V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
švisl
&ek polìttico, gospodarstvo m prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto
Dunaj, 15. julija 1925.
St. 28.
Koroški deželni zbor.
Po daljšem odmoru je zboroval koroški deželni zbor due 7. julija. Na dnevnem redu sta bila le dva predloga, ki zaslužita večjo pozornost. Prvi predlog, o katerem smo v našem listu že poročali in ki so ga stavili socijalni demokrati, zahteva, da imenovanje učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah preide na deželni svet (Landesrat). Imenovanje učiteljstva je ležalo sedaj izključno v rokah deželnega šolskega sveta. To je nekako zastarela oblast. Nekatere člane je imenoval že cesar Franc Jožef. Dežela, ki mora plačati ogromne svote za šolstvo in učitelje, ni imela do danes nobenega vpliva, čeravno državni šolski zakon to izrečno povdarja. Edini vpliv so imeli le vse-iiemci, ki so znali potom »nepolitične" koroške učiteljske zveze na spreten način uveljaviti svoje želje. To je sedaj odstranjeno. Imenovanje učiteljstva je prešlo na deželni svet, ki bo na predlog deželnega šolskega sveta iz petih prosilcev izbral enega.
Vsenemci so se temu predlogu z vsemi močmi upirali. Umevno, je pač hudo izgubiti ves vpliv pri imenovanju učiteljstva, ker v pri-hodnjosti ne bodo mogli več plačevati nemške agitatorje z lepimi službenimi mesti.
Debata o tem predlogu je bila kaj zanimiva. Poročevalec je govoril dokaj stvarno. Povdarjal je, da ima predložena postava namen, preurediti že zastarele predpise o imenovanju učiteljstva. Z dežele je prišel klic, da imej pri imenovanju učiteljstva pravico tudi tisti, ki šolo vzdržuje. Dežela plačuje 60 milijard za šolske potrebščine. Ne smemo torej to vprašanje smatrati kot politično, ampak kot gospodarsko. Tudi Koroška ni prva, ki vpelje nove predpise o imenovanju učitelstva. Enake postave so že sklenile Nižje Avstrijska, Zgornje Avstrijska, Tirolska in Dunaj.
Vsenemec je povdarjal, da za nujno obravnavo tega predloga ni nravega vzroka in da
širše kroge ljudstva to vprašanje ne zanima. ■Gre se pri tej obravnani edino le za strankar-sko-politične namene; zvezna vlada to postavo najbrž ne bo sankcijonirala. Tudi bo nova postava šolo politizirala. Iz teh razlogov bo glasovala njegova stranka proti predlogu.
Socijalni demokrat pravi, da je umevno, da eni stranki v deželi ta predlog ne ugaja. Ce meni vsenemec, da ljudstvo ne želi spremembe sedanje postave, je ta trditev le toliko resnična, da je ta krog zelo majhen. Resnično je sicer, da predlog zasleduje politične namene, in ti so, da mi vsaj enkrat politizacijo deželnega šolskega sveta od najmanjše stranke, to je vse-nemcev, odstranimo. Umevno 'je, da je ta stranka, ki je imela nekak monopol na šolskem polju, z novim predlogom nezadovoljna.
Učitelji se bili do danes primorani biti člani najmanjše stranke, čo so hoteli dobiti kakšno službo. Šlo se je celo tako daleč, da so zastopniki najslabše stranke že prej imenovali imena tistih učiteljev, ki so prišli pri oddaji službenih mest v poštev.
Predlog je bil proti glasovom vsenemcev sprejet in s tem učiteljstvo rešeno vsenemške nadoblasti.
Drugi predlog finančnega odseka obravnava delno kritje primemikljaja v znesku 21 milijard. Dežela je Ubala dubiti pri zvezi pomoč, à ta je izostala. Deželni zbor si mora sam pomagati. Nudila se mu je lepa prilika. Koroške občine imajo pri zvezi iz leta 1923 in 1924 ostanke, ki znašajo čez 9 milijard kron. Večina občin se za te vsote ni brigala, ali že radi nevednosti ali pa denar sploh ni rabila. Ta znesek bo dežela zaplenila in občine, ki imajo na Dunaju še kaj ostankov, jih ne dobe. Občine pa, ki so prejele vse zneske, bodo morale deželi iz letošnjih „Ertragsanteilov“ plačati. Dežela pride torej do dohodka, brez da bi bilo reba nastaviti novih davkov. Predlog je bil soglasno sprejet.
List stane od 1. Julija do 30. septembra ra:
Avstrijo ........1 šiling
Jugoslavijo .....25 Dinar
Posamezna številka 10 grošev
Unija SSR.
Stavrogin: Verujete-vi sami v Boga ali ne?
Satov: Jaz verujem v Rusijo, verujem v njeno pravoslavje, — verujem v telo
Kristovo,-----verujem v nov pohod božji
v Rusiji. ------Verujem ...
Stavrogin: Toda v Boga? V Boga?
Satov:	Jaz... jaz bom veroval v
Boga...
Dostojevskij, Besi.
O sovjetski Uniji so si poročila naših listov tako nasprotujoča, da je človeku, ki ruskih razmer ne pozna osebno, zelo težko najti pravo sliko. Tako je „N. W. Tagblatf dne
3.	IV. t. 1. prinesel poročilo nekega nemškega geografa, Hi je bil v Rusiji proučavat tamošnje razmere. Ta geograf navaja nebroj številk o izvozu in uvozu, o bedi in lakoti ter ipoda človeku sliko: Rusija je na tleh. Par dni prej je komentirala „Reichspost“ knjigo: Dr. Bauer, „Das Land der roten Žaren". Ta dr. Bauer je sodelavec Ludendorffa, skrajni reakcionar in torej pravi nasprotnik sovjetov. Potoval je po sovjetski Uniji na vabilo Lenina in svoje vtise podal v gori omenjeni knjigi. Dr. Bauer se izraža zelo simpatično o sovjetskih razmerah. On opravičuje »divjanje" čeke, sovjetske tajne policije, češ da bi na mestu boljševikov delala enako vsaka vlada: namreč zapirala in kaznovala nasprotnike svoje. Najzanimivejše je, kar piše dr. Bauer o morali v sovjetski Uniji. On pravi, da je po ruskih mestih moralno življenje
PODLISTEK
Janko Maierhofer:
Marija Kovačič, pd. Andrejka f-
(Druga mati Koširjeva.)
