Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. decembra 2017 - Leto XXVII, št. 50 stran 2 SLOVENSKO MIKLAVŽEVANJE V MONOŠTRU DRŽAVNI SEKRETAR NI PRIŠEL PRAZNIH ROK stran 3 Najlepše je, da si vanej stran 8 EDINA NESMRTNOST, ... stran 10 2 SLOVENSKO MIKLAVŽEVANJE V MONOŠTRU Dober mož Gda smo mi mlajši bili, ešče nej takša velka šega bila, ka bi v šaule, vrtce ali baug ne daj v cerkev Miklauš prišo. Miklauš sploj nej, če je prišo, te je prišo Dedek mraz, o sterom smo se včili v rusuški pripovestaj. Kak bi pa v cajti socializma leko December je posebej za najmlajše res vesel mesec, saj takih in drugačnih pričakovanj ter presenečenj ni in ni konec. Vse se začne z Miklavžem, ki goduje 6. decembra, dan prej pa obiskuje in obdaruje letom tako zredil, da sploh ne vidi preko svojega trebuščka. Božica ga prepriča, da mora hitro shujšati, pri telovadbi pa pomagajo vsi v dvorani, otroci in vzgojiteljice. Za srečni konec je potrebnega le šče- Za zaključek je bilo še obvezno skupinsko fotografiranje, otroci so z Miklavžem še malo zaplesali, potem je sledilo slovo. Palčico Božico, jelenčka Rudolfa in prijaznega Miklavža so gotovo nekje pričakovali prišo sv. Miklauš, dober püšpek, steri je v Mali Ažiji (gnešnjoj Turčiji v kraji Mira) pomago trem deklam, stere so nej mejle dote pa so se zatok nej mogle oženiti. Sveti Miklauš je vsakšoj naleko en začko penez v okno pa so se te tak leko omožile. Dapa po vasaj je zatok ostala ta šega, ka je Miklauš pred svojim dnevom prineso mlajšom kakšen mali dar. Nej trbej na nika völkoga misliti, dobili smo kakšen pomarančli ali kakšno čokolado. V tiste držine, gde so mlajši bili, je naravnjeni v Miklauša prišo kakšen moški iz žlate, dapa če nej bilau moškov, so se ženske tö naravnale. Nejso mele lejpoga gvanta kak zdaj, liki so si nase djale kakšne vöobrnjene bunde pa bekeče, na glavau potisnile kakšne velke kučme, ka bi je mlajši nej spoznali. Nikdar ne pozabim, vejndrik v prvi ali drugi klas sem v šaulo ojdla, gda je na den svetoga Miklauša naša (stara) mati nama s sestrov zapovejdla, naj deva v sobo pa naj lepau moliva, ka te pride Miklauš pa nam dar prinese. Dapa samo tak, če va dobri pa va lepau molili. Pa rejsan se je nej dugo potejm pokazo na dveraj viski Miklauš, vse nika zaubani, pa je naju pito, če znava moliti Oče naš... »Pa vejš, ka znata,« so naša mati pravli, pa oni začnili najnaprej moliti. Mivadvej s sestrov pa – ali zatok, ka sva se naveličale čakanja ali sva pa samo razbešanive bile – sva etak začnile moliti: »Oče naš, bejle lače maš, pogače nam ne daš...« Našomi Miklauši je smej vujšo pa tak sva s sestrov že znale, ka je tau najin bratranec (unokatestvér), steri je kakšni deset lejt bijo starejši od naju. Naša mati so se čemerili pa na drugo leto nam več nej »organizirali« Miklauša k hiši. K gnešnjim mlajšom na več fele formo pride Miklauš, čakajo ga v vrtcaj, v šauli, ništrne držine pa prištölajo šče domau tö »profesionalnoga« Miklauša. Dapa mlajši ga zdaj več ne čakajo z molitvijo, liki s pesmicami. V ništrni vrtcaj jim pripovejdajo o dobrom škofi, svetom Nikolaji, po našom Miklauši, v ništrni menje, dapa že najmenkši tö vejo, ka njim te dober mož nika prinese. Dapa samo te, če do oni tö dobri. Marijana Sukič Malčki so se Miklavžu zahvalili s pesmicami vse, ki so bili vse leto pridni, seveda so na prvem mestu otroci. Zveza Slovencev je 5. decembra v dvorani Slovenskega centra v Monoštru pripravila tradicionalno slovensko miklavževanje za otroke vseh porabskih narodnostnih vrtcev. Praznično okrašena dvorana se je napolnila z otroškim živžavom, v ospredju je čakala skrivnostna scena, iz zvočnikov pa donela praznična glasba. Po dobrodošlici Biserke Bajzek, sekretarke Zveze in organizatorke dogodka, so se radovedne očke zazrle v Miklavževo pisarno. Ta je bila osrednji dogajalni prostor predstave, ki jo je prisrčno odigralo lendavsko Miškino gledališče KU-KUC, z malo skrivnostnim naslovom Rudolf in praznične kremšnite. Na začetku je palčica Božica urejala še zadnje podrobnosti v zvezi z darili in potjo dobrega moža okrog sveta. Vse je bilo kot mora biti, na koncu je bilo potrebno še preveriti, v kakšni formi so jelenčki, ki bodo vlekli težke Miklavževe sani. Božica je zadovoljno ugotovila, da jelenčki pridno telovadijo in se pripravljajo za dolgo pot, a ne vsi. Manjkal je Rudolf. Končno ga najde, in ko ga zagleda, od presenečenja kar obnemi. Rudolf se je med pec čarobnega prahu, veliko dobre volje, iznajdljivosti in sodelovanje otrok. Jelenčku Rudolfu uspe shujšati, pripravljen je za dolgo potovanje, skupno veselje je nepopisno. Ampak – presenečenj še ni konec, saj vendar mora priti še nekdo: Miklavž! Otroci so ga z glasnim že drugi otroci in krog veselja se je nadaljeval. Posebej pohvalno je bilo, da je ves program potekal v slovenskem jeziku (kot vsako leto), in nihče izmed nas ni imel občutka, da otroci česa ne razumejo ali kaj pogrešajo. Seveda so jih na dogodek lepo pri- Miškino gledališče Ku-Kuc je nastopilo z igro Rudolf in praznične kremšnite vzklikanjem priklicali. Po kratkem nagovoru jih je povabil, da mu v skupinicah pristopajo in kaj zapojejo. Malčki posameznih vrtcev so skupaj s svojimi vzgojiteljicami peli vesele praznične slovenske pesmice, ob koncu nastopov pa so iz rok prijaznega Miklavža dobili darilca, ki jih je prav tako prispevala Zveza Slovencev na Madžarskem. Porabje, 14. decembra 2017 pravile njihove vzgojiteljice skupaj z vzgojiteljicama asistentkama, Andrejo in Romano. Zamisel tradicionalnega slovenskega skupnega miklavževanja za malčke vseh porabskih narodnostnih vrtcev je odlična. Lahko si samo želimo še več podobnih dogodkov tudi med letom. Valerija Perger 3 DRŽAVNI SEKRETAR NI PRIŠEL PRAZNIH ROK V nedeljo, 3. decembra, je Monošter obiskal državni sekretar za verske, narodnostne in civilne zadeve Ministrstva za zavese. Monoštrska cerkev je tretja največja baročna cerkev na Madžarskem, za njeno obnovo je sedanja vlada že dvakrat namenila večjo vsoto. Prvič 100 milijonov forintov, ki so jih namenili obnovi zakristije, drugič 50 milijonov forintov, ta denar je bil namenjen obnovi kora in rest avriranju Dorfmeistrove freske na koru. Kot je izpostaVisoki gostje pri sveti maši v Monoštru; (z desne) parlamentarni poslanec območja Zsolt vila slovenska V. Németh, državni sekretar za verske, narodnostne in civilne zadeve Miklós Soltész, z a g ovo r n i c a , slovenska zagovornica v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss, predsenik DSS državni sekretar Martin Ropoš in monoštrski župan Gábor Huszár se bo lahko prečloveške vire Miklós Soltész, sekretarja Ministrstva za kme- pričal na lastne oči, da je bil ki ni prišel praznih rok, tem- tijstvo Zsolta V. Németha, vsak forint podpore uporabveč je z monoštrsko župnijo predsednika Državne sloven- ljen v pravi namen. in občino podpisal pogodbo ske samouprave Martina Prav posredovanju slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss se je zahvaliti, da je vlada v tem letu odobrila novih 530 milijonov za nadaljevanje notranje obnove cerkve. Iz tega denarja se bodo obnovile tudi freske, med njimi Dorfmeistrova freska v spomin na monoštrsko bitko. Pomoč slovenske zagovornice so izpostavili vsi govorniki, tudi državnozborski poslanec okrožja, ki je poudaril pomembno vlogo Monoštra v Državni sekretar Miklós Soltész je v svojem govoru opozoril na gospodarskem in kulturnem pomembnost žive, delujoče verske skupnosti življenju širše regije. Vlogo, ki o podpori vlade v višini 530 Ropoša, monoštrskega žu- je nesorazmerno večja, kot bi milijonov forintov za nadal- pana Gáborja Huszárja in to pričakovali po številu prejevanje obnove monoštrske asistenta kabineta slovenske bivalstva. baročne cerkve. zagovornice Ferenca Sütőja. Monoštrski župan Gábor HuPri svečani sveti maši ga je Po prižigu prve sveče na ad- szár je po kratkem pregledu pozdravil župnik Ferenc ventnem vencu, ki ga je opra- zgodovine cistercijanskega Rimfel, ki je izrazil veselje, da vil državni sekretar Soltész, reda v mestu izpostavil, da je se bo po obnovitvi zakristije je besedo prevzela slovenska bila katalizator v procesu priin kora nadaljevala obnova zagovornica Erika Köleš Kiss, dobivanja nadaljnje podpore cerkve, ki je dediščina cister- ki je izpostavila pomembnost prav slovenska zagovornica, cijanov, reda, ki je dolga sto- monoštrske cerkve Marijine- ki je bila v pravem trenutku letja bil gonilna sila na tem ga vnebovzetja v verskem živ- na pravem mestu. Državnega ljenju tukajšnjih Slovencev, sekretarja Soltésza je zaprosil območju. Župnik Rimfel je med gosti ki so dolga desetletja živeli za nadaljnjo pomoč, in sicer pozdravil tudi slovensko za- na obrobju, v senci železne za obnovo nekdanjega sa- Miklavž je obiskal otroke