, ki mu je odrejeno po ustavi.
Od pastirja do milijarderja. Topot ne gre za Forda, niti za Rotschilda, ampak za pastirčka iz Dalmacije Mihanovica, ki se je kot 18-letni deček preselil v Argentinijo. Priden in delaven se je izogibal pijači in slabi druščini. Zraven pa je imel še srečo, oženil se je z bogato vdovo in priženil poleg nekaj premoženja v denarju še eno ladjo. Začel je prevažati in graditi ladje eno za drugo, tako da je naraslo njegovo brodovje na 800 ladij in je bilo eno največjih na svetu, a gotovo največja pomorska sila v Južni Ameriki. Pozneje je spremenil svoje podjetje v delniško družbo in je 25% prepustil Angležem. V Buenos Airesu je imel 20 palač, 12.000 km2 zemlje v Argentiniji, torej več kot prejšnja kranjska dežela in tudi ogromna posestva v Paragvayu. Odlikovanja je imel od avstrijskega cesarja in tudi naslov baron, dalje od italijanskega, ruskega, angleškega in japonskega cesarja, toda kljub temu je ostal zaveden Hrvat in je v svojem podjetju imel zaposlenih na tisoče Hrvatov.
ZA SMEH.
Slišal sem, da je tvoja tašča nevarno zbolela.«
»Bolna je res, toda nevarno je pri njej
samo takrat, kadar je zdrava.«
* • *
Med prijatelji.
Tone: »Kdaj mi boš vrnil 100 dinarjev.« Peter: »Kakih 100 dinarjev?« Tone: »Saj ni tega dolgo, ko sem Ti jih posodil, ko si bil pijan. Zato se tudi ne spomniš.«
Peter: »Pa tudi denar sem Ti že vrnil.« Tone: »Kdaj?«
Peter: »Ni temu dolgo, en večer, ko si
bil pa Ti pijan. Zato se tudi ne spominjal.« * * «
Gost: »Kje je gostilničar?« Natakar: »Je pri krstu!« Gost: »Potem pa stopite, prosim, v klet in mu povejte, da ga čakam.«
Matevž se pa ni več pečal s koreninami in zelmi. Iztrebil je košček gozda, kjer je zdaj raslo žito in krompir. Ob potoku, kjer se je bohotilo brinje in šipkovje, je posekal to grmovje in ga na mestu sežgal, da je z ognjem zatrl tudi korenine. Nato je prekopal črno zemljo in jo zasejal s travnim in zeliščnim semenjem, da je v dveh letih rasla že čevelj visoka krma. Zdaj mu ni bilo več treba koz puščati v gozd in ju ne več izpostavljati nevarnostim, ki so jima pretile od lovcev, divjih živali in prepadov.
Ko je Matevž videl, da njegovo gospodarstvo uspeva, se je oženil z ubogim dekletom iz M. Mlada gospodinja je uredila še zele-njadni vrt in tako očedila kočico, da je bilo kar veselje.
Pa ti pride nekega dne grajski logar v dol, si vse to ogleda in vpraša Matevža, kdo mu je neki dovolil gospodariti tu na tujem gruntu. Gozd in dol in vse je last barona S. Koča stoji tu samo zbog njegove potrpežljivosti. Če hoče Matevž ta svet obdelovati, nima sicer baron nič proti temu, samo zavezati se mora, da bo robotal v grajskih šumah. Na to je moral Matevž pristati, sicer bi mu bili vse vzeli in razdejali.
Ker so rabili zunaj tam ob Muricj, kjer je imel baron tovarne, mnogo oglja, je najemal lastnik gozda drvarje in jih pošiljal z nabrušenimi sekirami v šume po planini.
Tako je tudi Matevž dobil delo na trebežu in prejemal dnino. Zdaj ni bil več primoran, da bi ostajal doma pri stari svoji materi, ker je njo in gospodarstvo oskrbovala pridna ženka. Ljudem doma se je storilo prav inako, kadar so mislili na očeta, ki v potu svojega obraza in v smrtni nevarnosti ob slabi hrani vse dolge dni gara in se žrtvuje za bore groše, da jih nosi svoji domačiji, pa za dobro bogataša, ki s pritrgljaji delavčevega zaslužka krmi svoje pse.
Ženka je tožno zrla venkaj v snežni popoldanski metež. Popustila je pletenje pa pletla in tkala misli v zimo, v ta žalostni čas, ki se je letos tako dolgo obotavljal in je le prišel.
