>|>V. z& koristi delav- , ke<8 ljudstva. Delav- ci l0 opravičeni do v#e ga kar producirajo. fhl* pap« r *» devoted the interests of the ^orking class. Work- t d sre entltled to ali what they produce. Enter«, »t Chicfcft, $tev. (No.) 423. mattor, D«c. 0, 1907, at the post Office 0 ** Act of ConsrregR of March Srd. ’879. 4 Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, "Delavci vseh dežela, združite se!” PAZITE * na številko v oklepaju* ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (424) Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega Usta po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite Jo takoj. V Chicago, 111., 19 oktobra (October) 1915. Leto (VoL) X. O E L, A V S T V U Pred kratkim |e zborovala v Zimmerwaldu v Švici 14ED NARODNA SOCIALISTIČNA na kateri so bile zastopane socialistične stranke mnogih evropskih dežel. O njenem zborovanju, ki je bilo v mar¬ sikaterem oziru zanimivo, bomo še poročali. Za sedaj pa objavljamo na tej konferenci predloženi in sprejeti MANIFEST: Več kakor leto dni traje vojna. Miljoni mr- Rusijo, 4 pokrivajo bojišča. Na miljone ljudi bo po- ■ijbljenih za vse življenje. ‘ Evropa je enaka ogromni človeški klavnici. Vsa z delom mnogih generacij ustvarjena Ljtnra je posvečena opustošenju. Najbolj divje torbarstvo slavi svoj triumf nad vsem ker je do¬ ki tvorilo ponos človeštva. [ Naj bo resnica o odgovornosti za neposredni __ Lbruh vojne kakršnakoli — eno je pribito: Voj- 3i ki je ustvarila ta kaos, je posledica imperia¬ lna, stremljenja kapitalisitčnih rzaredov vseh »žel, da bi hranili svojo profitarsfo poželjivost »izkoriščanjem človeškega dela in prirodnih za- , m ’ Celk»B tladov vse zemlje. q ieziku M Gospodarsko zaostali ali politično slabejši na- c di padajo pri tem pod jarem velesil ki izkušajo tej vojni urediti svetovni zemljevid s krvjo in železom po svojih izkoriščcvalnih namenih. Ta¬ ji grozi celim narodom in deželam, kakor Bel- jji, Poljski, balkanskim državam usoda, da jih ot plen v igri kompezacij bodisi cele ali pa raz- . II.. ;arni ! pijač« oi je prva j že in zelišč; te si, da je t najboljšega 'ejših zelišč t a človeško i mo ako pijta lenete polovil r., JouEi.n ristne j tosoA.Hoiil , , • pinovec, Graj Ugane na kose anektirajo. Gonilne sile vojne prihajajo tekom njenega apredovanja v vsej svoji podlosti na dan. Krpa a krpo pada od tistega pajčolana, s katerim so rnarodov. Kapitalisti vseh dežel, ki kujejo iz irelitc krvi ljudstva žareče zlato vojnih profi- st, trdijo, da služi vojna obrambi domovine, de- nokraciji, osvoboditvi podjarmljenih narodov. jLažejo se. V resnici in dejansko pokopavajo na prosto- t ih opustošenja svobodo svojih lastnih narodov neodvisnostjo drugih narodov vred. Nove spone, nove verige, nova bremena na¬ gajajo, in proletariat vseh dežel, zmagovitih in jremaganm, jih bo moral nositi. Povzdigo bla¬ gostanja so napovedovali ob izbruhu vojne — beda in pomanjkanje, brezposelnost in draginja, Nezadostno prehranjevanje in kužne bolezni so ■snični rezultati. Cela desetletja bodo vojni stroški žrli naj- coljše sile narodov, ugrožavali pridobitve social- reform in ovirali vsak korak napredka. Kulturno opustošenje, gospodarsko propada- gje, politična reakcija — to je blagoslov tega odurnega klanja narodov. Tako razkriva vojna nago podobo modernega pitalizma, ki jc postal nezdružljiv ne le z in- peresi delavskih množic, ne le s potrebami zgodo¬ garantir* NSTOUV 1 (MM « 1111 vinskega razvoja, temveč tudi z elementarnimi pogoji človečanske skupnosti. Vladajoče sile kapitalistične družbe, v kate¬ rih rokah je počivala usoda narodov, monarhične in republieanske vlade, tajna diplomacija, mo¬ gočne podjetniške organizacije, meščanske stran¬ ke. kapitalistično časopisje, cerkev — vsi nosijo vso težo odgovornosti za to vojno, ki je nastala iz družabnega reda, katerega so krmili in varo¬ vali in za svoje interese vzdržavali. DELAVCI! Izkoriščevane, brezpravne, zaničevane, so Vas hitro ob izbruhu vojne, ko je šlo za to, da Vas povedejo v klavnico, v smrt, imenovali brate in tovariše. In sedaj, ko Vas je militarizem po¬ habil, razmesaril, ponižal in uničil, zahtevajo od •Vas, da se odpoveste svojini interesom, svojim ciljem, svojim idealom, z eno besedo: Zahtevajo, da se suženjsko podvržete sveti slogi. Oropali so Vas možnosti, da izrazite svojo na¬ zore, svoja čuvstva, svoje bolesti, branijo Vam napovedovati Vaše zahteve in jih 4 zastopati, ča¬ sopisje zvezano, politične pravice in svobode tep¬ tane z nogami — tako vlada danes vojaška dik¬ tatura z železno pestjo.. Tega stanja, ki ugrožava vso bodočnost Ev¬ rope in človeštva, ne moremo in ne sinemo gledati s prekrižanimi rokami. Desetletja je socialistič¬ ni proletariat vodil boj proti militarizmu. Z na¬ raščajočo brigo J so se bavili njegovi zastopniki na svojih narodnih in mednarodnih zborovanjih z vojno nevarnostjo, ki je bolj in bolj žugajo vsta¬ jala iz imperializma. V Stuttgartu, v Kodanju, ••v Bazlu so mednarodni socialistični kongresi o- značevali pot, po kateri mora hoditi proletariat. Socialistične stranke in delavske organizaci¬ je raznih dežel, ki so sodoločale to pot, so od za¬ četka vojne prezrle dolžnosti, izvirajoči iz onih sklepov. Njih zastopniki so pozivali, delavstvo, naj ustavi razredni boj, edino mogoče in uspešno sredstvo za proletarsko emancipacijo. Dovolili so vladajočim razredom vojne kredite, postavici so se vladam za razne službe na razpolago, s svo¬ jim časopisjem in s svojimi odposlanci so izkušali pridobiti nevtralne za vladno politiko svojih de¬ žel, vladam so izročili socialistične ministre kot talce za varstvo “svete sloge”, in s tem so vpričo delavskega razreda, vpričo svoje sedanjosti in svoje bodočnosti prevzeli odgovor¬ nost za to vojno, za njene cilje in za njene metode. In kakor posamezne stranke, tako je odpove¬ dalo najbolj poklicano zastopstvo socialistov vseh dežel: Mednarodni socialistični biro. Ta dejstva so poleg drugih zakrivila, da ni mednarodni delavski razred, ki se ni pogreznil v nacionalistično paniko prve vojne dobe ali pa ki se je oprostil, še sedaj, v drugem letu moritve narodov našel sredstev in potov, da nastopi v vseh deželah sočasen boj za mir. 'V tem neznosnem položaju smo se zbrali, za¬ stopniki socialističnih strank, strokovnih organi¬ zacij in njih manjšin, Nemci, Francozi, Italijani, Rusi, Poljaki, Litvinci, Rumuni, Bolgari, Švedi, Norvežani, Holandci in Švicarji, ki ne stojimo na stališču nacionalne solidarnosti, temveč na tleh mednarodne solidarnosti proletariata in razred¬ nega boja, da zvežemo zopet raztrg-ane niti mednarodnih stikov in pokličemo delavski razred, naj odloča aam o sebi in naj začne boj za mir. Ta boj je boj za svobodo, za pobratimstvo na¬ rodov, za socializem. Treba je začeti to borbo za mir, za mir brez aneksij in vojnih odškodnin. Tak mir pa je le mogoč, ako se obsodi vsaka misel na nasilstvo zoper pravice in svobodo narodov. Niti okupacija celih dežel niti zasedenje po¬ sameznih deželnih delov ne sme opravičiti njih nasilne osvojitve. Nobena aneksija se ne sme izvršiti, ne javna -ne maskirana, tudi nobena pri¬ silna gospodarska pridružitev ne, ki jo napravi politična brezpravnost le še bolj neznosno. Pravica samoodločevanja nlarodov mora biti neomajno načelo pri ureditvi narodnih razmer. PROLETARCI! > Od izbruha vojne ste postavljali svojo enerži- jo, svoj pogum, svojo vztrajnost v službo vlada¬ jočih razredov. Zdaj gre za to, da nastopite za svojo stvar, za svete cilje socializma, za osvoboditev podjarm¬ ljenih narodov in zasužnjenih razredov z nepo¬ mirljivim, proletarskim razrednim bojem. Socialisti v vojno zapletenih dežel imajo na¬ logo, in dolžnost, da store vse korake za obnovitev razrednega boja, mednarodne proletarske solidar¬ nosti in za dosego miru; spcialisti nevtralnih dežel pa imajo nalogo in dolžnost, da podpirajo svoje brate v tem boji zoper krvavo barbarstvo z vsemi uspešnimi sredstvi. / Nikdar v vsej svetovni zgodovini ni bilo uj- nejše, večje, vzvišenejše naloge, katere izpolnitev naj bo naše skupno delo. Nobena žrtev ni preve¬ lika, nobeno breme pretežko, da se doseže ta cilj: Mir med narodi. Delavci in delavke! Matere i očetje! Vdove in sirote! Vam vsem, ki trpite od vojne in zaradi voj¬ ne, kličemo čez meje, čez puhteča bojišča, čez razrušena mesta in vasi: PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! V Zimmenvaldu, meseca septembra 1915. V imenu mednarodne socialistične konference: Za nemško delegacijo: G. Ledebour, A. Hoffmann. Za francosko delegacijo: A. Bourderon, 1 A. Merrheim. Za italijansko delegacijo : G. E. Modigliani, C. Lazzari. Za rusko delegacijo: N. Levin, Pavel Axelrod, M. Babrov. Za poljsko delegacijo: -St! Lapinski, A. Warski, Cz. Hanecki. Za balkansko socialistično zvezo : V imenu rumunske delegacije: C. Rakovski. V imenu bolgarske delegacije: •V. Kolarov. Za švedsko in norveško delegacijo: Z. Hoglund, Ture Nerman. Za holandsko delegacijo: H. Roland Holst. 4 Za švicarsko delegacijo: Rob. Grimm, Chas. Name. Angleška neodvisna delavska stranka ni mo¬ gla podpisati manifesta, dasi je izrekla svojo so¬ lidarnost z namenom konference in izvolila dele¬ gate. Angleška vlada namreč ni dala njenim de¬ legatom potnih listov za potovanje na kontifient. t lni, to s « 1 i , poln ■ 4» voje n Jtat b icnuje 2 «;j im no 1 k ti nost u "f; akor^ 0 8 dob» « Na razširjenih evropskih bojiščih se pričenja draga zimska vojna. Kar se je zdelo skoraj vse¬ mi svetu nemogoče, postaja kruta resnica. Voja¬ ški strokovnjaki, nacionalni ekonomi, državniki ir. avtorji vojnofantastičnih romanov so preroko¬ vi, da bo vojna, če izbruhne v našem času, tako kratkotrajna kakor še nikdar ne. Utemeljevali |o svoje nazore z neštetimi argumenti, ki so se rdeli nepobitni; opisovali so moderno orožje in njegove stranovite uničujoče učinke; govorili so 0 . absolutni nemočnosti zadostne preskrbe arma¬ de in prebivalstva z živili; izračunavali so, da mo¬ la biti v kratkem kredit tako izčrpan, da se {.Hora vojna zaradi pomanjkanja sredstev končati; Penili so število ranjencev in bolnikov v taki voj- pi. pa so prihajali do zaključka, da ne more no- Rbn sanitetni aparat zadostovati tem potrebam in da mora iz tega nastati za ono stran, ki ima pečjo izgube, nepremagljiva’ kalamiteta, ki one¬ mogoči nadaljevanje vojne. Vse je prišlo drugače. Moderno orožje je porodilo novo taktiko. Celi armadni zbori se za¬ kopavajo v zemljo, tehnika poljskih utrdb je raz¬ ita do vrhunca, stanuje se v jarkih, posluje se p jamah, promet se vrši po rovih. Strelski jarki Piso šele iznajdba sedanje vojne, .ali še nikdar ni |®ilo krtovo delo takega pomena kakor sedaj. Proviantni problemi in prehrana civilnega prebivalstva je povzročala velike težave in skrbi; a 'i praksa kaže, da je tudi to premagano. Finančna sredstva, ki jih požira .vojna, so še [očja, nego so predmnevali teoretičarji ;kljub temu bivajo zavezniki še po 14 mesecih vojne v A- fn eriki pol miljarde dolarjev posojila brez vsake Posebrre garancije. Skratka, vojna gre v drugo a "Bo in danes ne more nihče uganiti, kako dolgo ™ še trajala. Vse, kar kaže ta vojna, je strašno. Le vetl- “ a >iske moči človeštva, ki jih razodeva, so tako ovite, da mora človek strmeti. Ali vse te moči se obračajo v škodo človeštva, v pogubo in grozo. Do skrajnosti so se napele vse duševne sile; neprenehoma je um na straži, pazeč na vsako nevarnost, prežeč na vsako sovraž¬ nikovo kretnjo. Priznati je treba, da se je od iz¬ bruha* vojne izvršilo v Evropi velikansko delo. To je vredno največjega uvaževanja, ker pri¬ ča, da so sposobnosti človeštya tako ogromne, ka¬ kor se v normalnih časih skoraj nikomur ne sa¬ nja. In iz tega sledi, da hi si to človeštvo s svo¬ jimi zmožnostmi lahko postavilo cilje v najvišjih ‘ višavah in bi jih lahko doseglo, če bi smotreno Dorabilo svoje moči. Tiste sile, ki so sposobne za uničevanje, bi bile tudi za ustvarjanje sposobne. Ali za to bi se morale razvezati in tistih naj¬ večjih zaprek bi se morale rešiti, ki jih sedaj grade strašna notranja nasprotja v človeštvu, ti¬ sta nasprotja, ki porajajo vojne enake sedanji, pa ustavljajo razvoj in napredek in pehajo kul¬ turo za desetletja in stoletja nazaj. V začetku je bila organizacija držav za voj¬ no absolutno nezadostna. Če bi bila ostala ne- izpremenjena, bi se bila morala res izpolniti pre¬ rokovanja tistih, ki so trdili, da ne more trajati vojna več kakor nekoliko/mesecev. Na razne na¬ čine se je to pokazalo, Tu so imeli silne težave z ranjenci, ker ves uradni in prostovoljni aparat 'ni zadostoval, tam so epidemije grozile z nacionalno katastrofo. V Galiciji so avstrijski vojaki stra¬ dali po več dni zaporedoma. Ruske vojake so pa pošiljali brez pušk na fronto in jim ukazovali, naj nobero orožje padlih in ranjenih vojakov. Gotovo se niso razmere nikjer obrnile tako, da bi bile z vojaškega stališča idealne. Vendar so sd v razmeroma kratkem času silno izpremenile. Centralne države so — vsaj za dobo klanja — meni nič tebi nič vrgle najpoglavitnejša kapitali¬ stična načela v kot* izbrisale svetost privatne last¬ nine, in kratkomalo zasegle živila in druge vojne potrebščine. Le na ta način je bilo mogoče orga¬ nizirati prehranjevanje vojske in prebivalstva ter preprečiti katastrofo, ki je grozila od to strani. Prokleto sitna reč se je zgodila v Arizoni. Skoraj neverjetna reč in zlasti za Ameriko ne¬ razumljiva. •V Arizoni imajo premogovnike. V njih de¬ lajo premogarji, lastniki so pa kapitalisti. Go¬ spodarji bi radi dobili iz jhm čim največ profita, delavci bi pa radi imeli vsaj tak zaslužek, da je ob njem mogoče kolikor toliko človeško živeti. To dvoje interesov se ne da spraviti v sklad. Če si predstavimo ves premog, ki ga izkopljejo rudarji, nagrmaden na kupu kakor gora, če na¬ dalje pomislimo, da se ta premog prodaja, pa si zopet predstavimo denar, ki se utrži zanj, nabran na kupu, potem pa na eni strani podjetnike, na drugi pa delavce je računski problem za vsakega otroka igrača: Ako pobero o tega kupa kapitalisti več, dobe delavci manj; ako dobe delavci več, ostane kapitalistom manj. Jezus je pomnožil par ribin kruhov tako, da je z njimi nasitil, velikansko množico. Ali Jezus ne hodi sedaj po svetu. Pa ee bi tudi hodil in če bi prišel v Arizono in tam pomnožil premog, bi ostalo razmerje tudi pri povečanem kupu tako: Anglija pa je tudi v kratkih mesecih organizirala fabrikacijo m uniči j e tako, da se upa izravnati v tem oziru z Nemčiio in Avstrijo. Ideja organizacije, prenesena v prakso, je storila čudeže. A vse to za namene, ki ugonablja- jc in ne prineso človeštvu nobene korist«. Koliko večji čudesi bi se morali uresničiti, ako bi se ta ideja postavila v službo splošne blaginje in bi se organiziralo človeštvo ne za boj enega dela proti drugemu, temveč za skupen človeški napredek, na za uničevanje, temveč za ustvarjanje, ne za po¬ nižanje, temveč za povzdigo! Silne moči tiče v človeštvu, ali kapitalizem jih je uklenil. Osvoboditi in združiti jih more le socializem. Ako pobere ena stran več, ostane drugi manj. To je neizpremenljivo in seveda ni le v Ari¬ zoni tako. Ker pa je tudi v Arizoni tako, nasta,; jajo iz tega nasprotja včasi tudi v tej državi konflikti. In prav sedaj je tam rudarski štrajk. V naših časih ni to reč, da bi jo mogli ime¬ novati kaj posebnega. Strajki so boji, ki so v sestavi kapitalistične družbe neizogibne zadnje konsekvence nasprotij med delom in kapitalom. Kar je v arizonskem slučaju nenavadno, je nekaj druzega; ondotni guverner Hunt neče porabiti državne milice, da bi streljala na stavkarje. Seveda ni nobenega povoda za miličarske napade na delavce. Ali čemu je treDa povoaa za take reči? Tudi v drugih krajih niso štrajkarji storili nič takega ,da bi bilo treba streljati nanje; ali guvernerji in poveljniki so imeli drugod toliko spretnosti, da so znali uprizoriti boje, o katerih so vedeli, da so gospodom kapitalistom všeč. Vzrok so pa že znali najti pozneje. Čemu imajo sploh uradne osebe oblast v svojih rokah? Ta guverner pa baje moče razumeti naloge, ki mu jo pripisujejo podjetniki, in njegov šerif se je celo tako spozabil, da ni dovolil uvoza zna¬ nih pretepačev, ki bi bili že napravili povod za miličarske napade. Da se je ta guverner temeljito zameril kapi¬ talistom, je umevno. Uprizorili so celo gonjo po časopisih proti njemu, ki gre naravnost za tem, da bi ga odstavili. Tudi peticije v tem zmislu širijo in nabirajo podpise. Ali menda je to slepo streljanje, kajti če so gospodje pri pameti, si pae lahko na prstih izračunajo, da bi bil pri novih volitvah Hunt izvoljen z veliko večino. Sicer pa ne bi bilo nič škode, ako bi izvršili svoj načrt. Udarili bi po vodi, marsikateremu delavcu, ki doslej še ni vedel, zakaj postavljajo kapitalisti svoje kandidate in zahtevajo zanje delavske glasove, bi se tedaj zjasnilo. Za glavne volitve prihodnjega leta bi prišel tak pouk ravno prav. _ PR OLETAREC GOSPODI N F R A N J O. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKL Vilar je šel k J ali, da se prepriča, napreduje li delo po njegovih odredbah. Ob desetih je stal že pred stotnikom Hvalibogovskjm, da poravna kravjo afero. Hvalibogovski se je šetal po pi¬ sarni od Berna do, Kosciuszka in premišljeval o tajnem ukazu, ki je prišel od sarajevskega voj¬ nega kora, in je iznova zabičal vsem poveljnikom vojaških krdel ter vsem načelnikom vojaških gosposk, naj skrajno previdno pazijo na vsako sumljivo gibanje v ljudstvu in vsak nered, ki bi mogel kaliti mir. v zasedenih deželah, nemudoma naznanijo kornemu poveljstvu, ki razpolaga z za¬ dostno vojaško silo in hoče v kalu zadušiti vsak odpor ter precej skraja zavdati strah nezadovolj¬ nim elementom. Stotniku so v glavi zamrleli različni položaji, v katere bi lahkb prišla tuzlan- ska vojaška sila, ko bi se v tem’ ali onem delu okraja pojavil upor. Za vsak slučaj je imel'pri¬ merne ukrepe, o katerih bi poročal generalu. Tisti hip, ko je vstopil Vilar, je začel v mislih ponav¬ ljati svoje -vojne načrte. Moten je bil in to mu ni bilo prav. Ker je bil pa inženir zaradi mostu generalov zaupnik, mu je no prijaznem pozdravu ponudil stol ter ga vprašal, kaj ie povzročilo čast. ki ga je doletela z njegovim posetom. “Malenkostna stvar me je privedla k vam,, gospod stotnik,” je rekel Vilar s priljudnim in samozavestnim nasmehom, kakor bi sedel v pri¬ jateljevi sobi. “Moji gospodiiiji je nocoj to noč iSjla krava. Že ni bila dobro privezana, ali Bog ve kaj — “O, glejte no, gospod inženir! Cujmo in strmimo! Iz vaše hiše je prišla dragocena priza na naš vrt?” Hadžirumba se je spomnil, da nima pred seboj samo inženirja, ampak tudi mladega rezervnega poročnika, v gigau neizkušenost in samoljubnost mora podregati z nasmešljivo be¬ sedo. 'Vilarju se je zdela ta beseda cinična in ga je nekoliko zmedla. “Krava je zašla na kazinski vrt —” “Nihče ne sme zaiti na kriva pota. Tega smo se učili že v prvem katekizmu.” “Lastnica krave je siromašna, siromašna -majka —” “Vsi smo siromaki in bedni hudiči na svetu,” je. vzdihnil Hvalibogovski in pokimal. “Dosti bi imel opravka, kdor bi hotel vsem ustreči. Še Bog ne more.” “Poštena, zanesljiva je moja gospodinja in nazaj bi rada dobila svojo žival.” “Umevno, umevno. Zanesljiva pa ni, ker je tako grdo okregala našega vojaka, ki je storil samo svojo-dolžnost. Kako se imenuje vaša go¬ spodinja?” “Mara Grgičeva. V Sapariševi ulici ima majhno hišico in to kravo, drugega pa nič. Zato bi vas prosil —” “To ime mi je znano,” je rekel stotnik ter stopil k pultu, kjer je na papirno podlago nekaj zabeležil. Vilar je vstal. Nič dobrega ni priča¬ koval od tega trdosrčnega človeka, ki se je, po- loživši desnico v levo dlan, po strani postavil , predenj ter mu govoril čez ramo, strmeč v polj¬ skega generala na steni: “Vaša Mara Grgičeva ni poštena. Spominjam se je, da je lani stanoval pri njej uradnik. Plačeval ji je mesečnih 6 gold, za sobo, a ona je davčni oblasti napovedala samo 5 gold., ker je ta znesek še prost davka, oni prvi pa ne. Še uradniku je prigovarjala, naj napove nižji znesek. To ni pošteno, takšnim ljudem ne smerno dajati potuhe. Kam pa pridemo, ako bo vsak utajil svoj zaslužek in dohodek? Tukajšnji ljudje niso disciplinirani, pod sultanom je delal vsak, kar je hotel. Čakajte — še nekaj —- vse se mi zdi —” Hvalibogovski je stopil k omari in izvlekel iz nje črn sešitek; obrnil je nekaj listov in zdajci je ves vztrepetal ter se pošibil v kole¬ nih. “Je že res!” je vzkliknil in izobrazil grozo na obličju. “Glejte, vaša gospodinja sc nahaja v moji črni knjigi med tistimi hišnimi posestniki, ki lani, ko smo obhajal svoj praznik, ni marala obesti naše zastave na svojo hišo, čeprav so ji zastavo poslali iz konaka. O, ta pa ni zanesljiva, gospod inženir! Naš poklic je, da privadimo te ljudi z železno roko discipline in našega reda.” Skraja so se vse Vilarjeve lične črte združi¬ le v lahen nasmeh, poln milobe, saj je nastopil v poslu ponižno vdanega prosilca; ko pa je sli¬ šal o majkinih prestopkih, je dvignil obrvi ter se zagledal v potlačeni in razdrti nos generala Be¬ rna, pri čemer so. se odkodersibodi prikradle ne¬ ke satirske poteze v njegov nasmeh, ki so še na- ra.stle pri poslednjih stotnikovih besedah, zakaj spomnile so ga korejskih porcelanastih klobukov, k.i bi jih bil dični Hadžirumba rad nataknil tudi Slovencem. “Nu, gospod stotnik,” je zaprosil, nakloniv- ši glavo, “kršila se je disciplina, rad priznavam,• toda vse to je opravičljivo pri teh ljudeh, ki ne tiče še v naši kulturi.” Hvalibogovski, ki je bil zapazil ves satirski zasmeh Vilarjev, se je z vsem telesom okrenil k njemu ter zastrmel v njegove oči. “Gospod inže¬ nir, vi ne bodete učili, kaj je tu opravičeno, kaj ne.” “Gotovo ne, gospod stotnik,” je pohitel oni malo razkačen. “Toda pomislite, prosim, kdo naj zdaj daja majki mleka in masla?” “Kdor hoče. Jaz ne morem in vi tudi ne. To se pravi, vi ji lahko kupujete oboje, ker ste do¬ ber človek.” Samo zlobo in ironijo je kazal stot¬ nikov obraz in pogled. “Rad bi nosil do konca dni zavest dobrote v sebi, pa naj me zaradi tega zasmehuje, kdor more.” Hvalibogovski se je sklonil bliže k Vilarju. Oduren in hreščav je bil njegov glas. “Dajte si dopovedati, gospod inženir, da vi ne veste, s kak¬ šnimi zanikarnimi Ijudnii imamo tukaj opravka. Vi jih ne poznate do dna, ker ste kratek čas tu¬ kaj, a mi smo jim preiskali obisti in vemo, kaj je notri: samo sovraštvo do nas in pohlepnost po iz¬ koriščanju vojakov in uradnikov. Za zgled naj vam bo vaša “poštena” majka.” “Njena kazen bo za njeno siromaštvo itak- velika, kčr dobi kravo vso pohabljeno nazaj,” “Dobi jo nazaj, kakršna je. Nismo razboj¬ niki, da bi šiloma jemali komu. Žival je prišla sama in dosti nam je naredila škode. Popoldne napravim opis.kaznivega dejanja, da ostane črno na belem, kaj se je zgodilo. Brez globe je ne vr¬ nemo. Naš vrtni zaklad potrebuje prispevkov. Vi ne veste, koliko mi da vrt posla, skrbi in stroš¬ kov. Sam sebe mora žfviti, od erarja ne dobi ni¬ česar. To je cvetlični in zabavni vrt za našo gos¬ podo, pa ne za krave. Zato treba kaznovati vašo gbspodinjo, da bo drugim za strašilo. Naj se dra¬ gi zgledujejo -ob tem slučaju, globa naj ostraši. vsakega, kdor bi hotel goniti živino na. naš svet. In protokol je tudi potreben, da imam kaj v ro¬ kah” — stotnik je s prsti desnice potrkal v od¬ prto levo dlan — “protokol, protokol, to je tista reč, ki me krije, ko bi mi kdo očital nepravilno¬ sti. ali pa tako zvane atrocites. Tu mora biti člo¬ vek za vsak slučaj pripravljen, tu veje drugačen veter nego onkraj Save. Nevarno je tukaj in po¬ zebe človek, ako ne stopi v zatišje. Vi ste dobra duša, gospodine Franjo, vijolici bi vas primerjal, ki prikrita v samoti razširja dobrodejni duh krog sebe, toda pazite, da ne pozebete v viharjih, ki prihrume morda še to zimo. Glejte” — stotnik je s prstom, pokazal na mizo, kjer je razgrnjen le¬ žal borni ukaz — “glejte, ravno danes sem prejel iz Sarajeva nekaj prav zanimivega in sumljivega, nekaj, kar vtepava načelnikom in predstojnikom največjo previdnost in opreznost. Intencije viso¬ kega kornega poveljstva — no reč je strogo tajna — ” Hvalibogovski se je skrčil, kakor bi moral pod pez-o tajnega ukaza pasti na kup; dvignil je roki; češ: Naj se zgodi volja božja! — in ves se¬ seden stopil k mizi, hoteč se iznebiti nesimpatič¬ nega posetnika. Vilar je stopil za njim. “Povejte mi' gospod stotnik, globo, jaz jo plačam.” Hvalibogovski se je razmahoma okrenil k njemu. “Nikarte, nikarte! Kaj koristi globa, ki jo naložimo in sami odrajtamo. S tem pljujemo v lastno skledo. Kazen naj bo občutljiva, ali pa naj je ne bo. Vi ste vendar član naše družbe, ki je prevzela nalogo, da pokori te ljudi —” “A uničevati jih ne smemo. Tem ubogim lju¬ dem treba prizanašati, gojiti jih treba, da se re¬ de in da jih potem laže strižemo,” je rekel Vilar. Zašel je v zbadljiv ton. “Čutijo naj našo premoč, zato niti ena naša odredba ne sme biti takšna, da se jih lahko ogne¬ jo brez škode. Ako Mara Grgičeva ne more pla¬ čati globe, prodamo njeno kravo in stvar je po¬ ravnana.” “Onda bi ji jaz moral kupiti drugo in boljšo, prej bi ne imel miru.” Stotnik se je odurno posmejal. “Vi ste ne¬ poboljšljiv filantrop. Vedite pa, da se naša situ¬ acija od dne do dne hujša. Naša odgovornost je velika. Vsa Evropa gleda na nas, kako vršimo prevzeto nalogo. Nič mlečne filantropije, prav nič. Zdaj treba napeti drugačne strune.” Vilar se je prestrašil tega krutega človeka. “Torej nič filantropije? Onda vem, da sem prišel zaman prosit.” “Zaman, zaman. Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, je proti nam. Iztreznite se in ne vmeša¬ vajte'se v posle, ki vam nič mar niso.” “Klanjam se, gospod stotnik!” je glasno in zadirčno govoril Vilar, vrteč čepico v roki, pomi¬ kajoč se vznic proti durim in zroč na Benov nos. “Klanjam se!” je ponovil, kakor bi hotel reči : Nisem voljan poslušati vaših propovedi! Ko je drugi dan majka iz konaka dobila u- kaz, naj plača naloženo globo, je Vilar sam šel v konak, sam odštel denar, hoteč strmečim in mu¬ zajočim se uradnikom pokazati, da ga nič ne pe¬ če, ako ga tuzlanska'gospoda zasmehujejo zaradi človekoljubnosti- 37. In tuzlanska družba ga je zasmehovala, ka¬ kor se spodobi človeku, kateri ima svoje nazore različne od onih, ki so običajni v družbi, smatra¬ joči se za krotilko premaganega ljudstva. Sla je mimo njega bobnečih korakov in on ni hotel z njo. Njena oholost mu je izpodjedla zaupanje va¬ njo in podpalila njegovo gorečnost za revne lju¬ di. Kmalu je opazil, da ga kazinski ljudje, ne ma¬ rajo, da jim velja za mehkužnega idealista, da gledajo po strani, se muzajo pred njim, se mu smejejo za hrbtom in ga -obrekujejo. Nekateri so mu zavidali za njegovo neodvisnost, drugi za nje¬ govo znanje, tretji so ga sovražili, ker se je za¬ čel ogibati kazine, tega središča tužfanskega živ¬ ljenja in nove kulture, četrti niso mogli pmeti, kako se more inteligenten človek bratiti s euži, posedati po hanih in poslušati dolgočasne guslar¬ je. Vilar se je namreč vsako popoldne zatekel, v okolico, dočim je “kulturni otok” v kazini in pri Agularju igral karte in na biljardu. Obhodil je vse hribe na severu in na jugu mesta, spoznal je vse poti in stezice; v vsakem hanu se je usta¬ vil. Zelo se mu je priljubilo to samevanje, zdru¬ ženo s hojo. Narava si je že nadela svojo koket¬ no jesensko obleko, že se je začela spogledovati s svojo dozdevno smrtjo, povsod je kazala neko omamljenost kakor dotekajoča ura. Jesenski pod- leski so bili že docveli, po kamenju so se kakor srebro svetili slinasti polžji sledovi, goste pajče¬ vine so omreževale vršiče mladih smrečic, solnčni i žarki so se onemogli lili na zemljo : babje leto je nežno vspavalo mehko stvarstvo. Zamišljen je korakal Vilar med raznobojnim listjičem, pri¬ pravljajočim se na pogin. In zdelo se mu je, da nikdar ni v tako dobri družbi kakor takrat, ka¬ dar je sam. Kolikorkoli je imel na svetu prijate¬ ljev, z vsemi se je pomenkoval v samoti brez stra¬ hu, da bi se komu zameril in bi od tega trpela čast; in sovražnikov mu ni trebalo poslušati. Spoznal je, kako lahko postane človek razposaje¬ no vesel, kadar je sam. Polasti se ga široka prc- šernost, kateri da naposled na vse grlo duška v prešerni pesmi daljne domovine ali pa v glasni deklamaciji lepo zaokroženih verzov, ki so se v deških letih za veke zadolbli v spomin. S svoje poti je videl v daljavi zelene kope Majcvice in Caklavice-planine, lesketajoče se v motnih žar¬ kih. In zamikalo ga je tja. Najel si je pri Bošnja¬ ku osedlanega konjiča, ki- ga je zanesel v temne doline in na svetle, okrogle vrhove, od koder je gledal_ v rodovitno Posavino. Dni v mestu so se škodoželjno rogali, rekoč; Le počakajte, sreča se na samotni poti z groznim hajduškim pogledom in nikdar več se ne bo upal v planino. Toda Vilar nikdar ni srečal sumljivega'človeka: bodisi, da se hajduki niso skrivali v tistih krajih, bodisi, da so spoznali dobroto gospodina Franja in so se mu ogibali. General ga je večkrat vabil, naj pride v ka¬ zino. Izgovarjal se je, da mu. škoduje tobačni dim, v resnici pa mu je tako omrzela tuzlanska druž¬ ba, da ni hotel imeti z njo nobenih -stikov več. Opoldne je kosil pri Agularju, zvečer pa mu je majka prinašala večerjo domov. Dolgo v noč je sedel pri knjigah. Delo pri mostu, izprehodi in knjige, ta modra razvrstitev telesnega in dušev¬ nega dela bi bila odvračala od njegovega samo¬ tarstva morečo dolgočasnost, dolgo bi bil izhajal brez družbe na otoku, a njeno življenje je bilo ta¬ ko mnogostransko, da ga je moralo tu in tam pri¬ tegniti v svoj kolobar, njen vpliv je bil tako mo¬ čan, da se mu ni mogel povsem odtegniti. Ta gospoda je bila nasilna, kolikor se ji je zljubilo, ničemna, kolikor je mogla biti, trda, odločna in brezsrčna. Ghola in mogočna si je’ lastila pravi¬ ce do vsakega človeka in zahtevala je, da se ji v nekem oziru in v gotovih slučajih pokori tu¬ di Vilar. Ves čas'svojega bivanja v Tuzli je bil samo dvakrat pri Hrenovih in enkrat je posetil Baji- čeve in še tistikrat si je poset Babjičevih ure¬ dil tako, da ni dobil doma Ljubice in Katice. Zato sta na ulici obe odzdravljali njegovim po¬ zdravom hladno, zvisoka, stisnjenih ustnic. Ob deževnih dneh je hodil popoldne v kavarno in tam je sedel k Bajiču. Toda ta je postal malobe- seden in razdražen ljudomrzec, takšen, da iz njega ni bilo mogoče spraviti besede. Očividno je kazal, kako ga peče ženina nezvestoba in da ga je sram. Nekoč, sredi vinotoka, je srečal na čarši.ji Bajičevo mater. Poljubil ji je roko. “Veste, gos¬ pod inženir, da smo onstran Save, ne hotela bi, da mi na ulici poljubite roko,” je veselo zasid¬ rala, “toda tukaj naj sc zgledujejo Turki, kako treba ravnati s pošteno žensko. S tem stopam tu¬ di jaz s kulturonosci. ” Potem ga je pokarala, da je/ zgrešil pot v njeno hišo, hkratu ga je opra¬ vičila z žalostnimi razmerami v tej hiši in z nje¬ govimi obilnimi posli. Opozorila ga je na tuzlan- sko gospodo, kako jilt je razdražila. “Prav se je zgodilo mogočnemu Buzdugi, ” je nadaljevala. “Silno se je osmešil. Pa glejte, kakšni, so ti ljud¬ je ! Vi ste vendar pošteno nastavili svoje prsi, a s tem niste želi njih priznanja. Pravzaprav je Samojlo ‘v takšne škripce spravil nadporočnika, a Žid je dobrotnik in krmilec, zato on ni kriv, ampak vi ste krivi. Vi ste zadali globoko rano njih samoljubnosti. Sicer so polni razvratnosti, a svojo takozvano čast morajo imeti, da se igrajo z njo. Vedno se še smejem tistemu dvoboju in blagrujem vas, posebno pa še zaradi Grgičeve krave. Vi ste doživeli tukaj razburjene ure, a tu¬ di pri nas ni prijetno.” “Kar dela Babjič, kaj njegova mlada ženka?” je vprašal Vilar, ko se mu je pokazalo, da sc to vprašanje ne bo zdelo neskromno, ne brezob¬ zirno. Gospejin obraz se je zasenčil, bolest je za¬ trepetala na njem. “S tem zakonom si je Saša nakopal žveplo in ogenj na glavo. Upala sem, da bo bolje, kadar ji gre izpred oči oni grdi ži¬ dovski malik, pa še huje je. Kako se le more zakonska ženska