Iz naše stanovske organizacije, Gibanje okrajnih druStev v Sioveniji. Vabila: = ŠMARSKO - ROGAŠKO UCl- TELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 14. junija 1924 ob 10. uri v šoli na Slatini. Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Zapisnik. 3. Predavanja: Fr. Zidar: Etika. T. Volavšek: Slovnica v službi pravopisja. 4. Razgovor o disciplinarnih predpisih za učiteljstvo. 5. Slučajnosti. Polnoštevilni odbor se naj zbere četrt ure pred zborovanjem v šoli. — Predsednik: H. Šumer. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLN.JELENDAVSKI SODNI OKRAJ zboruje v sbboto, dne 7. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v Dolnji Lendavi v risalnici državne meščanske šole. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Sklepanje o predlogu ljubljanskega učiteljskega društva o fondu za stanovski naraščaj. 3. Določitev kandidatov za stalni konfereneni in knjižnični odbor (3 člani). 4. Določitev delegatov za pokrajinsko skupščino UJU poverj. Ljubljana v Krškem dne 5. in 6. julija t. 1. 5. Slučajnosti. Skupno zborovanje učiteljskih društev Dolnja Lendava, Cakovec. Varaždin iti Ormož se odgodi na jesen. — Predsednik: Golob Franjo. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKl ŠOLSKI OKRA.I. Učitelj- sko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v sredo, 4. junija t.' 1. ob 10. uri v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Volitve delegatov: a) za pokrajinsko. b) za glavno skupščino. c) zastopnika pri odkritju spominske plošče D. Trstenjaku. 4. Predlogi. 5. »Delovni princip v element. razredu«, podava tov. M. Godec. 6. Slučajnosti. — Poravnati bo treba društvenino za prvo polovico tekočega leta. pa seveda tudi prejšnje zaostanke. — Vsem članom(icam), ki se še letos niso udeležili niti enega zborovanja, se želi pri tem zadnjem zborovanju v tekočem šolskem letu predstaviti odbor. — P. S. Vsi tovariši(ce) se poziv- ljajo, da temeljito preštudirajo pravila S. U. U. S.. objavljena v zadnji številki »Učit. Tov.« in stavijo na zborovanju tozadevne (pismene) predloge. Isto velja glede disciplinarnih predpisov. = Kranj. Učiteljsko društvo zboruje v sredo 4. junija dop. ob 9. uri v Kranju. 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 2. Volitev odbora in delegatov za pokrajinsko skupščino. 3. Referati določeni od viš. sol. sveta za konferenco. 4. Slučajnosti K polni udeležbi vabi odbor. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO p r i r e d i v s r e d o , 4. junija 1924 celodnevno zborovanje, ki se vrši v telovadnici na I. mestni deški osnovni šoli na Ledini. — Začetek ob 9. uri dopoldne. D n e v n i red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Poročilo o seji širšega sosveta UJU v Celju. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora (izrekovalne napake). Nadaljevanje predavanja g. ravnatelja Grma. 5. Zgodovinski razvoj stare Ljubljane s posebnim ozirom na njene znamenitosti. Predava g. Potoonik Alojzij. 6. Naše stališče v zadevi SUU-sa. 7. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Krškem. 8. Slučajnosti. P o p o 1 d n e: Izlet na Kodeljevo. Ogledovanje znamenitosti gradu in cerkvice v Štepanji vasi. — Odbor. = Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje o priliki svojega izleta v sredo dne 4. junija 1924 ob 9. uri v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Stanovske zadeve. 3. »Delo učiteljstva v kmetijskem zadružništvu« — predava g. Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. 4. Volitev delegatov za glavno skupščino UJU. 5. Predlogi in slučajnosti. — Zaradi kosila se naj vsakdo javi vsaj dva dni pred zborovanjem pri tov. Drago Majer, nadučiteliu v Šmarjeti s pristavkom. kako kosilo želi (cene 15, 17*50 Din, z močnato jedjo 6 Din več). PevcF(ke) prinesite s seboj Mohorjevo pesmarico II. del. Polnoštevilna udeležba vseh članov in članic je stanovska dolžnost. