Leto XXIII 27. februarja 1989 Številka 1-21J18-219 Najboljši delavci v letu 1988 TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO: Živko BOJIĆ, Alojz BLATNIK, Milan HODNIK, Vasilije LEJIĆ, Franc MIKLIČ, Milan MARIČ, Anton VIDMAR, Čedo VASIČ TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA: Husein BAJREKTAREVIČ, llijaz DURGUTOVIČ, Hasan MAHIČ, Ciril ŠPOLJAR, Hilmija ZENKIČ TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO: Sead BEKONJIČ, Milan KUJADIN, Franc KVARTUH, Ivan PEREMIN, Valentin TOMAŽIN TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB: Drago TODOROVIČ, Miloš VOLAŠ, Remo MEHMEDOVIČ TOZD MKI: Mustafa SOFTIČ, Jože SAJE, Slavko ŠKEDELJ, Jože BURAZER, Mirko HOČEVAR, Alojz ŠUŠTARIČ, Janez KREGEL TOZD LESNI OBRAT: Alojz MATKO TOZD KERAMIKA: Nedo SIMIČ, Marijan MESAREK, Milan LAZIČ TOZD ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU METLIKA: Zoran ĐURIČ TOZD TOGREL: Jože KODRIČ glasilo kolektiva gip pionir novo mesto 2 Drugič nagrajenci Pionireke Po točkovnem sistemu, kjer so bili glavni kriteriji disciplina, inventivnost, gospodarnost in medsebojni odnosi, je bilo iz proizvodnih TOZD-ov nagrajenih 34 delavcev. Slavnostna podelitev je bila 25. januarja 1989 v modri dvorani s kratkim kulturnim programom. Nagrajencem so bila podeljena posebna priznanja in denarna nagrada 500.000,— din, ki jim jih je izročil član PO ing. Stojan Horvat. Vse nagrajence je pozdravil mag. Janez Gabrijelčič, ki je med drugim dejal: Družbenoekonomsko krizo, v katero je zašla naša država, iz dneva v dan bolj čutimo kot posamezniki in kot kolektiv, saj se ukvarjamo pretežno z dejavnostjo, na kateri se ekonomska gibanja odražajo celo bolj kot v drugih panogah. To nas sili, da smo bolj aktivni, da mobiliziramo ves svoj umski in fizični potencial in tako iščemo pot, ki bi nas čimprej privedla iz krize. Časi lagodnega življenja, brez večjih proizvodnih, poslovnih in razvojnih ambicij ter brez kakovostnega dela, so minili. S krizo se moramo spoprijeti z odgovornim in profesionalnim delom na vseh ravneh, ki pa mora biti tudi primerno cenjeno in stimulirano. Uspešna ali neuspešna delovna organizacija se razlikuje po tem, kako oziroma na kakšen način uporablja ogromno energijo in talent zaposlenih. Z namenom, da bi se tudi Pionir pridružil tem uspešnim organizacijam v gospodarsko razvitih državah, je izdelan tudi dolgoročni program »PIONIREKA«. Tretje tisočletje se namreč hitro približuje. Razviti svet drvi v to razdobje z novimi tehničnimi, tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami. »PIONIREKA«je program, ki nakazuje pota in načine, da se približamo dosežkom razvitega sveta. Je izraz iskanja nove identitete Pionirja in obenem mobilizacijski dokument vseh Pionirjevih delavcev s katerim hočemo dati, po eni strani vizijo pospešenega razvoja in boljšega jutri, po drugi strani pa prikazati zahteve in naloge, kijih moramo brezpogojno izpolniti, da bomo nakazano vizijo dosegli. Osnovni cilj in moto »PIONIREKE« je »korak pred drugimi« in to pri vseh poslovnih funkcijah, nalogah in aktivnostih. Ker je to dolgoročno zastavljena naloga, velja v prvi fazi za slovenske in jugoslovanske razmere. Glede na to, daje v sedanjih razmerah bistvenega pomena vključevanje na evropska in svetovna tržišča, pa velja v drugi fazi tudi za evropske in svetovne razmere. Ta korak pred drugimi tako zaenkrat pomeni v jeziku številk 5% nad povprečjem. Pomembno je, da se bomo od sivega povprečja izdvojili na vseh področjih, zlasti pa na področju kvalitete, inovacij, produktivnosti in znanja. To moramo delati kontinuirano in pri tem povezovati vse poslovne dejavnike v skladno in tvorno celoto, ki bo temeljila na dobrih medsebojnih odnosih, kvalitetnih odločitvah, predvsem pa na učinkovitosti. »PIONIREKA« terja od vseh nas odgovore na vprašanja: Kaj si naredil danes boljše kot včeraj? Koliko je tvoje delo, predvsem pa rezultati tega dela, letos boljše od lanskega leta? Kakšen je tvoj izdelek? Ali bi lahko bil še boljši? To niso vprašanja zaradi vprašanj, ampak resna vprašanja našega preživetja in razvoja, ki sijih mora postaviti vsak Pionirjev delavec sleherni dan. Menimo, da se že kažejo določeni dosežki programa »PIONIREKA« in projekta »PIONIREKA 1987« ter »PIONIREKA 1988«. Predvsem se nam zdi pomembno poudariti, da se ta program uveljavlja in gradi od zgoraj navzdol in tudi od spodaj navzgor. To smo dosegli s široko zasnovanimi akcijami, da smo z zasnovami in vsebino tega programa prišli do slehernega našega delavca. S pomočjo plakatov, z raznimi predavanji in sistematičnimi obvestili v našem listu smo delavce seznanjali, daje program »PIONIREKA« odprt dokument, ki bo uspešen le tedaj, če bo, razvojno gledano, sestavljen iz 4200 »PIO-NIREK«. Vsak delavec naj bi se torej vključil s svojimi sposobnostmi v gibanju. V tem smislu in z željo, da bi povečali zavzetost za boljše delo, smo tudi v prejšnjem letu organizirali celotno tekmovanje za izbiro najboljših