tako zatelebati v tujega člove¬ ka? Saša se ji prilizuje, na rokah bi jo nosil, a ona kar očividno kaže, kako malo ga mara. Po¬ prej je skrivala svoje pregrešno razmerje, hlinila se je, a zdaj se ga nič več ne sramuje. Veste, da odgovori s sestro vedno le madžarski, to je je¬ zik, ki ga Saša slišati ne more. Kar pri mizi se tako pogovarjata in večkrat sem že slišala, da se pomenkujeta o onem zapeljivem v Banjaluki. Ka¬ kor bi namenoma hotela žaliti mojega sina. In Ljubica dobiva skrivoma pisma iz Banjaluke — dobro vem. S povešeno glavo mi hodi Saša cele popoldneve po polju, kakor bi štel repo in kore¬ nje. Zahvalite Boga, da se niste navezali na Ka¬ tico. Ta ne bo nič boljša.” Vilar je majal z glavo, češ: hudo je in po¬ moči ne vem nobene. In oprezno je dejal: “Gos¬ pod Bajič naj bi izpregovoril z njo in naj bi ji povedal —” “Kaj? Ali naj ji reče: Bodi samo moja, Če ne, te ustrelim.” “O ne, tako grozovit nisem, milostiva.” “Korobač naj bi vzel in jo pretepel. Turek pravi, da treba ženo, otroke in psa biti in re¬ diti.” “Ne, tudi tako ne. To bi mu nič ne hasnilo Kratko malo naj bi ji rekel: Veš kaj, ljuba, mi¬ dva se ne ujemava, ti ne maraš več zame, samo življenje mi greniš, povrni se torej k svojemu očetu. ’ ’ “Onda bi šla v Banjaluko.” “Naj gre.” isti ž»l jU A>' ,J01 pr- iia m: AN' “Bog naredi že konec tem neznosnim raz¬ meram — tako ali tako!” je vzdihnila gospa in solza ji je zdrknila po velem licu. Vilar je v svoji notranjosti triumfiral, da se ni navezal na Katico. ‘Boljša ne bo, nego je njena sestra,’ mu je govorilo nekaj, kadar seje spomnil gospice. Vedel je,- kar je moral videti tudi slepec,- namreč da je bil zakon pri Ljubici samo okvir za izlete, flirt in zabavo, neka forma za lahkomiselno življenje. Slikal in čital je o takšnih zakonih, videl je že ženske, ki so se spo¬ taknile na zakoniti poti in so teptale rodbinski ugled. Vseh vprek ni obsojal, ker je vedel, da ne more ne ženska ne moški pred vstopom v za¬ kon pogledati v vse kote tuje hiše, ne more raz- brati vseh gubic tujega srca. Za nekatere je imel svojo utemeljeno opravičbo, za Ljubico je ni mogel najti. Naj je presodil zadevo s te ali one strani, vedno je Bajič duševno in telesno nad- kriljeval pl. Pesterja. Za načelnika je govorilo samo njegovo višje dostojanstvo in bogastvo, stvari, ki nimajo za tako nravno urejenega člo¬ veka, kakor je bil Vilar, nobene cene. Prve dni novembra je dogradil most in pre¬ jel generalovo pohvalo. Njegovo slovo od Tuzle je bilo kratko. Posetil je Hrenove in Bajieeve, drugd se ni pokazal. Tako na tihem in skrivaj se je odpeljal, da so po pravici govorila tuzlan- ska gospoda, da ga je vzela noč in megla. Zg«- f ^ daj v jutro je ukazal zapreei voz. ki je prejšnji - večer prišel izpod Konj-planine. Za voznika ni bi! fM več Marko Krpica, ampak bivši kuhar Mrkezkov_ Janez od Sv. Frančiška v Savinjski dolini. Vilar se je obveselil Gorogranca: imel bo na potu zal)A * tovariša Slovenca, s katerim se lahko pomeni kaj. Bilo je pustu jesensko jutro. Od mraka, ki je ležal po dolinah, je človeku mrlelo pred očmi, po nižjih hribih ,so se plazile lahne meglice, naj višji vrh je zastirala težka megla, kakor bi si bil nadel siv turban. ‘V sredini tihe gozdne pri¬ rode bom preživel zimo ter skrbel za delavce’, je premišljeval, sedeč na vozu. ‘Horda ne potečejo tedni mirno, a vsekakor je tam prijetneje nego v mestu pri brezsrčni družbi. Zadnje tedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na otoku, Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi, po¬ štena stremljenja, dobra voljtoda vse to utone v krivicah teh krutih ljudi. Čemu imajo Jovico toliko časa zaprtega, čeprav so prepričani o nje¬ govi nedolžnosti!’ Obžaloval je, da njegovo priče' vanje ni osvobodilo Miloševiča, kar je obetoval Danici. V Tuzli je bil parkrat sklenil, da sede na konja in pojezdi pod Konj-planino fer izpre- govori z deklico, toda okolnost, da ni mogel rešiti; njenega brata, ga je zadrževala od izleta. ‘Se to zimo se hočem ruvati z Bicrkopfom — tako jo nadaljeval svoje misli — potem pa hajdi dalje v svet! In Danica pojde z menoj. Tukaj me bodo zasmehovali, da vzamem preprosto deklico, pa 1 ona ni iz takozvanega nizkega rodu, saj je hčerka hercegovskega vojvode. Njenega ©četa ni ime¬ noval ne cesar ne sultan za vojvodo, narod gaj^y ■ dvignil na ščit, ko je bil spoznal njegovo silno * dušo in plemenito ter požrtvovalno ljubezen '»» denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Varstvo pred kužnimi bolezmi. BOJI OB SOČI V PREJŠNJIH ČASIH. duškati,! so -in šes tojlo in s? Iravila zmenil ife? ulmeri. i vesela 4 :ofi : je za® 3 ni prišla’ roke d«® pod iM/j dosegi, človek. 1 k, n e f i moge« e ' ja.” od n intimi j cen° 3 daU’5 JW n« 1 rud i»i« el iavic J 11 it- J V rodovitni ravnini ob Soči za Gorico, ki služi za vpad v Italijo, so se odigravali od nekdaj ljuti boji. V bran pred roparskimi vpadi planinskih narodov so u- stanovili Rimljani leta 181. pred Kristusom obmejno trdnjavo Oglej, ki se je pa pozneje tako krasno razvil v sedež države pa- triarhov; ta trdnjava je morala pretrpeti' prve napade barbarskih rodov z izhoda in severa. Cesar Maksiniin je šel leta 238. po Kri- stusn iz Panonije z veliko arma¬ do proti Ogleju, da ga zavzame, ali Soča je bila narasla vsled snežnih mas iz gorovja tako, da je bila deroča reka, ki je branila prehod. Vsi mostovi so bili po~ rušeni, jezdeci so hoteli preplava¬ ti reko, pa se jim je poizkus izja¬ lovil. Maksimin je dal iz zapu¬ ščenih stanovališe pripeljati vin¬ ske sode in s temi je napravil ne¬ kak jez čez Sočo. Oglej pa se je branil in uporni vojaki so ubili Maksimina. Boj za svetovno go- spodstvo je bil zopet .odločen v prilog Rima. Tudi boj med usur- patorjem Evgenom in cesarem Te¬ odozijem se je odigral ob Soči. Burja je odločila, burja, ki dela preglavice tudi Cadorni. Nevar¬ nost je bila, da Teodozij podleže, ker je zavihrala strašna burja. Armada Teodozija je imela veter za svojim hrbtom, sovražniku pa je pihala v obraz. Vojaki Evge¬ novi so komai še sapo lovili, obla¬ ki prahu so jih obdali, slišali niso. več povelj svojih voditeljev in Te¬ odozij je zmagal z ljutim nasko¬ kom, podpiran po burji. Evgeno¬ va armada je bila potolčena, on je padel. Leta 452. je prišel A- tiia, gotovo čez Sočo, s svojimi Huni iz Panonije in je razdejal Oglej po trimesečnem obleganju. Padec Ogleja pomeni uvod razpa¬ da zapadorimske države. Vedno bolj so vdirali severni narodi, '■(•dno šibkejši je bil odpor Italije, Odoakar, kralj Herulov, je napra¬ vil konec državi, ko je odstavil cesarja Romula Augustula. Kralj izhodnih Gotov, Teodor Veliki, je prišel čez Alpe po Vipavski dolini do Soče, se je utaboril ob Soči, kjer je sedaj Majnica, na desnem bregu Soče, in tam je premagal Odoakarjevo armado 1. aprila le¬ ta 489. Longobardi so vdrli leta 568., razdejali zopet Oglej in šli v Italijo. Leta 585. je bila veli¬ kanska povodenj. Soča je uničila ceste, kraje in gradove. Vsa po¬ vršina dežele se je spremenila. Gornja Soča se je združila z Idrij- 1 co, predrla jez pri Gradišču in drla proti Ogleju in dosegla stru¬ jo Tera. Ves srednji vek so se bili večji in manjši boji ob Soči med nemškimi cesarji in papeži. Ko so izumrli goriški grofje, je prišla dežela v last habsburške hi¬ te V beneški vojni leta 1508. do 1516. je šel cesar Maksimilijan ! n Sočo, zasedel kraje po desnem bregu in Oglej, ozemlje poznejše grofije Gradiščanske in je to o- zemlje priključil grofiji gofiški. Pod vlado cesarja Franca I. je bi¬ ki pokrajina ob Soči zopet hudo Prizadeta po vojnih grozotah. Le- N 1797. 1805. in 1809. so zasedle sovražne armade grofijo in jo> od- stonilo deloma Franciji, deloma I- 'Jiji, kar je pa trajalo le štiri ‘da, ker jo, po sklepu miru Gorica zopet pripadla Avstriji in še Tr¬ žič z okolico. Vojna leta 1866. se je končala ob Soči, ko so bili Ita¬ lijani zasedli nekaj krajev na des¬ nem bregu in je bilo premirje pred sklepom miru v Krminu do¬ govorjeno. Takrat se je kratek boj med Avstrijo in Italijo končal ob Soški ravnini, sedaj se je tam pričel. MOČVIRJE ROKITNO. Vojni dogodki na severovzhodu Evrope so se približali prostrane¬ mu, čudovitemu ozemlju, ki je znano pod imenom: močvirje Ro- kitno. Odkar so se Rusi umaknili v Vo- linijo, na vzhodnem bregu Buga, se sučejo veliki boji okrog tega velikega močvirja. Pas močvirja se razteza tudi zahodno čez Bug, vsled česar morajo čete računati s tem, da pridejo v močvirne kra¬ je, na pravo, nepretrgano močvir¬ nato ozemlje, v močvirje Rokitno, ki ga Rusi po gozdovih (lesovih) navadno imenujejo Polesje. Pra¬ vo Polesje leži onstran Buga ter ima približno obliko trikota, ki ga tvorijo mesta Brest-Litovsk, Kijev in Mohilev. Največje mesto na močvirju samem j.e Pinsk, vsled česar se močvirje imenuje po ru¬ skih knjigah tudi Pinsko močvir¬ ja Vožnja po maloštevilnih želez¬ nicah, ki so zgrajene na tem moč¬ virju nudi potniku, pa naj se o- zira podolgem ali počez, čuden po¬ gled, ki napravi nanj ob vsej svo¬ ji enoličnosti globok vtisk. Kilo¬ meter za kilometrom dirja vlak po močvirju skozi pragozde. v ka¬ terih kaže samo tu pa tam kaka kmečka kočica, da stanujejo ondi ljudje. Sicer je vsa pokrajina pu¬ sta in zapuščena. Na drevesih o- paziš dokaj panjev. Vaščani se ha vi j o s čebelarstvom. Ruska vlada je obrnila svojo pozornost na ta ogromni okoliš šele leta 1873. Takrat so svet najprej pre¬ merili in preiskali ter nato v zve¬ zi s tem pričeli z osuševanjem, ki je imelo doslej že lepe uspehe. Po znanstvenih preiskavah ima Polesje v glavnem obliko plitve sklede z vzdignjenimi robovi. Juž¬ ni rob Polesja je Podolska ravi- lia? ki sega tja do vzhodne Gali¬ cije in se sme imenovati predo- zemlje Karpatov. S karpatskih višav priteka več rek v Pripet, v znani pritok Dnjepra, ki je glavni vodotok v Rokitncm. Te reke, ki tečejo s Podolske ravnine proti Pripetu, so v svojem gornjem te¬ ku gorske, planinske reke s str¬ mim paclom. Ko pa dospejo na Podolsko ravnino, se padanje zmanjša in voda začne zastajati. Piipet sam izvira v močvirju. Le nizko razvodje ga loči od pritoč- ja Buga; na drugi strani pa je zopet tako ozko zvezan z ozem¬ ljem Njemena, da ob deževju eno povirje mnogokrat prehaja v dru¬ go. Končno spada v okvir Poles¬ ja tudi še spodnji tek Berezine, znane iz zgodovine. Ta reka je v Polcsju razpredla celo mrežo strug. Površina tega sveta je taka, da se tu menjajo višje, peščene pla¬ sti z globljimi, zamočvirjenimi. Geologi so dognali, da skrajne plasti ne prepuščajo vode, lcar se¬ veda odvajanje vode zelo ovira. Vrhu tega pa še, kot smo že ome¬ nili. pritoki Pripeta povzročujejo Stara izkušnja uči, da vedno slede vojskam kužne bolezni, ki cesto še strašne je’ učinkujejo, ka¬ kor boji z orožjem. Povestnica prejšnjih vojn nas uči, da je na kužnih boleznih vedno umrlo več vojakov, kakor na zadanih ranah. Izpostavljeni pa niso uničujočim učinkom kug samo vojaki, ampak več ali manj se kužne bolezni raz širjajo tudi med civilnim prebi¬ valstvom. Sicer pa niso kužne bolezni le posledice vojn, ampaka se pojav¬ ljajo cesto tudi v mirnih časih. Zato je za vsakogar važno, da ve vsaj v glavnih potezah, kar more sedanja, veda povedati o njih in da se jih zna v slučaju nevarno¬ sti čim bolje braniti. V sedanjih časih sc je glede na kužne bolezni marsikaj izboljšalo. Napredovala je zdravniška veda; osobito poznavanje glivic in pa higijena. Natančneje poznamo vzroke vojnih nalezljivih bolezni, vemo, kako nastopajo in kako se širijo. Nastopamo zato proti njim veliko lažje in poznamo sredstva proti njim. K bojnim nalezljivim boleznim spadajo predvsem trebušni in čr¬ ni legar, griža in kolera. Kuge se v Evropi, izvzemši posamez¬ nih slučajev, pač ne bo treba bati. Po dosedanjih poročilih sta se dozdaj na bojiščih pojavili plasti griža in kolera. Z njima se mo¬ ramo zato temeljiteje baviti. Obe bolezni sta si nekoliko po¬ dobni. Pojavita se v naših krajih najpogosteje v poznem poletju in jeseni. Sedež bolezni je pri obeh črevo. Glivice, ki povzročajo bo¬ lezen, pridejo zato pri izpraznitvi čreves v zunanji svet in se lahko s ponesnaženimi stvarmi preneso na zdrave ljudi, a le, če pridejo v črevo zdravega človeka skozi u- sta. Glavno vlogo igra pri tem doti¬ kanje blata s prsti, če ž njimi po¬ tem nesemo kako jed ali kaj dru¬ gega v usta. Upoštevati se mora nadalje telesno in posteljno peri¬ lo, obleka in druge rabljene po¬ trebščine (nočna posoda, strani¬ šča.) Ce jih bolnik s svojim bla tom onesnaži, se lahko bolezen prenese na zdrave ljudi. Okužen ju je tudi mogoče, ko se jiere zama¬ zano perilo, da kadar lug ali vo¬ da škropita, se preneso v kapljah glivice povzročiteljice bolezni v usta. Glivice se tudi po živilih in pitni vodi preneso, seveda ta nevarnost ni tako velika, kakor pri dotikanju blata. Grižne in kolerine glivice so zelo občutljive. Hitro poginejo, če se posuše, nada¬ lje če se skisajo, če zgnijejo in v vročini. Z živili (meso, mleko, kruh) se ohranijo žive le, če ni o- menjenih škodljivih'učinkov na¬ nje. Glivice navadno zato ne ostanejo žive na suhem kruhu, na kislem ali suhem sadju in tudi med kuhanjem kmalu poginejo. V pitni vodi in tudi v drugih vodah jih uničijo kmalu druge glivice, a v gotovih za njo ugodnih razme¬ rah pa lahko žive več tednov. 0- kuženje po vodi zato lahko igra pri nastajanju in razširjanju griže in osobito kolere važno vlogo. Prezreti se tudi ne sme, da lah¬ ko preneso muhe glivice, ki po- zročajo grižo in kolero. Grižo in kolero osobito lahko razširjajo oboleli bolniki; grižo pa tudi kronični bolniki. Bolezen se namreč tako malo pri njih po¬ zna. da veljajo za zdrave in se povodnji, ker se njih pad tu na¬ enkrat zmanjša. V Voliniji se taja neg navadno že februarja in mar¬ ca meseca, ko je Polesje še popol¬ noma zmrznjeno. Cele pokrajine, kjer je bil preje led, se izpremene tedaj v velikansko jezero. Leta 1874. so na podlagi preiskav pri¬ čeli z osuševanjem. Sprva je moč¬ virje obsegalo do 8,720.000 hekta¬ rov ; samo četrtina tega je bila pripravna za naselitev ih obdelo¬ vanje. Pravega močvirja je bilo 6,540.000 hektarov, in skoro polo¬ vico tega so bili pragozdi. S ka¬ nalizacijo se je tekom let ta svet dokaj izboljšal; osušili so že čez dva in pol miljona hektarov zem¬ lje, da se more sedaj obdelovati. Obseg močvirja v Polesju se ,je zmanjšal na 2,644.000 ha, in vred¬ nost močvirnega sveta seje s tem pošestorila. Vkljub vsemu temu je Polesje še vedno največje moč¬ virje v Evropi ter še vedno vodi. le malo cest preko njega. Zato po¬ meni za prodirajoče armade še da¬ nes veliko nevarnost. njih občevanje nič ne omejuje Glivice zato povsod trosijo in raz širjajo. 'V isti meri in še bolj velja to a takozv.anih trajnih nosačih ba¬ cilov. Opazovalo se je namreč pri bolnikih, ki so oboleli na griži ali na koleri, da so še dolgo časa potem, ko so ozdraveli, raztresali glivice; bolniki po griži ozdrav i jeni celo več let. Nosilci bacilov so pa taki, ki so sprejeli glivice griže ali kolere v svoje telo, a obo¬ leli niso in raztrošajo glivice. ■ Obolelost na griži ali na koleri pospeše lahko še druge okoliščine, osobito pri osebah, ki trpe na že lodčnih ali na črevesnih boleznih in na krčih. Največ oseb oboli na griži .ali koleri zato pozno poleti ali jeseni, ker takrat pogosteje na¬ stopajo črevesni krči. Osobito ob ponedeljkih oboli veliko ljudi ra¬ di Urokov ob nedeljah. Kar smo navedli, nam že. kaže, kako naj se,posameznik zadrži, če se 1 <.