»Na kaj pa neki mislite, mati? Ali mislite, da je zima le veliko lepša od poletja?« Zamišljena žena ni dala dečku, ki je tako vprašal, nobenega odgovora. Šla je, da podloži stari materi slamnato vzglavnico pod glavo, ker je bila zaspala na klopi za pečjo.
Zdaj sta morala biti otroka tiho ko dve miški. Po prstih sta se splazila v vežo, kjer sta spet smela govoriti na glas in se šaliti.
Drugi dan je obležala stara mati v postelji. Prehladila se je bila nekaj malega, pa ji ni bilo dobro. Bila pa je še prav vedra in je zabava mala dva, ki zdaj nikakor nista mogla več venkaj. Snega je namreč padlo že dokaj na visoko.
Dolge jelkove veje so se pod težo globoko sklonile, kolje v plotu okrog vrta pa
je nosilo visoke avbe. Samo za silo se je še dalo razgrebsti sneg, kadar je ženka hotela v potok po vode. Potoček je bil tudi že tako zasnežen, da ga ni bilo čisto nič videti in ne slišati, ampak je liki skozi kanal curljal dalje. Sicer vreme ni bilo mrzlo. Tudi vetrovno ni bilo in le nebo je bilo neprestano sivo in težko.
»»Drvarji vendar ne bodo mogli čisto nič delati,« je omenila ženka stari materi, ko si je z metlo ometala sneg s čevljev. »Potemtakem pride Matevž še pred soboto domov,« je odvrnila slednja, »ko le ni moč drvariti.«
Stara mati je ostala v postelji. Bilo ji je samo malo hladno in slabo, zamuditi pa itak ni imela kaj. —
Tako je minila prva polovica tedna. Ko se je v četrtek predramilo jutro, je bilo veliko veselje v koči.
Otroka nista mogla obuti čevljev.
Oj, saj sploh nista mislila na to ali sta pa menila, da v tem vremenu nikakor ne more priti. Miklavževo je bilo — in svetnik je bil prišel ponoči in naložil v čevlje jabolk in lecta in stari materi je nastavil lepo pisano ruto na okno. Julkica si sploh ni upala jesti teh rdečih jabolk. Zdelo se jih ji je škoda, ker so zrasla v nebesih. —
(Dalje prihodnjič.!
Na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
prične novo šolsko leto dne 16. »eptembra t. 1. Sol a je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetskeSsi-nove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25-—) za sprejem je pošjjjati ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šoie v Mariboru do 31. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnka; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo; 4. izpričevalo o nravnosti pri onib prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava starišev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava starišev ali varuha, ki refl^ktirajo na oblastni ali kak dritjf štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin aH varovanec "ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ajto učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki ne-povoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj ,z dobrim uspehom dovršena jjudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj. eksterni-stov (izven zavoda stanujooih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni popolno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno Din 150'—. Plačuje *se v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se v naprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim izpričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
Izobrazba vajencev. Tukajšnja zadruga lesnih strok je na svoji seji dne 23. junija sklepala o pred-izobrazbi vajencev, ki je posebno za sedanjo visoko razvito mizarsko obrt odločno premajhna. Dokler ne dvignemo te, tudi vsa reorganizacija obrtnega šolstva ne bo prinesla pravega uspeha. Najidealnejše bi bilo, da. bi imel vajenec mešČansko-šolsko predizobrazbo. V daftih razmerah to ni še povsem izvedljivo, vendar pa opozarja zadruga vse one starše, ki nameravajo dati svoje otroke v obrt, naj jih pošljejo po možnosti na meščansko šolo, kjer bodo dobili svojo splošno na-obrazbo, ki je predpogoj vsaki pravi in temeljiti strokovni naobraabi. Letošnja razstava na velesejmu je pokazala, da se vzgajajo tičenci na meščanskih šolah v pravem delovnem duhu. Naraščaja je skoraj že v vseh ob rtih preveS, zato opozarja zadruga mojstfov, naj jemljejo v uk le take dečke in deklice, ki imajo gotovo višjo splošno predizobrazbo. Izobrazba, ki je* zadostovala še pred nekaj leti za obrtnika,-ne zadostuje danes daleko več, še manj pa bo v bodočnosti. V: Ljubljani je že za večina obrti predpisana višja splošna predizobrazba. Cas bo zahteval vedno več. Na isti seji je tudi sklenil odbor, da bo zadruga naj-eriergičneje pobijala šušmarstvo, ki se je zelo razpaslo in ubija zdrav obrt.