delavcev v letu 1988. Po posebnem točkovnem sistemu, kjer so bili glavni kriteriji disciplina, inovativnost, gospodarnost in medsebojni odnosi, smo izbrali 34 delavcev, ki jih prav danes na tej slovesnosti razglašamo za najboljše delavce Pionirja v letu 1988. Reči moramo, da je bilo za tekmovanje veliko zanimanje, saj je za vsakega pionirjevca velika nagrada in čast priti v »zlato knjigo« najboljših delavcev delovne organizacije. Za koncept »PIONIREKE« pa je pomembno, da smo dobili istočasno z izbiro teh delavcev tudi 34 posebnih »PIONIREK«, ki predstavljajo obogatitev dolgoročnega programa; za nekoliko manj uspešne delavce pa tudi usmeritev in vzorec za boljše delo vnaprej. Precej uspeha smo imeli tudi pri razširjanju inovativne dejavnosti. Zlasti smo zadovoljni zato, ker se že kažejo znaki množičnosti. Medtem ko smo imeli v preteklih letih samo po nekaj prijavljenih inovacij, jih je bilo v letu 1988 kar 164. Menimo, daje to posledica povabila vsem delavcem, da sodelujejo pri ustvarjalnem procesu in da ta dejavnost ni rezervirana samo za visoko strokovni kader, ki dela v pripravljalnih službah. Na tehnološkem področju smo zasnovali posebno tehnologijo rastoče gradnje, ki jo je možno uporabiti pri gradnji različnih objektov. Pri tem smo v celoti upoštevali zahteve rastočega koncepta gradnje, ki naj zadovolji raznovrstne zahteve tržišča. Na kadrovskem področju smo pripravili projekt nenehnega izobraževanja vseh zaposlenih ter še posebej plan došolanja tistega kadra, ki nima ustreznih šolskih kvalifikacij. Prav tako so bile izdelane tudi osnove za nov način stimulativnega nagrajevanja. Precejšen odmev je imela »PIONIREKA« tudi v okolju, saj si je več delovnih organizacij ogledalo ta koncept prestrukturiranja mišljenja in delovanja v naši delovni organizaciji. Omenimo še to, daje v izvajanju že projekt »PIONIREKA 1989«, ki skuša poglobiti začeto delo v prejšnjih letih in začeti tudi nekatere nove prijeme v skladu z dolgoročno strategijo »PIONIREKE«. SPOŠTOVANI SODELAVCI! Po skupno določenih kriterijih ste bili izbrani za najboljše delavce GIP PIONIR za leto 1988. Izhajate iz različnih okolij, opravljate različne naloge in opravila, prišli ste iz različnih tozdov široko razvejane Pionirjeve organizacije; vsem vam pa je skupno to, da svoje delo opravljate odgovorno, predano in disciplinirano. S svojimi izkušnjami, zagnanostjo ter vrednotami ste gradili in še gradite visoko delovno moralo, ki je podlaga za uspešno gospodarjenje. Ob tej današnji drugi podelitvi priznanj in nagrad najboljšim delavcem Pionirja se vam vsem zahvaljujem in obenem čestitam za vaš dosedanji jjrispevek k razvoju Pionirja. Želim pa, da z vašim osebnim zgledom sejete še vnaprej uspešno delo in učinkovite delovne navade tudi pri svojih sodelavcih. A odd y o ti jo/u ed-vitii do.iovc/-v /rrat^/iado datavcJAm Za %% Ad/ra i/?* /rn&d Ti'atl'/m i jt>( All£l da Tjudi Aod&Zovo/t 2Ayo^Am ZsnOATjesrr) in Ta d/rt drl (J&TcS^rrl )/r> OfAaV )€.■) £ V o h& Zaj-jfofl/u^jć . ^Tovo/diUt jo&zdaar @ Tc2c/ djjj a Delavce, ki nam jih ni uspelo fotografirati zaradi tehničnih ovir, bomo predstavili v naslednji številki. Uredništvo 3 Kako smo gospodarili v letu 1988? Jugoslavija naj bi z novim letom dobila nov gospodarski sistem. Da bi bil uspešen, je treba pripraviti 40 novih sistemskih zakonov. Kdor se vsaj malo spozna na gospodarjenje, bo zlahka ugotovil, da bo za gospodarstvo in družbo zaradi zamud z zakonodajo prva polovica leta izgubljena. Gospodarskih tokov namreč ni mogoče spremeniti s pritiskom na gumb. Kako gre jugoslovanskemu gospodarstvu, stisnjenemu v oklep zakonodaje, pa seje lahko že vsakdo prepričal. Položaj gradbeništva je v zadnjem desetletnem obdobju močno oslabel (padec deleža v družbenem bruto proizvodu od 12% na 6%), pada tudi učinkovitost gradbeništva, tako v pogledu finančnih rezultatov kot v pogledu produktivnosti, odzivnost gradbeništva na tržne razmere pa je prepočasna. Z dolgoročnega vidika bo moralo gradbeništvo računati, da bo delež investicijske porabe na nivoju srednje velikih držav, in to v višini 20 — 25% neto družbe- tudi za napredek Pionirja. Optimizma ne smemo izgubiti. Mesec februar seje že skoraj končal, mi pa šele ocenjujemo rezultate poslovnega leta 1988 in postavljamo plane za leto 1989. Drugače pač v našem sistemu ne gre. Možnosti realizacije gospodarskega plana za leto 1988 so potrjene tudi z zaključnim računom, saj bruto realizacija presega letno planirano za 30% in je za 208% višja od dosežene v letu 1987. Če to primerjamo s stopnjo inflacije v Jugoslaviji za leto 1988 (254.1%), lahko rečemo, da smo poslovali zadovoljivo. Zaradi počasnejše rasti stroškov v primerjavi z rastjo realizacije ugotavljamo visoko nadplansko pokritje III in višjo rast pokritja III glede na leto 1987. S takšnimi rezultati bi bili lahko zadovoljni, če se ne bi zavedali nevarnosti visokih zalog in naše nizke akumulativnosti. Za rezultat po plačani realizaciji lahko rečemo, da ni v skladu