če obvarovati griže ,ali kole¬ re. Skrbno naj umiva roke oso¬ bito pred jedjo in vselej, kadar ima opraviti z živili in z jedjo. Lahko je, da so v naši okolici ljud¬ je navidezno popolnoma zdravi, a nosijo v sebi glivice. Ce si one snažiš roke z blatom ljudi, ki so zboleli na griži ali na koleri, mo¬ raš roke umiti n. pr. z vodo, v ka¬ teri se nahaja dva odstotka lizola. Kolikor mogoče malo občujmo z ljudmi in z njih stvarmi, hi obole na griži ali na koleri. Važno je tudi, kako jejmo in pijmo. Jedila uživajmo le skuha¬ na, oziroma pečena. Ne uživajmo mrzlih jedil. Lahko se splošno je kruh, žemlje, potica, slaščice, a morajo biti stvari suhe. Ne je naj se pa kislo ali površno osuše¬ no sadje. Tudi glede na uživanj surovih živil v jesihu (salata, ku¬ mare) bodimo previdni, ker lahko povzroče črevesni ali želodčni krč ki pospešuje obolenje na koleri. Ker žive glivice v mleku do dva dni, v kavi do dve uri, v čaju eno uro, naj se uživajo te tekočine le prekuhane. A' pivu in vinu poginejo grižine in kolerine glivice v kratkem ča^ su (v pivu v treh, v vinu v četrt ure); a bolje je to uživanje opu¬ stiti. ker lahko vstvari razpolože¬ nje za obolenje na griži ali na ko¬ leri. Glede pitne vode bodimo skraj¬ no previdni. Grižine in kolerine glivice žive. kakor rečeno, v vodi do treh tednov. Glivice ne redko¬ kdaj zalezejo v vodo, ki se pije. Blato pride v vodo, ravno tako veda, v kateri se pere. Zdravil, ki bi naprej onemogo¬ čila grižo in kolero, ni. Priporo¬ čajo se pač med ljudstvom razna sredstva, ki pa nič ne pomagajo in še morda škodijo. Pač so v naj¬ novejšem času iznašli cepivo proti griži in koleri iz umorjenih kul¬ tur tistih glivic, ki bolezni povzro¬ čajo. Cepivo učinkuje kakor pri cepljenju koz. n ne učinkuje tako dolgo. Cepiti kaže osebe, ki pri¬ dejo vede ali ne vede po svojem poklicu z osebami obolelimi na griži ali na koleri skupaj. Tudi naj se v vsaki bolezni, kadar gre za grižo ali za kolero, pokliče zdravnik, ki lahko uspešno vpli¬ va na potek bolezni. Proti griži imamo zdravilo, ki osobito pri go¬ tovi vrsti griže pomaga. Kar se tiče drugih vojnih bole¬ zni, še nekaj kratkih opazk. Trebušni legar (tifus) se širi ta¬ ko kakor griža ali kolera. Var¬ nostne priprave so splošno take kakor proti koleri ali griži. črni legar (Flecktyphus) je bil prejšnje čase redni spremljevalec vojska. Prejšnje čase so ga sma¬ trali za zelo nalezljivo bolezen, ki se lahko tudi po zraku širi in so mislili, da je zato na njem toli¬ ko zdravnikov in bolniških strež¬ nikov zbolelo. -Nalezljiv je še da¬ nes, pač se pa ne širi po zraku, marveč po mrčesu, ki pije kri; u- ši in stenice ga širijo. Črni lo¬ gar zalo osobito razsaja v prosto¬ rih, kjer je zbranih veliko ljudi. Mrčes se mora zato pobijati in u- ričiti. Koze so v zadnji francoski voj¬ ni jako razsajale. V Nemčijo so jih zanesli vojni ujetniki. Koze se jako lahko nalezejo, ker so glivice, ki jih povzroče, zelo trd¬ ne in se razširijo tudi lahko po zraku, perilu, obleki, pismih itd. Proti kozam se je izkazalo ceplje¬ nje koz. Če natančno in modro rabimo opisana sredstva, se nam nalezlji¬ vih bolezni ni bati. Po dr. A. AVeichselbaumu. FRANCOSKA LITERATURA V VOJNEM ČASU. Nemški in avstrijski listi pripo¬ vedujejo: “V prvih mesecih seda¬ nje vojne se jp zdelo, da je Fran¬ coze minilo veselje za književnost. Celo Anatole France, eden največ jih pisateljev sedanje dobe, je odložil pero, ki je spisalo knjigo “ lile de Pinguins,” in je šele sre¬ di zime začel pisati vojne članke za časopise. — Edmond Ro stan d. ki je velik bogataš, se je popolno¬ ma umaknil v zatišje. Henri Bern¬ stein, ki je tudi miljonar, kakor Rpstand, je zamenjal pero s sab¬ ljo. Mnogo drugih je šlo tudi k vojakom, marsikateri nadarjeni pisatelj je že padel. — Knjig se zdaj na Francoskem ne izdaja mnogo; vse piše le za časopise in sicer o vojni. Velikanski uspeh je imela pisateljica Marcelle Ti- nayre, ki je v knjigi “La Vcil lee des armes” popisala dneve mobilizacije. Časopisi prinašajo zdaj tudi ro¬ mane. a vsi se bavijo z Nemci. “Matin” priobčuje grozoten ro¬ man “Le Fille du Boche,” “Jour¬ nal” pa črtice iz nemških taborov in mest. Seveda je vse polno huj¬ skanja. če se še uvažuje, da Maurice Barres in Rene Bazin pod katoliškim plaščem ravno tako brezmejno hujskata, kakor vsi drugi pisatelji, potem se pač spo¬ zna namen, navdati francoska sr¬ ca z neugašnim sovraštvom.” V tem je mnogo resnice, dasi bi bilo treba tudi povedati, da je dosti francoskih pisateljev, ki sc niso dali zavesti v šovinizem, tem¬ več pišejo danes kakor pred voj¬ no v zmjslu najvišjih človeških i- dealov. Če se že pripoveduje/da piše Anatole France, veliki prija¬ telj pokojnega Jauresa, o vojni, bi bilo treba resnici na ljubo tu¬ di povedati, da vendar ne piše za trajno sovraštvo in za barbarizem. A če je res, da je marsikaterega francoskega pisatelj'a zapustila ne¬ kdanja treznost, ima sedanja nem¬ ška literatura dovolj pometati sa¬ ma pred svojimi vrati. Tam so namreč skoraj vsi, tudi največji pisatelji izgubili razsodnost, in ce¬ lo Hauptmann in Delim el, da ne govorimo o Sudermannu in njemu podobnih, so se vrgli blaznemu nacionalizmu v naročje. Žalostna resnica, da je vojna /.medla mnogo možganov, je pač zelo splošna. )>\\\\VV ^\\\\\\\\\\\\\\\VI \\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\v\ 6 ‘AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR’’ i i ZA LETO 1916 je izšel. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 strani in ima sle¬ dečo vsebino: SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in zbirka raznib podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko metliško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni in razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav¬ ljanska pravica. Naturalizacijski zakon. Koliko je civilnih zveznih vslužbeneev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬ gih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin- Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. —■ Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬ volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬ ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražni¬ ka zmenila ... — Stolp biser jev na razstavi v San Franciscu. — Pre¬ kucnjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬ hiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬ liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — ‘‘Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozaur ‘‘Corytho- saurus”. — Lobanja dinozaura “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap- neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬ kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. —• Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna ‘‘mehiška cesarica”. — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Llndu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro- driguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko-nemško-avstrijski bojni pas. — Avstrijsko-italijanski bojni pas. CEIMA 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav. Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL. ž ! ! g PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUD‘1 TVA. IZHAJA VSA KI TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavika tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Anvriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliita je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo sloveni ke organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja Usta in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavio Worl:men’s Pubishing Company Chicago, Illinois. ni, in poslanci in senatorji vedo, kaj so dolžni onim, ki so jim pri- bavili mandate. Samega sebe va¬ rati in pričakovati čudež, bi bilo | zelo nespametno. Vse te nabave pa bodo stale de-1 narja, mnogo denarja. In odkod naj ga vzame stric Sam ,ki je itak | že v velikih zadregah? Staro pravilo povsod, kjer vla-1 da denarna mošnja, je to. da mo¬ ra ljudstvo nositi bremena. Tako tudi no bo nič presenečenja, ako bodo sedaj zopet izkušali naprtiti bremena masam. Te so potrpež¬ ljive. Velblod vstane, kadar jo tovor dovolj težak in si ne da nič več nakladati. Ljudstvo pa na¬ stavlja hrbet in nosi vse, kar so mu naprti. Zakaj se torej ne bi izkušalo z novim bremenom, zlasti če se lahko pravi, da je stvar pa-1 triotična? in ovce Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jrear. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising ra les on agrcement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” * 4008 W, 31. STRE ET. CHICAGO, ILLINOIS KAJ PA DAVKI? Iz vseh vvashingtonskih poročil je razvidno, da je finančni položaj zvezne vlade neugoden, ker se do hodki, padajoči od začetka evrop ske vojne, tudi v drugem letu niso povišali,, temveč so še dalje pa dali ,in tudi lani sprejeti “vojni IZVOZ IN DRAGINJA. Lani meseca julija, torej pred vojno, je bil izvoz iz newyorške 1,721.097 davek” ni zadostoval za pokritje deficita. Kakor posameznik in še bolj mora tudi vsak državni organizem skrbeti za ravnovesje v svojem gospodarstvu. Proračunski defi¬ citi imajo lahko usodepolne po¬ sledice, in prya skrb vsakega finančnega ministra je ta, da se vjemajo izdatki z dohodki. Ker pa niso izdatki vedno od njega odvisni ,ampak jih drugi napravi¬ jo, on pa mora potem skrbeti za pokritje, je ta naloga včasi precej težka, zlasti zato, ker se mora v vseh kapitalističnih državah je¬ mati poseben obzir na interese gospodov kapitalistov. V abnormalnih časih se to včasi nekoliko izpremeni, ker pravi pre¬ govor, da sila kola lomi. Tako vpeljujejo sedaj na Angleškem prav znatno progresijo v osebnem dohodninskem davku, ki močno prezira tradicionalne nežne obzire na velika bogastva.- Anglija ima namreč vojno, in ta velja mnogo denarja. Vzeti ga je pa treba tam, kjer je, in ker ga reveži ni¬ majo, o čemer se je vlada Velike Britanije sedaj prepričala, mora poseči v debele mošnjičke. Toda Amerika nima vojne in zato zahteva kapitalizem slejko- prej da se “vpuštevajo njegovi interesi”. Kljub temu, da ni voj¬ ne, je pa denarna potreba Zedi njenih držav zelo velika, in pro¬ računski je bil izročen zveznemu zakladnemu tajniku, je tako ve¬ lik, kakor še ni bil nikdar v zgo¬ dovini Amerike. Najbolj se v njem postavljata militarizem in marinizem, ki pravita, da so njiju, potrebe nujne, neizogibne, in da jih ne smejo ovirati nobeni drugi interesi. Če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči, da skoraj nič ne dvo¬ mimo o realiziranju militaristič- no-marinistienih načrtov, zlasti ne, odkar jim je pritrdil pred¬ sednik ,Wilson. Ne moremo si sicer misliti večje blaznosti, kakor na¬ bavljanje gotovih tipov ladij v sedanjem trenotku, ko se nemara v par mesecih izkaže, da so ravno ti sistemi za uspešen boj najmanj primerni. Dreadnoughte hočejo graditi, o katerih se mora priznati, da niso doslej izpolili niti sence onih velikih nad, ki so jih pola¬ gali vanje. In podmorske čolne hočejo nabaviti za visoko morje in za obrežje, ko je ravno ta obli¬ ka šele v preizkušnji in vsak dan lahko prinese kakšno spozna¬ nje, ki popolnoma prekucne vso dosedanjo tehniko in pomeče med staro železje vse, kar hočejo sedaj kupovati. Alf metati bob ob stenot je zelo nehvaležen posel, in prav z ozi¬ rom na sedanjo sestavo kongresa je skoraj zapečateno, da bodo na¬ črti vlade — kvečjemu s kakšni¬ mi neznatnimi izpremembami — sicer pa tako gotovo sprejeti, ka¬ kor se zaključuje očenaš z ame- nom. Ljudstvo nima v kongresu primernega, odločilnega zastop¬ stva, kapitalisti so pa z razvojem oboroževanja popolnoma zadovolj- luke sledeči: Sveže meso 369.258 funtov za $45,946; konservirano meso funtov za $159.281; pšenične moke 298.137 sodov za $1,568.894; sladkorja 1.877.285 funtov za $62.995. Letos, tudi meseca julija, je sta¬ tistika izvoza sledeča Svežega mesa 15,132.047 funtov za $1,908.759; konserviranega mesa 8,083.385 funtov za $813.435; pšenične moke 461.163 sodov za $2,994.010; sladkorja 105,617.331 funtov za $15,021.675. V Ameriki so se živila podra¬ žila poprečno za 15 odstotkov. KAJ ZAHTEVA MOLOH. Načrti zvezne vlade za vojsko in mornarico, ki jih je odobril AVil son in ki bodo predloženi kongre¬ su, obsegajo ustanovitev aktivne armade, ki naj šteje 6 P 5.000 mož ter zgradbo desetih dreadnough tov in šestih križark, ki naj bodo dogotovljene do leta 1920. Pro¬ gram mornarice je za petletno dobo ta: Prvo leto se zgradita dva dreadnoughta, dve križarki, pet podmorskih čolnov in dva¬ najst torpednih rušilcev. Število moštva se pomnoži za 8000, število dijakov na mornariški akademiji v Annapolis pa za 250. Razun omenjenih velikih ladij bi se torej v petih letih dogradilo več kakor 70 podmorskih čolnov in petdeset torpednih rušilcev. Molohov apetit ni slab. DUMBA NAPOVEDUJE VOJNO Ko se je bivši avstrijski vele poslanik Dumba odpravljal iz Amerike, je hotel imeti vsaj pri slovesu lep trenotek in izbrisati slabe vtiske, ki jih je napravila tukaj njegova zarotniška politika. Reporterjem, ki so ga prišli po običaju intervjuvat, je sicer poka¬ zal skrivnosten obraz in dejal, da na svojo žalost ne more spustiti nobene govoraee za slovo, ker mora najprej govoriti s svojo vla¬ do, da pa odhaja iz Amerike brez bridkih čuvstev napram tej ču¬ doviti deželi. , Na parniku Niew Amsterdam, s katerim se je odpeljal, je pa po¬ stal Dumba baje bolj zgovoren. Tam je izjavil, kakor poročajo iz Londona, da napovesta Avstrija in Nemčija Ameriki vojno, ee ne ustavi municijske kupčije z zavez¬ niki. Odkod ima Dumba svoje zna¬ nje, tega ni povedal. Bržkone, mu je bilo na ladji dolg čas, pa je za¬ čel misliti. In kadar taki diplo- matje mislijo, sc je vselej treba bati kakšne'neumnosti. Ampak našim militaristom in oboroževalnim agentom bo ta iz¬ java zelo všeč. V Munchenu je izhajala revija “Das Forum,” katero smo tudi' mi nekolikokrat omenili, ker je bil to skoraj edini nemški me¬ ščanski časopis, ki je pogumno nastopal proti nacionalnemu so¬ vraštvu in zagovarjal kulturno solidarnost narodov. Zadnje ča¬ se je' bilo v Forumu mnogo kon¬ fiskacij, sedaj ga je pa bavarsko vojno ministrstvo sploh prepove¬ dalo. — Kultura in vojna, to se seveda ne more vjemati. Te dni je imel AVoodrovv AVilson priliko, da je govoril od srca, ko je red “Daughters of the American Revolution” praznoval svojo petindvaj¬ setletnico. Politiearji pravijo, da je bil to njegov programni govor za volilno kampanjo prihodnje¬ ga leta. To je mogoče,/ dasi bi mi, ki absolutno nismo predsednikovi pristaši, AVilsona nekoliko više cenili. Za slavnost je bil namreč njegov go¬ vor lep, za program bi bil vsekakor presuh, in če bo res drugo leto zopet kandidiral za svoje seda¬ nje mesto, bo pač menda kaj več povedal, zlasti kaj pr o gramatičnega. “Hčere ameriške revolucije” hočejo gojiti ideale onega boja, ki je ločil Zedinjene države od Anglije. Hočejo. Če jih res goje, je drugo vpra¬ šanje, katerega od svoje strani ne bi potrdili. Sploh se nam zdi, da imajo današnji Američani, tudi tisti, v ki najrajši govore o tedanji revoluciji, že celo blede pojme o onih idealih. Vsaj praktič¬ no se godil dandanašnji v Zedinjenih državah mnogo mnogo reci v javnem življenju, ki se lie dajo s pojmi o svobodi nikakor spraviti, ako bi bili ideali svobode še živi med nami. Tudi o “hčerah revolucije” ni znanih kaj prida dejanj, ki bi pričala, da se bojujejo za svobodo. Ali resolucija, ki jo imajo v svojem imenu, je ustvarila Zedinjene države, in zato jo jubilej njihovega reda dobra prilika, da se govori o ame- rikanizmu. Prezident jo je porabil in j c res go¬ voril o tem predmetu. V O AVilsOnu menda nihče ne dvomi, da je z dušo in s telesom Amerikanec. Navdušen je za ameriško zgodovino, za ameriško življenje, za a- meriške ideale. Njegovo geslo je ‘America first.’ In neprenehoma se ukvarja z vprašanjem, kaj da je amerikanizem. Tak .je bil tudi njegov govor v Memorial Continental Hall. “Kar se mene tiče, je dejal, mislim, da i moralo stalno obnavljanje tega ljudstva iz tujih plemen opominjati naš narod na to, kaj bi bilo treba nonujati onim, naj pripadajo k nam. Sedaj se nahajamo v dobi posebnega pritiska in posebne izkušnje, in nobenega časa ni bilo, ko bi bili morali bolj varovati načela naše ljubezni do domovine kakor sedaj. Zdi se, kakor da bi bil ostali svet nekakšen topilen kotel, in .nihče ne more prerokovati, kaj vstane iz njega. Ob stra¬ ni stojimo, zavedajoči se svojih načel, in delajoči, kolikor nam dovoljuje naša moč, za ostali svet- A r se politično delovanje, vse socialno ravnanje pa bi moralo v Ameriki sedaj imeti ta namen, da se okrepča ameriški duh. Med nami pa jih je mno¬ go, ki ne mislijo v prvi vrsti na Ameriko in ki bi radi izrabljali moč Amerike za stvar, ki ni zrastla v Ameriki, ter pozabljajo, da je prva dolžnost naroda privesti svoja načela v celoti do veljave, a ne podnirati nobenega drugega nemara celo nasprotnega ideala in mu dajati prednost. Nevtralnost je negativna beseda, ki ne izra¬ ža tega, kar bi morala Amerika čutiti. Amerika ima srce, ki bije za vse z najživahnejšimi simpa ti jami, ali Amerika bi morala izšolati svoje srce, da b ljubilo le tiste reči, v katere Amerika veru je. Mi ne izkušamo le, da ostanemo na strani od vojne, ampak izkušamo tudi varovati tista načela, na katerih bi se mogel zopet ustanoviti mir. To pa se more zgoditi le na starih in priznanih na čelih mednarodnega prava, ki upominjajo narode na njih vzajemne dolžnosti in tudi — kar je še globokejše — na njih dolžnosti napram človeštvu in humaniteti; Amerika ima za cilj veliko reč, ki se ne ome¬ juje le na ameriško ozemlje. To je stvar človeč¬ nosti same. Ne mislim s tem, kar pravim, izreka ti sodbo nad katerimkoli drugim narodom ali nad katerokoli politiko, smatram pa za neizogib¬ no potrebno, da bi se z ozirom na politična vpra¬ šanja prihodnjih let vsakdo popolnoma jasno iz¬ razil, na katero stališče se postavlja: Ali je v prvi vrsti v Amerikanec ali ni? In jaz se bojim, da mnogo naših sodržavljanov, rojenih v drugih deželah, ne sprejema ameriških idealov z zadostno ljubeznijo in gorkoto. 'Velik del prebi¬ valstva Amerike'še sestavlja iz državljanov, ki so se dali v Zedinjenih državah naturalizirati, a vem dar upam, da bi dal lahko brez strahu izvesti med vsemi naseljenimi državljani glasovanje o vpra¬ šanju ‘Amerika na prvem mestu,’ ker vem. da je prišla prevelika večina, izmed njih sem, ker so imeli zaupanje v Ameriko In da so boljši držav¬ ljani od mnogih, ki so bili tukaj rojeni. Lahko bi dejali, da so drano kupili svoje pravice, ker so zapustili svojo domovino in svoje sorodnike in se odrekli marsičemu, kar jih je priklepalo na rodno grudo, da so se podali v novo deželo in začeli no¬ vo življenje. A če so dopi-inesli to žrtev, so go¬ tovo imeli zaupanje v naša načela in v naše ju- redbe. Nas, ki smo bili tukaj rojeni, ni to nič stalo; mi smo od zibelke v teh uredbah in vzgoje¬ ni smo bili v teh načelih. Tem večja pa je naša dolžnost, da jih ohranimo. Ne motim se o nazo¬ rih večine naših priseljenih državljanov, ali rad bi jih razdelil na dve strani: Na eno tiste, kate¬ rih misli se v prvi vrsti bavijo z drugimi dežela¬ mi ; oni bi morali stati na levi strani — in po sv. pismu bi to bili kozli — na drugo stran pa tiste, katerih geslo se glasi: Amerika predvsem, nazad¬ nje in vedno. To je nauk, ki bi ga morali dati vsakemu, kdor ni do dna svojega srca Američan.” Ne pozabite na Husovo spomin¬ sko slavnost dne 28. novembra! Tako je govoril AVilson. Priznati je treba njegovemu govoru, da je vreden, da se o njem razmišlja. Ali vpraša se, če mu je mogoče v ce¬ loti in brezpogojno pritrditi, če je mogoče z jas¬ nim razumom podpisati vsako besedo, ki jo ob- segt. Pa ee ga pazno prečitamo, moramo reči, da ne. Ako ne bi bil dejal prezident nič druzega ka¬ kor to, da je ameriški državljan prenehal biti av¬ strijski ali srbski, nemški ali ruski, angleški ali grški državljan, kadar je sprejel ameriško držav¬ ljanstvo in da mu morajo biti ameriške zadeve bližje od vseh vprašanj dežele., v kateri je bil ro¬ jen, bi bila stvar popolnoma jasna in nič ne bi bilo ugovarjati. Kdor si izvoli Ameriko, mora ve¬ deti, kaj stori; in če je po svoji volji postal Ame¬ rikanec, je moral vedeti, da ne more biti poleg tega po državljanstvu še tisto, kar je bil nekdaj. AVilson je gotovo mislil na to in nedvomno so bilq njegove besede adresirane tistim ljudem, v katerih se je zbudil “patriotizem stare domovine” in hočejo v Ameriki in iz Amerike reševati vpra¬ šanje, ki obstajajo ali nastajajo onkraj luže, ali pa tukaj celo nastopajo kot pomočniki evropskih držav in vlad.' To je prezident dosti jasno izrazil z besedami: “Med nami pa jih je mnogo, ki ne mislijo v prvi vrsti na Ameriko in ki bi radi iz¬ rabljali moč Amerike za stvar, ki ni zrastla v A - meriki. ” Odkar je v Evropi vojna, se je res pokazalo, da je tukaj prav mnogo patriotov, ki so jim kaj- zerjeve ali kingovc zadeve najbolj prirasle k srcu. Vsakovrstne afere, ki so prizadele vladi Zedinje¬ nih držav dosti sitnosti, so potrdile nedvomno dej¬ stvo, da jc res mnogo državljanov — tistih, ki bi jih AVilson postavil na levo stran — z vsem sr¬ cem in z vsemi mislimi pri tej ali oni vojskujoči stranki v Evropi, dočim so v Ameriki le s‘svojim biznisem. Le na ta način so bile mogoče sleparije z ameriškimi potnimi listi, atentati na mostove, ladje in tovarne, ter zarote za provokacija štraj- kov v interesu Nemčije in Avstrije. Kdor čita nacionalistične liste, pa naj zastopajo katerokoli narodnost, se lahko prepriča, da večinoma niso anleriški listi, pisani v nemškem, italijanskem, če¬ škem., slovenskem ali kakršnem že jeziku, temveč da so vseskozi evropski, le da slučajno izhajajo v Ameriki. ’ Zoper to protestira, to graja in to bi rad od¬ pravil predsednik Zedinjenih držav, in to je zelo razumljivo. Veseliti ga ne morejo ne filialke Av- stro-Nemčije, ne one zaveznikov, kajti v resnici je Amerika nekaj druzega kakor evropske države, in od ljudi, ki se bavijo nočindan z interesi svoje “stare domovine” ter hočejo, četudi v tej deželi živeči, venomer odtod aktivno sodelovati v poli¬ tiki onih dežel, je težko pričakovati, da bodo na¬ šli čez noč svojo objektivnost in nenadoma postali pravi Amerikanei, ako bi prišli slučajno interesi “nove” domovine z onimi “stare” navskriž. Da pa želi prvi uradnik te dežele od vseh njenih prebivalcev predvsem zanimanje za ameri¬ ške zadeve in interese, v danem slučaju pa tudi brezpogojno zapostavljanje interesov onih dežel^ iz katerih so prišli, da bi rad — po svojih bese¬ dah ■— videl vse ameriške ljudstvo na desni stra¬ ni in da ne mara kozlov, je lahko razumeti in nihče mu ne more zameriti tega. RAZMERE V EGIPTU. M -Egipt je po imenu samostojna dežela; le pod angleškim protek¬ toratom stoji. Protektorat pomeni zaščito. Ali v politiki držav iz¬ premeni vsaka beseda svoj pravi pomen. Dežele pod tujim pretek- , dr* •»'"V" rtPJ <<> I toratom so v resnici dežele pod tu- i Ali predsednik AVilson, ki je pravi Amerika¬ nec, je govoril pred “hčerami revolucije” kakor že ob drugih prilikah o amerikanizmu, o ameri¬ ških načelih, o ameriških idealih. Ce bi bile vse take besede izrečene le zaradi lepšega, za retorič¬ no dekoracijo slavnostnega dneva, si ne bi bilo treba zaradi tega nič beliti glave. Slavnostni go* vorniki rabijo pogostoma besede le z ozirom na lep zvok, ne pa z mislijo na kakšen globokejši po¬ men. AVilson pa gotovo ne želi, da bi ga prištevali navadnim slavnostnim govornikom, temveč hoče, da se uvažujejo njegove besede. Zato pa moramo vprašati: Kaj je amerikanizem? Kaj so ameriška nače¬ la, kaj ameriški ideali? \ Ako jih hočemo sprejeti, jih moramo poznati. In če, misli AVilson, da so splošno znani, davno zna¬ ni, da jih ni treba praviti, defimrati in razlagati, se jako moti. Predsednik ima o teh načelih, ciljih in idea¬ lih svoje nazore.” Zdi se ne le, da je pravi Ameri¬ kanec, ampak tudi posebno goreč Amerikanec. In zato misli, da so njegovi nazori splošno veljav¬ ni. da so res načela, cilji in ideali Amerike to, kar je on tako imenoval. Toda v takih rečeh ne more biti merodajen posameznik. Kdor pa hoče nreučavati dejstva, da najde po njih pravo sliko in da si omogoči zaklju¬ ček po zakonih logike, bo naletel na ogromne te¬ žave in zapreke, in zadnji sklep pomeni razočara¬ nje za AVilsonovo teorijo. Amerikanizma ni. Specifično ameriških na¬ čel, ciljev in idealov ni. AVilsonovi nazori so lah¬ ko lepi, modri, ali nazori Amerike niso. 4 Ljudje AVilsonovega kova mislijo, da je vse povedani v ustavi Zedinjenih držav in pravzaprav že v izjavi ameriške neodvisnosti. ,AH za to bi bi¬ lo treba predvsem, da bi od Atlantika do Pacifika praktično veljala vsa načela konstitucije in izja¬ ve, in samo ta načela. Še tedaj se ne bi smelo pozabiti, da so minila precej dolga leta, odkar so bili sestavljeni tisti spiši in da prinaša čas z no¬ vimi razmerami tudi nove potrebe in zahteve. Ali glavno je to: A r realnem življenju Ameri¬ ke ni merodajna ne izjava neodvisnosti ne kon¬ stitucija. V praksi je toliko razlik in nasprotij, da jih ne spravi noben veleum pod en klobuk in živ krst ne more reči: To je in ono ni amerikani¬ zem; to so in ono niso ameriška načela. Rocke¬ feller smatra svoje ideale za ameriške,, AValsh pa svoje, med obema in onstran obeh je pa še cela množina nazorov, ki se med sabo Yečalimanj raz¬ likujejo. Katera so prava? Katera so res ameriška, specifično ameriška? Kdo bi to mogel povedati z nepobitno avtoriteto? To vprašanje, ki je vredno, da se nanj bliže posveti, bomo vzeli v posebnem članku v pretres. V in s i e ’«J*’ Po : !> vil J*-®« itb s01 i ma r # t0 ™ Lsube zo"' 1 - 1 n a kopu 01 fin«/ misl: tajnik načrt, jela štin šali zn P r To je z za P™ jim gospodstvom. Egipčansko k 0 l prebivalstvo tudi prav dobro ve, -• kaj pomeni angleška zaščita zanj, ter bi veliko rajše videlo, ee se ne bi kraljevska Anglija nič bri¬ gala zanj. Sedaj, ko je vojna, se izpre- minjajo taki protektorati še ne¬ koliko bolj v pravo tiranijo. Se danji položaj v Egiptu opisuje nekdo, ki jc tam živel osem. let in je sedaj prišel na Dunaj svojem opisu pravi: - ^ “Takoj začetkom vojne so An¬ gleži odpeljali Avstrijce in Nem¬ ce v koneeniracijska taborišča, iz pisem teh internirancev je raz, videti, da se jim slabo' godi. Na¬ stanjeni so v barakah ah šotorih m pogrešajo vse udobnosti. Zjut-i raj in popoldne dobe čaj s kru-j bom, opoldne pa nekaj mesa s kruhom. Pritožujej-o se, da so lačni. Mišljenje domačega prebi¬ valstva v Egiptu je Angležem so-! vražno. Vsled tega imajo Angle¬ ži vedno 12,000 vojakov v Kaliiri. Zbiranje indijskih in avstralskih čet v Egiptu je nehalo, zlasti ker indijski vojaki sploh ne poznajo nikakršne discipline-in so uganja¬ li vsakovrstne nasilnosti. — Vob- ee se misli v Egiptu, da je zavo¬ jevan je Dardanel neizogibno in da bo to pomenilo konec vojne. Razmere se v Egiptu vsled vojne niso dosti izpremenile, samo ob¬ čevanje Evropejcev z domačim prebivalstvom se strogo nadzira.! Tako je bil poklican na pristojno oblast avstrijski zdravnik, doma iz Istre, in je dobil ukaz; da z A- rabi in mohamedanskimi Egipča¬ ni sploh ne sme občevati. Tudi ne če so bolni? S turških bojišč je bilo pripeljanih v Egipt jako mno¬ go bolnih in ranjenih vojakov, vse bolnice so prenapolnjene in mnogo hotelov in privatnih hiš so izpremenili v bolnice. Gotovo je že več kakor 50,000 ranjencev v Egiptu. Egiptske oblasti so se¬ daj bolj kakor kdaj poprej pod angleško komando; dne 10. juni¬ ja so dobili avstrijski državljani poziv komandanta angleške arma¬ de v Egiptu generala Maxwella, v katerem se napovedujejo stroge odredbe proti vsem, ki ne predlo- že dokaze, da simpatizirajo z Ita¬ lijo ali z Rusijo. Taka izpričevala je bilo-do 1. julija predložiti fr giptskemu ministrstvu notranjih del. Izvedelo se .je, da bodo posla¬ ni v koncentracijske tabore vsi tisti, ki takega izpričevala ne predlože. Nekaj ljudi je vprašalo pri italijanskem in pri ruskem konzulu, kaj naj pomeni zahteva¬ no izpričevalo in so izvedeli, da pomeni to prošnjo za podelitev italijanskega ali ruskega držav- ljahstva. Ruski konzul je obenem “rekel, da dobe niško državljan stvo samo ljudje krščanskega ve- roizpovedanja, Židje pa na noben način. Velika večina avstrijske kolonije ni na to storila nikakrš¬ nih korakov in čaka,-kaj se zgodi. Nekaterim se je posrečilo odpoto¬ vati na Grško, odkoder so čez Bolgarsko in Rumunsko prišli do¬ mov v Avstrijo. Ostalo je pa še nad 2000 ljudi le v Kahiri in sodi se, da jih bodo prepeljali v kon¬ centracijske tahore na Malto ali v Rasel-Tin. Mogoče, da je ta opis nekoliko pristransko pobarvan. Mož, ki ga je pisal, očitno ni naklonjen An¬ gležem. Ali da se v glavnem vje- ma, je pač gotovo.. Saj so celo v Kanadi in v Avstraliji poslali Av¬ strijce in Nemce v koncentracij¬ ske “kempe.” Najbrže je zadela enaka usoda tudi Slovence, kate¬ rih je v Egiptu, zlasti s Primor¬ skega, znatno število. Kajti kakor potem ved ikoliko ust lavedalo, kr idi ta -nam akor pravi jio so haei' da so to lUijreč bati ase bo o n rasle, in p< i ni, da so liza nekoli :?Tote, \i p.i Kriške razu rji niso, J frfrti L'Jih ; iK 1 S« vj Al fr« ! j,.> LN; % I 5 PROLETAREC !>>i vt °rat P V iki M dežele Nč Militarizem maršira vojne, r ijce kjv^ ?a r ilv,3 Lilari u tab % aucev Je Zedinjene države jadrajo s polno paro v luko turizma in Moloh že odpira svoje žrelo, da se vanj sipali krvavo prisluženi miljoni ljud- ,„ a denarja. Predsednik Wilson, ki je še lani ■rlašal, da zahtevajo veliko oboroževanje zelo tjeeni privatni interesi, je pozabil na sVoje lan- liiišljenje in se je sedaj sam pridružil mimir ; . 0 m. Lani je vedel, da se navdušujejo za vo- e žrtve najbolj tisti, katerim prinaša oborože¬ ne velike profite; letos se zdi, kakor da se je Rooseveltove konkurence, pa mirno trpi, da odnaša val militaristične blaznosti s sabo. Za začetek se žd obetajo militarizmu talca le¬ narila, da bi jih moral biti vesel, če ne bi bila r 0 va nenasitnost splošno znana in če ne bi vsa ki jo dobiva, služila le povečanju njegove- apetita. Po zadnjih vesteh iz \Vashingtona AVilson odobril načrt mornariškega tajnika Da- >lsa za zgradbo brodovja, ki obsega pet let in izdatki so preračunjeni na petsto miljonov iiarjev. Če pa ima mornariški tajnik take želje, se bo godi v 1 |iu m e skoro samo ob sebi, da ne more 'molčati ll1 ali šoton )bnosti. j-eov vojni to^ari?. Na svetu je sicer res več vode kakor suhe zemlje, ali naposled žive ljudje ven- eaj s f " vir bolj, na kopnem kakor v morju, in še nikdar armade mislim, da imajo 'manjše pravice lca- > se, da ".’ ot marine^ lačegapJ' Vojni tajnik Garrison ima torej tudi svoj Angležem j' na c , 't 'Sestaviti hoče rezervno armado, majo rov v a a’ vojni le, samo ok j bo štela štiri do pet miljonov mož, in izdatki znašali za prvo leto stosedemdeset miljonov iiarjev. To je zelo previdno, da je povedan ra¬ lo, zlasti za Pa leto; kajti če bi ljudje izvedeli, l ne P() J f i bo potem vedno več in več, bi se morda ven- in so ugan 1 !rDe ^°bk° ustrašili, zlasti če bi se jim po pra- osti. — id povedalo, kako taki izdatki rastejo, da je zavo. ta .načrt je predsednik Wilson že odo- iizogibno jj ^ kakor pravi poročilo iz AVashingtona. onec vojne, S0 3la ‘ 3rt3 res ze dovršeni, tedaj je mo- vsled vi)kl* e > 80 tc številke resnične. Sicer bi se h namreč bati, da zlezejo še nekoliko kvišku, z domačij se ' 30 0 n iih glasovalo; doslej so neprcne- go uadziij. )ma ras ^ e - 3n P ovsem izključeno gotovo tudi se¬ na pristajaj n3 ’ so ne povečajo za nekoliko miljo- vnik, doju, sv ali za nekolilcolcrat deset miljonov. kaz,dazi. Svote, ki prihajajo tukaj v poštev, se tudi cimi Egipta, i ameriške razmere ne morejo imenovati majhne. r ati. Tudi m *■**)> n3S( l ne franki ne krone, in če se ima to ih bojišč jf re( 1 °^mi, tedaj moramo spoznati, da se izravna- pt jako mno- a i° llamera vani vojaški in mornariški izdatki h vojakov 1 mor ilninii proračuni pravih militarističnih polnjene i' f? T T Evropi. Pod pretvezo narodne obrambe kvatnih g e torej Zedinjene države faktično prelevljajo v lice. Gote) Jt m ari ?. tiSno velesilo. '0 ranjen«; , blasti soss-3 ^ 3 « ne dvomim*^ da ima Amerika že davno poprej pod a i e P ravo militariste. Teddy Roosevelt ni edi¬ ne 10V- f Amerikanec, ki rad žvenlceče s sabljo in kaže i državljai Velikanski vojaški spomeniki po ameri- deškea* mestih niso bili postavljeni s pacifističnimi Maivellav ™ ei1 '’ vo leindustrijalci so tudi že davno jejo ste* )zume ^ koristi, ki jih prinašajo velike vojaške Tudi to spada med posledice evropske vojne. ‘S, Ali vojna je ustvarila pravo duševno razpo- ■ ' i aenje za militaristične sugestije in ves njen raz- j, »v j roj se jaca to hipnozo. Ze samo dejstvo, da je ■v ojna v naših časih mogoča, je povzročila mogo- I , ' j. šn preobrat v mišljejnu. Agenti militarizma, ka- t'ibore s ™ se ^ V6 ® 3na včasi posmihala, če so bomba- ja # žično govorili o nameravanih napadih na Zedi- ‘Č ijene države in slikali zlasti japonske imperiali- ,e Tsk® *'r* e namene z njihovo proti Ameriki obrnjeno ,u 1 j stjo, so sedaj postali važne osebe, in nobena fail- ' 1U Z |'r i 113 dovolj meglena, da se ne bi našli ljudje, lzve( ry i jo sprejmejo za sveto respico. 