(Konec.)
To je torej tista hišica, v kateri je delala naša ranjka — čudeže. Da v resnici čudeže, čudeže gostoljubja! Pomislite: ali more prinesti tako mali gruntec in dve kravci toliko, kolikor je izdala ranjka revežem in gostom dan na dan vseh dolgih 40 let? Če bi se postavili vsi obdarjenci sedaj v eno vrsto, bi segala ta »božja parada" od njenega sedanjega groba v Št. liju pa do doma in še doma sedemkrat okoli hiše! Že nas študentov" bi bil precejšen oddelek. Da bila je ranjka prava »študentovska mati", katerih sedaj je vedno manj. Doma so imeli svojega »Andrejevega Pavlija" — gospoda Pavla Koširja, šolskega nadzornika v Prevaljah, katerega so ravno pet tednov prej položili v hladni grob na — osvobojeni zemlji... In kot druga mati — prava mu je umrla v prvih otroških letih — ga je ljubila kot svojega o-troka. In kako jo je .Košir ljubil do zadnjega zdiba! Po vsako uteho in tolažbo se je zatekel k nji, če so ga trli sovražni valovi življenja,
In če so prišli sošolci-študenti obiskat Ko-širja, kako jim je stregla Andrejka! Vse kar je mogla najti dobrega pri hiši, vse je moralo na mizo. In potem so prišli vsi skupaj še k nam h »Kranjcu", ker tudi moja rajna manica so bili »v študente vsa zaljubljena". In če so prišli k meni študenti na obisk, smo šli potem zopet vsi k — Andreju! To so bili še lepi časi! — »Sedaj pa počivata obe »študentovske mame" skupaj, grob ob grobu, za nizkim zidom šentiljskega pokopališča na strani, obrnjeni proti Jerbergu.
Pa še ni dovolj vseh »čudežev gostoljubja", ki jih je delala pridna Marija v »jerberški Betaniji". Imela je Andrejka zmirom še kakega »božjega gosta" trajno v hiši. Dela-nezmožne berače, invalide. Bil je več let neki »Primi", potem »Boštjan", potem »Matija".
In vedno je bilo za silo vselej še vsega pri hiši, čeravno so morali tolikokrat v slabih letih še moko kupovati. Pa je bila morda bogata nevesta? En sto goldinarjev pa je res imela.
Imela je božji blagoslov in to je vse! Jezne nikdar nisem videl. Še sedaj pa vidim njo pred seboj z njenim gladkim licem, prijaznim očesom jasnim smehom in donečim glasom. Žal besede ni mogla reči nobenemu. Krivice delati pa Andrejeva hiša sploh ne pozna. Kar je Andrejevih še noben ni videl sodnije od znotraj. Nedeljo, gospodov dan, pa so vedno vsi spoštovali. Svoje dušne pastirje pa so vedno visoko cenili. In veliko je že število duhov-
nov, ki so sedeli pri Andreju za mizo, in strmeli nad obilnimi različnimi časopisi, časniki in knjigami, ki so ležali po klopeh, oknih in policah. Prava slove nska hiša! V sredo, dne 27. maja, je bil pogreb. Milo sta zaplakala zvončka sv. Katerine iz visokega Jerberga in ob splošnem ihtenju navzočih brezštevilnih pogrebcev, ob pretreslivem joku zapuščenega moža, obeh hčerk in sina Francija so vzdignili štiri krepki fanti krsto na rame in so odnesli Andrejko za vedno iz hiše. Kondukt sta vodila č. gg. Šnedic, »opat vetrinjski", in Janko Maierhofer. Pri cerkvi je čakal veličastni žalni sprevod domači župnik, č. g. Nagi, ki je vzel tudi na grobu v imenu vsčh v ganljivih besedah slovo od ranjke. Med drugim jo je slikal kot posebno častilko Matere Božje. Dan poprej, vnedeljo, je bila kakor vselej še pri Šmarnicah v farni cerkvi. Na p. v m.!
Pri žalni sveti maši je prepeval šentiljski cerkveni moški zbor pod vodstvom domačega organista gospoda Pavla Keznjak. To omenim pa zato, ker bo po vsem Koroškem težko najti kakega pevskeka zbora, ki bi se mogel kosati ž njim. Ubranost in nežnost glasov, eksaktno prednašanje, v srce segajoč čut, da prav mistično čustvovanje, in sigurnost pri vsakem glasu! Kaj čuda, da je bila vsa cerkev — nabito polna — vsa »nad zvezdami"!
morda boljše kot po mestih ostale Evrope. In to vkljub takozvani prosti ljubezni!
Mnogo dobrega je sovjetski režim gotovo prinesel ruskim narodom. Ne mislim velikopotezne gospodarsko-politične spremembe, kakor odprave kapitalističnih podjetij, odpravlje-nje trgovine in posredovalca — denarja, v mislih imam malenkosti, ki pa imajo globok pomen za bodoče rodove. Ena prvih takih reform je bila alkoholna prepoved. Ta prepoved se je zadnje čase že nekoliko omilila, a še je prepo-vedeno javno prodajati žganje. Ta „vodka“, nekdaj strup ruskih mas, sedaj počasi izginja iz kmetskih in delavskih družin. Druga enako simpatična naprava prvih let sovjetskega režima (če še sedaj obstoja, mi je neznano), je bil t. z. „subotnik“. Vsako soboto je n. pr. v Moskvi bil vsakdo obvezan, delati dve uri za Unijo. Tedaj je šel celo Lenin s svoje pisarne na dvorišče Kremlja in tam skupno s Trockijem in drugimi visokimi funkcijonarji sovjetskih republik cepil drva. Ta subotnik je bil tudi nekaka kontrola za dobre in slabe člane komunistične stranke. In glavni namen subotnika je bil ta, tudi ljudem, ki sede po pisarnah in trgovinah, vcepljati veselje do ročnega dela.
Simpatična je tudi vzgoja otrok v ruskih mestih. Stariši oddajo otroka v odgajališče in tam se ga obenem z mnogimi drugimi vzgojuje in uči. Seveda se otroku že od mladih nog vceplja a, b, c-komunizma, a poleg tega teoretičnega pouka uživajo ruski otroci globok praktičen poduk z modeli, v naravi, z ekskurzijami itd. Glede ženitve so boljševiki mnenja, da naj se ženi samo ta, kdor se čuti za to zmožnega. Tako n. pr. člane, ki so se pustili opeto-vano ločiti od zakonske polovice, izključijo iz stranke. Ni samo v Rusiji lahko se ženiti in drugi dan zopet ločiti, ampak obstoja še večja svoboda v tem oziru v Ameriki, kjer se ženijo Mletne punčke, ko pri stanovskem uradu ni treba krstnega lista. Pa se ženijo samo radi alimentov, par dni navrh so ločene.