s planskimi prizadevanji. Plan 1988 smo presegli samo s kategorijo celotnega prihodka (IND 108), še več pa s porabljenimi sredstvi (IND 122). Temu ustrezen je tudi dohodek, ki dosega samo 86% letno planiranega inje indeks njegove rasti glede na leto 1987 samo 255. Nekoliko slabša je tudi slika čistega dohodka. Čisti dohodek zadošča za pokrivanje skladov, čeprav ne v planirani višini. Planska prizadevanja ne opravičujeta tudi dosežena skupna poraba in akumulacija. Najvišji odstotek realizacije letnega plana akumulacije so dosegli v MKI (142,9%), najnižji pa v Togrelu (11.9%), Ljubljana (34.9%), Keramika (40.3%) in Lesnem obratu (40.6%). Likvidnost na ravni DO je bila zadovoljiva. Delež izvoza v celotnem prihodku je 4.4% in se je glede na leto 1987 povečal za 63%. Zaposlenost na osnovi delov- nih ur seje v primerjavi z enakim obdobjem leta 1987 zmanjšala za 7% in je za prav toliko nižja od zastavljenega plana. Število efektivnih ur seje zmanjšalo le za 2%, kar je manj kot število zaposlenih, kar kaže na boljšo izkoriščenost delovnega časa. Delež nadur seje zmanjšal za 57%, delež izostankov pa za 4%. Ocenjujemo, da so doseženi rezultati poslovnega leta 1988 rezultat boljše delovne storilnosti, inflacijskih dejavnikov ter drugih vplivov. Glede na dosežene poslovne rezultate pa predlagamo za leto 1989: — pospešiti prodajo in znižati zaloge gradnje za trg — povečati akumulativno sposobnost — racionalizirati porabo na vseh področjih — skrb za izboljšanje kadrov in motiviranosti za delo — povečati učinkovitost dela in poslovanja v smislu programa PIONIREKA. Ekonomski biro Tabelarični prikaz doseženih poslovnih rezultatov po tozdih: nega proizvoda. Potreba po prilagoditvi tržnim razmeram pa bo silila gradbena podjetja v razvoj podjetja tipa zahodnoevropskih podjetij. Uveljaviti bi morali večja podjetja z močno tržno orientiranostjo, s prevladujočim inženirskim znanjem in močno finančno podporo ter manjša podjetja za izvedbo posameznih vrst del in manjših objektov z visoko stopnjo ekonomičnosti in učinkovitosti. Izboljšanje ekonomičnosti gradbenih podjetij družbenega sektorja bi morali iskati tudi v kooperaciji s privatnim sektorjem. Celotne gradbeniške kapacitete bi kazalo zmanjšati vsaj za 20%, predvsem z organizacijskim razvojem in v manjši meri z investiranjem v kapitalno zahtevne tehnologije. Gradbeniki so še vedno optimisti. Pričakujejo, pravzaprav že beležijo povečani priliv naročil pri investicijskih delih v tujini. Reforme naj bi jim tudi doma naklonile živahnejšo investicijsko dejavnost, razen pri stanovanjski gradnji, dokler ne bo ta podprta z ustreznimi ukrepi. Ne nazadnje gradbeniki opozarjajo, da je gradbeništvo pomemben ekonomski faktor, predvsem z vidika multiplikativnih učinkov na celotno gospodarstvo, vendar pa kot panoga ni učinkovita pri vplivanju na tekočo ekonomsko politiko. V leto 1989 smo pionirjevci krenili s trdno voljo, da se ne bomo borili samo za obstoj, ampak PRIMERJAVA NEKATERIH KAZALCEV MED TOZD v 000 din Celotni prihodek Dohodek * Akumulacija Akumulac. v dohod. Znesek % real. Znesek % real. Znesek % real. % akum. % real. na plan na plan na plan v doh. na plan I,—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 I—XII. 88 Novo mesto 42,017.602 79,4 10,215.862 62,1 999.951 46,9 9.8 75,4 Ljubljana 28,788.304 67,4 8,146.248 71,2 783.622 34,9 9,6 49,0 Krško 35,945.743 118,6 9,243.528 79,5 483.683 42,2 5,2 52,5 Zagreb 26,792.156 167,5 5,196.058 82,6 46.852 3,9 0,9 4,8 MKI 60,198.514 141,9 18,587.705 103,5 2,112.110 142,9 11,4 139,0 LO 6,751.665 116,0 2,217.153 90,9 88.686 40,6 4,0 44,4 PB 2,957.958 108,7 2,019.133 90,1 106.985 53,7 5,3 59,6 Togrel 8,617.544 92,2 2,716.968 79,4 58.677 11,9 2,2 15,3 Keramika 3,533.790 82,6 1,508.813 74,4 73.518 40,3 4,9 54,4 Metlika 3,124.136 114,2 1,282.330 94,9 102.138 101,5 8,0 108,1 TKI 7,542.053 136,2 4,063.191 125,6 381.311 107,8 9,4 86,2 DSSS 7,152.838 107,2 4,774.529 96,2 51.363 — 1,1 — Inž. Sarajevo 4,850.692 172,5 782.903 249,0 256.086 241,6 32,7 97,0 DS DS 4,178.955 108,0 979.154 78,8 — - — — DO 242,451.950 108,1 71,733.575 85,6 5,544.982 56,3 7,7 65,3 DS IB 739.650 95,8 737.926 95,8 17.155 96,3 2,3 100,0 * V akumulaciji so zajeti: PS, RS, skladi za ostale namene Hi i v 18. marec— J—~-------- *.v. - dan žena .V.