St 19.
V Trstu, v sredo 7. marcija 1883.

Tećaj V
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T «Ua«U J« M««.
»EDINOST« izhaja 9 krat na za vse leto je O gld., za polu leta 3 »e dobivajo pri opravništvu in
številke
teden v>ako sredo in »abott o poludne. Cena gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. - Posamezne trafikah v Trst« po & kr., v fitriol
AJdavačini po e kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitv« .vlaZeetaV
i	________M
f >,• "Ld??ux 80 PoSLljajo Uredništva »vlaTorrente« Nuova tipografija;vsak inoru biti rranmran. Kokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — /nseratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 3 kr.
Državni zbor.
(Dalje.)
Hausner se je bil spravil najprej na Carneri-ja. Rekel mu je, da bi bil od moža, filozofa in literata kaj boljšega pričakoval, nego ono zatožbo, a da se je varal; ako ni druzih dokazov proti sedanjej vladi, potem je bas Carneri dokazal, da je delovanje ministerstva bolj opravičeno, njega stalo trdnejše in stanje države ugodnejše, nego si je to on sam misliti upal. Nadalje mu očita, da njegov govor kaže, da se ne zanima za to, kar se je v Avstriji godilo na gospodarskem polju zadnja leta, le to mu gre po glavi, da je vlada dovolila Cehom privatno čefiko Solo v Beču, ki nobenega Nemca ne poslovan!, pač pa se bodo k ljubu tej šoli češki otroci v Beču ponemčevali, mej tem, ko toliko hvalisani nemški »Schulverein« kar naravnost zasleduje namen germanizacije slov. otrok v slov. deželah. Kako malenkostno je menenje o moči nemške kulture Carneri-jevonasproti Francozom, kateri sol. 1831 dovolili v Parizu poljsko ljudsko šolo na državne troške, akoprem to šolo obiskavajoči otroci niso bili otroci obrtnikov in delalcev, ki delajo na občno korist mesta, kderso,amnak političnih emigrantov. Ako Carneri pravi, da je ves Dunaj vznemirjen vsled te šole, je to neresnica; znano je predobro, kako se dela javno menenje na Dunaj i in drugod, posebno po židovskih listih. Po pravu in svobodi je žaloval, a to pravo in svobodo si on misli le za 8 milijonov Nemcev, z 14 milijonom drugih pa želi on brezpravno in nesvo-bodno stanje.
Oe temu ni tako, kaj potem pomenja ona fraza: »Avstrija sposobna za obstoj«. Kaj namerjava torej velikonemška stranka z 14 milijoni Nenemcev? Danes,
Eod to vlado, katero oni vedno preklinjajo in obre-ujejo, imajo Neinci v rokah vse boljše službe v vseh javnih uredili, oni imajo vse prednosti, katerih si le Žele; kaj hočejo še več?! Mislijo li oni v resnici, da bodo pod drugo sistemo mogli izvršiti nalogo, ponem-čiti onih 14 milijonov Nenemcev zdaj, ko so vsi narodi prišli do zavesti, mej tem ko sam cesar Jožef II. kot absoluten vladar, ni mogel tega izvršiti. Da bi se mogel cesar Jožef iz Elizija z gosp. filozofom z Štajerskega razgovarjati, rekel bi mu: Sin Verone, ti si jalto drzen, kajti ti hočeš s pomočjo ustave, katera jamči narodnostne pravice, izvršiti to, kar nisem mogel jaz s porabo vse moči in mogočnosti absolutnega vladarja. Ti moreš iz Carnerija napraviti »pragermana«, to je mogoče gledć ene osobe, a ogromna večina 14 milijonov se ne more spremeniti meni nič, tebi nič v •pragermane«. Po takih radomontadah gosp. Carneri začne peti slavo svojej lastnej stranki in pravi, da njegova stranka imponira tudi v opoziciji po svojej nravskej resnobi. »O, draga gospoda, pustite vendar, da Vas drugi hvalijo in ne hvalite se sami«. Meni se to dozdeva prav tako, kakor da bi reklo mlado dekle: »jez imponiram z svojo nedolžnostjo in svojo nravnostjo«. Ali ne bi svet tako dekle slabo sodil? In ker UŽe govorite o resnobnosti, zato vas prašam: »kedaj in pri k a te rej priliki ste dokazali v zadnjih 2 letih to resnobo? Morda pri vredbi zemljiškega davka, morda pri obravnavi o razširjanju volilne pravice, ko ste glasovali proti demokratiziranju volilnega reda, morda kadar ste se izneverili načelu svobodne obrtnije, ali zadnjič, ko ste komedijo inscenirali zarad prepovedi dveh listov in niste imeli poguma predlagati, da se tiskovna postava prenaredi v svobodnejem smislu, ali morda celo denes, ko kričite, da ie prišla na dan nezaslišana korupcija ? V katerih teh faktih se je neki skazala vaša nravna resnoba? Kar se tiče korupcije, očita se Vam uže 10 let, da ste jo začeli in podpirali, in da ste odgovorni za vse nastopite te korupcije. Jaz pa nočem tega merila v obče rabiti na vso Vašo stranko, k ljubu temu, da so Vaši zatoževalci imeli dosti uzroka glede tega, da ste kompromitirane ljudi puščali še vedno v visokih uplivnih službah, in da lim niste odtegnoli političnega upliva, da niste sploh kaznovali nobenega dokazano krivega; a čudno je slišati zdaj iz Vaših ust, kako to zatožbo zvračate na desnico zarad zmote nesrečnega moža, katerega je njegova stranka precej izobčila. A ozrimo se nazaj, na ono dobo, ko Še ni bilo parlamenta. Da bi se bil spominjal gosp. Carneri le na leto 1860, ko sta si dva najviša dostojanstvenika prestrigla niti živenja zarad znanih prevar, gotovo bi mu bila obtičala v grlu tožba o še nikoli slišanej korupciji. — Da bi hotel ozirati se na vse zatožbe, katere je izustil v tej hiši g. Carneri, rabil bi za to vsaj še 3 ure, ker znano je, da je laže po krivem tožiti, nego pa tako krivično tožbo zavračati. Jaz hočem le mimogrede omeniti glavne točke te zatožbe brez dokazov. Rekel je g. govornik,
da se mora opozicija braniti v najbridkeiših okoliščinah, da se vsak Nemec kot tak pritoieva, da se nemški duh smatra kot veleizdajstvo, da se hoče prelomiti ustava in omejiti neodvisnost sodnikov in naposled, da Dunaj propada vsled sedanjega vl adnega načela. No, jaz menim, da vse te tožbe niso vredne oporekanja. A mej drutiim je štajerski poslanec tudi neka| izrekel, kar pa raorain odločno zavračati. Mej drugimi pregreŠki ubogih Slovanov, omeml je tudi onega, da so Mladočehi v Pariz telegrafično javili svoje sočutje zarad smrti Gainbettine in je dostavil, da ta čin gledč nesramnega sovraštva do Nemcev presega vse čine Iredente. Gospoda, znano Vam je, da se Iredenta smatra kakor veleizdajstvo; mi stojimo torej tukaj nasproti zatožbi o veleizdajstvu. Zakaj pa bi hila ta izjava Avstrijca veleizdaja ? Ali srno s Francijo v vojni? Smo bili kedaj ž njo v vojni, odkar velja tam sedanja oblika vlade? Je li bil Gam-betta sovražnik Avstrije? Ne. On je bil velik francoski patri i o t, kateri je rešil vojaško čast Francozov, ko jih je bila Nemčija uže popolnoma potlačila. Jaz menim, da se nahajamo nasproti nekej premenah! v mišljenju katero ne bi želel, da bi postala občna, lo ni več izjava nemško-narodne, ampak nemško-državne narave, — katera prepoveduje — in sicer v Avstriji prepoveduje —! da se skazujejo simpatije sovražniku nemškega cesarstva. Menim, da se moramo zavarovati kakor državljani avstrijski proti takemu menenju, katero bi Avstrijo ponižalo ia vazala nemlkega cesarstva, in če gosp. Carneri potem, ko je to izrekel, še govori o avstrijskej državnej misli, kakor da bi jo to ministrstvo ne umelo in spoznavalo, to je vendar vet, nego krvava tronija (Uijte, čitatelji, kako ga je dal! Ured.). Ko je Hausner tako krepko spovedal Carnerija, spravil se je na Magg-a.	r	J