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtck. dne 5. junija t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mladike« v Ptuju po običajnem dnevnem redu. Tov. Copič predava o »gačenju živali«. tov. Komac pa o »telovadbi v ljudski šoli«. — Pridite vsi! Pred zborovanjem je ob ' i9. uri o d b or o v a s e j a istotam. — Predsednik. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 8. marca 1924 v Konjicah ob prav povoljni udeležbi. kajti od 58 članov je bilo navzočih 46. Po dobro uspeli hospitaciji v V. razredu deške šole otvori tov. predsednik redno zborovanje, pozdravi prisrčno vse navzoče in se zahvali razredni učiteljici tov. M. Kavčevi za predavanje. Razgovor o temi sami odpade radi pičlo odmerjenega časa. Dopisi. Mnogi došli dopisi se vzatnejo na znanje. Z ozirom na dopis učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico glede delitve šolske uprave. se izreka učileljstvo konjiškega okraja za skupno. torej nedeljeno šolsko upravo v Ljubljani — ločeno od politične —, ki pa se mora ozirati v čim večji meri na šolske zadeve v mariborski oblasti. Kronika kebeljske šole. Tov. A. Strigl nam oriše najprej zgodovino kebeljskega okoliša z obema gradovoma in drugirni zanimivostmi, čemur sledi nato razvoj šole od prvih pričetkov do današnjega dne. Izvrstno poročilo spopolnjuje še tov. nadzornik Jurko s črticami iz živIjenja prvih učiteljev kebeljske šole. katerili se še spominja iz svoje mladosti. Tov. predsednik se predavatelju in tov. nadzorniku prisrčno zahvaljuje za zanimivo poročilo. Sklepi: 1. Sklene se, da priredi učiteljsko društvo koncem marča oziroma v začetku aprila enodnevni knjigoveški tečaj. katerega bi oziroma bo radevolje vodil tov, A. Berce iz Špitaliea. 2. Za nagrobno spominskoploščo pokojnemu tov. R. Božičniku prispeva vsak član (izvzemši poročene učiteljice) ob priliki prihodnjega zborovanja po 10 Din. Resolucija: UJU pov. Ljubljana se naproša, da posreduje pri prosvetni centrali, da ne sili naših šol k nabavi vseh mogočih knjig in brošur. ker zato določeni zneski v proračunih krajnih šolskih svetov nikakor ne zadoščajo. + KAMNIŠKO UCITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v četrtek, dne 13. marca 1924 v šolskem poslopju v Radomljah. Od 74 članov nayzočih 39. Otvoritev in poročila. Predsednik tov. Tomo Petrovec je pozdravil navzoče, predvsem- pa na novo vstopivšega člana našega društva gosp. nadzornika Kanteta. Prebral je tudi poslovilno pismo učiteljic ženskih ročnih del tov. Kati in Neže Potrato, v katerem opisujeta težak položaj. v katerem se nahajata obe. ker sta vsled redukcije izgubile službo. Poslavljata se od drustva, kateremu sta bile vedno zveste članice in prosita, da bi se njuno pismo ponatisnilo v »Narodni Prosveti«. Nato se je prebral in odobril zapisniv zadnjega obenega zbora. Predavanje. Tovariš Ciril Petrovec nam je podal nato krasen reierat: Učitelj, označen v slovenski literaturi in njegovo socialno stališče. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se pismeno opozori one tovariše. ki se brez vzroka odtegujejo učiteljskim zborovanjeni. Nato so se obravnavale še interne zadeve društva. Končno se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca aprila v Radomljah. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v petek. 1. aprila v telovadnici na Ledini. Točno ob 9. uri je predsednik otvoril zborovanje s kratkim nagovorom in poročilom. Končno je pozval vse članstvo, naj se z vso energijo udejstvuje na gospodarskem polju v dobrobit stanu in vseh gospodarskih podjetij, ki so direktni ali indirektni zaščitniki našega stanu. Tajnik je nato kratko poročal o raznih ukrepih in sklepili, ki so bili sklenjeni na odborovih sejah, dalje o došlih in odposlanih dopisih društva, o konštituiranju posameznih odsekov in kor.