| | Vsem delavkam in sodelavkam želimo ob njihovem prazniku obilo sreče in delovnih uspehov. m .v/ fff I I Uredništvo ■ m 1 i i # 4 nanisifržjinfra Maketo trga Vladimiija Iljiča — Lenina si ogledujejo predsednik vlade SZ Rižkov, direktor ZVI Skrinski, direktor moskovske partijske organizacije Zajcev in ostali. (Rižkov tretji z leve, ob njem Skrinski in Zajcev) Uspeh Pionirja v Sovjetski zvezi Projektantska skupina, ki jo je vodil dipl. ing. arh. Miško Šibila je zahtevno in obsežno nalogo izdelala v dogovorjenem roku in v zadovoljstvo naročnika. Razen grafičnega dela projekta je bila izdelana tudi izredno uspela maketa kompleksa. Naročnik je projekt z maketo predstavil strokovnim in gospodarsko političnim institucijam v Moskvi. V veliko zadovoljstvo Pionirja in našega partnerja Kovinotehne so bila mnenja strokovnjakov in politikov zelo ugodna. Revident: projektantska organizacija Mosprojekt in moskovski mestni arhitekt sta idejno rešitev odobrila. Številni vladni, mestni in partijski funkcionarji so idejno rešitev pohvalili in ji zaželeli čimprejšnjo realizacijo. V knjigo vtisov, kije spremljala maketo na poti po Moskvi, so vpisane številne laskave besede in želje za realizacijo. Rezultat uspešne predstavitve in odobritve idejne rešitve je naročilo za izdelavo projektov prvih dveh objektov: pokriti bazen s športno rekreacijskimi prostori in zdravstveni dom Zavoda, ki so se ga projektanti že lotili. Z naročilom za izdelavo projektov sije »Pionir« praktično zagotovil tudi izvedbo objektov, kar pomeni, da je »Pionir« dosegel nov uspeh v Sovjetski zvezi, saj bo poleg izvajalskega in organizacijskega znanja prodajal tudi znanje projektantov. jr Gradbeno industrijsko podjetje »Pionir« iz Novega mesta uspešno deluje na tržišču Sovjetske zveze že nekaj let. S kvaliteto in spoštovanjem dogovorjenih rokov si je z dosedanjim delom ustvarilo ugled solidne gradbene firme. V maju 1988 sta dolgoletna poslovna partnerja Zavod Vladimirja Iljiča iz Moskve in Kovinotehna iz Celja povabila G1P »Pionir« k sodelovanju pri izdelavi idejne arhitektonsko-zazidal-ne rešitve trga Vladimirja Iljiča - Lenina. Na trgu Vladimirja 11-jiča — Lenina v centru Moskve je najpomembnejši objekt spominski park Vladimirja Iljiča — Lenina z njegovim spomenikom in spominskim obeležjem mesta, kjer je bil ranjen. Na območju trga, ki se razprostira na območju enega najvažne- jših moskovskih križišč se razen kulturnega doma in stanovanjskih objektov s poslovnimi prostori v pritličju nahaja kompleks proizvodnih in poslovnih objektov ZVI. Zavod Vladimirja Iljiča želi rekonstruirati trg Vladimirja Iljiča — Lenina zaradi potreb zavoda in dela mesta v katerem se nahaja. Na območju trga želi zgraditi poslovno stanovanjski objekt, pokrit bazen z dvema teniškima igriščema in prostori za rekreacijo, stanovanjsko stolpnico, tehnološko razvojni center Zavoda, zdravstveni dom za potrebe Zavoda in okoliškega prebivalstva in podhod pod križiščem s trgovskimi in uslužnost-nimi lokali. Prva objekta naj bi bila zgrajena in odprta v počastitev rojstva V. I. Lenina. Izdelavo idejne arhitektonsko-zazidalne rešitve trga Vladimirja Iljiča Lenina je prevzel Projektivni biro GIP »Pionir«. GaoisiiMJDra 5 Zasedenost kapacitet A. Gradbena operativa: Tozdi stanje: februarja 89 Novo mesto 90% Ljubljana 90% Krško 102% Zagreb 105% Togrel 100% B. Tozdi zaključnih dejavnosti Tozdi stanje februarja MKI 100% Metlika 100% Keramika 85% Projektivni biro 100% Trenutna zasedenost vseh naših tozdov je glede na zimski čas zadovoljiva. Zavedajoč se stanja v našem gospodarstvu, zmanjšanje investicijske porabe, velike konkurence na jugoslovanskem tržišču smo maksimalno povečali komercialne aktivnosti tudi na tujih tržiščih. Uspešen razvoj poslovnih dogovorov v SSSR nam daje upanje, da bomo tudi v naslednjih mesecih v celoti zaposleni. Vsi delavci Pionirja pa se moramo v celoti zavedati svoje velike odgoyornosti, da bomo prevzete obveznosti kvalitetno, v dogovorjenih rokih in s čim manjšimi stroški realizirali, kajti edino dober poslovni rezultat nam daje možnosti za večje osebne dohodke in boljši življenjski standard. POVEČATI PRODUKTIVNOST, RED IN DISCIPLINO na vseh nivojih! Novojnesto, 17. 2. 1989 Član poslovodnega odbora: Milan Verček, dipl. gr. ing. Program dela za leto 1989 Obsežne naloge v zvezi z obveščanjem, kijih vsebuje ta program, bomo lahko in uspešno uresničevali le, če bomo vsi dejavniki v delovni organizaciji (TOZD, DSSS, IB in DSSS kot tudi posamezniki) pripravljali ustrezne in pravočasne informacije oziroma gradiva za objavo. Pozitivne izkušnje in še posebej viden napredek v zavesti ter hotenju po izboljšanju obveščanja delavcev s strani posameznih služb, vodilnih delavcev, vodij delegacij kot tudi vse pogostejše vključevanje posameznikov, novih dopisnikov dokazuje, da smo na boljši poti. V tem letu bomo pripravljali in izdajali redno glasilo PIONIR za sprotno učinkovito informiranje, po potrebi pa še OBVEŠČEVALEC. Vsebina bo naslednja: L Sprotno bomo poročali o gospodarjenju ter razvoju delovne organizacije in tozdov, DSSS, IB in DS DS. To mesečno poročanje bo zaobseglo podatke o celovitem poslovanju, doseženih uspehih, izpolnjevanju planov, finančnih zadev pa tudi o proizvodnih dosežkih v odnosu na gospodarski plan. Zadolženi: Ekonomski biro 2. Tako kot doslej bomo sprotno v vsaki številki poročali o vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti, odgovornosti delavca v delovanju samoupravnih organov. To bomo opravljali z objavljanjem izvlečkov iz sej vseh samoupravnih organov v OBVEŠČEVALCU. 