Njemu odgovarja blizo tako le: Gosp. poslanec Magg Je začel svoj govor s tem, daje z veseljem po-S , ,vl1, opazko nekega njegovega predgovornika o bvici, češ, da je to dežela svobode in naobraženja. ludi jaz podpišem rad ta izrek in bi blagoslovil dan, ko bi začeli naši nasprotniki tako misliti in govoriti, kakor mislijo in ravnajo Švicarji, to je nemUi Švicarji, [Izvrstno!) kateri so ostali sicer Nemci po šegah in jeziku, ter še vedno bogatć nemško slovstvo, pa se zato čutijo pred vsem Švicarje in nočejo nič znati o nemškej državi, kateri se, akoprem Jih' je 2 milijona, nasproti francoskim in italijanskim Švicarjem, katerih obojih je komaj 800.000, le za hip ne pomišljujejo pri-poznati jim popolno enakopravnost in si to niti ne štejejo v nobeno zaslugo, ker se pri njih to umeje samo ob sebi. In zdaj, gospoda, kaj pa' k temu porečete: sedanji predsednik in podpredsednik republike In predsednik zaveznega sveta, vse te tri glavne osobe švicarske ljudovlade so, kakor se lehko prepričate iz Gothai enega koledarja — so slučajno francoske narodnosti! Mislite si le en hip. ko bi se zgodilo v Avstriji kaj enacega in mislit« si krik in vik od Bielitz-a do Bregenza, pa od Ustja nad Labo do Ziža!« (Prekrasno J Ali so gospodje od levice res kaznovani sd
s epoto, da so Švicarje napeti v svojo obrambo? Ured.) Na to je očital Magg-u, da je proračun od leta 1880 z onim leta 1883 le površno primerjal in sploh o drž. gospodarstvu tako tja v en dan govoril, da se njemu (Hausnerjn) ne zdi vredno navajati nasprotnih dokazov na. ono njegovo kritiko. A' ko je prišel do tega, daje Magg o 16 milijonih primanjkljaja, katere je finančni minister zagotovil pokriti iz gotovino, katera se nahaja v drž. denarnicah, popolnoma molčal, dal mu |e Hausner zopet strašno zaušnico, očitaje mu, da se je zgubljal v formo, kar na vsak način n*1 kaže o posebno velikanskej razumnosti opozicije«. To je nekda razumel tudi en poslanec levice, ki je, Icoje slišal Magg-a malenkostno tarnati o tako važnih stvareh, za mojim (Hausnerjevim) hrbtom vskliknol: ■ Ol, opozicija se je postarala«. Ko je pa Magg bil baš pri tem, da bi bil moral dokazati, kar je poprej kriti koval, začel je rajše prav gladko mahati okolo sebe starimi frazami. Spominjal seje tako radostno stare čestivredne Avstrije in precej potem planol na sedanjo Avstrijo, kakor polno policijskih naredeb in samovoljnih ukazov. Da bi bil to vsaj drugače zvezal, naj bi uže bilo, a kako si te moremo misliti staro Avstrijo brez policijskih naredeb in ukazov? Naj bi bili gospodje vsaj toliko dosledni, da enkrat obžalujejo ustavo, drugikrat pa staro, Čestitljivo Avstrijo, a oboje v enem ot-Jušku, to rie gre. Da napravi efekt, povedat je gosp. Masg na koncu svojega govora tudi pravljico, kako so v Pragi iz neke gostilne vrgli Nemca, ker ni hotel eovoriti češko. Da hi bita ta pravljica resnična, bil bi to dokaz surovosti; akoprem si jaz morem prav
lehko misliti, da se kaj tacega more tudi na Dunaji zgoditi kacemu »kacelmaherju«, Poljaku, Židu itd. A stvar ni taka; dotični Nemec je v lokalu, kder so bili skoro sami Cehi. nazdravil Bismarku in to na jako provokatorni način, tako, da je bil dotični izgnan na
Bodlagi avstrijskega, a ne češkega stališča. A gosp. [agg-u ni Šlo za resnico, on je hotel prisiliti neko primero z ministrom Taaffejem, kateri nekda prosi, da bi velikonemci z lepa zapustili zbornico. A ta primera Šepa; kajti v tej hiši je uže nek poslanec prav močno zdihoval po nemškem kancelarju in pri vsem tem ga nismo ni z besedami, ni z dejanji vrgli iz hiše«. Na to je spovedal Menger-ja, kateremu očita, da je glede proračuna anihilist«; ker on hoče znižati vse davščine, pa ne pove, kako bi se potem poravnali troški za vladanje, in bankrota tudi ne nasvetuje. On tudi pravi, da so davki v Avstriji najvišji na svetu, kar pa ni resnica, ker Ogerska, Italija in Španija imajo više direktne davke, nego Avstrija; tudi nI res, da je na Angleškem živenje ceneje nego v Avstriji, in če je za našega delalca morda slabše, nego za onega v Berolinu, ni tega krivo nobeno minlsterstvo, ampak razloček, da so Nemci ulekli na enkrat 5 milijard vojne kontribucije, mi pa smo bili tako nesrečni, da smo morali uŽe večkrat plačati take kontribucije. Očital mu je nadalje, da vidi preveč črno in da ako je res, da imajo Nemci v Avstriji nositi največja bremena, tedaj je to znamenje večega blagostanja (in veče protekcije od strani vseh dosedanjih vlad; mislimo samo na Dunaj, koliko država čini za to mesto več, nego za vse južne dežele) in drugi nesrečni narodi bi radi menjali z Nemci glede davka in vsega, kar se davka drži! (Izvrstno!) Dr. Menger dolži tudi vlado, da hujska delalce in kmete in da jim dela zagotovila, katerih ne bode držala. Našo vlado graja, a Bismarka, kateri tira prav enako, te še bolj izrečeno socijalno politiko, tega pa hvali. Ko pa graja parlamentarizem in prnvi, da si vlada lehko ustvari v drž. zboru tako večino, kakoršno potrebuje, utegne morda prav imeti, a v njegovih ustih je ta graja nedoslednost, ker on je tudi glasoval v tej hiši proti razširjenju volilne pravice in je tudi proti njej govoril. Tudi je g. Menger rekel, da mej Nemci ni tako močno razvita narodna zavest, kakor pri drugih narodnostih. Za božjo voljo, saj Nemci povsod vladajo in niso nikder zatirani, oni ne branijo svoje narodnosti, ampak delajo na podjarmljenje drugih narodov, mej tem ko vsi drugi avstrijski narodi le branijo svoje pravice. Svet Nemcem, naj postopajo, kakor Čehi, Poljaki, Slovenci, prav tako je smešen, kakor bi bil smešen svet Rothschillu. naj se vozi s tramvajem in naj hodi na kosilo v ljudsko kuhinjo, ker tako delajo tudi diurnisti, da morejo pošteno shajati. (Izvrstna primera!) Beer-a je Hausner pohvalil, da je stvarno govoril, prav zato ga imenuje belo vrano mej velikonemci.
Konečno preide Hausner na stvarno razlaganje proračuna in finančno stanje naše države. Dokazal je s6 številkami, da je gmotno stanje v obče boljše, da privatno premoŽenje raste, da se državni dohodki višajo po čisto pravilnem narodno-gospodarskem načelu, primanjkljaj pa manjša, da je sploh ininister-stvo nastopilo pot pravičnejega obdačevanja in da se po tej poti posreči ministerstvu Sčasoma odpraviti tudi primanjkljaj, ki uže 13 let strašno tare našo državo, ker na vsej črti je zapaziti boljšo finančno politiko in boljše gospodarstvo. Priporočal je konečno, naj večina dovoli proračun, kakoršen je bil predložen in s tem dade odločno zaupnico vladi.
Opaziti moramo, da je govornik opozicijo tudi stvarno in s6 številkami, katere najjasneje govorć, tako pobil, da mu ni mogla o nobenej točki oporeči. Ta govor kaže, da ima desnica v svojej sredini izvrstne govornike in državnike, zarad česar je njena vladozmožnost dotrjena.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V seji državnega zbora 2. t. m. je vlada predložila zakonski nač-t zastran gradbe železnice Stry-Beski. — Potem se je nadaljevala debata o proračunu.
Najprej je poslanec Hausner objavil nek de-jansk popravek s pristavkom, da se je levica upirala razširjenju volilne pravice.
Potem je govoril ža levico generalni govornik Herbst, zabavljal je, kakor to uže ne more drugače biti, da se tiskovna svoboda krati in šole zanemarjajo
—L_
da mu tudi nove davkovske predloge niso bile od volji, kdo hi to dvomil.
Generalni govornik za desnico, Tonner pa je izrekel finančnemu ministru zahvalo in pripoznanje, da se prizadeva za enakotežje v dižavnem gospodarstvu ter je zavrnol očitanje, oa sedanja vlada spodjeda neodvisnost sodnikov.
Poročevalec, grof Clam je rekel, da se je treba upreti črnegledcem; dejanska resnica je, da se gospodarske razmere v Avstriji boljšajo. Opozicija zahteva, naj se napravi enakotežje. ali ona odreka pripomočke, za to potrebne. Pretenja ustavoverne stranke, da se prelevi v narodno stranko, ni se bati, ker vladanje le ene narodne stranke ni mogoče. Na desnici ni en narod, ampak zveza narodov, in v tej zvezi je Avstrija! Mi hočemo enakopravnost.
Zbornica je potem sklenola z veliko večino, naj se prestopi glede proračuna v specijalno debato. — Naj omenimo še, da je stari rabulist, dr. fferbst, tako dolgočasno govoril, da je mnogo poslancev mej njegovim govorom zbornico zapustilo. To je «malum omen» ustavovercem, ker tudi nasprotnik se pazljivo posluša dotlej, dokler ni — smešen.