tudi v Slovenski vesi govornico v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss, državnozborskega poslanca območja, obenem državnega V organizaciji monoštrske mestne knjižnice in slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves je otroke tudi v tem delu mesta obiskal Miklavž. Otroci so ga pričakali s pesmicami in plesom, on pa se jim je zahvalil s sladkarijami. L.R.H. Miklavž v Sakalovcih prinesel tudi »pravljico« V Sakalovcih so otroci in starejši uživali v predstavi, ki jim jo je »prinesel« Miklavž. Na prvo adventno nedeljo jih je pozdravila tudi županja Valerija Rogan, nakar jih je dober mož z dolgo belo brado tudi obdaril. L.R.H. mostana, ki bi potem lahko postal – skupaj s cerkvijo – atraktiven za turiste. Državni sekretar Soltész javno nič ni obljubil, kajti »obljuba dela dolg«, v odgovoru pa je povedal, da bi rajši videl živi, delujoči samostan, kamor bi se spet vračali cistercijani, med njimi mogoče tudi kateri od sedanjih monoštrskih otrok (maša je bila t. i. mladinska maša), ki jih Porabje, 14. decembra 2017 je državni sekretar opozoril na enakost 12 zlatih zvezdic nad Marijino glavo in v zastavi Evropske unije, ki so jo nekdanji tvorci zasnovali na krščanskih načelih, ki so v sedanji Evropi v nevarnosti. Opozoril je tudi na to, da ni zadosti, če se cerkev (stavba) obnovi, v njej mora biti delujoča skupnost in živo versko življenje. Marijana Sukič Foto: K. Holec F. Sütő 4 Ministra obiskala Porabje PREKMURJE Ta veseli dan kulture Slovenski kulturni svetek se 8. februara, tau je na den, gda je 1849. leta mrau France Prešeren, slavi že od konca drüge svetovne bojne. Zakoj se tej svetek slavi glij na obletnico smrti najvekšoga slovenskoga pesnika, nej pa na obletnico njegovoga rojstva, se je spitavalo dosta lidi. Leta 2000, gda smo meli Prešernovo leto, so se pri ministrstvi za kulturo odlaučili, ka predlagajo, ka se 3. decembra, na den, gda je biu Prešeren 1800. leta rojeni, odprejo dveri slovenskih kulturnih ustanov. In tak smo daubili Ta veseli dan kulture. Na tej den leko lidge gorziščejo muzeje in galerije, v dosta krajaj pa pripravijo tüdi koncerte, delavnice in drüge prireditve. In kak je bilou letos v Prekmurji? V soboškon muzeji je Jelka Pšajd predstavila razstavo o smrtnih šegah in pogrebnih praksaj v Pomurji in Porabji. Pripravili so tüdi držinsko delavnico, na steri so lidge delali igralne karte in spoznali igro Durak. V Galeriji Murska Sobota so si leko vsi brezplačno poglednoli razstavo Dušana Tršara z naslovom Retrospektiva. Tüdi v Lendavi so muzeji in galerije odprli svoje dveri, pauleg toga pa so se na odri gledališke dvorane – tau je zdaj že tradicija - predstavile vse njihove ljubiteljske kulturne skupine, sploj tiste, stere so se letos dobro pokazale na tekmovanjih ali pa so slavile okrauglo obletnico. Tak so se notpokazali mladi in stari, pauleg slovenske pa sta se čüli tüdi vogrska in rovaška rejč in pesem, vej pa so zapopejvali tüdi ljudski pevci iz Gaberja in zaplesali člani folklorne skupine HKD Pomurje, v stero so povezani Rovati. Silva Eöry PRI MLADIH JE NOVA ENERGIJA, NOVO ZNANJE, POTREBUJEJO PA POMOČ SREDNJE IN STAREJŠE GENERACIJE Minister za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, obenem podpredsednik slovenske vlade Dejan Židan in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta 1. decembra obiskala Porabje. Na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru, kjer ju je pozdravil generalni konzul dr. Boris Jesih, sta se srečala s predstavniki Porabskih Slovencev. Na pogovorih s slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom in predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem so pregledali položaj porabske slovenske skupnosti. Pogovorov sta se udeležila tudi namestnica slovenskega veleposlanika v Budimpešti, pooblaščena ministrica Metka Lajnšček in sodelavec Ministrstva za kmetijstvo Vladimir Čeligoj. »V pogovoru smo v ospredje po- izpostavila, je bila sezona zelo uspešna, predvsem so zadovolj- so predstavniki narodnosti dobro sprejeli, zato bomo poi- Skupinska slika po pogovorih na generalnem konzulatu (z leve): predsednik DSS Martin Ropoš, predsednik ZSM Jože Hirnök, namestnica veleposlanika Metka Lajnšček, generalni konzul Boris Jesih, minister za Slovence Gorazd Žmavc, minister za kmetijstvo Dejan Židan, slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in sekretar Dušan Čeligoj ni s številom turistov in zelo pozitivnimi odzivi po obisku, kar zabeležijo na spletnih ponudnikih prenočišč z najvišjimi ocenami. Minister Židan je z zadovolj- TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA SENIKU Otroci so v telovadnici opravili slovenski zajtrk Oba ministra sta izpostavila delo z mladimi stavili mlade, ki so prihodnost slovenske skupnosti v teh krajih, kako jih motivirati in aktivno vključiti v tukajšnje življenje,« je po srečanju povedal minister Židan in se zavzel za še bolj sistematično sodelovanje z manjšinskimi organizacijami pri delu z mladimi. Popoldne sta ministra obiskala Slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer jih je z rezultati kmetije seznanila vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andrea Kovács. Kot je stvom izpostavil, da »vzorčna kmetija, inovativni projekt, ki smo ga zagnali leta 2011, daje primerne rezultate. To je bila tudi osnova, da sva se z ministrom Žmavcem odločila, da skupno financiramo podobno zgodbo tudi v Gorskem kotarju«. Kmetijski minister je pojasnil, da je pogovor tekel tudi o ideji, da bi na obeh vzorčnih kmetijah profesionalno delovali dve strokovni osebi s področja kmetijstva in prehrane »kar skali način, kako bomo to izvedli. Pogovarjali smo se tudi, kako več delati z mladimi ljudmi. Pri njih je neka nova energija, je novo znanje, potrebujejo pa pomoč srednje in tudi starejše generacije.« Po besedah Gorazda Žmavca je pomebno, da Slovenija s projekti, kakršen je vzorčna kmetija, išče »nove poti za hitrejši razvoj teh krajev, pa tudi da mlade generacije dobijo možnost za zaposlitev. « Naj le v oklepaju omenimo, da je v času obiska v prostorih kmetije potekala adventna delavnica s strokovno pomočjo mentorjev iz Slovenije, na kateri so sodelovale vse generacije. Marijana Sukič Tretji petek v mesecu novembru je že nekaj let na osnovnih šolah po Sloveniji in v zamejstvu namenjen projetku »tradicionalni slovenski zajtrk«. Tudi letos so nas na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, v petek, 17. novembra ob 8. uri, obiskali trije slovenski čebelarji: duhovnika Dejan Horvat (župnija Markovci) in Viljem Hribernik (župnija Dolenci) ter čebelar Jakob Madjar iz Murske Sobote (na OŠ Sveti Jurij izvaja čebelarski krožek). Poleg slovenskega medu, ki so ga prinesli s seboj, so ponovno poudarili pomembnost čebel za človeški rod, potem pa so se pridružili obloženi mizi, kjer so učence in učitelje poleg medu pričakali še kruh, maslo in mleko. Manjkala seveda niso niti jabolka. Po skupnem zajtrku smo se odpravili nazaj k pouku, čebelarji pa na šolo v Števanovce. Nino Gumilar, učitelj asistent slovenskega jezika na DOŠ Jožefa Košoča Foto: Adrián D. Takács Porabje, 14. decembra 2017 5 Murska Sobota: V spomin Milanu Vincetiču SVOJE ŽIVLJENJE JE IZPESNIL Dogodek, ki bi se moral v Pokrajinski in študijski knjižnici zgoditi ob praznovanju 60-letnice Milana Vincetiča - Vincija, je bil po njegovi prerani smrti. To je bil dostojanstven in intimen poklon pesniku, njegovemu življenju in delu. Za uvod je direktorica PiŠK Jasna Horvat izrekla željo, naj ostane naš spomin na Milana svetel in iskriv, kot je bil on in njegov smisel za humor. Razstavo Pot Milana Vincetiča sta predstavili Metka Sraka in dr. Klavdija Sedar. Goričko pa mu je bilo prvi in zadnji dom. V hiši matere in očeta in svoji je bil najbolj v soglasju sam s sabo, mir in navdih sta mu v roke polagala pisalo, vse do prezgodnje smrti, ko je roka omahnila. To pisalo je dalo izjemne literarne dosežke, kar štirinajst pesniških zbirk med letoma 1983 in 2016, ki bodo ostali za zmeraj. In enajst knjig proze, med njimi zadnji roman Luna na mejseci, ki ga bodo dobili naročniki Porabja kot knjižni dar 2018. Podrobnosti o Milanu Vincetiču je predstavil Franci Just, odličen poznavalec njegovega življenja in dela. Dejal je, da se je Milan zelo zgodaj odločil, da postane in bo pesnik. Celo svojo prvo knjigo Papirnate ladje je pripravil od začetka do konca sam. Natipkal pesmi, jih razporedil, in nastala je njegova prva samostojna knjiga. Druga, Kot slutnja radovedno, je bila skupaj z Valerijo Perger in Ferijem Lainščkom in potem še in še odmevnih zbirk. Kot rečeno ni pisal samo pesmi, ki so prevedene v dvanajst jezikov, marveč kratko prozo, romane, radijske igre in scenarije za televizijo, med katerimi je bil najbolj ponosen na scenarij o pristanku toplozračnega balona v Ženavljah Nebo nad Ženavljami. V dnevnem časopisju, v uglednih Delovih Književnih listih, v Sodobnosti, Večeru in še kje je objavljal ocene izvirnih slovenskih knjig. Franci Just je izpostavil tudi: »Obstajata prostora, kjer sila minevanja ne more zagospodovati: to je prostor osebnega spomina, kjer se bomo še naprej družili z njim in se vrhunskimi pesniki, Tonetom Pavčkom, Cirilom Zlobcem, Nikom Grafenauerjem in še posebej s Kajetanom Kovičem, s katerim se je družil in prijateljeval več desetletij, vse do Razstavo Poti Milana Vincetiča sta predstavili Metka Sraka in Klavdija Sedar, o njegovi poeziji in pesniško-grafični mapi so govorili Mirko Rajnar, Janez Balažic, Franci Just, pesmi pa je interpretirala Gabrijela Granfol Peurača Kovičeve smrti. Franci Just je razmišljal tudi o ustvarjalnem razmerju med pesnikovim konkretnim življenjem in poezijo Milana Vincetiča. »Poti, ki jih ni do konca izhodil, razmerja ki se mu niso podaljšala v trajanje, so v polnosti zaživela v njegovi poeziji. Svoje življenje je izpesnil.