3. O sprejemanju samoupravnih splošnih aktov bomo poročali sproti, v ta namen pa potrebujemo kratka zgoščena poročila, ki bi opredelila bistvo in namen posameznega sprejetega akta. Zadolžena: Šplošna služba 4. V sestavkih, ki bi morali biti objavljeni v vsaki številki, bo glasilo poročalo o doseženi storilnosti pri delu v tozdih in DO. Pri tem bomo analizirali vzroke za morebitno neustrezno storilnost, kot so: slaba organizacija dela, pomanjkljiva delovna disciplina, ve-liki izostanki z dela, bolniška itd. Če bo uredniški odbor dobil od ustrezne strokovne službe sprotne mesečne podatke, bo te podatke vsak mesec objavljal in jih komen-tarično obdelal. 5. Glasilo bo poročalo o poslovanju posameznih organizacijskih enot, TOZD, DSSS in IB. V ta namen potrebujemo kratka poročila z gradbišč in posameznih delovnih enot. Poseben poudarek pri takšnem poročanju bomo dali raznim oblikam združevanja dela in poslovnega sodelovanja, ki so razvite oziroma nastajajo v delovnem procesu. 6. Vsaj četrtletno bomo v glasilu objavljali poročilo o delovanju posameznih služb (služba varstva pri delu, služba za razvoj in organizacijo poslovanja, izobraževalno središče, kadrovska služba itd.). Zadolžene: zgoraj omenjene službe 7. Pisali bomo tudi o uveljavljanju delegatskega sistema, delovanju na novo izvoljenih delegatov in konferenc delegacij, uspehih in težavah s tem v zvezi. Zadolženi: Strokovne službe, samoupravni organi in DPO 8. V glasilu bomo dali večji poudarek življenju in delu delavcev na gradbiščih, pogojih za delo in življenju v posameznih domovih. 9. V glasilu želimo več pisati o naših odnosih med DO, TOZD, DSSS in KS, kjer živijo in uresničujejo del svojih ustavnih pravic naši delavci. Zadolženi: DPO in pristojne službe 10. Da bi spodbujali delavce k čim večji storilnosti, bomo uvedli rubriko, v kateri bomo predstavili najbolj uspešno brigado v preteklem mesecu, četrtletju, ki bo dosegla največji odstotek prekoračitve norm. Zadolžena: računovodska služba 11. Glasilo bo poročalo o delovanju in prizadevanju organizacijskih oblik SLO in DS, ki so razvite v DO in posameznih TOZD ter DSSS. Zadolženi: Referent za vojaške zadeve in Komite za SLO in DS 12. Glasilo bo poročalo o delovanju DPO v delovni organizaciji. Zadolženi: Nosilci zgoraj omenjenih dejavnosti 13. Poročali bomo o delovanju športnega društva in raznih drugih oblikah družbenega življenja, kulturnega udejstvovanja, oddiha in rekreacije. 14. Glasilo bo objavljalo morebitne kritične prispevke ali soočenja stališč in mnenj, ki bi jih morebiti v posameznih zadevah prejelo od delavcev, delovnih skupin ali DPO. 15. Glede na aktualnosti bomo program tudi med letom dopolnjevali in vanj vključili vse tiste naloge, ki se bodo pokazale kot potrebne. Odgovorna urednica KATJUŠA BORSAN TOZD Lesni obrat Tako kot v celotni lesni industriji imamo tudi v našem tozdu LO težave s prodajo izdelkov. Izdelki lesne industrije so v skupini artiklov, ki so med prvimi na udaru ob zmanjšanju kupne moči prebivalstva. Posebno pa še naši izdelki ki so v neposredni povezavi s številom novogradenj. Zaradi omenjenega smo v lesnem obratu začeli uvajati nove izdelke, ki seveda zahtevajo tudi nekaj nove tehnologije. Novosti se kažejo predvsem pri obdelavi ploskovnih elementov večjih površin na eni strani in pa pri vgrajevanju masivnih elementov na drugi strani. Masivni elementi oplemenitijo, olepšajo izdelek in s tem omogočijo prehod v višji cenovni razred. Tako imamo sedaj v našem proizvodnem programu harmonika vrata, preklopna vrata, sklopna vrata za klasične in zidne omare, drsna vrata, steno in pregradno steno. Z izdelki tega programa lahko zapremo vse vrste notranjih odprtin v stanovanjskih in poslovnih objektih, bolnicah in razno raznih domovih. S tem našim programom je danega projektantom pri projektiranju notranjosti posameznih objektov več maneverskega prostora, saj se z vgraditvijo izdelkov LO poveča funkcionalnost prostora, prostor se polepša in ne nazadnje se odmakne od ustaljenih klasičnih form in oblik. Poleg uvajanja novih programov je naša stalna in skupna naloga skrb za boljšo kvaliteto, saj se zavedamo, kje smo na področju kvalitete v primeijavi z najboljšimi slovenskimi pohištvenimi podjetji ali pa v primerjavi s proizvajalci iz dežel z razvito lesno industrijo. Pri teh prizadevanjih imamo cel kup problemov, med drugim tudi prostorske (lakirnica), denarne in ne nazadnje kadrovske. Franc Medle 6 rranpHin^nnrfa Kaj je značilno za uspešna podjetja v razvitem svetu? Na študijskih dnevih kadrovskih delavcev konec lanskega leta je dr. Štefan Kajzer predaval o povečanju učinkovitosti OZD. V tem prispevku podajamo del njegovega predavanja, v katerem opisuje značilnosti uspešnih podjetij v razvitem svetu. In kaj pravi dr. Kajzer, katere so značilnosti uspešnih podjetij? USMERJENOST V AKCIJO Usmerjenost v akcijo je ena najčvrstejših vrednot uspešne organizacije. Nadpovprečna podjetja jo dosegajo takole: — temelj organizacije so relativno avtonomne skupine 8—10 sodelavcev, občutek za uresničljivo, - vedno