V	poslanskej zbornici je 3. t. m. vlada predložila predlog, zastran zgradbe dalmatinske državne železnice SiveriČ-Knin, kakor tudi glede pogodbe državne uprave z gališkim deželnim zastopom zastran uredbe zemljiško-odveznih zalogov vshodnje in za-hodnje Galicije.
Potem se je pričela specijilna debata o proračunu in sprejmo se poglavja »Najvišji dvor«, »kabinetna pisarnica* in »»državno sodišče*.
Pri poglavji «ministerski svet» se je izjavil mi-nisterski načelnik vsled tožbe Schtinererja, da se je oskrunila neka pisemska skrivnost, da zaukaže stvar preiskati in če kdo ni spoŠtovnl zakona, ne otide Kazni. Naslov «načelništvo ministerskega sveta» se sprejme. Pri naslovu »disposicijni zalog« se je unela daljša debata, potern pa se je sprejel ta naslov in vsi drug' petega poglavja.
GrofTaafe je nazadnje pojasnil in zavrnol nekatera očitanja zastran časnikarstva in rekel, da se ne sm« zahtevati, da bi vlada bila odgovorna za vse, kar piše kak časnik, ki je v dotiki z vlado, ker ni cenzure. Rusu, ki je tožil, da so nekateri časniki osu-roveli, odgovoril je Taaffe, da se to ni zgodilo Se le pod sedanjo vlado. Prav temu poslancu, ki je rekel, da bi vedel, kaj mu je storiti, ako je spotika spravi, odgovoril je Taaffe, aa bi to hila parlamentarična novost, ako bi vlada spoznala, da jo veže patrijotična dolžnost, naj olstopi, zato, ker manjšina to zahteva. Ta izjava je bila sprejeta s živim odobravanjem.
5. t. m. je vlada predložila poslanskej zbornici načrt o predrugačbi zemljiško-knjižnega reda. — Potem se je pričela specijalna debata o ministerstvu notranjih opravil. — Kulac\kowski je objavil več pritožb Rusinov.
Grof Taajfe je opazil, da vlada hoče narodnosti varovati in za to skrbeti, da se nobena narodnost ne bo tlačila. — V debati k naslovu »politična uprava«, izjavil je prof Taaffe, odgovarjajo na nekatere opazke poslanca Forregerja, da mora vsemu avstrijskemu uradništvu dati najsijajniše spričevalo. — Potem je zbornica brez promembe sprejela proračun za notranjo upravo in deželno brambo.
Dr. Tonkli je izrekel željo, naj se v proračun prihodnjega leta postavi državna pomoč za ceste iz Gorice v Tolmin in Boleč.
Minister za deželno brambo je izrekel, da bodo vprihodnje vaje deželnih brainbovcev takrat, kadar ne bode žetve i da se bo gledalo na potrebe ljudstva.
FUrnhranz je tožil, da žandarmerija ne zadoščuje. Grof Clam Martinic je odgovoril, da seje proračunski odsek uže lansko leto pečal s tem prašanjem, vendar nič ni sklenol glede pomnožitve žandarmerije.
Vnanje dežele.
V	Albaniji se nemiri ponavljajo in vedno bolj širijo, tako sicer, da utegne k malu priti na dnevni red albansko prašanje. Turčija je podobna staremu zi-dovju. ki se vedno drobi in razvalino dela.
V	rumunskem državnem zboru je 42 poslancev podalo predlog, naj se vlada vsled pomorskih zadev pooblasti, da sme izdati 15 milijonov za utrdbe, in ta predlog se je sprejel za nujni predlog. Mali posnemajo velike, a zarad tega niso Se veliki.
... Onega Človeka, ki je v Rimu bombe užgal, zasačili so in zaprli. On je tržaški izseljenec ter se piše Viktor Matttllich; tedaj zopet renegat, renegatstvo v Trstu lepe mladike poganja, ter jih bo poganjalo vedno, dokler se vsa mestna uprava in odgoja popolnoma ne predrugači. Hic Rhodus, bic salta, vse drugo je vanitas vanitatum.
Prizivna sodnija v Rimu je potrdila obsodbo onega Valerijami, ki je napadel s kamenjem avstrijskega poslanca pri papežu in tako bo moral Valeriani tri leta v ti unči sedeti.
španski državni zbor se je zadnje dni mnogo pečal z španskimi anarhisti, zavrgel je predlog, naj se sestavi posebna komisija izinej poslancev, ki bi to zadevo preiskavala in sodila; nam se to zdi prav, ker državni zbor ima nalogo, dajati zakone i čuti nad tem, da se izvršujejo, ne pa, da Jih izvršuje sam, ker to bi bilo obsolutistično. — Na Španskem se je v zadnjih časih moralo močno rovati mej ljudstvom; poročali smo uže o dogodbah v Andaluziji in drugod; zdaj se poroča iz mesta Xeres, da se tam prizadevajo anarhisti, odvrnoti od dela vse delalce, da žetev ne bo mogoča! — Anarhisti odvračajo ljudstvo od dela in s tein hočejo svoj ^blagodejni* namen doseči!I Gorjš človeštvu, ako bi v take roke prišlo; nastala bi lakota, občno klanje, raztrgale bi se vse družabne vezi, nastalo bi divjaštvo, pokončalo vsa dela človeškega uma, in človek bi hujši postal od divje zverine.
V	Andaluziji na Španskem se vedno očitnejše pojavlja anarhično gibanje. Glavarja društva «Črna ro-
K D I N O S T.
ka» so zaprli v inestu Arco=. V mestu Xeres pa so napadli železnični vlak, lučali so nanj kamenje in več popotnikov ranili.
Dopisi.
Iz tržaške okolice 4. marcija.
(•Cittadinu«.) Tržaški list »settebandiere« »Cit-tad ino« spravlja se zopet na velez islužnega našega poslanca Nabergoja. To posebno radi kapucinske cerkve. Pravi, da se bo slišalo odslej v cerkvi na »Montuzzi« ■ il nobile linguaggio del »tukaj« in »zakaj«. Se li ne pravi to očitno zasraniovatl naš jezik in narod? Go-iovo; — ali pride Čas, ko se to obrne. Kajti moramo nit-lt', da
Pride Se čas,
Ko razjasne se neb6,
Srdite barje piš
Potihne nam nad glav6,
ker čedalje veča zavednost primorskih Slovanov prežene one oblake, iz katerih zdaj »Cittadino« škropi. Zavedal se bo naš rod, da plačuje davke, kakor Italijani, in da mora tudi enake pravice uživati. »Cittadino« zasramuje naš mili narod sedaj, ali naj gleda na prihodnjost. Naj pomisli, ujegov urednik, ki baŠ ni potomec Romula, da oni ro<f, ki govori »tukaj« in »zakaj«, prav tako je po Božjej podobi ustvarjen, kakor oni, ki govori »qui« in »percbe«. Le to je razloček, da je naš bolj junaške krvi. Naj gleda »Cittadino« v bodočnost, i ne bode budil ognja v tržaških Slovanih. Tukaj so naša tla, prava tla in teh ne vzame tujčeva sila. Braniti jih hočemo do zadnje kaplje krvi*) Iste hesede veljajo tudi listu »Alabarda« od nedelje 4. marcija. Se li je uže slišalo, da bi kateri tržaško okoličanski Slovenec vojak dezertiral, mej tem, kose vedno o tukajšnjih Italijanih sliši, kako popihujejo čez mejo v bl.izeno Italijo? Za Časa zasedanja Bosne in tudi lani. ko se je biio bojevati v Krivošjih, dezertirali so tržaški vojaki italijanske narodnosti. Slovenci
Ea navdušeni gredć v boj za dom in cesarja. Vlada i morala biti bolj pozorna, posebno zdaj, ko se širi vedno bolj italijanščina v okoliških Šolah, morala bi storiti potrebne korake. Saj se v nekej vasi tržaške okolice skoraj več italijanskega uči, nego slovenskega. Tabora nam bi trebalo spomladi tam kde v Istri, kojega bi se vdeležila tam zatirana slovanska naroda, slovenski in hrvatski.
V Rojanu 26. fe bravarija,
[Pater Franjo Glavinić, Jstran, slov. književnik. Spisal A. B.) Pater Franjo je ena onih preredkih prikazni na slovanskem literarnem obzorju zanemarjene, lahonstvu pripuščene, tužne Istre, ki so nekoliko svojih duševnih sil posvetile od nikogar poštovanomu slovanskemu narodu v Istri; ter mu podelile nekoliko dušne paše v materinem jeziku. V zadnjih vekih nahajamo premnogo slovanskih književnikov Istranov sfc Bvojimi proizvodi bogateti vlaško, osobito pa latinsko književnost; a slovanske se je v Istri milo-kateri domačih sinov spominjal. Me) temi sinovi domače zemlje, (katere moremo na prste ene roke sešteti), ki svoje slov. majke jezika niso pozabili, nahaja se i naš pater Franjo.