« Zadnji stavek sva izbrala Večerova novinarka Melita Forstnerič Hajnšek in podpisani za naslov prispevkov o spominskem večeru Milanu Vincetiču v Pokrajinski in študijski knjižnici. Franci Just je tudi opomnil Prva pesniška zbirka Papirnate ladjice je na dilemo štenatipkana s pisalnim strojem in je v celoti delo vilnih literarnih Milana Vincetiča, ki je že v zgodnjih letih čutil, da kritikov, ki se bo pesnik; in je svoje življenje spesnil, natančneje niso mogli doiz-pesnil kopati »do jedra v njegove knjige. Za poezijo njegove poezije. Običajno je živel, v Ljubljano je šel štu- so se spotaknili ob podobah dirat slovenščino tudi z vi- prekmurskega sveta in ga ozzijo, da bo pesnik...« V Ljubl- načevali kot prekmurskega jani se je hitro spoprijateljil z pesnika,« kar je odločno zavvsak na svoj način dotikali njegove večnosti. Drugi prostor, ki je še obsežnejši in bodo v njem z Milanom vsi Slovenci, je prostor lepega, ki ga ustvarja s svojo umetniško besedo, neizbrisno vtisnjeno račal, kajti bil je in ostaja izjemen slovenski pesnik, ki je živel na Goričkem v Prekmurju. Dr. Janez Balažic je povedal, kako je nastala mapa Vincetičeve poezije Kalejdoskop, ki jo je izdalo Društvo za humanistična vprašanja Argo. Za šest pesmi, ki jih je izbral in zanje dejal, da bodo ostale, da je v njih trajno umetniško sporočilo. Mapo sta zasnovala slikar Mirko Rajnar in oblikovalec Dušan Antolin. Šest pesmi iz šestih pesniških zbirk (avtorji naslovnic so bili priznani akademski slikarji Franc Mesarič, Zdenko Huzjan, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Ignac Meden in Lojze Logar) simbolizira šest desetletij njegovega življenja. Grafična mapa je nastajala deloma na skrivaj, ker so ga z njo nameravali presenetiti na slovesnosti ob njegovi 60-letnici. V spominskem recitalu s(m)o pesmi, posvečene kolegu, brali Ernest Ružič, Tine Mlinarič, Feri Lainšček, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Pesmi iz mape Kalejdoskop je sugestivno interpretirala Gabrijela Granfol Peurača, v glasbenem programu pa je nastopil pesnik in kantavtor Bojan Sedmak, ki ga je Vincetič povabil na jubilejno slovesnost in zaželel, naj na kitari zaigra in zapoje pesem Leno popoldne v mestu. Milan, kaj Ti naj povem za konec? Poslavljajo se ljudje, poslovili se bomo vsi. Eni prej, drugi pozneje, Ti prehitro. S težkim srcem in prijaznim spominom na najina druženja se peljem mimo stanjevskega doma, kjer si živel in ustvarjal, razmišljal, načrtoval in umrl. Okna so temna, kmična, za zmeraj. Enak občutek imam, ko s soboškega balkona pogledam zvečer čez cesto v okna, za katerimi je živel in delal najin prijatelj, prevajalec, urednik in pisatelj Jože Hradil. Odšla sta in hkrati s svojim delom ostala v našem spominu. Zagotovo. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 14. decembra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Več kak djezero nas je menja Letos je nas v Železni županiji za 1072 menja, kak nas je lani bilau, tau kažejo podatki rojstev pa smrti. Tau je telko lüstva, kak če bi najmenši Varaš v Železni županiji, Őriszentpéter, gnauk samo prazen grato ali pa tri vekše vesi. Lani nas je tö menja bilau kak prejšnjo leto, dapa samo 935 je bila ta številka. Tau številko tak dobimo, ka s tiste številke, ka so se naraudili vözemamo tiste, ka so mrli, tašoga reda se ne računajo tisti, steri so se preselili ali odselili. Najvekša baja je tau, ka je rojstev od leta do leta skur isto, dapa smrti je pa vsigdar več. Menje je tisti tö, steri se ženijo. Leta 2016 se je 1172 parov ženilo do konca septembra, letos pa samo 959. Če rojstvo gledamo, te skur nikše razlike nega, lani se je 1568 novorojenčkov naraudilo, letos pa 1564. Nej tak pri smrti, lani je 2499 lidi pomrlau, zdaj do septembra pa že 2640. Ta tendenca ne vela samo za Železno županijo, liki za cejlo regijo, kak za županijo Győr-Moson-Sopron, tak za županijo Zala, tau kažejo podatki statističnega urada. V županiji Győr-Moson-Sopron nji je za 1047, v županiji Zala pa za 1403 menje kak lani. Če de tau tak šlau tadala, te za deset lejt več kak 10.000 nas menje baude v Železnoj županiji, ka je več nej mala številka, tau te več nede samo eden mali varaš, liki eden vekši varaš lüstva. Dapa ta številka de samo te valana, če ta tendenca ostane, če de od leta do leta nas še menje, te se pa ma zgoditi, ka dvakrat ali trikrat menje nas baude. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Srečanje štirih predsednikov Štirje predsedniki so na srečanju v predsedniški palači osrednjo pozornost namenili uveljavljanju arbitražnega sporazuma. Predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar so se tudi strinjali, da je odločitev Evropske komisije, da pomaga pri uveljavitvi sporazuma, za Slovenijo dobrodošla in jo v tej luči tudi pozdravljajo. Strinjajo se o pomembnosti soglasja v Sloveniji, da odločitev arbitražnega sodišča uveljavi, in o tem, da bo Slovenija pri tem ukrepala mirno in potrpežljivo, a odločno, je še povedal predsednik države Borut Pahor. Maša za vse žrtve revolucije v Sloveniji V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je bila maša za vse žrtve revolucije v Sloveniji, predvsem za tiste, ki so bile letos prekopane iz rova sv. Barbare v Hudi Jami. Mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je ob koncu pridige prosil Boga za razsvetljenje razuma vsem, ki imajo v našem narodu odločujočo vlogo, naj delujejo za spravo in mir, za medsebojno sodelovanje in za varnost vseh. Maše se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki se je pred tem na pokopališču Lipica v Škofji Loki udeležil blagoslova kostnice, v katero bodo preneseni deli skeletov iz povojnih grobišč iz vse Slovenije, ki bodo uporabljeni za DNK-analizo in identifikacijo žrtev povojnih pobojev. Postopek izvedbe izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov iz grobišča v Hudi Jami se je sicer končal s simbolnim zadnjim pokopom 27. oktobra letos na Dobravi v Mariboru. »Če se kdo vztrajno trudi, lahko nekaj 30. novembra so bile nekatere pokrajine na Madžarskem že zasnežene. Kljub temu so se člani občnega zbora Državne slovenske samouprave in sodelavci Urada DSS z Gornjega Senika pod vodstvom predsednika Martina Ropoša napotili v Budimpešto, da bi si na povabilo zagovornice slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erike Köleš Kiss ogledali notranjost »hiše države« in prisluhnili njenemu letnemu poročilu. Dan naj bi se zaključil z dislocirano sejo občnega zbora na izpostavi DSS v madžarski prestolnici. dvoran pričakala slovenska zagovornica in predsednik Odbora za narodnosti na Madžarskem (Magyarországi nemzetiségek bizottsága) János Fuzik. Zagovornik slovaške skupnosti je prisotne pozdravil v svoji materinščini, nato pa predstavil delovanje odbora, ki mu predseduje in ki se uvršča na tretje mesto med odbori glede pogostnosti zasedanj. Predsednik János Fuzik je spregovoril o dejavnosti treh pododborov (predsednica Pododbora za kulturo in javno šolstvo je prav zagovornica Erika Köleš Kiss), nato pa orisal pot maja predlog ni uspel, zato so iz njega odstranili na primer kandidaturo svétnikov, ki niso madžarski državljani. Ob vsem tem predlagajo še povečanje narodnostnega pedagoškega Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je poudarila, da je ena od glavnih nalog zagovornikov posodabljanje zakona o narodnostih, sedaj pa so bliže odločevalcem. Če bi ta sistem Člani občnega zbora in sodelavci Urada DSS na stopni Predsednik DSS Martin Ropoš, predsednik parlamentarnega odbora za narodnosti János Fuzik in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss Goste iz