Nisem pisal o gospodarstvu v Rusiji, hotel sem pokazati samo par slik, kaj je tudi v Rusiji lepega in boljšega kot pri nas in s tem zavrniti mnogotere neprave slike o moralnih razmerah v sovjetski Uniji.
la POLITIČNI PREGLED a
Priključitveni problem. Takozvana avstrij-sko-nemška zveza v Berlinu je priredila pozdravni večer novemu poslaniku dr. Franku, ki je znan kot eden najvnetejših in najagilnej-ših propavatorjev avstrijsko-nemške priklju-čitvene ideje. Predsednik državnega zbora Lobe je pozdravil novega poslanika navajajoč njegove zasluge za uresničenje priključitve Avstrije Nemčiji. Priključitvena ideja je po zaslugi poslanika prodrla v najširše sloje nemškega naroda in žal le mali del nemškega plemena ni še naklonjen tej misli. Uresničenje priključitve ne pomenja še kršenja mirovnih pogodb. Računati moramo, da se ta ideja v bodočnosti uresniči in da najdemo pota k nje uresničenju. Priključitev najbolj podpira samoodločba narodov. Poslanik dr. Frank se je nato zahvalil v imenu naše vlade ter podčrtal samo stavek, da živi en narod v dveh državah, ki morata vedno in povsod skupno nastopati in se nikdar ločiti.
Jugoslavija. Končno je bil dosežen med radičevci in radikali sporazum. Zapisniki so sc pretekli teden podpisali. Radičevci dobe v novi vladi, ako so vesti točne, 4 ministre in tri državne podtajnike. Pred zaključkom sporazuma je Radičeva stranka odobrila taktiko Pavla Radiča, dočim so zavzeli zajedničarji odklanjajoče stališče, ker je šel Pavle Radič v svoji popustljivosti predaleč. Sporazuma se veselimo tudi mi in pozdravljamo zaključek pogajanj. — Pašič je od svoje bolezni že nekoliko okreval ter pojde v kopališče, parlament pa na počitnice. — Proti ministru pravde Lu-kiniču je bila vložena obtožba, ker je vsled odprave sekvestra nad premoženjem grofa Thurn-Taksisa, ki ni jugoslovanski državljan, oškodoval državo za težke milijone. Minister, ki se nahaja v kopališču, je vsled tega odstopil. Odstopili bodo menda tudi še drugi ministri, ki niso prijatelji sporazuma med radikali in radičevci. Parlament je izvolil poseben odbor, ki
bo umazano zadevo preiskal in podal poročilo skupščini. Pogajanja z Italijo so tako rekoč že zaključena in je treba podpisati samo še protokole. Italijani so z izidom pogajanj zadovoljni, manj mogoče Jugoslovani. Vendar je do sporazuma moralo priti, ker sosedi ne moreta živeti trajno v sovraštvu. Tudi ta korak pozdravljamo, ker bo služil ureditvi notranjih razmer in na drugi strani ublažil nasprotstva, da bo mogla Jugoslavija posvečati drugim stvarem večjo pozornost. — Glasovi o novi preureditvi sil na Balkanu nočejo ponehati; na eni strani se ima ustvarjati blok Grške, Bolgarske in Pumunske, na drugi strani pa se govori o približevanju med Jugoslavijo in Bolgarsko. Prvo kakor drugo je malo verjetno. Drugo še prej, ker stremi Jugoslavija za izhodom na morje kakor Bolgarska in bi se v tem obe vladi podpirali. — Grška je naročila 100.000 pušk in več zrakoplovov. Hoče imeti najjačje zračno brodovje na Balkanu. Ker se je začela Italija Grški približevati, kar pomeni ost proti Jugoslaviji, republikanci z novo vlado niso zadovoljni, ker pravijo, da preti Grški od strani Italije večja nevarnost kakor od strani Jugoslavije.
Konec parlamentarizma v Italiji. Italijanski listi poročajo, da je dovršeno poročilo ustavnega odseka o ustavni reformi. Ta bi obstojala iz štirih zakonov. Po teh zakonih pripade vrhovna oblast kralju in jo izvršuje v njegovem imenu vlada. Vlado postavlja in odstavlja kralj. Parlament nima na vlado nobenega vpliva več. Parlament ima samo to pravico, da izreče vladi svojo zaupnico in odobri smernice njene politike s tem, da sprejme proračun in zakone, ki jih predloži vlada. Lastne zakonodajne iniciative parlament po novi reformi ne bo več imel. Parlament nima tudi nobenega vpliva več na upravo. To so osnovna načela teh štirih zakonov. V podrobnostih pa se določa:	mesto parlamentarnih državnih
tajnikov se imenujejo generalni direktorji, ki so uradniki. Finančni zakoni se ne predlože več najprej zbornici. Če odobri poslanska zbornica kak zakon, ga mora kraj j predložiti senatu, ki končnoveljavno o njem odloča. Kralj pa more sklicati tudi parlament in senat k skupni seji in na tej se s prosto večino glasuje o zakonih. Debata je na tej seji tajna, sklepi pa so javni. Univerzitetni proesorji morejo postati senatorji šele po desetih letih, ostali po dvajsetih letih javnega dela. Industrialci, kmetovalci, trgovci morejo postati senatorji le, če plačujejo letno najmanj 12.000 direktnega davka. Poslanski zbornici se dovoljuje, da pri razpravi zakonskega načrta izvede samo generalno debato, dočim se vrši vsa podrobna debata v posebnem odseku. Volilo se bo v bodoče po korporacijah. Ustanovi se posebni kronski svet, ki bo merodajen za najvažnejše državne posle. — Parlamentarizem je bil s tem docela ubit in na-zadnjaštvo Mussolinijevega fašizma si je priborilo novo lovoriko.