'J dižaf' Dogodki med vojno, ki ne more biti v dobi I te obei® Narodnega kosmopolitičnega imperializma ni- državlja® ^ or ^ko lokalizirana, da ne bi na ta ali oni na- on,stesal 3311 'Tavala tudi na druge dežele, so nanesli sno- 1 B u liki so že sedaj postajale nevarne. Skeptiki pa Migajo: Kar m storjeno, ni pozabljeno; kon- . a ‘ akti, ki smo jih imeli na eni strani z Ifemčijo in 1 a m "^o^vstrijo, na drugi strani z Anglijo, zapuščajo sledove, po katerih pridemo pozneje lahko '1° 0 vojne, katere smo se sedaj izognili. * C1 ' 'Vfel Razpoloženje, ki je nastalo pod psihološkim o prisi , { fpritiskom teh vplivov, je omogočilo, da je mogel [o]e . P3 o#« Te lt pripovedovati, da jo videl vojne načrte biri m SL r dveh držav za napad na Ameriko, in da je našel jali v aL t Malt« is nek# Mož, ki 1 lonjea avne® i so i poslali M vv niceiitif 1* ,P lasc „ cm v . i ;ie ence. s P# iaj‘1^ s° se jlas* bk« 1 * ljudi, ki so mu to verjeli, kljub temu, da leži ne; zmiselnost njegove pripovedke na dlani. To raz¬ položenje pa je sploh oplodilo tla za militaristič¬ no agitacijo, in nič ni dvomiti, da so široki krogi v Ameriki danes militarističnim argumentori) ve¬ liko bolj pristopni kakor še pred enim letom. Dvoma pa tudi ne more biti, da se je naša notranja politika -podala na tisto pot, ki vodi v militarizem. Agenti oboroževanja sicer zanikujejo to hi pravijo, da je ameriški duh sam najboljše varstvo zoper militarizem. Temu argumentu ne prizna¬ vamo nobene veljavne moči. “Ameriški duh” je danes beseda brez vsebine; kdor je opazoval pri zadnjih nacionalnih volitvah način Roosevel¬ tove agitacije in vedenje njegovih pristašev, ali pa kdor šteje sedaj slike AVilsonove neveste in notice o njegovi zaroki po kapitalističnih listih, mora priti do sklepa, da se ne more niti uvedba monarhične vladne oblike v Zedinjenih državah šteti med absolutne nemogoenosti, dasi je Sijalo za stalno, neomajno načelo, da je republikanski duh pravi ameriški duh. Nikdar nismo rekli; da je vsak ukrep za o- pravleeno deželno obrambo že militarizem. Tu¬ di ni nobenega socialističnega programa ali ve¬ ljavnega socialističnega sklepa, ki bi narodom od¬ rekal obrambno pravico. Ali če to, kar zahteva vlada let,os od ameriškega ljdustva, še ni defini¬ tivna uvedba militarističnega sistema v naši de¬ želi, je pa vendar velikanski korak na poti k nje¬ mu. Zahteva se velika pomnožitev bojne mornari¬ ce. Graditi hočejo velike in male ladje. Samo po sebi sc razume, da se zahteva za te ladje tudi moštvo; če bi napravili ladje le za to, da bi se mrtve gugale v kakšni luki, bi bil zločin še večji. Organizacija mornarice pa stoji na isti stopinji kakor stalna vojska; po svoji naravi je militari¬ stična. S pomnožitvijo vojne marine se množi pomorski militarizem. Tudi stalno armado hočejo povečati, prav tako tudi državne milice. Res je, da priporoča socialistična stranka po vsem svetu milični siste mza deželno obrambo. Toda z besedo “milica” tudi ni vse povedano, in prav ameriška milisa ni nikakršen vzor prave narodne obrambe, temveč je zelo zelo’ sorodna militarizmu. Prvo, kar se mora zahtevati od prave, mo¬ derne narodne obrambe, je njena demhkratiena organizacija. S tem-nikakor ni rečeno, da naj — kakor mislijo militaristi po poklicu — nedisci¬ plinirane, napol divje tolpe nadomestijo redne čete. Demokracija ni anarhija, in poštena dis¬ ciplina je tudi njen pogoj. Ali demokratična disciplina je nekaj druzega kakor slepa, kadavm- ska subordinacija, ki povišuje predpostavljene za bogove ali za polbogove, v podrejenih pa po¬ polnoma ubija dušo. Da bi se milica mogla smatrati za narodno obrambo, bi moralo biti tudi popolnoma izključe¬ no, da bi se njena moč rabila proti narodu same- mij, kakor se sedaj tak pogostoma godi zlasti ob stavkah. To bi morala onemogočiti njena orga¬ nizacija ; to bi morali zabraniti zakoni. Glavno pa je, da bi razpolagal z njo narod sam. Ali s tem smo zopet tam, kjer je izhodišče vseh političnih vprašanj. Kakor z vsemi javnimi uredbami, tako bo tudi z milico in sploh s sred¬ stvi narodne orambe razpalogal narod takrat, ka¬ dar si pribori politično moč. Dokler voli svoje izkoriščevalce in jim izroča vso oblast, ne more biti drugače, kakor da jo oni porabijo za varstvo in pospeševanje svojih interesov. Ameriškemu kapitalistu je ameriški delavec bližji nasprotnik od nemškega kajzerja, ruskega carja, turškega sultana in japonskega mikada . Zato bo milico, s katero z odobrenjem delavstva lahko razpolaga, prej porabil proti stavkujoeim delavcev kakor proti tujim armadam. Tudi v sedaj nameravani ponmožitvi ameri¬ škega oboroženja tiči nevarnost, da bo delavstvo v svojih bojih še bolj stisnjeno kakor doslej. Pla¬ čati bo moralo puške in čolne, ki jih zahteva vla¬ da, njihovo uspešnost pa utegne prej občutiti kakor katerikoli zunanji sovražnik. In nobenega sredstva ni zoper to nevarnost kakor osvoboditev od vladajočih strank, osamo¬ svojitev in ustanovitev svoje, ljudske, resnično demokratične vlade, kakor uči socializem. je na V vseh državah, ki so zapletene v vojno, v.la- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemangh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV&Č, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Fomosni tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6108 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra ib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Badley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJ OZIJ KARLI NGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 88. VRHOVNI ZDRAVNIK. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. oLAVNI URAD v hiži št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstovvn, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstovvn, Pa. Buhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Soler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. HBJPBAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. gtredsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. aSavertnik J ožet, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Oravviiord Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kana., član dr. sv. Barbar«, khank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kana., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 3Ist St., Chicago, Ul. uenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno prošeni, pošiljati vse »'.opise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih a&kasnic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake aemanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. MEDNARODNI FINANČNI PROMET. Narodi, kakor tudi posamezni¬ ki morejo poravnavati svoje ob¬ veznosti samo na tri načine: — z blagom, s kreditnimi sredstvi, ali pa z denarjem, ki pomeni v med¬ narodni trgovini zlato. Ob izbruhu vojne so vojujoče se države izprevidele, da tvorijo zaloge zlata v posesti dotičnih vladnih bank končna sredstva, s katerimi se morejo poravnati voj¬ ne potrebščine. Teh zalog zlata niso nič več smatrali kot podlago- trgovskega kredita v lastni deželi, pač pa so postale mesto tega ne¬ kako vojno sredstvo. Vsaka drža¬ va je storila potrebne korake, da prepreči izvoz zlata izven mej, posojila, kar pa še vseeno ni za¬ dostovalo, da bi se mogle držati cene denarja dotičnih evropejskih držav na zaželjeni višini. Anglija je pošiljala zlato v Združene drža¬ ve večinoma potom Kanade, Fran¬ cija je pošiljala v Anglijo in Združene države in Rusija v veli¬ ki množini v Anglijo iz Arhangelj- ska v Belem morju, in to je tudi vplivalo, da so se zboljšale cene denarja Francije in Rusije v Zdru¬ ženih državah. A to je trajalo le začasno. Gotovo je, da so Združene drža¬ ve zelo važen vir za oskrbova¬ nje potrebščin vojujočih se držav. Njih dolgovi napram tej deželi bodo rasli in se morajo poravnati na način, ki je v mednarodnem finančnem prometu mogoč. Kreditna sredstva lahko obstoje razun v slučajih in potrebah, ko bi se jim zdelo prav in potrebno, iz dveh oblik: Prvič v povratni V drugi polovici leta 1914 je prodaji ameriških lastnih zadolž- zapadla velika množina amerikan- 'de in vrednostnih papirjev; dru skih zadolžnic in sploh vredilost- gič v prodaji njihovih lastnih za- nih papirjev v Evropi in zato se je dolžnic v Ameriko moralo izvažati zlato iz te dežele, i Prva pot ni odvisna od volj ker je bil istočasno radi vojne; samih evropskih vlad, ker se na prekinjen izvoz amerikanskega bombaža in pšenice, s čimer so se mogle plačevati one zadolžnice. Ta položaj pa se je zdel le začasen, zato se je izvozilo le Drav malo zlata v inozemstvo (Evropo). V teku par mesecev potem pa so se razmere obrnile. Začel se je Izvažati bombaž v velikanskih množinah in vojujoče se države so začele nakupovati tu velikanske množine vojnih potrebščin. Pod vplivom teh dejstev so začele pa¬ dati cene evropskega denarja in sicer tako nizko, da hi bilo treba pošiljati zlato iz Evrope sem v plačilo — z drugimi besedami, izvoz iz Združenih držav v evrop¬ ske države je tako presegel in nadkrilil uvoz iz dotičnih držav, da so te morale začeti misliti, na kakšen način bodo mogle porav¬ nati svoje obveznosti. Mnogi so mislili, da bodo začeli prodajati nazaj v Ameriko ame¬ riške vrednostne papirje, kar se pa ni zgodilo. Brezdvomno bi bilo koristno za dotične vlade v Evro¬ pi, če bi njihovi državljani začeli prodajati ameriške vrednostne papirje ter bi denar potem nalo¬ žili v vojnih posojilih lastnih de¬ žel, vendar se zdi, da evropski 1 ustniki ameriških vrednostnih papirjev vidijo, da imajo svoj 'denar najbolje in najvarneje na¬ ložen v Ameriki in da dobe tu najbolje obresti. hajajo vrednostni papirji v rokah privatnih lastnikov, ki jih nočejo prodati. Za drugi način se je dolgo mi¬ slilo, da tudi ne obeta mnogo in da bo treba vse poravnati z zla toni. V zadnjem času pa se je po kazalo, da se bo vsa stvar uredila ravno na ta način. -Veliko poso jilo, ki so ga najeli zastopniki francoske ih angleške vlade Ameriki, pomeni namreč ravno to pot. Posojilo se je sklenilo za pol miljarde dolarjev tako, da doda francoska in angleška vlada Ameriki založnice, to je, zavežeta se, da bosta plačevali po pet od¬ stotkov obresti na kredit, ki,ga dobita tu. Glavni namen tega posojila, ki bo porabljeno za nakup blaga v Ameriki, je torej ta, da se varuje vrednost angleškega in francoske¬ ga denarja. In potreba takt transakcijo najbolje kaže, kako zvezan in kako občuten je ves mednarodni finančni aparat. Kljub vsem notranjim nasprotjem je kapitalizem svetovna enota. Vojno pravo v Holandiji. Iz Haaga poročajo, da je bilo dne 14. oktobra v Holandiji raz¬ glašeno vojno pravo v posebni ob¬ liki. Obsega namreč razne pa¬ noge industrije in v njih zaposle¬ nega delavstva, ki sc bavi z izde- Ker pa se je izvoz iz Združenih lovanjem mumcije m voj držav v evropske vedno bolj mno- potrebščin. Po tem sodijo, da se žil, je bilo treba poslati sem nekaj pripravlja Holandija na aktivno zalog zlata in skleniti tu manjSa udeležbo v vojni. za mir« Meseca aprila je bila v Haagu na Holand¬ skem večja mednarodna ženska konferenca, kate¬ re so se udeležile delcgatinje iz raznih dežel, med drugimi tudi iz Ameriko. Konferenca se je davi¬ la z vprašanjem, kako bi se dosegel mir. v Evropi. Izvoljen je bil odbor, ki je prepotoval vojskujoče se dežele in študiral ondotni položaj. Sedaj objavlja ta odbor izjavo, ki pravi v glav¬ nem sledeče: . “Prepričali smo se, da ne bi bile vlade voj¬ skujočih se držav sovražne mirovni konferenci nevtralnih, in da .so vlade evropskih nevtralnih dežel pripravljene sodelovati z drugimi za posre¬ dovanje. Pregleduje položaj mislimo, da so izmed peterih evropskih nevtralnih držav tri priprav¬ ljene na udeležbo na taki konferenci, dve se pa posvetujeta o sklicanju take konference. G name¬ nih Zedinjenih držav ne vemo še ničesar.” Odbor, ki podaja to izjavo, sc je bil po baški konferenci razdelil v dve skupini; ena je obiska¬ la zapadne in južne države, druga pa‘Rusijo in skandinavske dežele. Predsednica odbora je zna¬ na miss Jane Adams iz Hull Iiouse v Chicago. li¬ stali podpisi izjave so sledeči: Dr. Alette JaCobs iz Holandije; miss Christal Macmillan za Veliko Britanijo; gospa Rozika Schivimmer z Ogrskega in profesor Emily Greene Baleh od Wellesley College. Seveda ne vemo, kakšne rezultate so delega- tinje res dosegle pri vladah, katere so obiskale. Izjava se glasi precej -optimistično, in če jo človek čita, bi mislil, da je treba le kakšne formalnosti, pa se takoj snide konferenca nevtralnih, na kate¬ ro vlade vojskujočih se držav komaj čakajo. Sko¬ raj pa bi se nam zdelo, da ima ta optimizem prav malo podlage. Spominjamo se, kaj je govorila miss Adams v Chipago, ko se je vrnila s svojega evropskega po¬ tovanja. Njene besede so bile takrat prav rcsigni- rane. Pravila je, da so bile delcgatinje povsod u- ljudno sprejete, vsi ministri so bili “principielni” prijatelji miru, ali vsi so se izgovarjali na nas¬ protnike. Miss Addams je bila potem precej dol¬ go bolna, in če se primerja sedanja odborova iz¬ java z njenimi tedanjimi besedami, bi moral člo¬ vek misliti, da se je medtem kaj bivstvenega iz- premenilo v razmerah. To se nam pa vendar ne zdi zelo verjetno. Sedanji vojni položaj mora že slepcu razkriti im¬ perialistični značaj te vojne; če se je nekaj časa morda zdelo, kakor da se bojujejo države v glav¬ nem za -ohranitev svojega posestnega stanja in da hočejo oslabiti nasprotnika le toliko, kolikor se to doseže z vojno samo, ne more nihče več verjeti te¬ ga, odkar so sc začele razvijati reči na Balkanu. Z izključno vojaškega stališča bi bili Avstri¬ ja in Nemčija lahko' popolnoma zadovoljni, da ji¬ ma je Srbija dala mir. Jasno je sedaj tudi, da je ostal zavezniški boj v Dardanelah brez znatnega uspeha in Carigrad res pi bil v taki nevarnosti, da bi bila šla Nemčija zaradi sultanovih brkov riskirati ekspedicijo na Balkan, ki ni le težavna in draga, ampak ki jemlje kajzerju tudi znatne rezerve, katere bi nemara na drugih bojiščih še nujno potreboval. Se bolj smešno je misliti, da je nemški vladi usoda Bolgarske tako pri srcu, da bi zaradi nje začenjala vojno s Srbijo. Nemčija se ne bi bila niti genila na jugu, ako ne bi bila vojna zanjo svetovnopolitičnega pome¬ na in če ne bi držala pot njenih gospodarskih in političnih aspiracij, ravno čez Balkan. Nemčija se bojuje v Srbiji za svoje kapitalistične in imperi¬ alistične interese, in za nikogar drugega no. Ce pa pošilja Anglija pomoč na Balkan in zahteva to tudi od Francije in Italije, verjamejo lahko politični otroci, da dela to iz ljubezni do Sr¬ bije. Spoznala je prave namene Nemčije in ve, da zadene njeno pomorsko gospodstvo strahovit, u- darec, ako si pridobi Nemčija na bližnjem vzhodu tisto moč, ki jo išče. Še nikdar ni bilo tako očitno kakor sedaj, da se vodi vsa sedanja vojna v glavnem med nem¬ škim in angleškim imperializmom. Za kapitali¬ zem teh dveh držav krvave narodi Evrope, za sve¬ tovne trge nemške in angleške industrije gnoji zemljo na miljonc trupel. To pa so s kapitalistič¬ nega stališča tako veliki interesi, da se ne bo ne ena ne druga stran odrekla odločilni zmagi, dok¬ ler ima le kaj upanja, da jo doseže. Zato ne verjamemo, da imajo vlade vojsku¬ jočih se držav kaj simpatije za kakršnokoli po¬ sredovalno nevtralno