Porabja, Sombotela in Mosonmagyaróvára so (po poti na težko prevozni avtocesti) pred poslopjem Parlamenta pričakali zagovornica Erika Köleš Kiss, asistent v kabinetu zagovornice Ferenc Sütő in podpredsednica Slovenske narodnostne samouprave v XI. okrožju Budimpešte Erzsébet Kondor. Po temeljitem varnostnem pregledu je prisotne po stopnicah, hodnikih in reprezentativnih dvoranah popeljala slovenska zagovornica in med tem podala tudi najbolj pomembne podatke o tretjem največjem in za mnoge najlepšem parlamentu sveta. Gostje so lahko vstopili tudi na galerijo sejne dvorane, v kateri je Erika Köleš Kiss pokazala svoj poslanski stolček. Po skupnem kosilu sta člane občnega zbora in sodelavce Urada DSS v eni od prestižnih do izvolitve narodnostnih zagovornikov. Povedal je, da se mu nekoliko mudi, saj bodo na plenarni seji Parlamenta še isti popoldan splošno obravnavali predloge k zakonu o narodnostih, ki jih podaja omenjeni odbor. Poskus naj bi bil tretji, ima pa resno podporo stroke, je poudaril predsednik Fuzik. Predlog vsebuje dolgo pričakovano spremembo lastništva poslopij izobraževalnih ustanov, ki jih vzdržujejo narodnostne samouprave, omogoča prevzem ustanov, ki so le delno narodnostne, namesto štiričlanskih narodnostnih samouprav (nad 100 volilci) vrača petčlanski sistem, omogoča narodnostnim svétnikom sodelovanje v samoupravah na več kot dveh nivojih, ureja odnose med lokalnimi in narodnostnimi samoupravami ter regulira še druga vprašanja. Meseca dodatka z 10 na 15 odstotkov. Predlagatelji so usklajevali s šestimi resorji in tremi uradi, sprejetje predloga torej upravičeno pričakujejo do 15. decembra letos, tako János Fuzik. Predsednik je poudaril, da lahko Odbor razpravlja le o zakonih, povezanih z narodnostmi. Kljub omejenim pristojnostim pa so zagovorniki s svojim lobiranjem po letu 2014 dosegli spremembo odnosa državne politike: od izvornih 4 milijard forintov so se sredstva za narodnosti v proračunu za leto 2018 povečala na 10,5 milijarde (za državne samouprave, njihove medije in inštitucije, razpisna sredstva in civilne organizacije). Odbor za narodnosti na Madžarskem zaseda najmanj vsak drugi teden, na vse seje pa so vabljeni predstavniki državnih narodnostnih samouprav, saj je sodelovanje s krovnimi organizacijami vzorno, je zaključil János Fuzik. Porabje, 14. decembra 2017 obveljal pred 25. leti, bi bilo problemov za polovico manj, je izpostavila parlamentarna predstavnica Slovencev in dodala, da vodi t. i. »velika politika« dialog z zagovorniki in predsedniki državnih samouprav. Madžarski politiki vselej poudarjajo zgledne odnose s Slovenijo, zagovornica pa ima vlogo tudi pri usklajevanjih in ustvarjanju bolj poglobljenih odnosov z matično domovino (najbolj uspešna manjšinska mešana komisija je prav slovensko-madžarska). Po besedah Erike Köleš Kiss mora narodnost vložiti trud, da ne izgubi, kar si je že pridobila - na primer na področju šolstva ali medijev. Z Ministrstvom za človeške vire je bila nedavno sklenjena pogodba o financiranju slovenskih šol dolgoročno, za pet let. Zagovornica je letos pomagala zagotoviti prostore za likovno razstavo, risbe so pripravili otroci vseh narodnosti o svojem 7 V künji inda in gnes (49) nekaj doseže« življenju in so jih tako videli vsi mimoidoči poslanci ter njihovi sodelavci. Erika Köleš Kiss je leto dni vsak teden hodila na seje Okrogle mize za javno šolstvo (Köznevelési Kerekasz- icah Parlamenta tal) in tako tam zastopala svoj odbor, udeleževala pa se je tudi skoraj vseh prireditev DSS, Zveze Slovencev na Madžarskem in se je za dosedanje delo zahvalil gostiteljici, ki da je v kratkem času dosegla veliko. Ne predsednik vlade, ne poslanci ne morejo mimo zagovornikov na hodnikih Parlamenta, se je pošalil in poudaril, da moramo vsi skupaj delati na tem, da majhna slovenska skupnost preživi. Popoldan se je nadaljeval in končal na izpostavi DSS v VII. okrožju Budimpešte. Občni zbor je med drugimi točkami dnevnega reda pregledal poročilo podpresednika ter predsednic Finančno-nadzorne komisije, Komisije za šolstvo in Komisije za kulturo pri DSS. O pomembnem vprašanju - možnosti prevzema nadaljnjih narodnostnih vrtcev s strani slovenske krovne organizacije - je pred občnim zborom spregovoril narodnostni referent pri Ministrstvu za človeške vire István Kraszlán. Do težav je na Dolnjem Seniku in v Sakalovcih prišlo zaradi pomanjkanja sredstev ter prenizkega števila otrok, DSS bo možnost prevzema obeh ustanov v nadaljnjem še preučila. Člani občnega zbora in sodelavci Urada DSS so se častni predsednici Slovenskega društ- Gausanca/zibanca – ˝ potičnica – ozgerinc Svetki se približüjejo. Ženske vsefelé paukaraje pečejo. Inda so se na sveti post (24. december) postili, kak ime tö kaže. Na sveti den (25. decembra) so kaj posauda z rebrami, od znautra pa od zvüna oblejana. Gnes je gausanca leko plejatna, znautra s teflonom ali iz silikona. V gausanci pečejo vsefelé figice baugše küjali. Pekli so zvekšoga samo makove, orejove ali koškicove reteše. Raje reteše, bejkli so pekli v gausanci. Tau je piskrena pa mesau tö. Ništerni žujco nutlejvajo, pa po tistom na falate rejžejo. Marija Kozar Tehniški dan na OŠ Grad Skupinska slika s krtkom Olijem pred Vulkanijo pri Gradu Na izpostavi DSS v Budimpešti so priredili dislocirano sejo lokalnih narodnostnih samouprav. »Če se kdo vztrajno trudi, lahko nekaj doseže,« je na koncu svojega letnega poročila poudarila slovenska zagovornica, ki je s tem podčrtala, da brez lobiranja preprosto ne gre. Predsednik DSS Martin Ropoš va v Budimpešti Ireni Pavlič zahvalili za tople prostore in se po praznično razsvetljenem središču madžarske prestolnice peš napotili do avtobusa. Dan je bil zanimiv in hkrati tudi izredno poučen. -dm- V ponedeljek, 27. novembra 2017, so se četrtošolci DOŠ Jožefa Košiča udeležili tehniškega dne na OŠ Grad. Z učenci tretjega razreda tamkašnje šole so izdelovali božične okraske. Nekatere so si lahko odnesli tudi domov. Po delavnici so si ogledali še doživljajski park Vulkanija, nato je sledilo kosilo. Bilo je zelo lepo. Besedilo in slike: Gabriella Labricz, razredničarka 4. razreda na DOŠ Jožefa Nasmejani učenci na hodniku gračke osnovne šole Košiča Porabje, 14. decembra 2017 ... DO MADŽARSKE Ni močne Evropske unije brez srednje Evrope Ni močne Evropske unije brez srednje in jugovzhodne Evrope, je izpostavil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na srečanju zunanjih ministrov višegrajske četvorke (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska), ki so se ga udeležili tudi zunanji ministri držav jugovzhodne Evrope, Slovenije, Srbije, Hrvaške, Romunije, Bolgarije in Grčije. »Nimamo se česa sramovati, saj smo v srednji Evropi dokazali, da se migracija da zaustaviti, dosegli smo višjo rast, kot je evropsko povprečje, tako smo prispevali k močnejši uniji,« je še poudaril madžarski zunanji minister. Prav zaradi tega to območje upravičeno zahteva od Unije, da ohrani šengenski sistem in pomaga srednjeevropskemu prostoru zagotoviti energetsko varnost. Zunanji ministri so se zavzeli tudi za hitrejšo širitev Evropske unije, saj kot je madžarski zunanji minister poudaril, Madžarska vidi politično, gospodarsko in varnostno tveganje v tem, če se širitev ne bo pospešila, zato bo naredila vse za pospešitev pridružitvenega procesa Srbije. Turški folklorniki so ostali na Madžarskem Turška tiskovna agencija Dogan je poročala o tem, da se 11 članov turške folklorne skupine, ki je sodelovala na mednarodnem folklornem festivalu v Budimpešti, ni vrnilo v Turčijo. 16-članska folklorna skupina je gostovala v madžarskem glavnem mestu med 5. in 10. novembrom, nakar se je le 5 njenih članov vrnilo domov, ostali naj bi ostali v Budimpešti. Po poročanju agencije so to mladi ljudje, njihova povprečna starost je okrog 20 let. Da bi iz Turčije kakšna folklorna skupina lahko sodelovala na mednarodnih dogodkih, mora imeti dovoljenje in priporočilo Zveze folklornih skupin in le na podlagi tega dobijo njeni člani službene potne liste na policiji v Ankari. Tako se je zgodilo tudi v primeru omenjene skupine, ki je že 1. novembra, torej pred začetkom festivala, pripotovala v Budimpešto. Na Zvezi turških folklornih skupin so začudeni, saj je ista skupina julija gostovala v Bosni in Hercegovini, od koder so se vsi vrnili v Turčijo. 