Glavinić (Glavinich) oča Franjo iz reda malih bratov (Min. Fr. Obs.), kakor sam pripoveda v knjigi »Istoria Tersattana« na strani 4., se je narodil v Kan-fanaru v Istri (Canfanaro). Bil je on nekoliko časa gvardijanom trsatskega samostana, v katerej službi Be je izkazal izborno zaslužnim svojega reda; kesneje postane naš pater provincijalom Bosne, Hrvaške in Kranjske. Bil je i bogoslovec in apostolski govornik. Na njegovo povelje se sezida cerkvica (kapelica) Bla-ženej Devici na Tersatu po vzgledu lavretanske na Rimskem.
Naš pater Franjo je bil i na dvoru cesarja Ferdinanda II., kojemu pokloni neko literarno delo napisano v latinskem jeziku. (Ta knjiga je zgodovinskega obsega (zadržaja). Op. Pis.)
Cesar Ferdinand II. je našega patra jako cenil, kakor nam sam na str. 63 gore imenovanega proizvoda pripoveda: »Njegovo veličanstvo im» o meni dobro menenje, ker sem mu nekoliko tiskovin mojih literarnih proizvodov poklonil«.
L. 1617 senjski (Segna) biskup Ivan Agalič pozove našega patra v Senj, da mu poveri vodstvo pri novej izdaji prvega natiska misala i brevirja, tiskanih v glagolici na Reci I. 1527. katerih cerkvenih knjig iztiski so bili do skoro pošli. On pregleda in popravi, kar je bilo napačnega v prvej izdaji I to on izdela, na podlogi starega rokopisa, kateri je hranil Karol nadvojvoda avstrijski. V trsatskej zgodovini se čita, da je on, ko je bil še provincijalom, popotovalv Bč. i da je na tem potu v graškem gradu (Gratz) našel 12 skrinjic tiskovin cirilskimi pismenkami »Prevod sv. pisma« i drugih 12 ulagoliškimi pismenkami, koje prenese na Reko in vloži v tamošnjem gradu na pripravno mesto. Na str. 69 pripoveda, da Štefan, zvan Istranec, doma iz Buzeta, župnik v Kranju, odpadnik
*) S »Cittadinom« prepirati se, to je neplodna stvar; rečemo o njem, kar je rekel nek velikonemec v drž. zboru o svojej lastnej stranki: »postaral, strašno se je postaral«. Najprej je hvalil Coronini-jev govor, v katerem je Coro-nini rekel, da velikonemci govorć o spravi mej vsemi narodi zunaj Avstrije, doma pa nastavljajo raznim narodnostim na prsa nož V saboto pa je pisal ta list tak navdušen članek o pravicah Slovanov v Avstriji, da bi bil vsakdo mislil: no, v uredniku •Cittadina« se zopet vzbuja vest; spoznavati je zopet začel, da je mati le vedno mati. To vse se je zgodilo prošili teden; a nekoliko dni poprej pa je odrekal Slovanom vso pravico in se rogal našemu jeziku in kaj taceca se utegne zopet zgoditi še ta teden. »Ubi consequentia!« Ali smo zgubili uže ves politični značaj? Vidi se iz tega, da na «Cittadina» še bolj leti oni izrek grofa Coroninija, nego pa na naše velikonemce, kajti »Cittadino« simpatizuje sč Slovani v obče, le tukajšnjim in sploh Primorskim Slovanom preti z nožem. »Ja Bauer, das ist was anderes! Naj nam veruje »Cittadino«, da Slovan se ne bo ž njim čisto nič pogajal za svoje meje »e con barzalette non si fa politica«.	Ured.
od kat. cerkve, luteranec, v društvu z Jurjem Djuri-čičem, doma iz Kastve, župniko n GornjegraŠkim pre-vaje v Tubingi na Nemškem sv. pismo na ilirski jezik, ki je bilo tiskano s cirilico, glagolico i latinico.
Tu naj priobčim dela Glaviničeva: V ilirskem jeziku je napisal:
1.	Cetlri Poszlidnya Ciovika (štiri poslednje rečij Pri tiskana u Benfetzich polag Ivana Salis Kia 162$ str. 83 na m alej 4U.
2.	Czvit Szvetich, to jest sivot szvetich Po o F. Franciscu Glavinichu istrianu reda S. Francisca u Bnfecich 1702. Po Mikuli Pezzanu v 4". O posle Injej se sodi, da je II. izdaja.
V	latinskem jeziku:
3.	Zvezek zgodovinskega zadržaja, v katerem smo-prilično omenjali, da ga je poklonil cs. Ferd. II.; o tem proizvodu govori i oča Bedecovich v knjigi »N ttale solum S. Hieronymi« iz leta 1752 na str. 174.
V	italijanskem jeziku:
4.	Istoria Tersattana (Tersatska zgodovina)Udine (Videm) 1648 strani 78 na velikej 8kl. O tem Slovanu-, iz Istre govore ti le stari viri:
I.	Padre Bomman T. II. p. 10. Venez. Istoria della Dalmazia.
II.	Omenjeni padre Bedekovič.
III.	Pietro Stancovlch. »Bio»rafie degli uomini distintl deli' Istria; T. II. Trieste presso Giov. Ma-renigh v I. 1829.
Zagorje, 28. februvarja.
(Ustanovitev narodnega »bralnega društva« v Za-gorji na Notranjskem). Ne da se popisati, kako teška so čakali udje, da bi pravila potrjena bila. Kakor hitro se je ta želja spolnila, določil je začasni odbor prvi občni zbor v 25. dan februvarja t. 1. Zbrali so se povabljeni ob določnej in jako teško pričakovane} uri, preči tala so se najprej pravila, po katerih se imajo društveniki ravnati, potem je bila volitev rednega odbora; izvoljeni so: Gospod Jožef Princ, pa domače Maslo za prvosednika, g. Jakob Čopič, trgovec za prvosednikovega namestnika, oba sta uneta rodoljuba. Zagotovila sta nam blaga gospoda, da bosta po moči mlado naše društvo podpirala. Prav taka se nadejamo pomoči tudi od naših domačih in sosednjih gospodov, katerih srce bije za narodni dom. Pa dokončanem zborovanji so sodil h kozarcom ter se zabavljali in prepevali mile narodne pesmi, želeči, da bi društvo mnogo let delalo in dober sad rodilo. „
S.
Z Notranjskega, 26. februvarja.
(Ali nam bode tem načinom pomagano?) »Slov. Nar.» od 21. febr. t. I. štev. 42 prinaša na prvem inestu iz »Slov. Pravnika« vzeti članek: »Slovenščina pri uradnijah«. Prečitavši ta članek, bili smo do stavka: »Kdo je temu kriv«? itd. z njim popolnoma zadovoljni, dočim so nas nadaljni stavki onega članka neljubo dirnoli.
Naj nikdo ne misli, da nam naslednje vrstice 080hstvo ali strankarstvo narekuje, ampak stvar sama, za katero se liže toliko let horimo, a se nam taista v trenotku najljutejše borbe od veljavne slovenske strani v nekakem čudnem zavijanju — rekel bi — malo da ne zanikava. Se se spominjamo, ko je bilo prav na tem mestu odločno povdarjano, da vlada za nas Slovence še vse premalo dela, kar bi vsled svoje moči, pravice in dolžnosti, prav nasprotno morala delati.
Vsakako je tedaj odveč ono pred baci van je, da ima vsako ljudstvo tako vlado, kakorŠae je vredno. Mi za istino ne vemo, s čem so si bili naši predniki zaslužili grofovsko vlado, katera jih je do leta 1848. neusmiljeno k tlam pritiskala. — Isto tako stavimo prašanje: s čem si je v devetnajstem stoletji slovenski narod zaslužil — bodisi pod katero vlado koli hoče — neopravičeno kračenje svojih pravic? Je li si on — zvesti narod — postavljal sam katero si bodi vlado, ter mora zaradi tega sedaj trpeti?
Slab, preslab je tudi svet, da nam ni treba ni-kakega silovitega postopanja po Časopisih, ter Še slabši ugovor, da morajo zaradi tega, ako se list zapleni. naročniku Škodo trpeti. Prašamo: čemu nam je tedaj slovensko časopisje, ako ne v obrambo naših narodnih in splošnih slovenskih zadev?
S takimi načeli tediij le v kot, kajti smešno — Še bolj pa škodljivo je enkrat pisati: »Več javnosti«, drugič pa pol bornim izgovorom konfiskacije pravici usta mašiti. Mi vsaj smo trdno prepričani, da so naročniki slovenskin listov toliko rodoljubni, da rajše še marsikatero konfiskacijo pretrpe, nego da bi v dosego toli uzvišene stvari molčalo.
Ne manj se nam tudi poslednji stavek čuden zdi, kakor bi se nam hotelo reči: vam ni druge pomoči, nego da si za vsak nepovoljni slučaj pomagate sami, ter prav tako kot za zgubljeno pravdo rekurirate na višje mesto.