Rusko-Poljska afera. Pred tednom je častnik neke poljske postojanke na vohinijski meji pri patruliranju izginil. Najbrž ga je odpeljala ruska patrulja. Prišlo je radi tega do ostrega prepira med rusko in poljsko stražo. V naslednji noči so poljski vojaki prekoračili mejo in zažgali rusko kasarno. — Ruski posla-, nik je radi teka dogodka interveniral pri polski vladi. Zdaj se odposlana posebna komisija, da celo stvar preišče.
Maroko. Francozom se v Maroku godi slabo. Na celi črti se umikajo baje vsled tega, da svoje čete zberejo in jih preustroje. Rifovci so že zasedli del železnice Taza—Algier in ogrožajo francosko vojaško zbirališče Fez. Vsled obupnega položaja so Francozi kakor Španci stavili Abd el Krimu mirovne predloge, ki pa jih prvotno ni sprejel. Novi mirovni predlogi priznavajo sultanovo suvereniteto in neodvisnost Pifovcev razen od Špancev zasedenih luk. Ako se pogoji ne sprejmeno, se prične s pravo vojno, kar pa ne pojde tako lahko, četudi je francoska zbornica dovolila za Maroko 183 milijard kreditov. Nemci se vesele poraza Francozov in izrabljajo neugoden položaj Francozov v svojo korist tako glede garancijskega pakta kakor glede avstrijskega vprašanja. Za slučaj popolnega poraza bi Nemčija
takoj nroglasila priključitev. — Francozi so pripravili vse za izpraznitev Porurja, ki se ima izvesti v avgustu tega leta.
Med Angleško in Rusijo postaja položaj vedno bolj napet. Angleška vlada pravi, da ima v rokah dokaze, da je Rusija udeležena pri nemirih v Kitajskem. Položaj osvetljuje tudi izjava sovjetskega komisarja za vojno, da se mora Rusija pripraviti na vojno proti Angliji. Dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se Anglija pripravlja na vojno s Kitajci. Sovjeti so po pogodbi vezani na Kitajsko in zato ne smejo mirno gledati, kako se Anglija in Japonska dogovarjata glede razdelitve Kitajske. Zveza ruskega medveda s kitajskim zmajem je tako močna, da lahko kljubuje vsemu svetu. Brezdvomno pa se kaša ne bo jedla tako vroča, kakor se kuha.
11 DOMAČE NOVICE d
Cvetka nemčurske kulture. Pošta v Svetni vasi nam je vrnila list naročnika, ki se je preselil v svojo domovino. Na ovitku smo našli napisano: „Zuruck mit der Karntner Seuche. Adressat, seiner politischen Einstellung ent-sprechend, in das Land, wo Milch und Honig fliesst, iibersiedelt. Sablatnigg." Po pisavi in drugih okolščinah se da sklepati, da je pisal navedeno res Sablatnigg, pisarniška moč na kolodvoru v Svetni vasi, eden najstrastnejših vsenemcov, ki niti pravilno nemški ne zna, njegova mati pa sploh nič. Takoj po plebiscitu se je napram Slovencem zelo surovo obnašal. Te podatke navajamo, da si bodo naši čitatelji lažje ustvarili primerno in pravilno sodbo o tem dičnem gospodu. Sicer pa od nemčurja kaj drugega ne moremo pričakati. Nemčur ostane pač nemčur.
Zmešnjava v državljanski pripadnosti.
Zadnji čas se mnogo razpravlja v časopisih o državljanski pripadnosti. Ker koroške oblasti — seveda po naročilu „heimatdiensta“ odrekajo državljanstvo celo koroškim domačinom, niti..potnih listov jim ne izstavijo, še manj seveda jim dajo kakšno službo, se nam zdi primerno, da tudi mi izpregovorimo o tem nekaj besedi. Člen 64 senžermenske pogodbe pravi: „Avstrija pripozna pravno brez vsake formalnosti za avstrijske državljane vse osebe, ki imajo v času, ko stopi pogodba v veljavo, domovinsko pravico na avstrijskem državnem ozemlju in niso pripadniki kake druge države". Od razpadu Avstrije pa je pribežalo na tisoče in tisoče Nemcev in renegatov v našo siromašno republiko. Nekateri so optirali, drugi ne in tako še danes, po sedmih letih vlečejo pokojnino, brezposelno podporo ali stoje v državm službi, kljub temu, da so tuji državljani. Še celo naš zvezni kancelar, torej najvišji uradnik, dr. Ramek ni avstrijski državljan, ampak — poljski. Kako je to mogoče? Avstrija je namreč sklenila leta 1920 z Jugoslavijo, Poljsko in Rumunsko pogodbo, ki jo pa ni objavila. Po tej pogodbi nimajo tisti, ki so bili rojeni izven avstrijskega ozemlja, in če so imeli v stari Avstriji tudi domovinsko pravico, državljanstva v naši državi. Kdor je n. pr. rojen v Ljubljani, je jugoslovanski državljan, i t. d., le če je optiral do 16. julija 1922 in bil sprejet, je naš državljan. Zato je že skrajni čas, da se to brezpravno stanje enkrat uredi. Pozdravljamo predlog v državnem zboru, s katerim bo rešeno domovinstvo in državljanstvo.
Sv. Višarje. V svetovni vojni so Italijani razstrelili cerkev na Sv. Višarjih. Cerkev se je zopet popravila in bila 24. junija slovesno otvorjena. Itaflijanska vlada dovoljuje romarjem s Koroške sledeče ugodnosti: Za prestop meje zadostuje od župnega urada sestavljen seznam z navedbo voditelja romarjev, ki ga mora potrditi župnijski in občinski urad. V seznamu mora biti namen potovanja natančno določen. Za posamezne romarje je pooblaščena obmejna kontrolna postaja v Pod-kloštru, da daje pod navedenimi pogoji dovoljenje za prestop meje. Toliko v vednost, da se bodo vedeli slovenski romarji ravnati.
Pliberk. (G. komisarju Paulitschu v album.) Za ugled države je gotovo dobro, ako so službeni varnostni uradniki na meji korekt-
ni. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so gospodje finančni in orožniški uradniki, proti katerim ne morejo imeti jiiti potniki niti domačini nobene pritožbe. Žal pa nam je, da kaj takega o policajskem komisarju g. Paulitschu ne moremo trditi. Kajti ta gospod si dovoli večkrat zabavo, da nekatere stranke, ki pridejo k njemu v urad po opravkih, večkrat na prostaški način nahruli. Ne vemo iz kakšnega vzroka se on krega nad strankami, ko je vendar zato tam, da strankam ustreže. Ne vedeli bi, čemu je drugače tukaj. Najlepše je še to, da rohni tudi nad ženskami. Gospod Paulitsch naj ve, da si kaj takega ne pustimo dopasti. Svetujemo mu, da se nauči čimprej primernega občevanja s strankami, ker bi bili drugače prisiljeni, o zadevi še dalje razpravljati. — Prizadeti.