8 Najlepše je, da si vanej Gabora Dončeca najbola vsikši tak pozna kak bautoša v bauti z železnino in belo tehniko, že menje lüstva zna, ka je djagar, še menje pa tau, ka se je na Gorenjom Seniki naraudo, na Janezovom brejgi pri iži Miklaušini. Kak mi je pripovejdo, njegvo cejlo življenje tau dvaujo sprvaja, trgovstvo pa djagarija, edno je slüžba, drügo pa hobi. Zdaj konca decembra edno mora pististi, pa tau je nej djagarija, liki bauta, zato ka de v penzijo üšo. Od tauga sva se malo pogučavala v bauti, ozajek v pisarni, odkec je vejn pulonja svojega žitka ravno pa vodo tau bauto. - Gabi, ti v Varaši živeš, dapa ovak si z Gorenjoga Senika, če bi nej znau, te bi tau pravo, ka bola z našoga kraja si valaun, zato ka na Seniki trno negajo Dončeci. »Tau je zato, ka je moj oča iz Slovenske vesi biu, pa tak se je zvau, ka Alajoš Dončec. Gda se je spozno z mojo matredjov, potistim je odišo ta k njej na Gorenji Senik na Janezov brejg, gde so se po iži Miklaušini zvali. Leko, ka ne vejš, ka mojo ime je tö Dončec Gábor Miklós. Zdaj zavolo ižinoga imena ali samo ovak so mi tau ime dali, tau ne vejm.« - Na Janezovom brejgi, gde je stala tvoja rojstna iža? »Še gnesden stoji, više kak je vojašnica, tak petstau mejtrov eden völtji ram, dapa na pulonja se je že dojporüšo, zdaj mojoga strica hči žive tam.« - Gabi, ti si rejsan reden bautoš, za bautoša si se včiu, pa od začetka mau cejlo življenje si bautoš biu. »Kak praviš, najprvin sem strokovno, te pa srejdnjo šaulo skončo, sledkar sem mogo naredti šaulo, aj leko vodja baute baudem, pa te še zvün tauga sem edno vekšo šaulo mogo skončati. 1968. leta sem začno na tehničnem oddelku še tam v tistoj bauti, stera se je Fenyves áruház zvala. Od tistoga mau pri toj firmi, pri AFSZ-i delam, zdaj 5. februarja mo 49 lejt emo, pa mo v penzijo, tak ka do 31. decembra delam, pa te sem skončo.« - Tau se naletja vöpovej, ka sem skončo, dapa rejsan tak baude, tak naletja prejkdaš bautine klüče, gda zadnji v slüžbi? »Tak brž ti vse ranč ne vejm taprajti, zato ka dosta vse je bilau, dapa najbola važno je tau, kak z mojimi delavci, tak s küpci smo se vsigdar dobro sporazmeli. Pa Gabor Dončec v svoji pisarni den delat prideš? »Tau je tak, kak praviš, gvüšno, ka de mi falila bauta, dapa tak mislim, ka gnauk moraš enjati. Moja hčerka v Meriki žive, sin de se zdaj ženo, tak ka rejsan tak baude, ka sam ostanem. nej samo z našimi, liki z Avstrijcami pa s Slovencami tö, ka so iz Slovenije prišli.« - Tau vejm, ka dosta lidi, ka iz Slovenije pride, pravi, ka dem k Gabiji tau pa tisto küpit, inan so ranč nej šli iskat tisto Gabi z bikaum po djaji (lovu) Dapa zdaj tak mislim, ka še dosta tašoga mam, ka je dotejgamau vöostalo z mojoga življenja, ka moram še pogledniti po svejti. Malo mo üšo k mojomi vnukeci v Meriko, potistim on pride malo domau, tak ka dosta vse mam še na moji bakanč lišti, pa te sem še od djagarije ranč nej gučo, ka je moj hobi. Tak mislim, ka tau delo, ka sem dotejgamau delo, gnauk moram enjati, zato ka je dosta bilau, zdaj škem malo živeti.« - Kak vidiš te skur petdeset lejt blago, zato ka s teuv so se znali pogučavati. »Sé k nam radi odijo Slovenci kipüvat, zato ka tašoga reda se te malo leko pogučavajo, sploj pa spoznanci. Dosta spoznancov mam med lovci pa rokometaši tö, zato ka že pettresti lejt odimo v Krog se špilat rokomet z varaškim klubom, gde sem dja tehnični vodja. Té turnir sem dja začno, moja ideja je bila, najprvin smo v Bakovce odli, te v Mursko Soboto, na slejdnja pa v Krog. Na tom tur- niru smo se vsigdar lopau meli, pa zavolo tauga ga še gnesden mamo kak veterani, konca junija demo k njim, oni pa prvo soboto septembra pridejo nazaj k nam. Tak ka se zdaj vsakšo leto dvakrat srečamo, pa te zavolo tauga mamo telko padašov tam med rokometaši tö.« - Če tej petdeset lejt gledamo, ka si v bauti delo, gda je bilau bola težko, zdaj ali sprvoga, gda si začno? »Zdaj me tau pitaš, ka pulonja časa sem v socializmi delo, pulonja pa v kapitalizmi, pa gda je bilau baukše. V vsakšom časi je bilau nika, ka je dobro, bilau pa tašo tö, ka je slabše. Prvin je dosta trbelo delati na tejm, ka blago spraviš, zato ka nej bilau tak kak zdaj, zaman si emo peneze, nej si mogo küpti. Zdaj dosta blaga je, dapa telko več penez nega, kelko več blaga je. Tak mislim, zdaj če stoj kaj ške küpti, te samo peneze trbej, zato ka vse se da küpti, vejn tau je najvekša razlika.« - Bauti je konkurenca internet, zato ka gnesden dosta lüstva že tak kipüva, če njim kaj trbej. »Tau gnesden fejst dé pa je fejst moderno, ka vse ti domau pripelajo, ranč ti nej trbej vö iz rama titi. Samo dostakrat je tak, ka če stoj kaj narauči pa v roke vzeme, te se ma ne vidi ali je nej tašo, kak je on tau mislo. Pri nas je tak, ka leko poglednejo blago, v roke vzemejo, spitavajo, mi njim tapovejmo, tanače damo, pa te tak küpijo ali nej. Če na interneti naraučijo, te njim domau pripelajo, doladejajo blago pa zbaugom, če se njim kaj ne vidi, te leko nazaj pošilajo pa znauva naročavajo. Leko povejm, ka naše küpce ge trifartale poznam, eden drügoga dobro poznamo pa zavüpanje mamo do drügoga, vejo, če njim ge kaj povejm na blago, tisto je tak pa mirno leko küpijo. Tau je nej tak, kak gda z ednim tihincom prejk telefona se pogučavaš.« - Tvoj hobi je, ka si djagar pa odiš na djagarijo, ka je lejpo Porabje, 14. decembra 2017 v tejm? »Tau je eden drügi svejt, v sterom mi, djagarge fejst uživamo, pa nej samo zato, ka deš na djajo. Mi samo tisto divjad strlimo, ka je vöspisana, tau je gospodarjenje z divjadjo. Zdaj že tretji mandat sem predsednik lovskega društva Tromejnik, od letos sem pa še pri lovski zbornici Železne županije podpredsednik. Dapa najlepše je zato tau, gda si vanej, v gauški, sploj pa gda je snejg, nej važno, če kaj strliš ali nej. Dobro je, ka si vanej, uživaš v naravi, mir maš pa leko zmišlavaš.« - Dostakrat je bilau tak, ka si si glavau malo mogo zluftati? »Dobro je, ka si malo kraj od lüstva, malo leko zmišlavaš, sploj pa če maš kakšne probleme, če pa nej, te pa samo tak.« - Kak lovec, ka je najvekšo, tebi najlepše bilau? Mislim na divjad, ka si strejlo? »Mi tau pravimo, ka pravi lovec tak začne, ka najprvin moraš maloga zavca ali fazana strejliti, pa te tak vsigdar dale, srnau, divjo svinjau, djelena pa samo potistim leko bika strliš. Tau je, kak pravijo, korona, mena se je tau te prišikalo, gda sem šestdeset lejt star grato, pa sem enga sploj lejpoga bika leko strejlo, za steroga sem zlato medaljo daubo. Mi, djagarge tak mislimo, ka dočas, ka do tauga prideš, ka tašoga bika strliš, moraš ti tö ozrejliti, bika na rukanje moraš strliti. Lopau vöpočakaš, pogledneš ga, kakšni je, kelko je star pa gda tau vse vküper paše, te ga strliš, pa tau je velko delo.« - Ka baude prvo na tvoji bakanč lišti, če v penzijo odideš? »Tak mislim, ka še doste vse sem nej vido iz sveta, ka moram pogledniti, pa vnukeca v Meriki, tau baude prvo, pa če mo zdravdje emo, te drügo tö vse na vrsto pride.« - Gabi, dja teba k taumi tö dobro zdravdje želejm, zato, kak pravijo pa se hecajo, nej je tau važno, kelko penzije dobiš, liki tau, kelkokrat go dobiš. Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 15. Višiši tanač mirovne konference v Pariži se je na začetki avgustuša 1919 odlaučo, ka pride vekši tau Slovenske krajine (gnešnjo Prekmurje) k nauvoma Kralestvi Srbov, Hrvatov ino Slovencov. Jugoslovanska sodačija je 12. avgustuša prejkvzela krajino: prišli so čapati iz smeri Radgone, Ljutomera ino Središča. Niške se je nej preveč prauti postavo, v nedelo 17. avgustuša so Prva lejta v nauvoj domovini ski narodni tanač, šteri je biu kak »parlament«. Té je vkraj poslo lotaroše, šteri so zvekšoga bili Madžari, njino mesto pa so prejkvzeli slovenski župani. Cejlo Prekmurje je gratalo edna krajina z ednim civilnim komisarom v Murskoj Soboti. Če so advokati nej steli sodelüvati z nauvim rosagom, so je ranč tak táposlali kak delavce na poštaj, birovijaj ali železnicaj tö. Zavolo toga se je pa za svoje vzelo. V šaulaj so vsi prekmurski govorniki terdjali, »aj se zvün knjižne slovenščine vsikdar nüca prekmurska rejč tö ino aj se gordržijo ništerne knige v toj rejči tö«. Tau je prosila takzvana Domača verstvena stranka ranč tak, v šteroj so bili zvekšoga domanji zemliški gospaudge. Ta je terdjala, ka »more naš domači jezik ranč tak valati« ino ka je potrejbna »verstveno-jezična avtonomija«. Té prošnje je poslüno Višiši šaulski tanač, pa na mesti njau domanje prekmurske škonike, šteri so nej znali po knjižnom. V počitnicaj leta 1920 pa so za nji držali gezikovni tečaj (tanfolyam) v Šentvidi pri Gnes že cugi pelajo prejk Müre pri Veržeji - prvi maust so tü zozidali leta 1922 Ljubljani, od tistec so si leko že držali velko vözglasitev v lüstvo dosta žaurdjalo. poglednili eške Ljubljano pa Böltinci. Nadučitelj Franc Cvetko z Gorenjsko krajino tö. Pravijo, ka je bilau više dvajsti Vučje vesi je prejkpogledno si- Prva jugoslovanska šaula, štegezero prekmurski Slovencov tuacijo šaul v krajini, štere so ro so oprli v Prekmurji, je bila v maloj dólinskoj vesnici, gde mele vküper kauli 180 klasov državna gimnazija v Murski so oprvin držali zahvalno sve- pa skoro 14 gezero šaularov. Soboti. Oktobra 1919 je ravnato mešo, te pa je gučo narodni Zidine so bile zvekšoga lejpe, tel Ivan Bračko z ednim škovoditeu Slovencov med Mürov bilau je pa en par (madžarski) nikom že flajsno včiu v prvom ino Rabov Jožef Klekl st. Zapi- vrtcov tö. Na ednom djilejši so gimnazijskom klasi, gde so sano je, ka ma je lüstvo na pi- se odlaučili, ka vkraj pošlejo začnili s fundamenti sloventanje od vörnosti do materno- vse škonike, šteri ne gučijo ske gramatike - šaularge so ga gezika kričalo: »Obečamo, slovenski (tau je prekmur- znali samo telko prekmurski, obečamo!