To se ve da, z.i to je treba zopet advokata, kateri zna rekurz prav mastno zaračuniti, pri čemur je pa zopet prašanje; bi li tak rekurz dosegel namer-javani smoter?
PraSa se tedaj: je li to pametna in poštena politika? Gotovo ne, kajti v temeljnih zakonih pod glasovitim § 19 Slovencem zagotovljenih pravic, vendar ne more posameznik iskati kako zgubljeno pravdo, dočim nismo Slovenci v svojej narodnej pravdi še nič izgubili, pridobili pa uže mnogo — le vsega še ne, kar nam še grč.
Vedeti je treba tudi, da slovenski kmet ni bogataš, toraj mu gotovo ne preosluje novcev, katere bi moral zraven dragih pravd še za rekurze zoper vsiljevanje nemškega jezika trošiti. Da pa niti vlada, niti slovenski poslanci niso tega menenja, da bi oni mogli in hoteli utihnoti zastran terjatev naših narodnih pravic, ter da bi taiste po pritožbah na rni-nisterstvo terjal le posameznik, tega smo trdno prepričani.
EDINOST.
Take politike pa nikar ne tirajmo, ker je našej naronej stvari naravnost Škodljiva, naj uie prihaja od Petra ali Pavla. *)	Neznan.
Z Dunaja 4. marcija.
Velika bitka se je bila v državnem zbotu in je levico obdala z »Gemischte Gefuhle«, kajti pri ko-nečnein glasovanju se je pokazalo, da se število njihovih glav vedno manjša in da na Coroninovce ne morejo šteti, ki so začeli vladi nasproti »Ioyale«, Car-nerovcem nasproti pa »odločno« opozicijo delati. V vse podrobnosti se ne morem spuščati, to svojim čitateljem uže v političnem pregledu poveste, le to moram reči, da mora vsak Avstrijec z gnjusom Scho-nerjevo misel odbiti, naj bi se presvitlemu cesarju, blagemu očetu vseh podanikov, za eden milijon manj dovolilo. Ali take može slepota ali hudobija vodi, to se da teško določiti.
Koncert slovanskega pevskega društva 1. marcija v cvetličnih dvoranah seje sijnjno obnesel. Pred vsem se imamo za ta lepi vspeh zahvaliti slavnemu slovanskemu umetniku Ondridku, ki je pri tej priložnosti nastopil prvikrat mej rojaki. Nastopivši na oder je bil pozdravljen z burnim ploskanjem. Ko je odigral Nes-verino pesem »pri zibelki« in Paganinijev »Ples ča-robnic« ploskanju ni bilo ni konca ni kraja. Kako mile glasove on zna iz gosli izvabljati, to se ne da popisati, to se mora slišati in pri vseh točkah niti enega ghsa naopak, kakor je uže poprej enkrat bil slavni dunajski kritik Hanslick pripoznal. Gospića Zamara je z bratom in sama tudi igrala z velikim vspehom. Opernemu pevcu Bruliku pa vodstvo ni dovolilo. Mej pesmami se je odlikoval slovenski »Kdo je mar?« in pa češka pesem »Vesna«. Pevovodju Buchti gre vsa hvala. Odlično in obilno slovansko občinstvo se je še pozno v noč zabavalo, poslušaje produkcije vojaške godbe polka 15. vojvoda Nasavski.
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Mathieu de la Drdme jo je morda vendar vganol; kajti mej tem ko je začel marcij z gorkim vremenom, nastopila je v soboto huda burja, ki je v nedeljo celo nevarna postala, tako sicer, da je ljudi metala ob tla in da se jih je več poškodovalo, ter da so morali napeti po nekaterih ulicah vrvi in da so se zgodile pri vsem tem te le nesreče: MladenČa vrgla je bur|a v novej luki tako, da je bil močno ranjen na glavi; 3 osobe je vrgla na lesnem trgu in jih močno poškodovala, necega postreščeka tako hudo vrgla, da je moral vsled nevarnih ran v bolnico, prav tako se je močno poškodovala 70 letna postrežnica; na cerkvi novega sv. Antona je odnesla kos kositarjeve korniŽe v morje, na železnici je odnesla del strehe ondotnih magazinov, šip je pobila na tisoče; s kratka take hude burje letos še ni bilo; a včeraj je uže ponehala in včeraj in denes imamo zopet lepo pomladansko vreme. — V via Capitelli je v saboto v noči delala žena nekega Čevljarja, Terezija Benvenuti, kar nakrat prične jo neka bolečina na levej nogi, pogleda kaj je in zapazi, da ji kri iz noge teče curkoma. Heva se prestraši in začne neusmiljeno upiti; mladenič to sliši, pri hiti na pomoč in ko vidi nevarnost, teče hitro po zdravnika Zampari; ker pa je večkrat pozvonil in se ni nibče oglasil, teče hitro po dr. MandiČa, zdravnika našega del. društva, kateri se hitro obleče in hiti na mesto; a kak strašni prizor se mu tam pokaže: reva bila je mrtva na tleh; odtekla jej je bila kri, okolo nje je plakalo 6 otrok in mož, ki ni imel niti novca, da bi otrokom drugi dan kupil kruha. Vsled tega inu podari gosp. dr. Mandifi par forintov. Zdaj pa po Trstu pobirajo darove za to nesrečno družino. Čevljar namreč nema uže več časa dela in je uboga mati delala, da je otrokom preskrbela polente. To so žalostni, a v Trstu pogosti slučaji.
V Trstu imajo grdo navado, da mečejo po ulicah olupke od pomeranč; v saboto si je 16 letni JoŽef Štake r na lesnem trgu zlomil nogo, ker je nesrečno
£adel na takem olupku. — Nož igra v Trstu in okoti veliko ulogo. V saboto in nedeljo so se godile reči,
*) V mnogih zadevah imate prav; vendar pa oni stavek, da ima vsako ljudstvo tako vlado, kakoršne je vredno, ni nepravilen. Ni treba, da bi prav vsak zase branil narodne pravice; ker to se more uspešno vršiti le se združenimi močmi, po političnih in dragih društvih, po depu-tacijah, po zborih, taborih itd. Ljudstvo se mora na vsak način zanimati za svoje pravice in ne sme vso skrb navaliti vladi in poslancem; ena in drugi so človeškim slabostim podvrženi, zatorej pa je treba, da ljudstvo na-nje pazi, da ljudstvo pri vsakej priliki zahteva svoje pravice in svoje zastopnike veže na delalnost v zmislu narodnih in gmotnih koristi.
Ni treba, da bi skoz in skoz posnemali Angleže, a kar se tiče vstrajnosti v terjanju ljudskih pravic, v tem 90 pač posnemanja vredni. — Za občno volilno pravo so se
fiotezali po raznih »meetingih« in drugih zborih nad 80 et, vtrudili se niso, dokler se je angleškim liberalcem pod vodstvom John Brighta posrečilo, da so v parlamentu dobili potrebno večino za ono »Bili«, o katerej smo uže govorili v našem listu. Res je, da vlada ima sveto dolžnost skrbeti za občno dobro vseh državljanov; toda vsaka stvar gre le potem dobro v državi, ako se vsi državljani za njo zanimajo. Rodoljuoov in vseh pravih ljudskih zastopnikov dolžnost je torej, da ljudstvo spodbujajo k zanimanju za javne zadeve, kajti v teoriji in praksi velja in bode vedno veljal starodavni, latinski izrek: »vigilantibus jura«. iBu-dečim pravica). Naše ljudstvo se pa tu in tam res še premalo meni za javne zadeve' samo sicer ni krivo, da je stoletja živelo v sužnosti, a da so Slovani bili podjarmljeni, bila je kriva njihova nesloga in njihov preveliki par-tikularizem; pleme je bilo proti plemenu. — Na tej bolezni še denes trpi Slovaustvo; a vidi se, da vendar zajema iz lastne zgodovine ono krepost, katera ga ima sposobiti za svobodo in neodvisnost Mi denes polagoma spoznavamo, da svoboda in neodvisnost ste hrepenenja in navdušenja vredni vlastnini, ki pa ste le po zatajevanju individualitete in po največjih žrtvah za celokupnost dosegljivi. — Kakor radi, vendar uže denes ne moremo bolj razširiti teh opazk; a pride čas, ko tudi na to polje se-žemo in ga bomo obširneje obdelovali.	Ured-
katere poročati s<» nam skoro studi. Zidar Jožef Sala v Corsia Giuha, 8, skregal se je v saboto sš svojim zetom; a ta vzame nož in ga tastu zabode dvakrat v hrbet, tako, da so ga morali nevarno ranjenega odnesti v bolnico. — Nek Gregoruti Anton, čevljar v via Majolica je dobil v prepiru 2 nevarni rani v glavo.