Sele (Žegnanje.) Daleč na okrog je znano selsko žegnanje, na katerem dekleta „ko-bile“ prangajo. Zato se pa tudi vsako leto na ta dan zbere v Selah ljudi, da kar mrgoli. Tudi letos je privabilo selsko žegnanje poleg domačinov mnogo ljudi iz Roža, Celovca in od drugod. Seveda ne pridejo vsi iz pobožnosti, mikajo jih le Sele, ob lepem poletnem vremenu pravi planinski raj, in sveži gorski zrak. Kdor se pa shodi in napije naših mrzlih vod, začuti tudi dober tek. Za to potrebo pa so bili naši gostilničarji dobro pripravljeni. Celih 16 koštru-nov in 5 telet je na žegnanje zdrknilo v lačne želodce. Koliko steklenic piva in litrov vina je vse to poplaknilo, tega pa ni mogoče natančno dognati.
Libuče pri Pliberku. V nedeljo je bilo žegnanje v idilično lepem St. Jur ju. Žegnanja so na deželi res nekaj lepega, na katera se cel teden veseli staro in mlado. Posebno mladina.
1 Ta se postavi. Fantje poskrbijo za streljanje Kn mlaj, dekleta pa se tudi vesele, ker morejo rpokazati novo, žal večkrat že nekoliko preveč po modi narejeno obleko in rožnate obraze. Ce je vreme lepo, je vse praznično. Prijazni slaščičar postavi svoj štant in prodaja sladke reči, gostoljubni gostilničar pa poskrbi, da bi nobeden ne trpel žejo, za grenko pivo. Vse je lepo in prav. Procesija, cerkveno opravilo, streljanje, nove obleke mlada dekleta, med in pivo. Škoda samo, da ni cel dan tako. Cerkev in okolica cerkve ostane zapuščena in mladi moški se naselijo v gostilni v Zgornjih Libu-čah. Tam so ga malo žajfali in se za kratek čas malo pretepali.
Sele. (Nesreča.) Na žegnanje 5. julija sta se ponesrečila v Košuti dva celovška turista Bar-' tol in Ebner, eden 16, drugi 19 let star. V torek navrh ju je našla reševalna ekspedicija mrtva in ju prepeljala na Bajtiše. Ravno na ta dan pred 22 leti se je ubil na Košuti trgovski pomočnik Sardinšek in 8. julija 1923 črkostavec Huste. Naj bi vendar turisti ne lazili tako predrzno pa takih nevarnih čereh! Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor. Ta pregovor velja za tiste, ki hočejo lahkomiselno preplaziti strme in visoke Košutine stene.
Doberla vas. Pred kratkim,^ začetkom julija, je bila tukaj v najnaprednejši gostilni naši „hojset“. Vse je bilo seveda „luštno“ in veselo; a samo ne vprašaj, kako! Ta grozni, nepopisno divji krik in vik po noči, zlasti proti jutru tako, da pač nihče v bližnji in daljši okolici ni mogel spati! Kdor je slišal ta krik, je imel vtis, da se ne nahaja več v Evropi, ampak sredi črne centralne Afrike, kjer zamorci-divja-ki plešejo v strašnem kriku okrog svojega malika. In temu divjanju pravijo ljudje — veselje. Včasi so ljudje bili veseli, sedaj so pa popolnoma — nori. To je moderni „Fortschrift“. Oh, Avstrija, Avstrija! Kako-si zares potrebna sanacije, in -sicer predvsem sanacije duš, kakor je rekel Seipcl, ter temeljite sanacije sodobnega „fortšrita“!
Pliberk. V Pliberku je umrl g. Slive Sebastijan. Bil je dalje časa upokojen orožnik ! in je izvrševal službo občinskega tajinka v Li-bučah, Pliberku in nazadnje zopet v Libučah. ! Bil je poštenjak, delaven in v izpolnjevanju ! svojega poklica vesten mož. N. p. v m.
Št. Vid v Podjuni. (Smrt.) Dne 11. t. m. je tukaj preminul v cvetu svojega življenja 16 letni Janko Neuhauser pd. Parjanov. Bela žena ga
je rešila dolgoletnega trpljenja, katero je junaško prenašal. Svetila mu večna luč! Žalujoči materi in drugim zaostalim izrekamo naše sožalje!
^GOSPODARSKI VESTNIKU
Opuščene njive.
Tu in tam se vidi kaka njiva, ki leži zapuščena. Prenehalo se je z njenim obdelovanjem. Namesto njivskih sadežev raste po njej plevel in razna malovredna zelišča. Izgle-da, kakor bi jo hotel lastnik obrniti za košnjo ali za pašo. Toda ruša je slaba in ne obeta nič dobrega. Ruša je redka in plevelna, tako da se komaj izplača njena košnja.
Kaj je vzrok, da se zapuščajo in zanemarjajo take njive? — Pa bodi vzrok ta ali oni, tako ne smemo delati! Takih njiv bi ne smeli prepustiti kratkomalo same sebi, ker nam na ta način ne prinašajo nobenih pravih koristi. Že celo pa ne, ako je bilo dotično zemljišče do sedaj slabo obdelano, premalo gnojeno in sploh zanemarjeno. Če hočemo po naših krajih napraviti iz njive travniški prostor, potem je treba, da obsejemo njivo s primerno mešanico detelje in trave. Prej pa je gledati, da je njiva dosti vgnojena in plevela očiščena. Sama od sebe se pa na opuščenih njivah ne napravi dobra travniška ruša, vsaj v naših in takih razmerah ne.
Kaj drugega je v planinskih krajih s t r a-vorodnim podnebjem in travo-rodno zemljo, kjer se poklada živini s a-m o seno in d e t e 1 j a in kjer se vsled tega že z gnojenjem zanese potrebne pogoje v zemljo. Tam se zemlja tako rekoč sama od sebe zaraste s potrebno travo in deteljo.