« ski - zvün štiri katoličanjski ka so čüli doma, v cerkvi pa Prejk Murske Sobote sta se plebanošov, Jožefa Klekla st. pri vöronavuki. pripelala eške sodački prej- in ml., Ivana Baše ino Jože- Cejlo Prejkmurje je cerkvedjen Vladimir Uzorinac ino fa Sakoviča je knjižno rejč no slišalo pod Sombotelsko mariborski okrajni glavar dr. pisati ino gučati praktično püšpekijo od leta 1777, gda Srečko Lajnšic, šteri je grato niške nej znau.) Zadržali pa go je cesarica Marija Tereprvi civilni komisar krajine v so vse škonike, šteri so se na- zija stvaurila. Tau je trpelo nauvom rosagi. raudili v krajini pa so gučali celau do 1. decembra 1923, Nauvoga reda je nej bilau léko po domanje, poslali so je prejk gda je grato administrator nutvpelati. Nekdešnji vogrski na drüge šaule. Dosta nauvi Slovenske krajine mariborski uradniki (hivatalnokok) so učitelov je prišlo s štajerske püšpek. (Med letoma 1941vsi taodišli, vse je trbölo zna- Prlekije, gde so skoro tak gu- 1945 je krajina pá vcejlak cuj uva začniti. Razglase so vse čali kak s té kraj Müre. Ranč k Somboteli slišala, od 1964 vödavali v prekmurskoj rejči, tak so v kancelaje gorvzeli do 2006 pa je bila en tau ka aj bi lüstvo bole razmilo. »panonske« Slovence, štere je Püšpekije Maribor. Od leta Vküper so zazovali prekmur- domanjo lüstvo bole razmilo 2006 má Murska Sobota svojo püšpekijo.) Leta 1919 je začno delüvati takzvani Prekmurski evangeličanski seniorat, šteroga so uradno stvaurili eške samo leta 1922 v Murski Soboti. Organizacijo evangeličanov je do svoje smrti pelo Števan Kováts, leta 1941 pa so seniorat vrazmo spüstili. Po drügoj bojni je v Sloveniji austo samo eden evangeličanski seniorat za cejli rosag. V cajtaj pred prvov svetovnov bojnov so s Prekmurja pelale tri železniške štrejke prauti znautrašnjoma tali Vogrske: prejk Ljutomera do Ormoža so go potegnili do leta 1924. Leta 1919 je bilau v Prekmurji dosta sadja. Odavanje v Avstriji ino na Vogrskom je centralna vlada dojzapovödala, v Jugoslaviji pa se je niške nej brigo za pauv. Prekmurski verti so zgibili vüpanje, vej so pa nej mogli do penez priti. Komisar dr. Lajnšic je napravo »nakupovalnico sadja za Prekmurje« s centrom v Maribori. Domanjo lüstvo je nej trnok küpüvalo, prišikalo pa se je nagučati belgradske bautoše ino tak cejli sad odati. Prekmurskomi lüstvi so 15. novembra 1920 vözglasili, ka je madžarski parlament ratificéro trianonski mér Grac-Monošter-Somboteu, Murska Sobota-Hodoš-Kermedin, Lendava-Rédics-Zalaegerszeg. Od toga je v nauvom rosagi ostala samo železna paut med Soboto pa Hodošom, v Lendavo je bilau skoro nemogauče priti. Eške üše je bilau, ka je od Radgone do Murskoga Središča nej bilau mostá na reki Müri - istina, ka so bili v vsikšoj vekšoj vesnici brodi (révek). Poštije pa so zavolo deži pa poplavlanja Müre dostakrat na nikoj prišle, bilau pa je takšo tö, ka so ranč s čanaklinom več dni nej mogli prejk vodé. Zatok so brodili, aj bau prvi maust na srejdi vodine poti, končali so ga leta 1922 med Veržejom pa Dokležovjem. Dosta so se svajüvali kauli železniškoga mostá tö, vej se pa je mogla štrejka iz Murske Sobote podukšati prauti srejdi nauvoga rosaga - od tistec Porabje, 14. decembra 2017 Na srejdi januara 1920 so na parižkoj mirovnoj konferenci madžarskoj delegaciji prejkdali papére o méri. Avstrijci so se z dokumentom spravlali tri mejsece, Madžari pa kauli pau lejta. Tak je trianonski mér 4. juniuša 1920 podpiso vodja madžarske delegacije minister Ágost Benárd. Slovenski voditeli Prekmurja so želejli, ka bi leko po podpisi mérno delali za dobro Slovencov v krajini. Na den podpisa so planerali, ka vödajo svetešnjo numero (do tistoga mau edni sami) Novin, v šteraj je ovak vlada ranč tak dosta kaj vözglašala. V istini pa so svetili datum, gda je madžarski parlament 15. novembra ratificéro mér. Za vekši tau vogrski Slovencov so se začnili nauvi, jugoslovanski cajti - nej so pa brodili, ka do za dvej desetletji pá k staroj domovini slišali. -dm- 10 Pomurski muzej Murska Sobota EDINA NESMRTNOST, KI OBSTAJA, JE NESMRTNOST SMRTI Že začetek dogodka je bil manj običajen, kajti po nekaj uvodnih stavkih etnologinje Jelke Pšajd je pogrebni cerkveni pevski zbor križevske fare zapel dve stari prekmurski pogrebni pesmi, ki sta se peli na domačem dvorišču in pri grobu, in sicer Vremen teče bistro in Velka žalost je pri hiši. Etno- tudi doma: ob mrliču, odhodu od doma in med potjo. Za potrebe petja mrtvaških pesmi je bilo natisnjenih in ponatisnjenih mnogo krščanskih pesmaric, ki so jih pevci redno uporabljali. Omenim naj samo Mrtveče pesmi puconskega učitelja Štefana Sijarta iz leta 1786,” pove Jelka Pšajd. Avtorica, etnologinja Jelka Pšajd, v prvem prostoru, kjer obiskovalce »sprejme« zvonjenje in pripovedi na temo smrti, predstavlja razstavo; ob njej Gregor Purgaj, oblikovalec razstave, in Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja, ter zbrani na vodeni predstavitvi loginja je pojasnila, da je petje pogrebnih pesmi zelo resno delo, saj, tako pravi pevka Irinka: »Nemreš popejvati, ka bi se smejao.« Med povabljenimi je bil tudi grobar Janez Kurnik iz Voličine. V baročni dvorani soboškega gradu, eni najlepših dvoran tja do gradu na Ptuju, ki bila napolnjena z obiskovalci do zadnjega kotička, se je tako začel dogodek Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči - Smrtne šege in pogrebne prakse Pomurja in Porabja. S pomenom velikega projekta Pomurskega muzeja je zbrane seznanila tudi direktorica Metka Fujs. Idejo raziskave in razstave so izpeljali Jelka Pšajd, Tomislav Vrečič in Gregor Purgaj, ki jo je tudi oblikoval. Vendar pogrebnih pesmi niso peli po naključju, so del razstave. »Petje mrliških pesmi oziroma žalostink je pomemben element smrtnih šeg in pogrebnih praks Pomurja in Porabja. Za evangeličanske vasi so bili prepoznavni moški pevci, imenovani dijaki, ki so peli ob različnih dogodkih ob smrti. Do danes se je ohranilo samo še petje na pokopališčih, čeprav se je v preteklosti pelo do nje oziroma kakšen bo odziv na odrivajočo in strašljivo življenjsko temo,« pojasni Jelka Pšajd, ki izpostavlja, da je raziskovanje smrtnih šeg zelo zahtevno delo, čeprav so ljudje o smrtnih šegah in pogledih na lastno smrt govorili brez zadržkov. »Spopasti se s smrtnimi šegami v Pomurju (in širše) in v Porabju je smrtno resna stvar, ker je imela praktično vsaka vas kaj drugačnega, svojega pa tudi primerljivega in istega. Vsaka vas v Prekmurju ima pokopališče, če ne celo dve ali tri. Gre za različna narečna pojmovanja, gre za verske razlike. Nemogoče je zaključiti raziskavo, ne da bi še kaj ostalo.« Smrt je bila posamezniku in skupnosti prisotna vse leto. Raziskovalka ugotavlja, da se je odnos do smrti korenito začel spreminjati s pojavom mrliških vežic v devetdesetih letih 20. stoletja. »Ko smrt ni več samo družinsko-vaški obred, am- V tretjem prostoru je zbirka lesenih križev in še kaj; kamnite spomenike z opuščenih grobov postavljajo zadnja leta na posebno mesto na pokopališčih in jih na ta način ohranijo Logično vprašanje za mnoge je, zakaj razstava o smrti, ki postaja vse bolj tabu tema, ker stopa v ospredje mladost, zato jo želimo skriti, odriniti na pokopališča. »Pozabljamo, da smrt proti nam že zdavnaj več ne prihaja s koso, ampak s kosilnico... Iz dveh razlogov smo se želeli soočiti z njo. Prvič: izziv je bil muzeološko interpretirati smrt in jo predstaviti kot del življenja. Drugo: to je tema, o kateri neposredno ne razmišljamo vsak dan, zato želimo preveriti, koliko radovednosti, poguma ali strahu premorejo naši obiskovalci pak obred s pogrebnimi zavodi. To je čas, ko smrt izrinemo iz domov in jo preselimo v bolnišnice, domove za ostarele in mrliške vežice.« Etnologinja je raziskovala na terenu od leta 2002 do 2017, torej do letos. »Informacije, pridobljene na terenu, so pokazale trenutni položaj pogrebnih praks in ohranitev smrtnih šeg v zavesti ljudi. Moja ciljna skupina so bili predvsem starejši, tukajšnji prebivalci, vešči lokalnega narečja, različnih verstev (evangeličanske, katoliške, kalvinske in binkoštne vere) in narodnosti (slovenske, romske in madžarske). V prostoru, v katerem so posamezniki živeli, so tudi umirali. Prednja soba s posteljo je bila domači kraj, v katerem so posamezniki iz tuzemskega življenja prehajali na drugo stran.