konferenco. Da niso mini¬ stri rekli damam, da se postavljajo napram taki konferenci na sovražno stališče, je pač naravno; kdo pa bo tako neroden, da bi javno prevzemal odgovornost za klanje? Kriv je vedno nasprotnik; ampak Bog bo že pomagal, da tudi nasprotnik ne bo hotel miru in se bo lahko s prstom kazalo nanj. Ko je bila ona ženska konferenca v Haagu, smo prazvzaprav pričakovali nekaj drugega od nje. Sam sveti duh naj ve, kako so prišle dame na to idejo, da bodo imele ravno one več vpliva na vlade kakor drugi ljudje. Samo za to potova¬ nje po evropskih ministrstvih res ne bi bilo treba posebne ženske akcije. Mislili na smo, da se bodo ženske posvetovale o kakšni obširni agitaciji med svojim spolom, ki ni od vojne skoraj nič manj zadet kakor moški, in da bodo izkušale na ta na¬ čin ustvariti pritisk na vlade, ki bi vsekakor lah¬ ko več zalegel kakor lepe besede pri ministrih. pogoji O balkanskih razmerah, o vsakovrstnem me- šetarenju ha Balkanu, o pogojih in protipogojih itd. se je širilo po časopisju toliko nasprotujočih si vesti, da jc nastal iz tega največji kaos. In še danes, ko se že preliva jugoslovanska kri v med¬ sebojnem boju, ni mogoče zanesljivo dognati, kaj je Bolgarska v resnici zahtevala in kaj je Srbija v resnici ponujala. Kljub temu, da je Ferdinan¬ dova politika očitno lopovska in monarhično se¬ bična, je vendar jasno, da tudi na srbski strani niso bile čiste kupčije. Tega nam ne potrjuje le dejstvo, da je prišlo do srbsko-bolgarske v<5jne, ampak še veliko bolj taktika srbskih sodrugov in pisanje njihovega glasila “Budncnost, ” ki iz¬ haja namesto zatrtih “Radnički-h Novin.” Sedaj pa prihaja iz Stockholma vest, da ima “Stockholms Tidningen” sledeče poročilo iz baje dobro poučenega vira: “Srbska vlada je četverozvezi odgovorila, da je, četudi je prepričana, da je Macedonija zgodo¬ vinsko, jezikovno in nacionalno srbska pokrajina, vendar pripravljena pod gotovimi pogoji odsto¬ piti Maeedonijo Bolgarski kot “bratsko darilo,” da zagotovi bodočo zvezo balkanskih držav. Srb¬ ski pogoji so sledeči: Bolgarska se pridruži za¬ veznikom, Srbija pa d-obi ostale jugoslovanske dežele, namreč Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Hrvaško in Slavonijo. Če sprejme eetverozveza te pogoje, bi nastala nova balkanska zveza iz Ru- mdiiije, Bolgarske, Srbije in Črne Gore.” Iz tega poročila ni spoznati, ali je srbska vla¬ da naznanila te p-ogoje še pred srbsko - bolgarsko vojno, ali potem, ko so se že pričeli boji. Precej težko je verjeti, da bi bila'vojna z Bolgarsko po¬ stala mogoča, ako bi bila prišla Srbija s to po¬ nudbo pravočasno. Sedaj je pa zopet težko verje¬ ti kaj druzega, kakor da jb prepozno. Kar se tiče opombe, da. je Macedonija zgodo¬ vinsko, jezikovno in nacionalno srbska dežela, - stoji ta trditev na prav tako slabih, pravzaprav še na nekoliko slabših nogah, kakor ona, da je bol¬ garska. Sklicevanje na zgodovinske momente je s stališča narodne pravičnosti sploh od muh. Se¬ danjost je sedanjost, ne pa preteklost. Kar je bilo, je bilo; zdaj pa gre za to, kaj jc sedaj in kaj naj bo naprej. Človeštvo ne živi za včerajšnji dan, ampak za bodočnost. “Historične pravice” in večno sleparstvo z njimi potrebujejo roparske di¬ nastije in vlade, 'ne pa narodi. Sicer se pa na “zgodovino” lahko opira vsako rokovnjaštvo. Ta¬ ko bi se tudi današnja Italija lahko sklicevala na posesti nekdanjega rimskega cesarstva. Tako je tudi z Maeedonijo. Ta je bila že sa¬ mostojna, pa rimska, pa srbska, pa bolgarska, pa turška, pa raztrgana'. . . Tako bi jo na podlagi “zgodovinske pravice,, lahko zahtevalo deset gos¬ po dar jet. Jezikovno in 'nacionalno na ni Macedonija nikakršna enotna dežela. V njej žive Bolgari, Turki, Arnavti, Grki, Srhi in Židje. Največ se jih priznava za Bolgare, najmanje za Srbe. Nobena narodnost pa nima absolutne večine. Narečje on- dotnih Slovanov ni ne čisto srbsko, ne čisto bol- garsko, temveč sc kaže kot dialekt, v katerem prehaja srbščina v bolgarščino. Srbski in bolgarski socialisti so zaradi tega složno zahtevali avtonomijo za Maeedonijo, ki naj bi se potem kot samoupravna dežela pridružila 'bolgarski federaciji. To bi bila nc le najpravičnej- ša, ampak tudi najpametnejša rešitev, kajti taka avtonomna Macedonija bi bila železen pogoj za vztrajnost balkanske zveze. Vse balkanske deže¬ le bi pa le v taki zvezi imele moč, da bi se uprle tujemu imperializmu, ki jih sedaj izžema in me¬ če kakor žoge semintja. Se neka druga točka je v stockholmskem po¬ ročilu zanimiva za nas. To je tista, ki se tiče od Srbije zahtevanih kompenzacij. Srbiji torej res ne gre za ustanovitev Jugoslavije, ampak za v eliko Srbijo. In o slovenskih deželah ni govora v tem poročilu. Zakaj ne? Zato ker ve Srbija, da jih zahteva Italija zase in da ima Ttalija v četvero¬ zvezi več vpliva od nje. Slepci pa bodo tudi nadalje slepci. DOPIS. \\ Red Lodge, Mont. ti t« 'f # ||S ov zločin res ni bil lep. Mož je bil v državni a mrs. J. H. Martin si je prizadela, da je bil iliran. Ko je bil na prostem, je prišel v stano- ije omenjene gospe in zahteval 50 centov. Ker jih ni dala, jo je ubil. Sum je padel na njega takoj so ga prijeli. Takrat je bila nevarnost, da pade kakšen na kulturo države Illinois. Kakor Kje na ju- je hotelo “ljudstvo” samo napraviti kratek ies z morilcem. Da se to ne zgodi, so ga odpe- jli najprej v Marion, potem v Carnii, potem v ’ 0( * va lili fcjffijrrisburg. Sodrga je pa povsod sledila v avto- bolnišnico^ pbilih. Tudi v Ilarrisburg je to “ljudstvo” iz- hnil zadojj ( aŠalo potegniti zamorca iz ječe, kar se je pa iz- sodrugi j, lovilo. 111 I e zoDtt; bne 29. avgusta so ga pod eskorto treh mili- h'ga kapit a j^ irskih kompanij odpeljali v Murphisboro na so- P°gostoj jee, kjer je bil po priznanju krivde obsojen na 1 pritiskom, ;]ice, prosperitot,. j o vso to mj ititi. mo se, jjjjJ zatirani i n v • ,. ,, ! u Pl| Dogodki, ti delavci >rs tn er . n 3 %i 1 ŽivljK 11 * sl Sa , se «0 llei ' k on ( : 111 1 ijegovo »L t ka, nenj ^, •i® ®esrc{Jj ; Vali #Pmf jommi J t tako da j- ovoku. Jj x V soboto se je izvršila eksekucija. In zdaj — kultura gor, kultura dol — bil je ogromen škan¬ dal. Malo mesto je bilo prenapolnjeno z ljudmi iz drugih krajev, ki so vsi prišli v ta “show. ” Več kakor tisoč oseb je bilo okrog vislic, več kakor tritisoe se jih je tlačilo po ulicah. Vsa okna in vse strehe okrog jetnišnice so bile polne ljudi. Mnogo jih je splezalo na drevje in na brzojavne droge. Pod vislicami je imel obsojenec kratek go¬ vor, in je izjavil, da obžaluje svoje dejanje bolj kakor katerikoli izmed navzočih “gentlomanov” in da upa v 'milbst božjo. Potem so ga potegnili kvišku in gledalci so bili zadovoljni. Pred eksekucijo je Sullivan, tajnik guver¬ nerja Dunna telefonično poklical šerifa Whita v ' Murphisboro in ta mu je dejal, da se bo ekseku¬ cija izvršila po postavnih predpisih. Ker je Dimne slišal, da bo usmrtitev izvršena pred veliko mno¬ žico, ga je Sullivan na to upozoril in naglašal, da so po illinOiškem zakonu dovoljene samo nejavne eksekucije. Serif je odgovoril, da je vse ali right. In bilo je vse ali right. Iznajdljivi mož je namreč vse radovedneže, katerim je dovolil pri¬ sostvovati “zanimivemu dogodku,” imenoval za pomožne šerife. Ni treba hoditi le na jug, če se hoče dobiti pojm, kakšna laž je naša kultura. In tudi zaradi evropske vojne se ni treba zmrdavati. Ljudje, ki iz same radovednosti in maščevalnosti silijo k ek¬ sekucijam in uradniki, ki to dovoljujejo in se norčujejo iz zakona, imajo pred svojimi vratmi toliko pometati, da ne bi smeli o kulturi drugih niti ziniti. Radikalne misli ki so v zvezi s chicaško krojaško . , I siko, imajo vendar nekoliko dobrih poslčdic. ! ' Cl J jgodki sami na sebi so, sicer grdi in bolje bi ' ,je nas dela# o, če se ne bi vršili. Tu je n. pr. stara policij- kapitalistovj a taktika gorjače, ki jo tudi v sedanji stavki ov > ® m isi htevala svoje žrtve. no držimo src Ali polagoma odpira ta gorjača ljudem oči. da,^omenjaj šolah je po civiliziranih deželah pretepavanje 3 1 »povedano; v življenju je to faktor, brez kate- nec? Nasoi p vzgoja še nikakor no izhaja. Žalostno je; cj ne spamttj resnica se mora priznati. .* , da je bilpj : Chicago Fcderation of Labor je imela v so¬ hi. P .J. J-i oio sejo. Med drugim sc jc bavila z metodami društva št. 8 Citv Hall, kjer niso pustili uradnikov federa- za procvitAje na sejo mestnega sveta, ko je bila razprava Kavki, dasi je bilo na galeriji še dovolj pro- luba št. 73,S jura. Sklenili so, da pojdejo zopet na prihodnjo kluba inii [join da bodo zahtevali vstop, ned rojiti boril Sejta Nekateri delegati so se potem oglašali in 'so s čas svojega udarjali, da je delavstvu treba politične akcije, jih ni, ker« »inpers bi bil gotovo zelo hud, če bi bil navzoč trgala niti a tej seji ir bi bil to slišal. Ali če bo še nekaj . asa živ, se bo že še tudi on prepričal, da so po- ujočo sopif rebe življenja močnejše od njegovih nazadnja- j lili teorij. a št. 81D ' “Spomin delavcev je kratek,” je dejal dele- idnji pozdrr jtStraube. “Leta iu leta se zasužnjujejo orga¬ ni počiva!• orani delavci, leta in leta smo protestirali in i Gerkman, klepali resolucije, naše vodje so obešali, ali — j adar je prišel dan volitev, so delavci vedno kotla volili svoje stare zatiralce.” Žal da pravi resnico. is., je v tod Strongeb Delegat Arnold je dejan plozijaJe r« “Gorpodje v City Councilu se sploh ne ozi- eo Stroj® 0 na Protestne resolucije delavcev, dokler je bil A ^°- vjamejo s par gladkimi frazami zopet ranjeni Iki delavske glasove. Večina delavcev je gla- leed in OTala za Thompsona. Zdaj se jim godi čisto ii neurij ^ av ’ ae se .h m hrani vstop v City Hall. Upajmo, fese delavci kaj nauče iz tega.” nevtralna. Želeti hi pač bilo — v interesu delavcev lamih. 3urleson X . . . , Eden izmed delegatov je dejal: "Kadarkoli slišimo imena Kenncdy in Rodri- orajo iz p učiti vse suez, ploskamo na vso moč. Vemo. da sta edina razuJ p|fWavska zastopnika v mestnem svetu, pa vendar Ijeni nap-jf naaa krivica, da nimamo tam več taki® mož. d" (Bo? Ii pa n«, .oni ere nc o smo ustanovili velike mednarodne unije in klali njih zakone, je bila največja napaka, ki jo delavci storili, ta, da so takorekoč izgnali j Politiko iz njih. Razvoj nas uči, da ne moremo Napredovati brez politične akcije.” llis Islasl ■vropsko'?. v vA< I og° i v stoffj da 1)1 f0 j skave s v . v a v , B ' a ga ra pjif m 118 lil' tre«« 5 Napaka, ki je bila takrat, storjena, je imela tinogo slabih posledic na škodo delavcev. Ali po¬ pravi se še vedno lahko. Med volilci jc tudi sedaj večina delavcev, sedaj še večja kakor prej. In če so delavci složni in če imajo voljo, morajo pri volitvah zmagovati njihovi kandidat jc. * Radikalne besede na seji delegatov so dobro znamenje . Ali več bi bilo vredno, če bi se govo¬ rile tam, kjer je masa. Doslej so ravno unijski voditelji in uradniki večinoma ovirali samostojno politično akcijo delavstva. Ge so prišli do bolj¬ šega spoznanja, je njih dolžnost, da Popravijo napake. * Delavci nimajo sovražnikov lc v City Ila.l, temveč povsod, kjer se delajo zakoni in kjer ne odločujejo njih lastni zastopniki. Za politično akcijo je treba tudi politične organizacije. To je socialistična stranka. Tudi to jo treba delavcem povedati. Tudi Italija si hoče izposoditi 25 miljonov do¬ larjev v Ameriki in porabiti ta denar za nakup vojnih potrebščin. — Pravzaprav ne bi smela da¬ jati tega v javnost. Kakšna uboga para je drža¬ va, ki pum pa dandanes piškavih 25 miljonov, ko napravijo Angleži in Francozi na en mah 500 mi- Ijonov dolga. Špansko ministrstvo je sklenilo, da demisi- onira, Predsednik Dato je dobil nalog, da nazna¬ ni to kralju Alfonzu, ko se vrne iz toplic v San Sebastian. Škoda ni tega ministrstva ;• vpraša sc le, če bo naslednje kaj boljše. Neka cerkev v Chicagu hoče nastaviti same ženske za nakazovanje prostorov. Pastor je de¬ jal : Upam, da bodo mladi ljudje, ki se izogibajo cerkve, poslej prihajali, že zaradi deklet ... Le¬ da pridejo, čemu in s kakšnimi mislimi, je po¬ stransko. Biznis pred vsem! Nemčija se baje trudi, da bi spravila še Šved¬ sko in Špansko na vojno, seveda na svoji strani. Švedski obljubuje Finsko, Španski pa Gibraltar. -Saj je res 1 Vojno imenujejo evropsko, pa je še vedno pet in pol nevtralnih dežel v Evropi. Francoski zunanji minister Dolcasse je od¬ stopil. Vzroki niso bili objavljeni ,zato je po li¬ stih tem več ugibanja. Škoda ga na noben način ni. Delcasse spada med največje šoviniste na Francoskem. Nemški kajzer je baje resnične solze preta- kal, ko ie srovoril, da bo Francija uničena. Kaj¬ zer je od nekdaj velik komedijant. Sicer se je pa že večkrat opazovalo, da so roparji jokali nad svojimi žrtvami, pa vendar morili dalje. i SiranKp. | tr Chicago, 111. lugo,slovanski soc. klub št. 1 pri- re( li v nedeljo, dne 28. novembra spominsko slavnost ^ petstoletnico kostniške trage¬ de in mučeniške smrti Jana Husa. Ker je to edina slovenska prr f, ditev takega pomena, upa klub, ** se bodo druge svobodomiselne r>r ganizacije v Chicago in okolici ^ hirale na to in svoje veselice pri- : re, We druge dni, da se omogoči od slovenske strani dostojna va velike zgodovinske žalo- Program slavnosti obsega slav- Dobili smo tudi nekaj pritožb, nosten govor, primerne deklama- da je v cirkulaciji nekaj koledar cije in uprizoritev Cankarjeve znamenite drame “Kralj na Be¬ tajnovi.” Klub dela vse pripra¬ ve, da se izvrši spominska sloves¬ nost na čim lepši način in da bo dostojna namena in chicaških Slo¬ vencev. Vse potrebne podrobnosti bodo 1 pravočasno objavljene v “Prole¬ tarcu. Eventualna pojasnila daje klub drage volje. Filip Godina, tajnik. VSI TISTI, kateri so naročili “Družinske Ko¬ ledarje” pred 16. oktobrom in do sedaj še ne prejeli, naj nam to ta- kaj naznanijo, da bodemo videli, ako se jih je kaj izgubilo. “suhih.” Njih pravnik Arthur McCoicl prosi mayorja, naj vzame točilno dovoljenje 102 gostilničar¬ jem, ki so prekršili navedbo o ne¬ deljskem zapiranju, in Če se to zgodi, hočejo .zahtevati, da se za- pro še ostali salooni. £ Cankarjev “Kralj na Betajno¬ vi” se uprizori prvič v Ameriki dne 28. novembra v Narodni dvo¬ rani. jev pri katerih je po ena tiskana pola narobe vezana, oziroma praz na. Ako je kdo dobil kakšen tak skažen koledar, naj nam gs takoj pošlje nazaj, nakar mu v zameno pošljemo dobrega. Koledarjev bode kmalu zmanj kalo. Kdor ga hoče imeti, naj si ga nemudoma naroči, ker pozneje ga ne bode mogoče dobiti za no¬ ben denar! Upravništvo. Edina slovenska Husova slav¬ nost v Chicago bo dne 28. novem¬ bra u Narodni dvorani. * V Chicago hočejo zapreti 2254 saloonov. To je namreč zahteva TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. Naš “Družinski Koledar” je izšel. Da ne bo nepotrebne¬ ga povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 cen¬ tov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex- nresu. Tudi letos bomo po expre- su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačkmo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem nazna¬ ni, koliko je plačal expresa, na¬ kar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, na!j ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko naj manj e en ti¬ soč več prodali, ako bi jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporo¬ čamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vas, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje; plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬ nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker dru¬ gače bi se zbalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. POROČILO O RAZPECANIH ZNAMKAH J. S. Z. v mesecu septembru 1915. Razdeljeno: Država Mesto Ark. Hartford .. Ft. Smith c rt N 15 26 15 rt P Oolo. Ind. ( ( Kans. lis. Chicago 20 . 25 “ La Salle . 29 “ Staunton. 14 1 ‘ Chicago 6. 100 “ Springfield. 48 ‘ 1 Nokomis. 40 “ Virden. 10 “ Panama. 12 Pueblo. 10 Gary. 100 Clinton. 5 Skidmore. 10 Carona. 11 Ringo. 30 Franklin. 25 Gross. 16 Stone City . 