NARODNI GOSPODAR
Privilegirana agrarna banka.
Dne 27. junija je objavil zagrebški »Ju-tarnji list« sledeči članek o Privilegirani agrarni banki:
»Beograjski list »Narodna Odbrana«., ni zadovoljen s konferenco bank (zagrebških, op. ur.), na kateri so sklenili, da podpišejo banke za 50 milijonov dinarjev delnic Agrarne banke. Kakor pravi ta list, je »navzoči vladni komisar g. dr. Vojin Gjuričič pritiskal na
R MET S KI LIST
navzoče zastopnike, da naj podpišejo vsaj to vsoto, rekoč, da bi mu bilo ljubo, če bi podpisali tudi vee»«
Isti list pravi dalje: »Med tem ko vidimo, kako se državni denarni zavodi trudijo, da vlože čim več denarja v novo Agrarno banko, pa naši denarni zavodi ne kažejo niti izdale-ka toliko ljubezni za našega oguljenega kmeta, kakor bi to bilo potrebno zlasti danes, v času težke kmečke krize.«
To pisanje je popolnoma neumestno. Ni naš namen, da bi branili banke in denarne zavode, ker je njihova stvar, da odločijo, kako bodo gospodarili s svojim kapitalom. Moramo pa ugotoviti, da ne verjamemo, da bi bil hotel vladni komisar »pritiskati« na zastopnike bank, da podpišejo kako določeno vsoto. Mi tega ne verjamemo, ker to tudi ni bilo potrebno. Mi smo brali uradna poročila o podpisovanju delnic in v uradnih poročilih stoji, da so vsi sloji podpisovali delnice za Privilegirano Agrarno banko z velikim navdušenjem in da je predvidena glavnica že pre - pisana. Na podlagi uradnih poročil je bil naval za podpisovanje teh delnic tako velik, da je bilo treba rok za podpisovanje podaljšati, da bi se moglo ustreči tudi onim, ki so hoteli še podpisati delnice, pa do tega še niso dospeli. Na podlagi uradnih poročil so samo državni uradniki podpisali na desetine milijonov, kar so oni storili sigurno prostovoljno, ne da bi bil kdo nanje »pritiskal«. »Pritiskali« so za časa vojne v Avstriji, ko so podpisovali vojna posojila. Takrat smo videli, kako se je pri vsakem podpisovanju vrtel' ves državni aparat. Vsi okrajni glavarji, vse občine, zadruge in vsi količkaj premožni ljudje so prejemali pozive, da podpišejo vojno posojilo. Ti pozivi so bili ob enem tudi grožnje: Kdor ni podpisal, ta je »gor plačal«, ker je bil osumljen, da je »pro.tidržavni element«.
To pomei beseda »pritiskati«, a tega pritiska pri podpisovanju delnic* Privilegirane Agrarne banke ni. Nam ni znano, da bi se bil ganil le en sam uradni organ, ki bi bil koga silil, naj podpiše delnice. Ce bi bili podpisovali delnice na ta način, da bi bili na ljudi »pritiskali«, potem bi bilo s tem že naprej povedano, da take delnice niso nič vredne, kajti tega, kar je nekaj vredno, ni treba nikomur vsiljevati. Narod, zlasti kmečki narod, ki se ga Agrarna banka tiče v prvi vrsti, ve dobro, če bo od te banke imel kaj koristi ali ne. In če uradna poročila pravijo, da je svet naravnost navalil, kdo da bo podpisal več delnic in da se je rok za podpisovanje zaradi tega | moral podaljšati, potem se to pravi, da so kmetje in sploh mali ljudje dobro razumeli, koliko je vredna Privilegirana Agrarna banka.
Zato je baš dobro, da banke niso podpisale mnogo, kajti kolikor manj delnic bodo imele v svojih rokah banke, toliko manj vpliva bodo imele na (Agrarno) banko. Za kmete, ki jim je ta banka namenjena, pa je tudi mnogo bolje, da imajo banke manj vpliva, ker je logično, da bodo zastopniki bank v Agrarni banki v prvi vrsti varovali interese bank, ne pa interese kmetov.
Uradni organi so zadovoljni z dosedanjimi uspehi podpisovanja delnic in zato tudi »Narodna Odbrana« nima vzroka za pritožbe.«
7
Naš gospodarski položaj.