« Razgrnimo, kako je postavljena so vsi informatorji, množica njih, od porabskih Andovcev do goričkih Peskovcev. Posebno vrednost imajo stare, celo zelo stare fotografije in nekateri navedki, denimo: »Jezuš, grozno! Mene je smrti groza. Ne vejn, ka bi pravla, samo tak kak mi fse tejlo leti, gda si zmislin na smrt. Vej so pravli: „Lejpa Voz, s katerim so krsto s pokojnim prepeljali iz hiše, kjer je umrl, na pokopališče; del pogreba je bil doma, drugi del pred pokopom, tako vse do izgradnje mrliških vežic razstava, ki je že doslej vzbudila veliko zanimanje, kar se je videlo tudi ob otvoritvi in na strokovnem vodenju naslednji dan. Razstava je razdeljena na tri prostore in čase, Jelka Pšajd: »Pred smrtjo, ob smrti in po smrti. Prostori so barvno ločeni in naslovljeni. Izbrani predmeti so del smrtnih šeg in pogrebnih praks. Poleg stenskih zapisov, med njimi tudi veliko narečnih evfemizmov (olepšav), so filmi z izjavami posameznikov o smrti, kopanje groba, pa tudi zvočni posnetki starih mrtvaških pesmi, zvonjenje mrtvim in molitev rožnega venca v prekmurščini in povečave fotografij. Ob koncu obiskovalca nagovorimo v razmislek o načinu lastnega pokopa in zaključimo s črnim humorjem... Poskrbeli smo, da boste z razstave odšli razmišljujoč o lastni smrti, pa tudi z nasmehom, ko boste odhajali z razstavnega prostora.« Pomemben, trajen del projekta, v katerem je predstavljeno raziskovalno delo, je obsežna (300 strani) publikacija, v kateri najdemo v besedi, fotografiji in risbi dobesedno vse, kar nas zanima o razstavi. In našteti Porabje, 14. decembra 2017 smrt.” Smrt niti ena nej lejpa. Ništerni je nej trpo, ka se je friško pobro, tou je lejpa smrt, če te kap zadene, ka nikaj ne trpiš. Či drafne, je fertik, grozno, ne vejn, ka bi pravla.” (Jolanka, 93 let, Moščanci), ali fotografija šalovskih „dijakov” z duhovnikom Štefanom Lepošo. Sem še kako spada zaključni navedek v publikaciji: »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. Prazno mesto drugim pustil, njim ravno tako se zgodi!« Jelka Pšajd je med predstavitvijo tudi povedala, kdaj je začela resno razmišljati o proučevanju in razstavi na temo smrti. Osemletni deček ji je povedal šalo, ki gre nekako takole: Ženička v mraku obišče grob svojega pokojnega moža. Ko uredi grob in prižge svečo, je na pokopališču že tema. Pohiti proti izhodu, ko ob sosednjem grobu zagleda možakarja in mu reče: „Dobri gospod, tako sem vesela, da sem vas opazila. Grem lahko z vami proti izhodu. Veste, me je strah teme.” Gospod odvrne: „Seveda gospa, ni problema. Mene je tudi bilo, ko sem bil še živ.” Tekst in fotografije: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.12.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Krompirjevo, risanka, 18.20 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Key Largo, ameriški film, 0.55 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PETEK, 15.12.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Prisluhnimo tišini: Da bi se bolje slišali!, izobraževalna oddaja, 9.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 9.45 Alpski magazin, 10.25 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 17.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (Ž): polfinale, 19.05 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 20.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (Ž): polfinale, 22.05 »Ni Hamburg, ampak bo!« - Zgodba o slovenskem oknu v svet, dokumentarni film, 23.05 Polnočni klub, 0.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.55 Glasbeni spoti, 3.05 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 5.00 Glasbeni spoti SOBOTA, 16.12.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Šamanka Branka, dokumentarni portret, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Empatija, ti in jaz, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Meja je samo nebo, 2. del dokumentarne oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Ameriške sladice, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Orgle, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 21.50 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Na Divji zahod, novozelandsko-angleški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SOBOTA, 16.12.2017, II. spored TVS 6.00 10 domačih, 6.30 Na lepše, 7.00 Najboljše jutro, 8.20 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice, ki vas ne pustijo na cedilu, 9.00 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 9.55 Čarokuhinja pri atu: Severnoafriška kuhinja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 14.40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.55 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, finale, 20.05 Evrovizijski mladi plesalci, zaključni večer, 21.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 22.10 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 22.50 Popšop, 23.30 Nocoj v Palladiumu, 0.30 Glasbeni spoti, 1.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 2.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 3.25 Zabavni kanal, 5.00 Glasbeni spoti NEDELJA, 17.12.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Tekmovanje, risanka, 10.05 Džamila in Aladin, otroška nanizanka, 10.45 Sledi: Zdenka Serajnik (1911-2003), dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Hvaležnost, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 14.50 Ko se vrne sreča, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kaj ti je, deklica? - blazno resno o Desi Muck, dokumentarni film, 18.40 Zmajči zmaj: Povabilo v snegu, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (III.): Mož in žena za vedno, španska nadaljevanka, 21.25 Intervju, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Saša Vuga: Čuječi opominjevalec, portretni film, 23.45 Deva Premal, Miten in Manose, posnetek koncerta iz Slovenske filharmonije, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal NEDELJA, 17.12.2017, II. spored TVS 6.00 Duhovni utrip, 6.15 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 6.55 Meja je samo nebo, 2. del dokumentarne oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 7.20 Glasbena matineja, 7.55 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 8.40 Ambienti, 9.25 Alpsko smučanje svetovni pokal: veleslalom (M), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 11.40 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 17.00 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 19.20 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 20.05 Žrebanje Lota, 20.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (Ž): finale, 22.15 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 23.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 1.15 Glasbeni spoti, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 18.12.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.20 Sladko življenje z Rachel Allen: Ameriške sladice, 10.45 10 domačih, 11.30 Aplavzi! - Jadranka Juras, 12.05 NaGlas! 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Firbcologi: O igrah na snegu, imitiranju in mlajšem bratu, 16.00 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Videospot, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk: Matti iz Kokemäkija - Sladki grah prinaša pomemben dohodek mladim finskim kmetom, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Velika sinja gmota, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.55 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PONEDELJEK, 18.12.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Na poti z dr. Nado Praprotnik, dokumentarna oddaja, 9.30 Houston, imamo problem!, igrano-dokumentarni film, 11.10 Dobro jutro, 13.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.05 Polnočni klub, 16.30 Sladkanje z Rachel Allen: Sladice, ki vas ne pustijo na cedilu, 17.20 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 18.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 20.05 Čez planke: Šrilanka, 21.05 Petrovi prijatelji, britansko-ameriški film, 22.50 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 23.50 Pod svetlim soncem, češki dokumentarni film, 1.50 Glasbeni spoti, 2.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 4.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 19.12.