—	V nedeljo se je v Barkovljah unel hud prepir mej nekaterimi kmeti na eni in bratoma Martelanc, eden zidar, drugi gostilničar na drugej strani; stvar je postala vedno hujša, dokler je prišlo do noža; oba Marte-lanca sta bila močno ranjena, in bati se je za ži-venje zidarja. — V Trstu na Veduti Romani pa so v nedeljo v noči neki lumpje smrtno ranili .Jožef i Per-tota, peka z Nabrežine, kateri skoro gotovo umrje.— V ponedelek se je pa vršila v tuk. ončnih magazinih v novej luki ludl krvava drama. Dva delalca, Anton Mlakar in takozvani Pepi Sbiro sta se sprla zaradi dela. Ena beseda da drugo, od besed prideta na tepež, uradniki in delalci ju mirijo; a vse zastonj. Ko sta v tepežu, se kar nakrat Mlakar zgrudi na tla in reče svojemu nasprotniku: »Kaj nož rabiš, grdi razbojnik«. Ranjen je bil v prsa, kri se mu ulije in zdravnik, katerega so hitro poklicali, konstatiral je, da je rana smrtna. Odnesli so ga precej v bolnico, kder leže zdaj trije na smrt ranjeni. Grda navada ta, da fakini vedno nosijo nož pri sebi. A posebno žalostno je, da se je tudi okoličanov poprijela ta strašna bolezen. Oj okoličani, srečni ste bili, dokler ste živeli po starej šegi svojih pradedov, v Božjem strahu pri domačem delu; a zdaj ko ste se mej mestni izvržek pomešali, vedno veča reva vas tepe, in kako vas Še bo! Zdramite se, za Boga, dokler ni še prepozno 1 Pustite gostilne, čitajte, učite se, in obdelujte zemljo, ako hočete biti zopet srečni!
Porotna sodnlja. Včeraj je bila obravnava pred porotno sodnijo proti Antonio Zavadlal-u in Jožefu Lozarju iz Vojščice. ker sta v št. 1. I. 1882 ■ Edinosti« v poslanem dolŽila vojščiškega župana Peritz-a, da je dal nekemu Mastln-u dobro pričevalo nravnosti, k ljubu temu, da je dotični bil uže kaznovan zaradi sleparije in da je sploh človek slabega vedenja. — Našim čitateljem bo še v spominu ona javna zatožba v našem listu. — Tožnika je zastopal dr. Padovan, zatoženca pa dr. Nikolaj Tonkli iz Gorice, kateri je nekda zatoženca dobro branil in temeljito ovrgel vse točke zatožbe, tako sicer, da so za-tožena porotniki soglasno za nekrive spoznali.
Tožnik ima s to pravdo nad 300 gld. troŠkov, kar ga bode na vsak način bolelo. — Mi menimo, da bi bilo boljše, da bi naši ljudje take stvari mej seboj lepo poravnali in se rajši zagovarjali, ako imajo dokazov zadosti, v listih, kder so bili grajani, namesto, da se precej podajo k odvetnikom in sod-nijam, kajti porotna sodba je draga.
Nadzorniki »delavskega podpornega društva* so povabljeni v nedeljo 11. t. m. ob 5 uri popoiudne k seji v društveno pisarno.
Je II Je blazna, Je II ni blazna V V Trstu dela uže dalj Časa veliko pozornost neka žena, ki ima lastne otroke ter je Še v lepih letih in lepa prikazen. Zaprli so to ženo v blaznico, zakaj in kako, to ni znano, govori se sicer mnogo o tem, a prav gotovega se nič ne ve, toliko več pa je ugibanja; kar bi lahko dalo povod kacemu romanu «a la Monte Christo*. Zaprta uže nad Šest tednov v hlaznici, našla je priliko, da je pisala i poslala nekej prijateljici pismo, v katerem je nesrečno svojo osodo živo opisala, ter prosila, naj jo otm6 Iz nesrečne hiše, kder jej strah delajo v resnici blazni. — Potem je pobegnola iz blaznice, šla k deželnemu namestniku, od njega k policijskemu vo iju, ter z obema mirno občevala; ko pa je bil poklican nje soprug k policiji, da se ž njo pogovori l pomiri, zavrela jej je kri in pretila je: nekaj se mora zgoditi! — Sla je sicer potem na svoj dom, a ko so jo vabili k večerji, ni hotela prisesti, ampak Šla je v kuhinjo ter začela britdo jokati. Domači: nje mož in otroci so jo tolažili ter vabili: Mati, pojdite k nam! a ona se ni dala pregovoriti ter vedno ponavljala: danes se mora nekaj zgoditi. — Dva policijska uradnika, ki sta bila skrita in vse poslušala, sprevidela sta, da tu utegne biti kaka nevarnost toliko bolj, ker je ona zahtevala, naj spi ž njo najstarša njena hčerka; vsled tega sojo zopet poslali v blaznico.
—	V 3. dan tega meseca pa je ta žena zopet iz blaznice ubegnola! Ko to pišemo, niso je Še dobili.
—	Tu je uganka: je li res, da je žena blazna (tržaški doktorji tega prašanja niso rešili)? Je li se je zgodilo kty tako strašnega, kar more ženo od moža in mater od otrok odgnati? (To bi najstrašneje bilo;) ali je ta žena in mati zabredla v kako pregreho, kar bi tudi mogoče bilo? — Stvar je gotovo žalostna, in Če je pregreha, kazen je huda; bodi zakonskim ljudem v svarilo in strašilo.
Velikonemška oholost. Zadnji teden vidi naš narodnjak necega ptujca v pogovoru z vojakom Madžarom; ker se pa nista mogla razumeti, popraša on ptujca, kaj želi. Ta pa se začudi in reče: kako je to, da vojak ne umeje nemško, vprašal sem ga za ulico X., pa me ne umeje? Narodnjak ga potolaži, da vojak le madžarsko zna, pa tudi vpraša, če on umeje slovensko ali češko? Ta mu osorno odgovori: Ali ni nemški jezik svetovni jezik? Naš prijatelj pa ga zavrne : če je nemški ježih svetovni jezik, pa pojte z svetovnim jezikom ulice X. iskat.
Policijsko. 6 tržaških potepinov je včeraj šlo v Rojau in so tam v neki gostilni dobro pili in jeli.
—	Na zadnje si vkaŽejo Še klobas; a mej tem, koje gostil ničarka kuhala klobase, potegnoli so jo tihoma potepini in se seboj vzeli še eno srebrno uro, ki je visela na zidu v sobi. — Trije teh tičkov so prišli kesneje v Trstu policiji v roke, tudi drugi trije ne uidejo. — Policija je ujela v ponedelek onega tička, ki je uže več časa okoličankam, kadar so vozile o ponedelkih domu perilo, cele cule tacega perila ukradel; okoličanke so zadnji Čes pazile in ga resnično ujele, ko je ravno odnašal culo perila z necega voza;
k sreči je bil tudi stražnik blizo, kateri je lička precej ujel. — Posebno dosti perili je ukradel menda nekej 7,vab in nek'j Tereziji Purič iz Kadina. — Mlad, lo letni pomorski učenec je komaj prišel iz zapora, ko ga je policija vč;raj uže zopet našli na tatvini in ga zaprla.
S Krasa se nam piše: Pred dvema ali tremi leti smo vedno dobivali od c. k. okrajnega glavarstva iz Sežane pisma o Šolskih zadevah z slovenskimi naslovi; kar pa sedi v pisarni pri c. k. glavarstvu in ima pose! z šolskimi zadevami nek gospodič, vedno n;»m pošilja pisma z nemškimi naslovi; ali misli morda, da je Sežana postala nemški Frankfurt, kali?
Nevaren slepar. Piše se nam s Krasa: Po Krasu in Brkinih in menda tudi drugod, hodi mlad slepar, kateri tako le malobrihtne ljudi pehari. Ori namreč pokaže kakemu kmetu lep dober bankovec ter veli: »Vidite očka, ta bankovec tu je ponarejen ; jaz sam sem ga naredil! Pa le poglejte, če mu kaj manjka!« In ko se kmet čudi in čudi nad »srečno izdelanim« bankovcem, (ki je pa pravi, kakor sem omenil), vzame slepar — spravivši dober bankovec — zapečaten paket iz žepa ter pravi: »Glejte, v tem ld paketu je še polno prav tacih bankovcev. Jaz želim Vaše sreče, prodam Vam ves paket ponarejenih bankovcev; koliko mi daste za-nj?« In prigodi se, da nevarni ta slepar proda take pakete, v kojih je pa le gol goliČken papir, za 10 in več forintov! Kako debelo pogleda pač ubogi kmet, videč se prevar jenega! Oni dan je ta rlepar v nekej vasi na Krasu opeharil ubozega voznika za lepo svotico. Ko mu je namreč kmet izročil denar, dal mu je slepar paket rekŠi, naj si zapečatene bankovce ogleda pri gostilničnej luči, da ga hoče ta čas počakati. A mej tem, ko jo bore voznik odpiral paket, ubral je slepar pot pod noge, Bog si ga vedi kam! Naj bi naši žandarji pazili, da dobodo v roke nevarnega tega človeka ter naj tudi županstvom naroče, da preže na-nj. Sicer niso milovanja vredni taki ljudje, ki se dajo opehariti po tem sleparji; da, še kažnjivi so, ker, ali ne ved6, da se ponarejeni denar ne sme izdavati ? Mari bi se oni hoteli z goljufijo, ki je po postavi ostro kažnjivu, pomagati? Reveži so, ki jim je um toliko oslabel in vest zaspala!