z resnico na mizo, več kot dva cilja hkrati nista smiselna, saj ne gre več za ciljno usmerjanje, osredotočeni so na zares kritične dejavnike uspešnosti, eksperimentirajo z novimi idejami in jih ne zavržejo takoj, — malo papirja, poročila na eni strani, top management vzpodbuja iskanje rešitev z oblikovanjem ad hoc projektnih skupin, preverjajo, ali so bile nove ideje uresničene in kaj se je zgodilo. BLIZU KUPCU Nadpovprečna podjetja se predvsem ukvarjajo z okoljem, s seboj pa le toliko, da so spodbuda na okolje čim hitreje in uspešneje reagirati. Zato so: usmerjena v dogajanje v okolju, do kupcev so izjemno zanesljiva (24-urni servis, stopnja servisa 99,5%), aktivno raziskujejo njihove potrebe in iščejo njihove probleme, - upoštevajo kupčeve izkušnje in predloge, sistematično se učijo od kupcev in drugih uporabnikov. PRODUKTIVNOST Z AKTIVIRANJEM SODELAVCEV Najuspešnejša podjetja so usmerjena v ljudi. Zavedajo se, daje smiselna izraba materialnih virov odvisna od ljudi in njihove afir- macije (nikakor le plače). Zato je pri njih težišče na: — osebnih stikih namesto anonimnosti, — velikem številu skupin za razvoj izdelkov in kvaliteto, — podjetjih v podjetju, — neprestanem oblikovanju skupnih vrednot (kulture organizacije) in ustvarjalne klime, — obsežnih informacij za vse, — identifikaciji sodelavcev z delom in izdelkom (ne več s podjetjem), — nemonetarni motivaciji (Ne zaposluj nikogar, ki dela le zaradi denarja). AVTONOMIJA, DECENTRALIZACIJA IN PODJETNOST Najuspešnejši izhajajo iz domislice, daje lepo le majhno, zato si prizadevajo za decentralizacijo vsega, kar je možno, in centralizirajo le tisto, kar je zares nujno. Pri tem: — vzpodbujajo fleksibilna podjetja v podjetju namesto ekonomike velikih količin, — posamezniki in skupine prevzamejo odgovornost in so za to tudi motivirani, - so usmerjeni (v samo (razvijanje novih izdelkov namesto količine za vsako ceno, dajejo priložnost podjetnim, si pomagajo z eksperti povsod tam, kjer je nujno, vzpodbujajo notranje tekmovanje. ENOSTAVNA STRUKTURA, MALO ŠTABOV Organizacija je lahko zares fleksibilna le, če je njena struktura enostavna. Zato ta pri uspešnih podjetjih temelji na: relativno majhnih, avtonomnih enotah, — oblikovanju projektnih skupin za reševanje problemov, ki presegajo določeno področje, namesto zapletenih matričnih struktur, majhnem številu koordinacijskih teles, namesto njih jasna odgovornost posameznika in skupine, — natančnem spremljanju majhnega števila ključnih dejavnikov, majhnem centralnem štabu in majhni upravi. OSREDOTOČENJE NA TO, KAR OBVLADAMO Najuspešnejši se (iz svojih in tujih izkušenj) zavedajo, daje razširitev dejavnosti v neznano, t. j. tja, kjer so tisti, ki to znajo, nevarno. Zato vztrajajo na: — koncentraciji moči na področje, kjer so najboljši, — ekspanziji tja, kjer dosegajo sinergijske učinke, — jasno izoblikovani identiteti podjetja. VODENJE Z VZOROM, TESNA POVEZAVA Z OPERATIVO Poslovodstvo najuspešnejših podjetij ni za oddaljeno »zeleno mizo«, temveč sredi poslovnega dogajanja. Zato — si poslovneži »mažejo roke« in niso le strategi, — so pretežno na tržišču, — ne delajo le »štabne « kariere. »DESET ZAPOVEDI« Temeljne vrednote — kulturo najuspešnejših podjetij v razvitem svetu je mogoče povzeti v nekaj osnovnih pravil obnašanja: usmerjenost v skupne vrednote (vsi vlečemo za isto vrv), — akcijska naravnanost, Pionirjev tozd Gradbeni sektor Ljubljana je prvič na Gorenjskem pridobil gradbena dela /ji izgradnjo Trgovske hiše v Zireh. Zavedali smo se, da smo prvič na tem območju in da moramo hitro in zahtevno delati. Zgradili smo objekt površine 1.528 m2, v katerem so poslovni prostori: banka, PTT, trgovina in ostali manj pomembni prostori. — tržna orientacija, — fleksibilna organizacija, — podjetja v podjetju, — priložnost podjetnim, — sproščen tok idej, — veselje do eksperimentiranja, — čim manj papirja, — osredotočenje na malo ključnih dejavnikov. Dr. Kajzer navaja tudi značilnosti manj uspešnih oz. neuspešnih podjetij, in sicer: — dolgotrajne analize, zapleteni odločitveni procesi, neskončne razprave, — načičkani izdelki, igračkanje ob ignoriranju potreb, — izostreni kontrolni sistemi, (predpisan) papirnati plaz, — centralna navodila in posegi, izogibanje eksperimentom, deklariranje za avtonomijo in decentralizacijo, — zapletene matrične strukture, veliko hierarhičnih ravni, veliko koordinacijskih teles, — diverzifikacija v neznano brez sinergije, konglomerati brez jasne identitete, vodenje »na daljavo«, odločanje za »zeleno mizo«, vse je predpisano ali — nič ni predpisano. IVAN ILIJANIČ Z dobro organizacijo vodje gradbišča tovariša Križmanič Rudija, pomočnika vodje Čepon Janka ter delovodij Perpar Slavka in Hutinovič Esada smo objekt postavili pod streho v rekordnem času — treh mesecih. S tako organizacijo in kvaliteto si želimo pridobiti še nova dela na tem območju. H1LM1JA ZENK1Ć, TOZD Ljubljana DELAVCI! Danes odpiramo novo rubriko »PISMA DELAVCEV«. Pišite