13 Fiontenae ... . 9 Klein. 21 E. Helena . 20 Bear Creek . 26 Red Lodge . 25 Detroit 61 . 90 Cliisholm. 5 Virginia . 6 Portland. 10 Neffs .. 12 Cleveland 71 . 100 Cleveland 27 . 30 Steubenville. 15 Bellaire ... . 13 Barberton. 15 Voungstovvn 18 . 30 Reading. 15 N. S. Pittsburgh. 100 S. S. Pittsburgh. 20 Sygan. 20 E. Pittsburgh. 50 Herminie 63 . 11 Farrel. 30 McKees Rocks . 20 McKeesport. 20 Clairton. 15 New Brighton . 40 .... 39 - 8 - 8 .... 5 - 9 _ 58 West Allis . 20 10 Mont. Midi. Minn. C l Oreg. Ohio 10 10 Pa. 45 Vis. Large. Garrett . . . . W. Newton . Primrose . . . Ellsworth . . . jMilwaukee 9 Kenosha 137 50 Wvo. Kenosha 11 .. ,25 - 32 8 .... 21 3.05 3.05 Rock Springs . “ Cumberland. “ Cambria. T. Rebosh org 3. P. Kuffner org. 100. M. Hegji org. 60. . N\ Pavlov org. 122.. 3tbin Kristan refund....;. _ _ Skupaj.1.1590 60 30 $367.74 $79.50 $79.77 $208.77 o -rt o P 3.00 5.20 5.00 10.30 2.80 21.00 9.60 8.00 . 2.00 2.40 2.00 20.00 1.00 2.00 2.20 6.00 5.00 3.70 2.60 1.80 4.20 4.00 5.20 5.00 18.00 1.05 I. 32 2.00 2.40 22.00 6.00 3.50 3.30 3.00 6.00 5.28 20.00 4.00 4.00 10.00 4.20 6.00 4.00 4.00 5.00 8.00 9.80 1.60 1.60 1.00 1.94 II. 60 4.00 10.00 5.00 6.50 1.60 4.20 2.00 .25 8.60 11.00 10.00 2.05 rt o O rt S 2.05 13.90 .50 5.25 13.90 .50 5.25 5.70 4.60 4.50 .55 .50 5.70 4.60 4.50 .72 .50 10.75 10.75 20.50 20.50 7.65 7.65 N 1.50 2.60 2.50 7.40 1.40 11.00 4.50 4.00 1.00 1.20 1.00 10.00 .50 1.00 1.10 3D0 2.50 2.10 1.30 .90 2.10 2.00 2.60 2.50 9.00 .05 .60 1.00 1.20 12.00 3.00 2.00 2.00 1.50 3.00 3.78 10.00 2.00 2.00 5.00 3.10 3.00 2.00 2.00 3.50 4.00 5.90 .80 .80 .50 1.04 5.80 2.00 5.00 2.50 3.30 .80 2.10 2.00 .25 8.60 11.00 10.00 Znamk na roki dne Znamk dobljenih v 1. septembra. 391 septembru.1800 Razpečanih v septembru. 2181 .1590 Na roki dne 30. septembra. 601 Izjemnih znamk na roki dne 1. septembra. 149 Dano klubom . 60 Na roki dne. 30. septembra. 89 Dualnih znamk na roki dne 1. septembra. 58 Dano klubom . 30 Na roki dne 30. septembra. 28 Pond zvezne tiskarne. Redni mesečni prispevki od 1590 čl..$79.50 Prispevki kluba št. 60. 5.60 Prispevki kluba št. 122. 11.00 Oddano blagajniku tega fonda. .$96.10 Tajništvo J. S. Z. -VELIKA PONUDBAH Sprcdoi del Nebo skatijice vreden £c. v gotovini Celi kupon vreden h cesta v gotovini Celi fccpoai in sprednji d«li »kutljic imajo iato ▼rednost. Sojih talko izmenja za gotovino ali vredne predmete. (Ta pogodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Loniiard Co., Inc., New York Est. 1760 Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. Dr. Richfer’s Pain Expelier za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi lo « zavitku, kot vam kaže ta slika. vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, s*, pa naročite si nv ravnost od F. Ad. Richter & 6o. 74-80 Wasliington Street, New \York, N. Y. CARL STROVER Attorney at Lavv Zastopa ta vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. IVASBINGTON STREO CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. .adnavniika preiskava brezplačno—p*» četi je le zdravila 1924 Elue Illaai Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 8 p«, pol.; od 7 de 9 zvečer, izven Chieagr živeči bolniki naj pišejo slovensko. JT. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv* vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. S7S9 W. 26th St., Chicago, Ui Tel. Lawndale 1781 PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, QI Socialistične slike In kart«, “Piramida kapitalizma”, t slo¬ venskim, hrvatskim in angleški* napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15s; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vse kraje svetal INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio MODERNA KNIGOVEZNTCA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje mamo naročila tudi izven mesta, Imamo modeme stroje. Nizk* cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, DL a PROLETAREC TRIMESEČNI RAČUN J. S. Z. od. 1. julija do 30. sept. 1915. DOHODKI: Julij: Prenos iz junija..$422.68 Članarina . 362.65 Kampanjski fond za 1916. 42.40 Znaki.. 16.50 Literatura. Člansko* knjižice 2.00 .86 $847.09 .$422.84 Avgust: Članarina . Kampanjski fond in naroč. 1 za 1916 . Znaki.. Članske knjižice . 4.38 Literatura. 5.25 44.07 4.00 .$334.72 $480.54 September: članarina . . ... Naročila za časop. in kamp. fond . 22.30 Znaki . 6.33 Literatura . 1.10 članske knjižice. .54 E. K. povrnil za pot. stroške. . 10.00 /alo v jezero s površino 19 štiri¬ jaških milj, ki ga obsega nasip, združeno brodovje vsega sveta. Zgradba te velike stavbo pome¬ ni veliko za amerikanski zapad in za vso deželo sploh, ker .ji bo pri¬ dobil stotine in tisoče štirijaških milj zemlje, ki je morala ostati doslej zapuščena in neplodna. — Nasip Arrotvrock, ki je ogromen v svoji velikosti, je vendar samo eno velikih inženirskih del, ki se¬ stavljajo načrt za osuševanje Združenih držav. Farmarji v Idaho mislijo, da bo mogoče obdelavati z uspehom velike plohe zemlje, ki jo bo osušil velikanski nasip, s čemer se bo znatno zvišala gmotna uspešnost ne samo cele države Idaho, tem¬ več tudi tisoče posameznih far- marjev v tej državi. Skupaj dohodki . IZDATKI: $374.99 .$1,702.62 Julij: Stranki za članarino..$139.87 Plače . ^ . 17.90 Poštnina . 11.00 Zvezni tiskarni . 154.75 Pomota v doh. od kluba št. 92. . 25.00 Uradne potrebščine. .85 Razno. 11.00 $360.37 Avgust: Stranki za članarino.$194.14 Plače . 40.00 Poštnina . 12.00 Literatura . 1.50 Zvezni tiskarni .131.70 Kampanjski fond 1916—stranki 63.06 Uradno potrebščine . 5.45 Razno. 6.00 $453.85 September: Stranki za članarino.$159.17 Plače . 62.00 Poštnina . 12.45 Zvezni tiskarni . 96.10 Agitacija in potni stroški. 50.00 Tiskovine . 6.50 Uradne potrebščine . 11.78 Izmena čekov. .30 $398.30 Dohodki .$1,702.62 Izdatki.1,212.52 99 let ječe. Policijski sodnik Ed. Wil^iams v Muskogee,01da.,je obsodil Creek Indijanko Mandy Simon na 99 let ječe ter 1,000.000 dolarjev glo¬ be. Že več let je dajala vsak teden ondotncmu policijskemu sodišču obilo posla. Williams je izjavil, da je odmeril tako visoko kazen, ker ne želi, da bi prišla še enkrat na prosto. “Mandy je bila že leta naravnost sramota za Muslco- gee”, je rekel Williams, “ter je s svojo pijanostjo vedno povzro¬ čala sitnosti. Bila je skupno go¬ tovo 15 let v ječi. Raditega naj preživi ostanek svojih dni v ječi.” Ampak zaradi pijanosti in sitna- renja dosmrtna ječa — to je tudi prečudna justica. rij, ki jih je storil kot posredova¬ lec pri dajatvah za armado. Tudi Italija čuti vojno. “ldea Nazionale” priuaša po¬ memben članek o potrtosti na ita¬ lijanskem finančnem trgu, na ka terega vplivajo zlasti te-le okoli¬ ščine : 1. Izostale so denarne pošilja- tve, katerih je bilo jako mnogo iz inozemstva od strani izseljencev; ti izseljenci so se vrnili in živijo po večini ubožno. 2. Tujski promet je popolnoma prenehal. 31 Velika je potreba uvoza iz inozemstva, izvoza ni. 4. Raznega blaga se porabi več nego poprej, zmanjšala pa se je produkcija raznih izvoznih pred¬ metov, oboje radi vojne. 5. Italijansko blago se prodaja preko Švice in se italijanski kre diti takoj inkasirajo, doeim je Italiji nemogoče svoje kredite od¬ tegniti iz Avstro-Ogrsko. 6. Nekatere vrste blaga se hi tro jnakupavajo za dolgo dobo. 7. Povišalo se je kroženje papir¬ natega denarja, kar se spočetka vojne radi kovinske rezerve ni občutilo tako, kako sedaj. V blagajni dne 30. septembra.$ 490.10 IMETEK: V blagajni dne 30. septembra.$ 490.10 Fond zvezne tiskarne. 4,107.11 Klubi dolgujejo zvezi... 119.72 Posamezniki dolgujejo zvezi. . 78.64 Skupaj .$4,795.57 Inventar .. 150.00 $4,945.57 DOLG: Zveza dolguje Narodni tiskarni .$ 25.87 Mich. državni organizaciji... 33.50 Stranki za fond 1916. 13.00 Klubom kredit. 8.40 Skupaj dolg .$ 81.77 IMETEK .$4,945.57 Dolg . 81.77 Čisti imet,ek dne 30. septembra.$4,863.80 Frank Petrich, tajnik. Za nadzorni odbor: M. Maurich, s. r. D. Ekonomoff, s. r. VISOK NASlt?. Ako sliši človek v sedanjih ča sih kaj o nasipih, pomisli nehote na vojno. Tam so sedaj nasipi in jarki zelo važne reči. Vojaška tehnika se z n j fini ukvarja na vse mogoče načine, kajti vojna na prostem polju, s samo porabo na¬ ravnih zavetij, je vpričo moderne¬ ga orožja skoraj nemogoča. Toda če se govori o naj višjem nasipu na svetu, gre vendar za ne- i kaj drugega. Pred nar dnevi je namreč pra¬ znovalo prebivalstvo države Idaho v glavnem mestu Boise dovršitev tega najvišjega nasipa na svetu. Nasip Arrotvrack je zgrajen pre¬ ko reke Boise ter je visok nad 348 čevljev in uspeh desetletnega dela. V temelju je 240 čevljev debel, dočim je zid na vrhu le 16 in dolg ' 1060 čevljev. Ta velikanski nasip tvori nov člen v veliki verigi osu¬ ševalnih nasipov, ki jih je zgradi¬ la zvezna vlada v svrho pridobitve suhe zemlje v obsežnem severo- zapadu. V onih krajih se bo radi tega znatno zvišala uspešnost po¬ ljedelstva, ki bo imelo na razpo¬ lago več dobre zemlje. Velikanski rezervar za nasipom se razteza v daljavo 18 milj. Osu¬ šiti more kotlino, ki pokriva 2610 štirijaških milj. Tu bi lahko pla- Največja menica. Največja posamezna menica (ček), ki je bila kdaj izdana tej deželi, je bila pač ona za 65 papirjev, ki jo je izdala tvrdka miljonov dolarjev vrednostnih Kohn, Loeb & Co. v plačilo te svotc a splošno amortizacijo 4 J /£ odstotnih bondov (vrednostnih papirjev) Pensylvanske železn ee. Te honde je kupila pred neka časa tvrdka Kohn, Loeb &. Co zvezi z neko družbo, nakar so bi pokupljeni od občinstva. Menice, ki so jih dobili v plačilo, so nalo žili bankirji v National Bank of Commerce v New Yorku. Revolucija v Guatemali. V New Orleans je prišlo poro čilo, da je v republiki Guatemaia izbruhnila revolucija in da se vrše hoji v treh državah San Marcos, Huehuetanog in Petenu. V teh srednjeameriških in južnoameri¬ ških državah prihajajo revolucij od časa do časa neizogibno kakor vremenske izpremembe. N&jzna čilnejše na njih pa je to, da svet skoraj nikdar ne izve, -zakaj je nastala taka revolucija. Kadar bi kakšen “general” rad postal predsednik, si ustanovi “revolu cionaren odbor”, zasede kakšno uradno poslopje, pa se pričile “re volučija”. Stvarno pa vse te re' volucije ,ne izpremene ničesar ne v političnem ne v socialnem po gledu. Neverjetna bestijalnost. V Prignitzu na Vzhodnem Pru¬ skem sta iiiiela zakonska Peschau 21 let svojega sina v kleti zazida¬ nega. Sosedje so sicer o tem strašnem slučaju pripovedovali po okolici, a nihče ni upal tega naznaniti oblasti. Končno je le so¬ dišče izvedelo za to govorico ter poslalo v hišo komisijo. Našla je 901etnega starčka in 861etno nje- ovo ženo, ki sta povsem mirno pripovedovala, da je njun 461etni sin “divji”, vsled česar je zazi dan in dobiva hrano skozi malo li¬ no. Komisija je nesrečneža našla v groznem stanju, podobnega bolj medvedu kot človeku, vendar je videti, da se mu je šele v 211etnem zaporu omračil um. Čevlji iz papirja. Že začetkom avgusta se je vrši¬ la pri dunajskem domobranskem divizijskem sodišču kazenska ob- avnava proti Adolfu Neuronu, li- ferantu čevljev za armado. Sedaj je bil Neuron obsojen na 15 let težke ječe, ker je prodajal- vojni upravi čevlje — iz papirja. Jamski mož. ■V gozdu pri Fuentorrabiji na Španskem so našli finančni straž¬ niki 3 Olet starega moža, ki je bil oblečen samo v živalsko kožo. Takoj jo zbežal v svojo votlino pod skalo ter vhod zabarikadiral. Financarji so vdrli v brlog, kjer so prijeli tega uprav predpotop¬ nega človeka z dolgo brado in lasmi. V brlogu je imel ležišče iz mahu ter lcamenito sekiro. Živel »pil Največja slovanska tiskarna v Ameriki je == Narodna Tiskarna— 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, 11«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni itel.it 15 piki:® ffsničn jbnosti jirsko k to bi POZOR! Kadar se nahajate v gostilni davek ftSU s ' yva, ki IČloveši 1 in nj< Lvjiiin. lo vel 3 pristne pijače 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, ki m sijo na steklenici napis imported, in to so A. Honvat Importirani Brinjevac, Slivovec, Tropinovec, Grenko V no in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva i samostojna, ki importira žgane pojače in zelišča nara' nost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Ho - watovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califo nijskega rudečega vina in iz najzdravejših zelišč ter nai kriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravji Kavno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete slab žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico te] grenčeca vsem. ;iva de e bi bi A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. J£ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. prv jj » ♦ ++++■ s ® tol I vsem potrebo (delo! liski le sev ir ;ij za si olnoma v< Ukoriš' io nem ližem p; drag spravi tjoča telikaii ati tali iibrez i: Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 je bilo pred boleznijo. Prvič si , 99099&00&0&&Q&00909&9&»&0&&90i mora vsa nečistoba odstraniti iz JOHNSTOVVN, PA. ***** želodca, vse kar gnjije in razpada in zastruplja kri. Poskusiti bi mo¬ rali Trinerjevo ameriško grenko vino. Naredilo bo več za vas kot samo sčistilo truplo; učvrstilo bo vaše prebavljalne organe in ne bo dovolilo, da postanete zaprtji ali izgubite moč in energijo. To sšišče nje in ojačen je telesa vam bo pri¬ neslo zdravje in zadovoljnost. Po lekarnah. Cena $1.00. Jos. .Triner, izdelovalec, 1333 — 39 $-o. Ashland Ave., Chicago, IH. Otrpelost mišic se - kmalu odpra¬ vi, če se poslužite Trinerjevogr linimenta. Cena 25 in 50c., po po¬ šti 335 in 60 centov. PORABA MUNICIJE NEKDAJ IN SEDAJ. Goljufiv mestni glavar. Sodišče v Satmaru na Ogrskem je obsodilo že večkrat omenjene¬ ga mestnega poglavarja (načelni¬ ka policijske oblasti). Tankocvja zaradi podkupovanja, izsiljevanja in zlorabe uradne oblasti na eno leto ječe in na izgubo službe, v preiskavi je pa tudi zaradi golju- Še leta 1870 do 1871 ni nemška artilerija, ki je tedaj daleč nad- kriljevala francosko, tekom ene bitke izstrelila več nego 200-kfat iz enega topa. V rusko-japonski vojni se je ta poprečna poraba več nego podvojila. V vsej vojni leta 1870 do 1871 je nemška arti¬ lerija izstrelila okoli 817,000 gra¬ nat in sicer 479,000 na francoške trdnjave in 338.000 na kopno. De¬ seti del ravnokar omenjenega šte¬ vila odpada na boj pri St. Priva- tu, kjer je bilo porabljeno največ¬ je število granat v vsem času voj¬ ne. V rusko-japonski vojni, ki je Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri ki je: “INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Revievv, 341 E Ohio St., Chicago, 111. VRNIMO SE! 'rocme '-in k laii K V lekarnah JLOtJIS RABSEL modelno urejen salun n 460 GRAND AVE., KENOSHA, Vit Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. H in od 8—JO P. M. V sredo in n« deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lawndale 699« Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in poini zdravja in. življenja, in ko si bil v svesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežehiu zra¬ ku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje pre¬ bavne organe, da preprečimo zabasanost in nje po¬ sledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opa¬ zimo nered, ne pozabimo na !*d ^ po; Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino EDIX1F» BiTTER-WlNE TRINEROVO horke vino br JOSEPH TRINER *> 6-622 S-AshUrtd Avt CHiCArn. ill- To zdravilo je jako važnega pomena, ker po-- spešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. - £ na 2lt Pa mi To zdravilo tudi PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, i OKREPČA PREBAVNO-MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju nepriiik, ter vseh dru¬ gih enakih boleznih. , Cena $1.00 Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev¬ matično ali nevralgično Cenh 25 in 50e, po pošti 35 in 60e. JOS. TRINER Chicago, Dl. sp, mje se N Si N Sl j i, i Jati S Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. V le