Najuglednejši zagrebški list »Obzor« je objavil te dni sledeče poročilo iz Beograda:
»Narodna banka« je izdala danes poročilo o prvem tromesečju t. 1. Poleg čisto bančnih stvari vsebuje to poročilo tudi poglede na celokupni naš gospodarski položaj in na celokupno naše gospodarsko življenje, ki jih je objavila Narodna banka na podlagi dobljenih podatkov. V začetku poročila se ugotavlja, da se opaža v prvem tromesečju tega leta neko gotovo popuščanje v gospodarski delavnosti. Ne samo da je trpelo poljedelstvo, ta najvažnejša panoga naše produkcije, ampak trpele so tudi ostale panoge. Velike zapreke v prometu so otežkočale preskrbo industrije s surovinami. Mnogo je trpela trgovina, ki je imela občutne izgube, zlasti na deželi, kjer je bil mali trgovec oškodovan od svojih kmečkih odjemalcev. Na kraju tromesečja pa se je že opazila neka večja aktivnost. Statistični podatki govore sledeče:
Povečalo se je število brezposelnih in sicer skoro za 10 procentov. Preteklo leto je bilo v istem času 6823 brezposelnih, danes pa jih je 11.779. Število konkurzov je znašalo preteklo leto 266, letos pa 308. Natovorjenih vagonov se je prevozilo preteklo leto 334.893, letos pa le 314.523. f g
Vrednost zunanje trgovine je znašala lansko leto 3287 milijonov dinarjev, letos pa le 2959 milijonov dinarjev. Ravno tako se ugotavlja padec državnih dohodkov, i monopol-skih i carinskih. Poročilo naglasa, da je vlada od 6. junija čvrsto odločna, da ozdravi gospodarske razmere. £
Obtok denarja je znašal 22. marca 1. 1. 5085 milijonov dinarjev, kar je najvišje število v poslednjih letih.
Nato se bavi poročilo s stanjem Hipote-karne banke in Poštne hranilnice: Naglaša se važnost nove Privilegirane agrarne banke.
Na koncu se poročilo peča z gibanjem cen in ugotavlja, da so se cene vsak mesec dvignile, tako da je indeks Narodne banke znašal v januarju 104, v februarju 105, a v marcu 106 v primeri z letom 1926. (To se pravi: če je kakšna stvar veljala januarja meseca leta 1926. 100 dinarjev, je veljala januarja meseca letos 104 Din, meseca februarja 105 Din, a marca meseca že 106 Din.)
Pogovor dveh konj po dirki.
(Iz »Delavske politike« od 26. junija.)
Po športnih poročilih posnemamo naslednjo bajko:
»Ti, šimelj, zakaj dopuščaš, da ti čepi za tilnikom grbasta pisana opica, te zbada z ostrim železom pod rebra in pretepa z bičem skoro do smrti?«
»Ljubi pram, ne vprašuj tako neumno. To vendar mora biti takol«
»Zakaj?«	......
»Zato. Sveta naša dolžnost je, da žrtvujemo vse: pljuča, srce, mišice in živce boju in zmagi. To mora biti geslo konja.«
»Zakaj se moramo boriti in zmagati?«
»Prvič zaradi nagrade, drugič zaradi časti!«
»Ali teh ne prejemamo mi, ampak naši. lastniki.«
»Zato nas pa lastnik prijazno potreplja po plečih, če smo bili pridni. O, kako prijetno dene to zvestim konjskim plečani!«
»In kaj si misliš, če ti pri dirki pojemlje sapa, da že več ne moreš dalje, ali da se utegneš zgruditi in poginiti na mestu?«
»Tedaj si mislim: Vzdržati treba! In da morem vzdržati, mi »pomaga« lastnik z ostrogami in bičem.«
»Ali nisi nikdar mislil na to, kako bi se jezdeca otresel?«
»Nikdar! Kako moreš kaj takega vprašati? S srcem in kopitom sem vdan lastniku.«
Laneno olje, tirnež, emajlne ln ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDIČ-ZJINKL, d. z o. z. tovarna olja, firneža, laka in bari
LJubljana-Medvode. Lastnik Franjo Medli.
Podružnica Maribor - Novi Sad.