Postne hranilnice so počenši od 1. dne t. m. otvorene pri naslednjih c. kr. poštnih uradih: Na OoriSkem, t Trstu in v Istri: Oglej, Skedenj, Buje, Komen, Vodnjan, Divača (kolodvor), Dornberg, Grahovo, Kobarid, Kostanjevica, Lovrana, Tržič, (Mon-falcone), Nabrežina (kolodvor), Permani, Prosek, KviŠko, Sv. Ivan pri Trstu, Sv. Lucija, Ročinj, Tolmin.
Poštne zadeve. 16. t. m. se premesti c. k. pošta iz Kovela v Pasjo vas (Decani), pošta v Ci'ni-kalu pa se odpravi.
Petje na Primorskem. Piše se nam: Vaš
listek o »Zgodovini petja na Primorskem« je bil v obče jako dober ter je ugajal Vašim čitateljem. Ven-der bi bili radi videli, da ste omenili še nekih gospodov, ki so imeli zasluge za povzdigo narodnega petja na Primorskem. Naj omenim mej njimi le Ivana Mer-cino, sedaj učitelja na c. kr. vadnici v Gorici, ki se je kot kandidat mnogo trudil, učeč svoje sokoleg« v petji. Isto tako seje mnogo, prav mnogo trudil v povzdigo lepega ubranega petja v cvetji svoje dobe umrli učitelj Feliks Carlij, ki je bil ob jed nem tudi slovensk skladatelj. Nek gospod nam je pravil, da pripravlja obširneji Životopis rajnega Carlija ter hoče tudi njega dela oceniti. Konečno mi je omeniti, da se je tudi rajni Teofil Niederkorn, mlad učitelj, da si Lah, mnogo ukvarjal slovenskim petjem na učiteljišči v Kopru, za kar so mu bili ondešnji slovenski kandidatje prav od srca hvaležni in mej prvimi gojitelji petja na Goriškem je omeniti tudi bogoslovcev v I. (186-3-1867), g. Trepala, Smrekarja itd., ki so tudi mnogo uplivali na zboljšanje petja na Primorskem.
Deželni odbor soriški je odposlal te/dni državnemu zboru izvrstno sestavljeno prošnjo, da se na goriških srednjih Šolah uvedeta deželna jezika, slovenski in italijanski, kakor učna jezika. O tej proš-niji bomo imeli še priliko govoriti.
Volitev državnega poslanca v velikem posestvu v Istri, na mestu iztopivšega barona Lazza-rini izvrši se k malu. Priobčil se je uže imenik vo-lllcev, reklamacije se imajo vložiti do 20. t. m.
Imenovanje. G. Viktor Supantschitz, okrajni sodnik v Postojni, imenovan je za deželne sodnije svetovalca v Celovcu.
f Gospa Josipina Lavrenčlč, rojena Dekleva, umrla je v Postojni 4. t. m. Bila je izvrstna mati svojej innogoštevilnej rodbini, poznana in spoštovana po vsem Notranjskem, ker bila je uzor matere in gospodinje, pa tudi uzor rodoljubkinje. Malo slovenskih mater smo poznali, katere bi bile tako navdušene za domačo stvar in bi se bile tako zanimale za i arodnl napredek. Zatorej jo stavimo v izgled vsem slovenskim matreram in v srcu resnično žalujoči, da nam ne bode več mogoče pozdraviti na tem svetu tega preblazega bitja, kličemo: Večua jej pamet!
Pesnikovo odlikovanje. C. kr. naučno ml-nisterstvo je pesniku, č. g. Simonu Gregorčiču, vikarju na Gradišči pri Gorici, podelilo za prihodnje b-to več sto goldinarjev znaŠajoČo umetniško stipendijo, katero mu je po-abiti v nadalnje pesniško izobraževanje. To odlikovanje velja tudi vsem Slovencem, ker prvikrat je, da cesar in vlada odlikujeta in podpirata čisto slovensko umetnost! — Ta odlika veseli prav srčno tudi take Slovence, kateri so bili napadani v listih kot narodni izdajalci. Sapienti sat!
Interesantna brošura pod naslovom »Oesterreich und die kroatisehe Frage« je izšla denes v tukajš. novej tiskarni. Brošura je jako interesantna in utegne vzbujati velik pozor mej politikarji. -—Več o njej kesneje.
EDINOST.
»Lebaaove skladbe« so s« zakasnole, pridejo pa te dni na svitlo. Naj se posebno gospodje učitelji pridno oglašajo po njih, ker take ceni h skla-deh je malo v našej literaturi. Naročnino prejema Janko Leban v Lokvi (Gorgnale); znaSa 23 kr., po poŠti 80 kr.
Gg. člane »Sokola« podpisani vljudno vabi k »sokolskomu večeru« ali »Jour fixu«, kateri bode v nedeljo, II. marcija ob 7. uri zvečer v telovadnici. Zabava bode domača; k obilnej vdeležbi vljudno vabi
ODSEK.
Nesreče. V Kotani na Natranjskem je 3. t. m.
mej strahovito burjo pogorelo 30 poslopij, zgorela je tudi ena žena. Nadloga je velika. — Ladija na jadra »Illustre« Dragomanovičeva se je zadnji teden potopila na poti iz Meljin v Trst. Obložena je bila z oljem in kožami. Mornarji so se oteli. — Avstrijska brigan-tina »Grrant«, pod kapitanom Katariničem, pa je v luki Aspimwal zgorela, ni pa znano, kako se je ogenj zanetil. — Avstrijska ladija »Elpi«, na potu iz luke Buenos Ayres v Antverpen. razbila se je zadnje dni meseca februarja v kanalu Labos in otelo se le nekoliko mornarjev. — Parnik »ByweIl-Castle«, ki je-seni leta 1878 zadel v parnik »Princes Alice« in tega potopil, pri katerej priliki je utonilo 600 ljudi, potopil se je zadnji teden v Biskajskem zalivu in 50 mornarjev je utonilo.
Pogozdovalcem tržaškega Krasa. Mestna komisija za pogozdovanja goličav u okolici tržaški je skle-nola razpisanje darov od 40 do 80 gld. za take, ki pogozdijo blizo do 4000 [] metrov goličave in od 25 do 40 glJ. za take, ki pogojzdijo goličav do 2000 [] metrov. — Ako kedo za to prosi, dad6 se mu tudi v ta namen potrebna drevesca. Na te nagrade ozirajoči se morajo komisiji (v namestništvu, III nadstropje) natanjčno naznaniti in popisati del zemljišča, katero mislijo pogoz liti in navesti površje, položje in št. zemljiške knjige dotičnega zemljišča, katero zemljišče komisija poprej pregleda in potem razsodi, kako nagrado izplača v slučaju pravilnega pogozdenja. Pogozdovanje mora biti dovršeno do aprila 1884, po katerem obtoku komisija izplača nagrado. — Okoličani, na delo ]
Listnica uredništva. Gospodu dopisniku o kraških učiteljih na Notranjskem Slabo ste poduteni. — V vseh 4 razrednih dotah na Krasu ie nemščina postavno zapovedani predmet. Razem par izjem pa so vsi učitelji na Kraau značajni možje in vrli rodoljubi, za katere se moramo, kakor pravicoljubi, odločno potegnoti. ZmeSal jih je bil
Krav g Q , katerega je pač par učiteljev cel6 v našem listu valilo, — tako sicer, da smo se tudi mi začeli kesati, zakaj smo pred par leti o Q. pisali, da ni naroden; a baŠ te dni smo prišli do prepričanja, da smo prvikrat prav zadeli. Napadi na učitelje niso opravičeni, pač pa oni na g. nadzornika, in zakaj? Ni dolgo, kar se je g. Q. odpovedal nadzorništvu v Sežanskem okraju, in to, ker ni mogel vet izhajati z učitelji. Zakaj? to nam je povedala »Ta-gespost«, št. 48 od 19. marcija v dopisu iz Trsta, katerega oče utegne biti celd dobro znan g Q — »Tagespost« toži kraške učitelje, da se nočejo dati rabiti za orodje germanizacije in to je najlepše spričalo kraškim učiteljem. Kdo je g. Q.. o tem smo se podučili zdaj na takem viru, kder je izključena strast in pristranost, in reči moramo, da je preveč povzdigoval moža naš predzadnji dopisnik s Krasa v tej zadevi. Gospoda moja, verujte ali ne, mi vam lahko dokažemo zdaj, da je g. Q. ves poln samo-Ijubja, a popolnoma prazen rodoljubja in takih lastnosti, ki pred vsem dičijo može.