čno o formuliranem protestu zoper zapostavljanje osnovnošolskega učiteljstva in srednješolskih profesorjev, ki je bil sprejet na društvenem občnem zboru. Predavanje: G. ravnatelj gluhonemnice tov. Fr. Grm je obšimo predaval o zanimivi strokovni temi: »Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora«. Predavatelj je najprej govoril o ustroju živčevja in opisal prav na kratko njega delovanje. Pri možganih *se je malce dalj pomudil; označil je njih glavne sestavine, centre in asocjativne proge, ki so važne pri nastanku in razvoju govora. Nato je prešel k percepciji govora, poudarjajoč, da je prav sluh neprecenljive važnosti za dojemanje glasovnega govora in da optično in kinestetično zaznavanje nikakor ne more nadomestiti izgube sluha. Zelo zanimivo in interesantno je opisoval notra-, njo zgradbo govora, označil asociativne proge med posameznimi percepcijskimi, središči (predstavišči), kar je utrdil in poglobil s tozadevnhni jasnimi in shematičnimi slikami. Govoril je dalje o pojmu in njega asociaciji z besedo itd. Po shemi je tolmačil poslušalcem, kje in kako slišimo govor, kje ga spoznamo, odkod mu donašamo vsebino, odkod pride pobuda pri spontanem govoru, kod in kam odteče in kako učinkuje, da nastane artikulirana beseda. Nato je začel razpravljati o govornih motitvah, navedel nekaj prav zanimivih primerov. a snovi ni mogel skončati, četudi je domalega govoril poldrugo uro. Na splošno željo vseh poslušalcev je obljubil da bo nadaljeval razpravo na prihodnjem zborovanju. Vsi navzoči so z napeto pozornostjo sledili lepim in poljudno-strokovnjaškim izvajanjem; uverili so se. da so taka psihofiziološka predavanja o govoru zelo koristna za vse vzgojitelje, ki si hočejo razširiti znanje in obzorje. saj imajo ravno vzgojitelji največ opravka z govorom. Nato nam je dr. Stane Rape podal izčrpno kritiko Žgečeve brošure »Problem vzgoje najširših plasti naroda«. Kritik je pregledno podal temeljne misli, katere je pisatelj oživotvoril in jih hotel vliti v besedo, vzroke in motive, ki so ga dovedli do nazorov o. današnji človeški družbi in nje notranjem ustroju ter orisal slabe strani moderne družbe. Nato je podal splošna vzgojna načela. ki jih zagovarja Žgeč! ter se z njimi v celoti strinja, kot se v splošnem strinja vsak vzgojitelj. Končno je temeljito utemeljeval in obdelaval II. del brošure, rekoč. da so pota, ki vodijo do vzgoje samega sebe in vselr plasti jako pogrešena in možna samo pro-r» blematično na papirju. nikdar pa v praktičnem življenju. Govornik je za svojo oceno žel zasluženo zahvalo in pohvalo. Po kratkem blagajnikovem poročilu se sprejme predlog. da ostane članarina tudi za 1924. leto 100 Din letno. akoravno so se pojavili med debato predlogi po zvišanju članarine. Pri slučajnostih se je razvila živahna stvarna debata o različnih stanovskih zade\rah učiteljstva sploh in so bili soglasno sprejeti odborovi predlogi glede društvenega stališča napram zapostavljanju z učitelji poročenih učiteljic in glede nastavljanja ženskih učnih oseb na mestnih deških osnovnih šolah. Predlogi se pošljejo centrali v nadaljno postopanje. Po nekaterih osebnih interpelacijah je društveni predsednik zaključil dobro uspelo zborovanje ter povabil vse članstvo. naj se udeleži popoldanskega ogleda pivovarne »Union«. Popoldne se je zbralo nad 60 članov in članic ter si ogledalo popoln obrat razširjene pivovarne, vse njene moderne naprave za izdelovanje piva in slada pod vodstvom posarneznih delovodij, katere je podjetje dalo na razpolago posetnikom. Po ogledu je posetnike pokrepčalo vodstvo s pecivom in pivom in je vsem udeležencem minulo popoldne v veseli. neprisiljeni zabavi. J. L. + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zboro-valo dne 5. aprila na deški osnovni šoli v Kranju. Po običajnem pozdravu povabi