Pri nas pa napravljajo na ta način opuščene in zanemarjene njive silno slabo sliko o gospodarstvu dotičnega posestnika. Izgledajo kakor zanemarjene strehe pri gospodarskih poslopjih, ki jih ne smemo nikjer trpeti. Ne zanemarjajmo tedaj njiv na ta način in ne puščajmo jih, da nam omagajo in rodijo navsezadnje sam plevel in osat. Takih praznih, plevelnih njiv ni trpeti, ker je škoda za prostor, škoda za izgubljeno zemljo in tudi sramota ' za gospodarja. Kdor ne more svoje zemlje sam obdelati, naj jo odda v zakup ali naj jo drugače obrne. Izpreminjati pa ne smemo rodovitnih njiv v nerodovitne pušče!
Dva važna pogoja za rejo pleme» nih svinj.
Za rejo plemenih svinj je treba raznih pogojev. Ta reja je stalna in traja čez leto in dan. Treba ji je zaradi tega sploh več krme kakor pri kakem drugem načinu prašičjereje. Treba ji je tudi mleka pri hiši, ker ga potrebujemo za rejo in odstavljanje praset. Treba ji je pa tudi še dveh drugih pogojev, ki sta posebno važna v tem slučaju. Treba je prvič zadostne pašne prilike za plemeno svinjo. Taka reja se ne more in ne sme omejevati le na rejo v svinjaku. Plemena svinja mora ven, se mora prosto gibati in zadostno pregibati. Le taka reja bo uspešna. Zato tudi vidimo, da imajo po takih krajih, kjer se pečajo z rejo plemenih svinj, povsod pašne prostore okrog doma ali pa na posebnih pašnikih. Zadostno gibanje je potrebno vsem plemenskim živalim. V takih razmerah se živali vse lepše razvijajo, so bolj zdrave, bolj rodovitne, za pleme sploh bolj sposobne in vztrajnejše, bolj mlečne in za praseta skrbnejše.
Če manjka pašne prilike in smo prisiljeni rediti plemene svinje v svinjakih, potem je vsa reja že v naprej otežkočena in manj uspešna. V takih razmerah je skrbeti za to, da se svinja vsaj na dvorišču zadostno izprehodi, kamor jo je vs^ dan spuščati. V takih razmerah naj se skušajo pa tudi vse druge prilike porabiti, da pride svinja do kake paše, n. pr. po jesenskem deteljišču itd.
Drug važen pogoj je pa r e j a potrebnih m r j a s c e v. Če manjka mrjascev, potem je uspešna reja plemenih svinj sploh nemogoča. Za rejo mrjascev se morajo brigati vsi prizadeti svinjerejci. Če je v kakem kraju reja plemenih svinj sploh razširjena, potem je na-
vadno tudi za rejo mrjascev kolikor toliko skrb-Ijeno, vsaj v toliko, da jih preveč ne manjka. Drugače je pa tam, kjer je reja plemenih svinj malo razvita. Tam je pa treba rejo potrebnih mrjascev šele vpeljavati, da bo ustreženo potrebam svinjerejcev. Ti se morajo v tem slučaju sami pobrigati in zavzeti, da se izpolni tudi ta pogoj za rejo plemenih svinj. Brez mrjascev se n e more taka reja ne vpeljavati, ne nadaljevati.
Izgiedi svetovne žetve. Poročila o izgle-dih žetve iz evropskih držav so zelo ugodna in je podoba, da bo letos Evropa potrebovala dokaj manj prekomorskega dovoza. Iz-gleda, da bo južno-iztočna Evropa mogla precej kmalu dovažati svoje žitne prebitke na svetovni trg. Hvalijo se z dobrimi izgiedi sko-ro vse evropske države, tako zlasti Jugoslavija, Italija, Avstrija, Madžarska, Francija, Nemčija; tudi Rumunija, o kateri so se nedavno razširile popolnoma neosnovane vesti, da bo imela zelo slabo žetev, bo pridelala znaten prebitek nad lastno potrebo. Niti v Zedinjenih državah, odkoder so prihajale v zadnjem času le neprijazne vesti, ne bo žitna letina baš slaba. Pridelek ozimnega žita bo v primeri s prejšnjimi leti sicer manjši, toda so najlepši izgiedi, da bo primanjkljaj nadomestila ugodna žetev jarega žita. V Kanadi je vreme prav ugodno razen v posameznih pokrajinah, kjer tožijo zaradi prevelikega deževja in škode po mrčesu. Izgiedi žetve so v splošnem ugodni. V Argentiniji si želijo dežja. Nasprotno pa imajo v Avstraliji preveč padavin, kar ovira setev. Zadja poročila iz I n-d i j e cenijo celokupen pridelek pšenice na 8,8 milijona ton, to je za okrog 9 odst. manj kakor lani. Ugodni izgiedi evropske žetve prihajajo vedno bolj do izraza na svetovnem žitnem trgu in kažejo evropske uvozne države razpoloženje za nakupovanje le prav kmalu dobavljivega blaga. To povpraševanje seveda ne povzroča čvrstega razpoloženja na prekomorskih tržiščih, kjer popuščajo cene. Zaradi ugodne evropske žetve so tudi izgiedi, da Amerika letos ne bo več tako neomejeno obvladovala svetovnega trga.
Žagovna kot gnojilo. Naši živinorejci rabijo kot steljo večkrat žagovno, če jim primanjkuje druge vrste stelje. Naravno je, da je tak gnoj slabejši nego gnoj iz slame. V zemlji se slabše razkraja nego drugi gnoj. Svež gnoj iz žagovne je vroč in zelo vpija vodo. Najprimernejše se uporabi, če se kompostira, oziroma zmeša z drugim počasi se razkrajajočim gnojem ter napravi iz njega mešanec. Gotovo je, da svež gnoj iz žagovne škodljivo učinkuje na peščenih tleh, če se uporablja v navadnih množinah. Če je pa tak gnoj razkrojen, potem je za peščena tla izboren. V splošnem pa učinkuje najboljše gnoj iz žagovne na težkih ilovnatih zemljah. Če napravimo iz njega mešanec, potem ga zmešamo iz vapnom in drugimi takimi snovmi, posebno pa z gnojnico. Če leži tako leto dni, je gotov in potem lahko razvozimo.
------%
Zahvala.
Koroški deželni zavarovalnici proti požarnim škodam
,03	v Celovcu.