Levoročni r.FLflCHSTEP" Cylinder
Znano Je, da so najpreclznoje ŠIVALNI STROJI
znamke Grffasrter bi Adler aa dom, obrt in Industrijo
T*£Mm garancija. Uflodai plačila! pogoji !• prt
Josip Peteline
LJubljana, ZzZ&rrzg
K O S E
la KRANJSKE OBLIKE
turSke, a la peklen* ske in »VULKAN"
, garancijo) b^Ma^ 1(301116
ter prvovrstne
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
IIHIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
ima v zalogi
»EKONOM"
Osrednja gospodarska zadruga
Ljubljana, Kolodvorska ulica 7
JAVA" pšenična kava
je »vrstna, ielo redil na in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Priiona kale »Javac k. d., Beograd, Lomina ul. 11/f.
Kmetje!
Podpirajte trgovce, ki oglašajo v našem listu!
osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, Kolodvorska 7
ima stalno v zalogi:
Umetna gnojila: Kalijevo sol, superfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik L dr
Seno In pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja.
C« 50 M a<ara
P•«•«•
>Cešniku<
Ljubljana, Lfogorjera uHca
Najbolj« aakup dobrega in trpežnega blaga m ionske la nofte obtok«.
SikM, »tofi, kupni mm <«lko ia aaglalka. PMjrtBM* •»>
O0l«Jta al nlH*l
V vsakem kraju zastopnike
za prodajo šivalnih, pletilnih in pi salnih strojev, koles itd. - Zelo dobri
pogoji. - Ponudbe na „CENTRA" Ljubljana. Poštni predal 248.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
LJUBLJANA
o. o.
ie m rfabafot
Premog« domači in inozemski aa
domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaiki premog vseh vrst
KOkS, livarniški, plavžarsfei in plinski.
Briketi.
PROMETNI ZAVOD ZA PRENOG LJUBLJANA, Miklošičeva c. 15/1.
■
Trgovski lokal
za trgovino z mešanim blagom, z inventarjem in stanovanjem, v bližini farne cerkve v večji vasi ljubljanske okolice se za daljšo dobo odda v najem. Naslov pove uprava »Kmetskega lista".
Bolni živci
Kolikor ]• v letu dni, skozi toliko postal trpljenja mora Iti nervozen človek, ker slabi, Izčrpani živci mu otežujejo življenje In mu provzročajo mnogo bolečin. Trganje In zbadanje, omedlevica, napadi strahu, eno- ali obojestranski glavobol, šumenje v ušesih, mgljanje pred očmi, motnje v prebavi, nespečnost, znojenje, trganje po mišicah, nesposobnost za delo in mnogi drugI pojavi so redne posledice slabih, zmučenih in bolnih živoev.
Kako
se oprostite te stiske?
MoJa ravnokar IziSla knjiga razpravlja • preparatu, kateri Je postal vrelee dobrote za človeitvo. Podpre na uprav čudovit način delavnost telesnih organov, krepča hrbtenico In mozeg, kakor tudi mišice in ude, daje moč in voljo do življenja.
V borbi za zdrave živce j
ustvarja to sredstvo često čudeže, vodi hra-nivo snovi do najskrajnejših mest tvoren}« I krvi, oživlja, okrepljuje ln obdrži človeka 1 mladega in svežega. Vredno Je, da se sami prepričate, da Vam ne obetam nič neresničnega, ker hočem skozi tekoča dva tedna vsakomur, kdor mi piše, brezplačno In franko poslati eno malo škatlico na poskuSnjo, kakor tudi knjigo nekega izkušenega zdravnika z itmogostransklm in dolgotrajnim izkustvom, kateri se Je tudi sam boril s to boleznijo.
Napišite mi Vaš točen naslov in hotem Vam takoj poeiatl, kar sem obljubil.
Ernst Pasternack, Berlin, S. O.
Michaelkirchplatz 18, Abt. 816.
La MIKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRO 19
Naročajte ln širite »KMETSKI LIST«!
MMOIIIMIIHIBII
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu hiiimii™!«)^
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
JKa&m poitne hranilnice itev. H.»57 REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brzojav: >Km*Uki dom* Telefon tW
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica i
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%,	STANJE VLOG S5,000.000 DINARJEV "•C
pri trimesečni odpovedi po 7%%, brez odbitka davka na rente	JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog
Strankam nudi brezplačno poitne položnice ta nalaganje denarja. — Vloine knjiiice drugih zavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovania. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti sastavi premičnin in vrednostnih, papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12H in od S — M, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — lt%.
<9k	O	^
Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, pritličje, poleg stolne cerkve.
KILAM Mil VI JE i — Za koseoreij >Km*tak««a lata«! SVUT PUCKU, — U tiskar »a >«wk»iv a IPSHAEKg, 1$M|nn£,