tovariš predsednik univ. prof. gosp. dr. Vebra, da predava o obljubljeni lemi »B i s t v o fantazije«. Gospod profesor je sijajno razrešil zamotani problem o fantaziii, in sleliern izmed navzočih se je prepričal. da visokoučeni mož ni samo velik mislec, temveč tudi izboren pedagog, zakaj predaval je tako nazorno. da srao.z lahkoto umeli bistvo fantazije. Živahna zahvala od strani učiteljstva je bila umestna. Gospod dr. Kuščer je obravnaval o »S o k o l s k i i d e j i i n u č i t e 1 j s t v u«. Ker bo razprava priobčena v »Popotniku«. opozarjamo radi njene velike važnosti že zdaj nanjo. K dr. Kuščerjevemu poročilu se je sprejela na predlog tov. Horvata resolucija: Sokolska župa za Gorenjsko naj otvori tečaj telovadbe za učiteljstvo. Ta tečaj pa naj ne bo v počitnicah, ampak med šolskim letom. Nadzornik Rus je bil mnenja, da se bo dobilo za tečaje primerne dopuste. Tov. Rojina vpraša. če smejo šolski otroci telovaditi v sokolski telovadnici. Okrajni solski nadzornik je mnenja, da lahko. če lokalni faktorji to dovolijo. Fr. Rant govori o »Socialnih ustanovah«, in sicer o obligatnem življenskem zavarovanju. Večina učiteljstva je bila proti takemu zavarovanju, pač pa se strinja z Zahrastnikovim predlogom. Društveni odbor naj izdela pravila, glasom katerih se članarina dvigne toliko, da se ustanovi rezervni fond, iz katerega bi podpirali člane, ki na to reflektujejo, ob bolezni ali smrti. Zbirali bi se tudi prostovoljni darovi. Toplo se priporoča tudi »Samopomoč«. — Tovariš Rojc govori o uradovanju voditeljev; nadaljeval bo še ob prihodnjein zborovanju. -h UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRA.I je preložilo svoj občni zbor na 2. aprila 1924. Vršil se je v Vuhredu. Udeležba: 22 članov izmed 34. Pozdravita se novodošla člana R. Pegan iz Vrat in Vikt. Brandstetter iz Ribnice. Tov. predsednik otvori s pozdravom občni zbor ter konstatira sklepčnost istega. V kratkih, jedrnatih besedah poroča o delovanju naše organizacije v splošnem. Temu slede dogodki iz naše organizacije v splošnem in na šolskem polju v tem društvenem letu. Kot vesel pojav se konstatira dejstvo, da je v našem okraju vse učiteljstvo včlanjeno v našem društvu. Naši organizaciji je treba moralne in go-spodarske podpore. — Priporoča naročila le pri naših stanovskih gospodarskih podjetjih. Referat tov. O. Bračičeve: »Josip Stritar občudovanec slov. naroda in ljubljenec mladine«, nam je nudil res užitek. Bil je zanimivo ter obširno in temeljito sestavljen. Tov. predsednik se ji zahvali ter želi. da naj pridejo slični referati še večkrat na dnevni red. Tov. Visočnik nam je podal kratko poročilo o sestanku »Učiteljskega društva mariborske oblasti« in o občnem zboru »Učiteljskega doma«. »Pravila« in »Poslovnik« za naše društvo je sestavil marijivi tov. predsednik I. Womer. Pregledala sta iste ter dostavila svoje opombe tov. Golob in Lešnik. »Pravila« in »Poslovnik« se po zelo živahni debati soglasno sprejmeta. Namesto — zaradi bolezni odsotnega tov. S. Viherja — našega zastopnika v okrajnem šolskem svetu — prečita njegovo poročilo tov. predsednik. Iz tajnicinega poročila posnamemo da je naše društvo zborovalo štirikrat, imelo je en sestanek šolskih vodij in ogledov ter vsega skupaj 11 predavanj. oziroma poročil. Društvo je delovalo v obče marljivo in plodonosno. Blagajniško poročilo tov. I. Robiča, našega vestnega in marljivega blagajnika, je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Blagajna je v najlepšem redu. Izreče se mu najtoplejša zahvala. Novi odbor: predsednik J. Golob; podpredsednik U. liauptman; blagajnik J. Robič; namestnik A. Visočnik; tajnica R. Kogelnikova; namestnica M. Brandstetterjeva; odborniki: S. Viher, I. Vidmarjeva, I. Womer; nam. Pirjevec; preglednika računov: M. Pivec, D. Kogelnik. Razsodišče: predsednik I. Robič, nam. J. Golob; prisednika: S. Viher, M. Černovšekova; nam. I. Vidmarjeva. I. Womer. Sklene se soglasno sledeči protest: 1. Protestiramo proti redukciji učiteljic ženskih ročnih del, osobito ker so se v našem obmejnem okraju reducirale vse učiteljice ženskih ročnih del in z njimi tudi vsa sistemizirana mesta. Kar je bilo že pred 50 leti potrebno za to panogo pouka. se je danes uničilo. Se-li na tak način namerava podpirati obmejno šolstvo. 