Dne 11. junija tega leta mi je pogorela hiša, pogorelo gospodarsko poslopje. Naša domača „Koroška zavarovalnica" je zelo kulantno in hitro izplačala odškodnino. Zahvaljujem se zato tem potom očitno, ker je rešila stvar na tako lep način, in priporočam, zavarujte samo pri „Koroški“! Moja poslopja bom zopet, kakor hitro bodo znova postavljena, pri njej asekuriral.
Šteben pri Globasnici v juliju 1925.
Jurij Harkitz

MWIWW

Borza. Dunaj, 13. julija 1925. Dolar 7,05; nemška marka 1,68: funt steri. 34,43; franc, frank 0,33; lira 0,26; dinar 0,1245; švic. frank 1,37; češka krona 0,21 za 1 avstr, šiling.
a
ŽENSKI VESTNIK
S
Pozor na ženske in dekieia.
Ženska je bolj kakor mož privezana na dom, in dom jo bolj varuje kakor fanta, ki mora prej ali slej le na delo v svet. Ženska je kakor vinska trta, ki se drži stene in tam rodi žlahtno grozdje. Zato bi človek mislil, da se bo bolje držala tega, kar jo je dom učil: vere, nravnosti, narodne šege. Ali naša velemesta so domove razdrla, odprla pa vsa vrata, skozi katera žena ne bi smela. Leti mestni ljudje se vsipajo na deželo, in dežela pošilja svoja dekleta v mesto in se ne boji, da bodo tam izgubile obleko nedolžnosti in se zagrnile v nevarni nakit mestnih nesramnih noš. Pred 40. leti smo se borili zoper mestni liberalizem, brezverstvo v meščanskih krogih, odslej so reči dozorele: brezverstvo je prodrlo med delavce in se zdaj imenuje socijalna demokracija, ki se od liberalizma odločuje le v tem, da je liberalizem trdil: „Boga ni, naš bog je denar! zdaj njegova hčerka socijalna demokracija pa pravi da tudi denarja kot boga ne pripozna. Treba je spoznati, kako se razmere danes že kritične, nevarne. Treba je spoznati, kako postane brezverstvo nevarno, kadar prodre v družino, v družino pa prodre z materjo, z žensko.
Nevarnost nam kažejo sledeče številke:
L. 1924 je bilo v Avstriji 154.190 članic so-cijalnodemokraške stranke, pri strokovnih društvih je bilo 203.924 včlanjenih (tu jih je več, ker vse tovarniške delavke silijo pristopiti k strokovnim društvom). Na Koroškem je štela soc. dem. politična organizacija 1885, strokovna 4090 članic.
Januarja mesca letos so imeli delavci na Dunaju svoj sestanek; tedaj je „Arbeiter-Zeitung“ vriskala, da ženstvo trumoma prihaja k socijalni demokraciji. Dunaj šteje 287.000 članov soc. demokr. društev, med njimi 87.000 žensk. Zveza svobodomislecev ima v Avstriji 280 podružnic 100.000 članov, med njimi 44.000 žensk. Kakih 30.000 žensk je zadnja leta odstopilo od vere in se proglasilo svobodomiselnim. Krščanska stranka se je na Dunaju dozdaj še mogla zanašati na ženske. Ali ko je 1. 1920 glasovalo 216.616 žensk za socijalno demokracijo, je število glasov 1. 1923 narastlo na 295.921. To je 47% vseh žensk in večina tistih, ki so šle volit. Krščanskih ženskih glasov je bilo 1. 1920 167,647 . 1. 1923 201.224. to je samo 32%. volilk.
Odkar so dobili socijalni demokratje Dunaj v svojo oblast, razpolagajo s polnimi blagajnami in številno mestno inteligenco, ki je povečini brezverna. Dunaj seve propada in bo propadel v teku let. A do tedaj ne moremo čakati, treba paziti sedaj in zavračati nevarnost. Sredstev, ki se jih nasprotnik poslužuje, se moramo posluževati tudi mi!
Kakšna pa so ta sredstva?
1.	Prirejajo se kurzi za izobrazbo funkci-jonark in govornic,
2.	prirejajo se mnogi ženski shodi,
3.	izobražujejo se tajnice za razna društva,
4.	govornice se pošiljajo na vse strani,
5.	časnikom se pridajajo priloge za ženske.
L. 1923. se je priredilo na Dunaju 22 ženskih kurzov, ki so trajali vkup 285 večerov. L. 1922/23 je imela organizacija 2909 tajnic, 1. 1924 ze 5138. To je armada, ki se vsipa na vse strani, kakor so se na nas v času reformacije vsipali nemški zloglasni predikantje. Preudarimo te stvari in vprašajmo se resno, sc je li vse zgodilo, kar je bilo potrebno, da naše ženske in dekleta zlasti v industrijskih krajih varujemo te povodni?
B ZA NAŠO PECO H
Pravljica o prevzelnem ženinu.
Po narodni pripovedki zapisala Antonija P e p e 1 n i k.
Živel je nekoč postaven fant, ki se je naveličal samevanja in si poiskal nevesto. Vse za poroko je bilo že pripravljeno in tudi svatje povabljeni, da bi ga spremljali pred oltar. Pot od nazadnje povabljenega' svata je peljala ženina skozi pokopališče. Tam je videl ležati človeško lobanjo, ki je grobokop slučajno ni zagrebel v novi grob, ki se mu je režala s svojim groznim izrazom v obraz. V veselem razpoloženju in svoji prevzetnosti jo brcne z nogo daleč od sebe in izzivafho nagovori: „Pa tudi ti pridi na moje ženitovanie!" Lobanja v svoji naeoti, klavern ostanek človeka mu prihod obljubi.
Ves prestrašen hiti ženin k duhovniku in mu ves dogodek razodene. Duhovnik, moder mož, mu svetuje, naj gre takoj k krojaču in naroči srajco iz kmečkega platna. Krojač bo srajco naredil in zvezal skupaj, in ravno tako zvezano naj da mrtvemu gostu ob prihodu v roko.