nam, veseli bomo vaših vesti ali vprašanj, na katere bomo skušali 0dg0V0riti- Uredništvo [ Pisma delavcev »Pionir« prvič na Gorenjskem D=M~)lM]ra 7 Prodajalna z vodnjakom Kdor še ne pozna javnega lokala, v katerem je kot interni element osvetljen vodnjak, naj odslej ve, da je to primer v novi Pioniijevi industrijski prodajalni na Vošnjakovi ulici v Ljubljani. Zgradili smo jo iz dotrajanega garažnega objekta v pozni jeseni 1988. Projektno dokumentacijo prenove smo izdelali v razvojnem oddelku tehnične službe (odgovorni projektant Ignac Žbontar D.I.A.). Investitorje bil TKI, gradbena dela so izvajali delavci tozda LJUBLJANA, obrtniška in inštalacijska dela pa njihovi kooperanti. S prenovo smo uspešno zadovoljili tri osnovne pozitivne faktoije investicije. Prvič smo se z vsemi gabariti, materiali in obdelavami nevsiljivo vključili v arhitekturo neposrednega okolja v strogem centru Ljubljane. Drugič smo objektu dali bogatejšo vsebino in funkcijo. Tretjič objekt ne dela nič več sramote Pionirju in prodajalna zelo dobro posluje. Prodajalna obsega dva prostora: prodajni prostor velikosti 36 m2 z razstavnimi eksponati, z zastekleno izložbeno steno in z vodnjakom v tlaku ter večnamenski prostor (garderoba, arhiv, čajna kuhinja) velikosti 10 m2. Ponudba prodajalne obsega vse proizvode Pioniijevih tozdov od Keramike, Lesnega obrata, MKI, do proizvodov Togrelove betonske galantarije. Pri obnovi smo naleteli na suh vodnjak pod nivojem tlaka garaže. Vodnjak je krožne oblike s premerom 2,5 m in globok 3,5 m. Ustje vodnjaka smo nadgradili 30 cm nad tlak prodajalne, odprtino smo zasteklili in ga v notranjosti osvetlili z neonsko cevjo. Tako ohranjen in obnovljen kot magično oko priteguje poglede kupcev. Strešine so prekrite z opečnim bobrovcem. Fasadne stene so obdelane z demit oblogo v svetli oker barvi. Letvane obloge napuščev ter lesena okna in vrata so finalno obdelana s temnim betonom. Notranje stene in strop v prodajnem prostoru so obelani z jesenovo oblogo, finalni tlak je opečni tlakovec. V večnamenskem prostoru je strop obložen s smrekovim opažem, stene so klasično ometane, na tlaku je položen vinaz. Objekt je obnovljen v funkcionalnem, estetskem in fizikalnem smislu ter dobro služi svojemu namenu. TEKST: Ignac Žbontar, D.I.A. SLIKE: Darko Derlin, D.I.G. c Most preko Temenice v Prečni Zaradi dotrajanosti obstoječega lesenega mostu preko Temenice na cesti Prečna—Straža seje investitor SIS za ceste Novo mesto odločil za gradnjo novega mostu v neposredni bližini. Projekt so izdelali v Dolenjskem projektivnem biroju v sodelovanju z našim razvojnim oddelkom. Most je namenjen za lokalni promet na cesti Novo mesto—Prečna—Straža. Temu je prirejen gabarit mostu. Vozišče je široko 5,50 m, celotna širina mostu je 8,90 m. Most premošča Temenico v enem razponu dolžine 19,00 m, celotna dolžina mostu z oporniki pa je 32,0 m. Spodnjo nosilno konstrukcijo tvorita dva opornika, fundirana na pilotih O 100 cm. Razponska konstrukcija je ses- tavljena iz petih mostnih »I« nosilcev višine 1,20 m, ki so položeni v razmiku 1,70 m preko neoprenskih ležišč na opornike. Preko nosilcev je na mestu zabetonirana voziščna plošča. Skupaj z mostom je potrebno zgraditi cestne priključke na obstoječo cesto. Most z vsemi priključki bo zgrajen predvidoma do 30. maja. Glavni izvajalec del je Gradbeni sektor Novo mesto, izvajalec montažne konstrukcije pa Togrel. Nadzor nad gradnjo opravlja Razvojno raziskovalni center Novo mesto. Darko Derlink, dipl. ing. 8 BSfflšHMHrcl Delovanje delegatskega sistema v podjetju od tega za: din — osebne dohodke z vsemi obveznostmi 95,675.499 — stroški pridobljenih soglasij 67,272.907 — neposredni materialni stroški za delo 19,947.125 Stroški za delovanje so bili pokriti iz naslednjih virov: — iz proračuna občine 79,139.781 din ali 43% — ustvarjenih z lastnim delom 105,833.728 din ali 57% Skupaj 184,973.509 din Konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Novo mesto, ki jo sestavljajo delegacije tozda Projektivni biro, tozda TKI, DSSS, DS IB in DS DS v sodelovanju s samostojnimi delegacijami tozda Gradbeni sektor Novo mesto, MKI, Lesni obrat in Keramika in zaključna dela v gradbeništvu je na seji zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto dne 16. novembra 1988 postavila naslednja vprašanja, ki jih posredujemo skupaj z odgovori komiteja za družbeni razvoj in sekretariata za občo upravo občine Novo mesto. 1. Kaj konkretno je bilo storjenega za razbremenitev gospodarstva v občini Novo mesto v obdobju zadnjih šestih mesecev? Odgovor: Zbori občinske skupščine so na septembrskem zasedanju obravnavali stališča in predloge izvršnega sveta skupščine občine v zvezi z zahtevami po dodatnem razbremenjevanju dohodka, čistega dohodka in osebnega dohodka in sprejeli sklepe o konkretnem razbremenjevanju gospodarstva. Izvršni svet je realiziral vse te sklepe, poročilo o tem pa bo posredoval zborom skupščne na naslednji seji in sicer ob programu ukrepov za izvajanje družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—90 v letu 1989. 