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmev, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Aplavzi! - Darja Švajger, 11.45 Obzorja duha: Hvaležnost, 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.50 Studio city, 14.45 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob peti, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Piknik s torto: Gospodična Pudlica, risanka, 18.10 Niko: Kopel, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dokumentarni film, 21.25 Ita Rina: Od mita do muzeja slovenskih filmskih igralcev, dokumentarni feljton, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Spomini: prof. Alenka Glazer, dokumentarna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Po Sloveniji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal TOREK, 19.12.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Na poti s Hermanom Gvardjančičem, dokumentarna oddaja, 9.00 Village Folk - Ljudje podeželja: Partnerji z naravo, dokumentarna serija, 9.25 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 11.40 Dobro jutro, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 14.55 Dober dan, 16.00 New neighbours - Novi sosedje: Porabje, 14. decembra 2017 OD 15. decembra DO 21. decembra Umazano stopnišče, dokumentarna oddaja, 16.45 Čarokuhinja pri atu: Indijska kuhinja, 17.00 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Iz popotne torbe: Potovanje na Vzhod, poučna oddaja za otrok, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Rojstvo samovozečega avtomobila, britanska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Divje jagode, švedski film, 23.15 Nocoj v Palladiumu, 0.10 Glasbeni spoti, 1.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 1.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 2.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 20.12.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Umetnost igre, 12.25 Čokoladne sanje, slovenska, nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Dravlje, Ljubljana in I. OŠ Rogaška Slatina, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar je ljubko zvenelo, risanka, 18.20 Vem!, kvi, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Vse najboljše, hrvaški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Po Sloveniji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal SREDA, 20.12.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.55 Na poti z Radom Kočevarjem, dokumentarna oddaja, 9.40 10 domačih, 10.25 Hišica v preriji (VII.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.25 Dober dan, 15.25 Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o Desi Muck, dokumentarni film, 16.50 Hišica v preriji (VII.): Podoba ljubezni, ameriška nadaljevanka, 17.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni slalom (Ž), 19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Pavarotti - dueti, koncert Pavarottija s prijatelji, 21.20 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.20 Večna ljubimca, nemško-angleški film, 0.30 Glasbeni spoti, 1.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni slalom (Ž), 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 21.12.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modra energija, francoska dokumentarna oddaja, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.0 Eko utrinki: Varčna vožnja, 18.05 Zu: Zu beži pred črtami, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal ČETRTEK, 21.12.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Na poti rodiškega mitskega izročila, dokumentarna serija, 9.00 Na lepše, 9.25 Kino Fokus, 9.50 Slovenski magazin 10.30 Hišica v preriji (VII.): Podoba ljubezni, ameriška nadaljevanka, 11.20 Dobro jutro, 13.25 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 15.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Meja je samo nebo, 2. del dokumentarne oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 17.00 Hišica v preriji (VII.): Ločitev v Walnut Grovu, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Sinatra in Jackov klan, ameriška dokumentarna oddaja, 20.50 Ambienti, 21.25 12 let suženj, angleško-ameriški film, 23.45 Nočna ptica, kratki animirani film, 23.55 Sošolki, kratki igrani film, 0.20 Zgodba o uspehu, kratki igrani film, 0.35 Nisi pozabil, kratki igrani film, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 3.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Ta veseli dan kulture na slovenskem konzulatu v Monoštru Ena od slovenskih posebno- Varaždin (Hrvaška) posneli jih dajo direktorica razvojne sti je tudi ta, da smo za svoj pet dokumentarnih filmov agencije Slovenska krajina kulturni praznik razglasili na temo vključenosti lokal- Andreja Kovač, slovenski dan smrti svojega največjega nih okolij v skupno politiko konzul v Monoštru Boris Jepesnika Franceta Prešerna, Evropske unije. Film mono- sih, slovenski evropski posla8. februar. Morda smo si štrskih gimnazijcev, ki je na- nec Ivo Vajgl, minister za Slozato na dan njegovega vence v zamejstvu in po rojstva, 3. december, svetu Gorazd Žmavc ter omislili Ta veseli dan direktorica Krajinskega kulture, dan, ko slovenparka Goričko Stanislaske kulturne ustanove va Dešnik, kažejo, da na široko odprejo svoja želi biti sporočilo filma vrata in obiskovalcem poučno in optimističponudijo brezplačen no: njihova rdeča nit ogled raznovrstnih kulje namreč misel, da je turnih dogodkov. S to znanje slovenščine ne mislijo je dr. Boris Jesih le narodnostno-idenzačel kulturno priredititetno pomembno, tev, s katero se je Genetemveč je lahko v novih ralni konzulat Republidružbeno-gospodarke Slovenije v Monoštru skih razmerah, ki jih vključil v Ta veseli dan izrisuje skupni evropski kulture 2017. Prireditev prostor, za mlade Poje potekala 4. decembra rabce tudi prednost. Nav prireditveni dvorani črtni optimizem filma Goste dogodka je pozdravil generalni konzul konzulata, ki je prav podkrepi še simbolika Boris Jesih ob tej priložnosti dobila luči, ki se v nočni temi novo podobo: v njej in prižge v osamljeni pona hodniku so namreč posta- stal pod mentorstvom Irene rabski hiši. Gledalci pa sevevili na ogled umetniške slike, Fasching, tematizira položaj da navijajo za pet porabskih ki so jih izbrali iz bogatega porabske slovenske manjšine prijateljev in se pridružujejo fonda Mednarodne likovne kolonije Monošter. Petnajst likovnih del dvanajstih slikarjev odslej tvori stalno razstavo, s katero je prireditveni prostor konzulata postal tudi majhna razstavna galerija. Še pred predstavitvijo 16-letne zgodovine monoštrske likovne kolonije in izbranih likovnih del pa je bil predvajan 25-minutni film Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta. Film je nastal v okviru projekta murskosoboDogodka so se udeležili Slovenci in Madžari z obeh strani meje ške Televizije AS, v katerem so dijaki Biotehniške šole in v njem se pet porabskih di- njihovemu tihemu upanju, Rakičan, Gimnazije Murska jakov/inj (Krištof Časar, Regi- »da bodo naše stare porabske Sobota, Gimnazije Franca Mi- na Labritz, Adam Sukič, Žofia hiše na novo zaživele«, in da klošiča Ljutomer (Slovenija), Šturm, Kristina Žökš) na poti bo njihova prihodnost lahko Gimnazije Mihálya Vörösmar- v Bruselj sprašuje o življenj- pritrdila filmskemu optimiztyja Monošter (Mad- skih perspektivah mladih mu. žarska) in Druge gimnazije v Porabju. Odgovori, ki jim Franci Just TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Adventna delavnica in koncert Slovenska narodnostna samouprava v Števanovcih je v soboto, 2. decembra, popoldne organizirala adventni program. Na začetku je predsednica Agica Holec na kratko povedala, koliko sredstev so imeli v tem letu in kakšne progame so organizirali. Predstavila je tudi načrte za naslednje leto in z njimi seznanila občinstvo. Lepo se je zahvalila tistim, ki so prišli na vsako prireditev in so pomagali pri delu. Posebej se je zahvalila tistim starejšim ženskam, ki pomagajo s svojimi izkušnjami pri ohranjaju tradicij. Delo se je začelo s pletenjem adventnih vencev, potem smo vence tudi okrasili. Nato jih je župnik blagoslovil na prvo adventno nedeljo v cerkvi pri sveti maši. Udeleženci so si lahko naredili tudi namizne božične okraske s pomočjo Iluš Časar Dončec. Zvečer ob 18. uri se je začel božični koncert s skupino Maranata. Skupina je prišla iz Slovenije, iz Nuskove. Prišli so k nam z odpr- tim srcem, mi smo jih tudi tako sprejeli. Gospod Franc Küzmič je z zelo lepimi besedami nagovoril poslušalce. V prekmurščini nam je razložil, kaj pomeni advent, kaj pomenijo sveče na adventnem vencu. Pevci so s pesmimi, ki so jih zapeli in zaigrali na odru, ogreli naša srca in nekaterim so se v očeh zasvetile tudi solze, sploh pa pri pesmi Sveta noč. Po koncertu smo se dolgo pogovarjali. Dobili smo spet prijatelje, ki so že drugič bili pri nas. Za darilo smo vsi dobili Dalmatinovo Biblijo - Novi Testament iz 1584. leta. Hvala vsem, ki ste prišli na prireditev in hvala še enkrat skupini Maranata, ki nam je olepšala našo pripravo na adventni čas in božič. Agica Holec, predsednica