In prišel je tisti dan. ko so šli k poroki. Pri gostiji je bil ženin žalosten vsled strahu pred mrtvim gostom in ker ga ie tlačila skrivnost, ki je gostom ni smel ra odeti. Imel je polno skrbi, kaj vse bo videl in kako se bo izteklo. Tudi nevesta je opazila nagubančeno čelo in resen obraz in sočustvovala ž njim. Ali ženin je molčal. —
Ko je odbila ura ednajst, nastal je silen hrup in trušč, da je bilo svate strah in so mislili, da se pripravlja huda nevihta. Ženin pa je vedel, da se na pokopališču zbirajo kosti, da se sestavi podoba povabljenega gosta. Gost stopi v hišo; — ženin mu gre nasproti do vrat, da sprejme povabljenega gosta, mu podari srajco in ga posadi za mizo poleg sebe. Svatje so se združili v pare in zaplesali. Ko pa je prišel prvi par do vrat, je izginil skozi vrata in ni ga bilo več nazaj, tako drugi tretji in ostali, da sta ostala končno ženin in mrtvi gost sama.
Pa ga pozove gost s pokopališča, da bi tudi ona dva zaplesala. Ženinu ni preostalo drugega, da mu je ugodil in zanlesala sta po sobi in — skozi vrata.
Bližila se je že dvanajsta ura, ko morajo mrtvi zopet pod zemljo. Gost povabi svojega gostitelja, da bi šel ž niim. Prideta na pokopališče. Ura bije dvanajst. Vse se trese, odprejo se neka podzemeljska vrata in oba gresta skozi nje. Kmalu sta v neki hiši; mrtvi gost prinese ženinu jedila in pijače, potem pa odide.
Prvi dan prinese v sobo, kjer se je nahajal ženin, nek mož velik in silno težak koš trave. Drugi dan zopet drugi mož velik koš prsti in tretji dan tretji mož lepo in mlado deklico. Vsi trije so popraševali za tujim gostom, a vsem odgovori ženin, da ga ni doma, kakor mu je bilo naročeno.
Ko pa se vrne, mu pove ženin, kaj vse so prinesli možje, in ga vpraša, kaj vse to pomeni.
„Neznani možje so bili nekdaj moji sosedje,“ začne pripovedovati mrtvi gost, ,prvi mi je kosil čez mejo travo, drugi oral čez moje mejnike in zadnji pa mi je prevzel mojo nevesto." Preklinjal sem jih in jih rotil, da mi bodo morali nositi vse nazaj. Tako trpimo sedaj vsi.
Mrtvi gost je opazil, da bi se ženin že rad vrnil nazal v svojo domovino. Pelje ga na pokopališče in izgine, a ženin se poda v ono hišo, kjer je imel ženitovanje. Pa o čuda, vse je postalo drugače, nobenega človeka ni več poznal, nihče pa se tudi njega ni več spominjal.
Na cerkvenem zidu najde napisano svojo usodo, zavede se, da je silno star, prestraši in umrie.
a RAZNE VESTÌ a
banka obrestno mero ne bo znižala. — Nemški rajhstag je sklenil, da se mora do 12. julija 1922 vložene hranilne vloge izplačati 12%% več. Pri nas je pa še vedno krona ! enaka kroni. — Pri Milanu so roparji ustavili avtomobil petrolejske družbe in odvzeli blagajniku 164.000 lir. — Vlomilci so ukradli iz zakladnice sv. Petra v Rimu veliko drago- j cenosti, ki so vredne več milijonov lir. — Požar je uničil mesto Marizales v Columbio. -— Kot golobja jajca debela toča je napravila na Zg. Astrijskem veliko škode. — Pri Neunerju j v Celovcu sta padla dva delavca v jamo, kjer s° strupeni plini povzročili smrt obeh. — Visla i je prestopila bregove in poplavila velik del ) Varšave. — Nevihta okrog Belega manastira : v Baraniii je uničila vse nasade in poškodovala mnogo hiš. 30 ranjencev je bilo prepeljanih v | bolnico. -— V Johannisbergu živi neka ženska, ki sni že 15 let nepretrgoma. Samo vsakih šest ! mescev se malo prebudi, nima pa toliko zavesti, da bi mogla odgovarjati. Hranijo jo umetnim potom. — Podpiranih brezposelnih smo imeli na Koroškem 4. julija 1278. — V Italiji sta vsled padca lire odstopila dva ministra in imenovana nova. — Vojno sodišče na Bol- ; garskem je doslej obsodilo 54 oseb na smrt. — Položaj Cankove vlade se maje. Novi ministr- : ski predsednik ima biti demokrat Ljapčev.
Kako spe razni narodi. Evropejec ali Ame-rikanec spi le takrat ugodno in komodno, če ima pod svojo glavo mehko blazino, Japonec j pa se stegne po preprogi na tleh in si da pod glavo trd, štirioglat komad lesa, brez tega bi namreč slabo spal. Kitajec drži mnogo na J svojo posteljo, ki je zelo nizka, večkrat lepo , izrezljana. Medtem ko ljudje severnih dežel ne morejo spati, če nimajo dovolj prostora, da iztegnejo svoje noge, se zvijejo prebivalci tro-pičnih pokrajin kakor opice v klopčič in tudi v tem položaju dobro spijo. Anglež se pokrije s par odejami in spi večkrat pri odprtem oknu v mrzli zimi. Rus nikjer drugje rajše ne spi kakor na veliki peči v svojem domu. Ko zjutraj zleze iz te svoje gorke postelje, se okoplje v mrzli vodi, če bi tudi moral odstraniti ledeno plast iznad vode. Laponec zleze z glavo v Žakelj iz jelenove kože in notri prav toplo in ugodno spi. Na drugem koncu sveta živeči In-dec ima tudi tak spalni Žakelj, samo da je ta zračnejši od japonskega in služi za varstvo proti moskitom.

Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

Slovanska zavarovalnica na Dunaju
zavaruje proti požaru, odgovornosti, nesrečam na železnici, vlomu, za življenje itd.
Slovanska zavarovalnica
zavaruje pod najugodnejšimi pogoji z najnižjimi premijami.
Slovanska zavarovalnica
nudi članom Pol. in gosp. društva znaten popust.
Samo pri Slovanski zavarovalnici
bodo zvišali zavarovalnino in se nanovo zavarovali slovenski posestniki.	105
j Inserirajte v Koroškem Slovencu ! :
Drobne vesti. Moskovsko sodišče je obsodilo 3 nemške špijone na smrt. — Železnica se jeseni podraži za 10 odstotkov. — Narodna
Obrnite se takoj na zastopstvo Slovanske zavarovalnice, Celovec, Viktringerring štev. 26.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskjr Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9.
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky). Dunaj, V., Margaretenplatz 7.