2. Tov. Vollmeier predlaga štetje službenih let, na visoko ležečih šolah: 8 mesecev za 12 — potem 10% doklado od plače. Sklene se tozadevni predlog za ves okraj poslati obmejnemu odseku. Prihodnje zborovanje se določi na 21. majnik na Kapli. + CERKNIŠKO - LOŽKl KROŽEK LOGAŠKEGA UČIT. DRUŠTVA je zboroval dne 5. aprila t. 1. v Grahovem. Navzočih 34 članov. Otvoritev. Tovariš Žnidaršič otvori zborovanje s pozdravom osobito na nove člane ter se spominja pokojnega nadzornika Andreja Šesta, povdarjajoč njegove vrline in njegovo trpljenje. V znak sožalja vsi navzoči vstanejo. Želeč sreče vsem, ki se udeleže sposobnostnih izpitov preide k drugi točki. O najbistvenejših razlikah med slovenščino in srbohrvaščino predava tov. Žnidaršič. Razprava je bila zanimiva in obširna. predelujoč vse govorne razpole. K učenju srbolirvaščine toplo priporoča večkratno čitanje tozadevnih knjig, a ne toliko slovnice_> Poučevanje verouka na osnovnih šolah v Srbiji, predava tov. Kosin. Ker je sam tam potoval, je bila ta točka tudi zanimiva. Naglašal je. da poučuje tam verouk posveten učitelj, a pripravo za razne zakramente tamošnji duhovnik-pop, a izven šole. Tudi nima pri šoiskih oblastih nikakega mesta. Zato tam klerikalizem nirna moči, a ljudje so vseeno verni. Poročilo krožkovih funkcijonarjev. Poročilo blagajničarke in tajnika se vzame na znanje. Pregledovalca najdeta račune v redu. Volitev novega odbora. Tovariš Pikl predlaga stari odbor. Soglasno sprejeto. Slučajnosti. Tov. Žnidaršič omeni, da mnogo tovarišev ni prevedenih, češ, da niso še naši državljani. Poverjeništvo UJU se naprosi, da stori potrebne korake, da se tudi prevedejo oziroma se da izjava. da se pozneje prevedejo. Sprejeto. Priliodnje zborovanje je prvi teden maja na Blokah. Nato se predsednik zahvali za sodelovanje in zaključi zborovanje. + TRŽIŠKI KROŽEK je zboroval 5. aprila t. 1. ob 10. uri v osnovni šoli v Mokronogu. Zborovanja se je udeležilo 28 tovarišev in tovarišic. T o v a r i š p r e d s e d n i k je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa še tov. nadzornika Lj. Stiasnya. ki večkrat poseti naše sestanke. Izreka nadalje zahvalo tovarišem(icam) iz oddaljenega Kala in Telč, ki so se vkljub slabi poti odzvali povabilu ter dokazali s tem svojo stanovsko zavednost. T o v. B r c e č e s t i t a v imenu društva tov. ravnatelju Lunačku, ki je bil odlikovan z redom Sv. Save. Visoko odlikovanje našega tovariša. ki je tudi duša vseh naših zborovanj. nam jasno priča, da na najvišjem mestu poznajo in upoštevajo njegovo prekoristno delovanje med našim narodom. Tovariš Rojc nam je obširno poročal o občnem zboru Učiteljskega društva za Krški okraj v Krškem. Predavanje. Nato pa je sledilo predavanje tov. Rojca o »Podmladku Rdečega Križa na podeželskih šolah«. Njegovi teoretični nasveti nam bodo kažipot pri nadaljnem delpvanju. T om- nadzornik Stiasnypa nas je ogreval in navdušil za »Podmladek«, ki niu je glavna naloga skrbeti za zdravje dece in celokupnega naroda. Tovariš predsednik biča mlačnost nekaterih tovarišev in tovarišec, ki se jako neredno udeležujejo sestankov. Na predlog tov. Lunačka se sklene, da zadene vsakogar, ki brez tehtnega vzroka in opravičbe izostane, denarna globa 10 dinarjev. Med slučajnostmi se je razpravljalo o Jugoslovanski Matici in drugo. V zmislu pravil se soglasno izvoli za nredsednika tov. Berceta. Prihodnje zborovanje v Šmarjeti.