Toliko v pojasnilo s prošnjo in nasvetom, naj p. učitelji jenjajo s polemiko v časnikih, ki le ponižava njihov stan pred svetom in naj se popolnoma posvetijo svojemu stanu, ki ima poleg duhovenstva najlepšo človečansko nalogo. — G. g. učitelji pozabijo naj prepire in Q.~a in naj bodo pravi kolegi mej seboj, prijatelji pa ljudstv u.
Tržne poročilo.
Kava — v dobrem obrajtu Prodalo se je te dni čez 3000 vreč Rio, po gld. 43 do gld. 55.—; cene še precej trdne
Sladkor — nespremenjeno stanje, cene šibke.
OI)e — brez spremembe, cene stalne in trdne.
Sadje — v dobrem obrajtu, ker dohajajo močne na-ročbe, cene trdne z nagibom, da poskočijo.
Petrolje. — Nespremenjeni, dober položaj, cena st oji še vedno na gld. 10l/4 do gld. 10l/».
Domači pridelki In žito — v slabem obrajtu, cene šibke.
Borsno poročilo.
Borzijanci so se zopet malo ohladili, namreč pa za kreditne akcije in ogersko rento; mei tem ko so kurzi	avstrijskih rent vedno visoki in trdni. — Tendenca	v obče dobra.
Dunaj« k a. borsa
dne 6. marcija.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7S gld.	30	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . . . 78 »	65	■
Zlata renta.......... 97 .	60	.
5°/0 avst. renta........93 »	—	»
Delnice narodne banke.....828 ■	—	■
Kreditne delnice........811 »	50	»
London 10 lir storilo......119 »	80	»
Napoleon...........9 »	49	»
C. lcr. cekini.........5 »	H3	»
100 državnih mark.......58 »	45	»
SLOVENCI!
Velikonočni prazniki se bližajo!
Podpisani pa je preskrbel v ta namen okusne krače, domače blago, fine tržaške pince, izvrstne gibanice (Presnice). fino domačo moko in vs» potrebne stvari za praznike ter se priporoč i našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel
Ivan Jajčlč, 3—2	Belvedere St. 43.
Podpisano podjetje naznanja vsakemu, kateri bi se utegnol za to zanimati, da na prostoru pod še-tališčem h\. Andreja je na prodaj ves le« in drugi materijal raznih poslopij bivSe razstave, kakor: traml, deske, dile, remeljnft, stekla, asfaltiran karton, oboki Itd. Kedor želi kupiti manj, ali več tega raznega gradiva za stavbe, naproŠen je, da se oglasi v pisarni podjetja na prostoru bivše razstave.
V Trstu, 20. februvarja 1883.	3—3
Podjetje za stavbe razstave.
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P1 eden goldinar dobi se
Originalni
VI II
r-lev šivalni
na
in to brez povijanja cene. Poroštvo se daje %a pet let, poduk domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Sint/erjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-12)
Portlandski in Romanski Cement
najbolj še vrsto i po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SGHNABL & G.
Vla <11 Carinila 19.	12-5
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašiosko olje, jermene itd.
Suhe gobe
Ako ima kerio na prodaj lepo posušenih.
„ ne piškavih gob, naj « J5 pošlje uzore, naj na- £ i znani koliko jih ima* « in po kaki ceni jih da, ° a pod sledečem našlo- Jt ■ vom.
Upravništvo • Edinosti* st« A. B. v Tritu.
Suhe gobe!
Neprevarljivo!
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoS
Roborantium
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno o -dela proti pleševostil "2 in Izpadanja las. Uspeh r • garantiran, ako se ve2- 2 u krat rabi. Odpošilja se ■ «5 v originalnih stekle- s. ■ nkah po f. 1. 00 in jj steklenicah za posku- -šnjo po f. 1,— po V Trsta pri Pavlu Rocoa. ]. Grolich v Brnu (Brttnn ) Nobena prevara 110-4
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE «' occupa dl tutte le openzloni dl Banea • dl Cambto valute.
a) Accetta versamenti in r.onto corrente:
Abbuonando 1' interesse annuo
per Banconote
3V Jfeon preavvisodi 3 gior, 4 > » i » 12 » 3V > *	» > 20 »
4'/» > a se i mesi Osjo
per Napoleoni
3 V S con preavviso di 30	gior. 3' » < » »40 >
V (t i >3	mesi
* » » * >6	mesi
Godranno dsiriatara&ie aumontato le lettera in ciroolMlone eon fi gior ni di preavviao dal 8 novembre c. nuellecon 12 giorni dal 13 giorni e auelle con 24 giorni dal 25 novembre a. c.
iSr BANCO OIRO
abbunando II 3*/0 Interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a florini 20.000 a vista verso ch 6que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conte^Kla per tutti i versamenti fatti a qual-aiaai ora d' ufflcio Ta valuta del me desimo giorno.
Assume pel propri oorentlsti l incasso di Cambtale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegntper queste ultirne piatte, ed accorda loro la facolth di domlctlUre effetti presto la sna cassa franoo d' oarnft speM per esal.
b)	S'incarica delVacquisto e della vendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehć deli' incasso d'assegni, cambiali e covpons, verso »/ ®/0 di proviggione.
c)	accorda ai siioi committenti la facotth di depositare effetti di oua/siasi specie e ne cura gratis V incasso dei conpons alla scadenta.	32
La Filiale della Banca Union
(Sezione H€e«-oi) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, aCcorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mcrcanzie ad easa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
Prva istrska voščarna
x Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, S. cerkvenim druStvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naSe izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (noga posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3 — Sveče, duplirje. velike sveče itd. . » » 2 —
II.	vrsta......... > • i*65
III.	vrsta......... » .1.40
Slabša vrstil, sicer blago lepo na videz • » t.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaćo-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voSčeni odpadki po dobrih cenah.
12-3	Figi I di Antonlo Artusl.
▼
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeHito vsako rano, bodisi 5e tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revmatizma ▼ zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom kakor razvidno po neštevilnih spričallh, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se te v lekarni (10-5}	Rovi«, Corso it. 47.
__if^l^lf^l_
| »O premij |	| Uolanovljena t»4f ,
Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in
aparate za pospeševanje zdravja. ,»* .	=PODPI8Ii =
Nja veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost vojvoda Edinburški Spenuer, razstavi načelnik. — Joh Erie Erlchsen, odseka načelnik. — Mark H. Judge, tajnik Ozdravljunjo kamra, kadija. hrlpavo*tl, pr«nih in želodčnih bolezni,
pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in prebavlianju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni
vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana llorfa hladni ftzleček zdravKtveneirn piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladnl izlečak. Ivana Hofta sladna čokolada. Ivana HofTn pr*ni Kladni iztačnt bonboni Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč.
Javna pob valna plama 1
Prosim V tše blagoro ije, pošljite mi zopet 28 stolih ii<; valjan izvstneRa Ivana Hoffovega slaJnega zlečku-zdravstvenega piva in 5 mošenj Iv. Hotfa prsnih sladnih bonbonov v plavem papirju proti povzotjit. — Ob enem Vam poročam, da sem uže 5 let trpel valed plučnega katara In pozneje skoraj eno leto vsled bljuvanja krvi na zgagi In zgačkanju v sapniku; kar pa rabim pivo Iz sladnega izlečka, čutim zdatno boksanje In upam. da sa pri daljlej rabi popolnoma ozdravim. SIcer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zda), uže sem popolnoma Zadovoljln Z Vašim Ivana Hoffa pivom iz sl&dnega Izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani.
Edvard Kollman, merski nadzornik.
V Mariboru, 27. novembra 1882 Glavne zaloge: v Trstu
V Gorici, 2 aprila 1882.
Vaše blugorodje!
Vaš Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleZek me je jako okrepil in moram Vam kralo izreči sa to izvrstno in dobrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še 6 steklenic koncentriranega sladnega izlečka.
Konst. vitez Dabrowsky> c. k. stotnik.
\
\
Hoffova sladna čokolada je zadostila u$e damo Sk-tetej potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Cklorose) in slabem mešanju krvi, kakor tudi premnogim iz tega izvira j očim boleznim.
Dr. med in phil. Feliks Paul Rltterfeld
------- -----------pr- zdravnik v Frankfurtu na M.
- -- r*"' "	Fran Prin«- V|a Acquedotto. lakob Seravallo lekarničar vin Cavana, Dom. Costa; v Go-
rfol: G Crlstofolettl c.k dvorni lekarničar; Pulj: Monay Delloaters.VLjubljanl: P Lassnlk H. L.Wenjel.V. Mariboru: P.Holasek. Hvarllo pred ponart?janjem. Naj sc zahtevajo lu pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena
marka, doprsna podoba iznajdenlka,	12—11
[Hoffovi f>i»i»4tral bonboni wladno<gn igle^ka lo v plavila »avojlh.|


Lastnik, drufitvo »EDINO.ST«. — Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F.HUA.LA v Trstu.