2. Katere konkretne pobude za razbremenitev gospodarstva je občina Novo mesto dala na republiški nivo? Odgovor: Izvršni svet skupščine občine je vse konkretne pobude za razbremenitev gospodarstva, ki so jih zbori občinske skupščine sprejeli, posredoval preko delegatov v skupščine SR Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Vse te pobude in odgovori nanje so bili objavljeni v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije št. 36, z dne 22. 11. 1988. 3. Na katerih postavkah so pri rebalansu proračuna občine Novo mesto za leto 1988 upoštevane zahteve za razbremenitev gospodarstva? Odgovor: Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) določa, da občini za financiranje splošnih družbenih potreb pripadajo naslednji dohodki: — davek iz OD delavcev, — davek iz OD iz kmetijske dejavnosti, — davek iz OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — davek iz OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, — davek iz OD iz avtorskih pravic, — davek na dohodek od premoženja, — davek na dobitke od igre na srečo, — posebni občinski davek od prometa proizvodov (do 31. 12. 1988 je občinski le še davek od prodaje rabljenih vozil, drugi davki od prometa proizvodov, ki so bili najmočnejši vir občinskega proračuna, so postali vir republiškega proračuna), — davek na promet nepremičnin, — upravne in komunalne takse, — denarni kazni, — drugi dohodki, določeni z zakonom (npr. prihodki za storitve upravnih organov). Natančneje so posamezni proračunski prihodki obrazloženi v obrazložitvi k odloku o spremembah odloka o proračunu občine v letu 1988 (gradivo z dne 18. 10. 1988 imajo vsi delegati). Iz navedene zakonske določbe in obrazložitve k spremembi občinskega proračuna za leto 1988 izhaja, da med viri občinskega proračuna ni davščin, ki bi vplivale na dohodek družbenega gospodarstva. OZD se sicer pri nekaterih davščinah pojavljajo kot zavezanke, vendar gre v teh primerih za »subsidiarno« davčno obveznost, torej obveznost, ki je sicer breme npr. nosilca intelektualne storitve. Z ukinjanjem občinskih davčnih obveznosti kot virov občinskega proračuna torej ni mogoče razbremeniti družbenega gospodarstva. Skozi različne sisteme, s predpisi natančno določenih davčnih olajšav, bi lahko govorili le o razbremenjevanju zasebnega drob- nega gospodarstva. Teh davčnih olajšav je bilo letos za 227 mio. din ali 21% skupaj odmerjenega davka od obrtne in poklicne dejavnosti. 4. Kolikšen je delež lastnih prihodkov v celotnem prihodku Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje? Odgovor: Ob ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto je bilo predvideno, da bo Zavod 40% sredstev potrebnih za njegovo delo dobival iz proračuna kot dotacijo za dela in naloge javno-upravnega značaja. Za ostala dela in naloge pa naj bi pridobival sredstva z neposredno svobodno menjavo dela in s prodajo storitev. V času delovanja Zavoda od 1. marca 1988 pa do 3. decembra 1988 so znašali skupni stroški za njegovo delovanje 182,895.531 din, /n RVS TOZD Na osnovi programa in na osnovi smernic predsedstva SRS smo ob koncu leta 1988 izvedli usposabljanje pripadnikov narodne zaščite in rezervnih vojaških starešin, predstavnikov družbenopolitičnega življenja in vodstva tozda, skupaj s člani NZ tozda Togrel. Samo usposabljanje seje pričelo z odredbo, ki jo je podpisal vodja obrambnih priprav tozda g. s. Krško dipl. ing. Zlatko Kuševič. Vse je potekalo v vojaškem vzdušju in strogo vojaško disciplino, to pa smo dosegli z zelo zanimivimi predavanji predavateljev iz TO Novega mesta. Po zelo zanimivem predavanju smo odšli na znano krško strelišče v »RORE«.Strelišče je bilo dobro organizirano, pritiskal pa je zelo ali 100% 5. Pri pripravi proračuna občine Novo mesto za leto 1989 naj se prihranki poskušajo doseči predvsem na področju upravnih organov, le-ti naj ob sprejemanju proračuna za leto 1989 predlože tudi konkreten program varčevanja. Odgovor: Izvršni svet je na seji 6. decembra 1988, upoštevaje interventno zakonodajo za splošno porabo za leto 1989 in sklepe občinske skupščine o racionalizaciji služb na področju splošne porabe, pripravil izhodišča za pripravo občinskega proračuna za leto 1989, v katerih je med drugimi vse proračunske porabnike pozval, da z zahtevki za proračunska sredstva dostavijo programe racionalizacij. Občinski upravni organi so že pripravili osnutek takšnega programa, ki bo skupščini dostavljen skupaj s poročilom o delu upravnih organov in predlogom občinskega proračuna za leto 1989, in sicer v februarju 1989. Horvat Franjo hud mraz, tako da nas je spominjal na partizanske boje v drugi svetovni vojni. No, kljub temu seje usposabljanja udeležilo 60 članov in z dobro disciplino je streljanje potekalo hitro in precizno. Streljali so s pištolo M 70 in M 57 na oddaljenosti 15 m v tarčo — silhueto. Rezultati so bili več kot odlični. S tem v zvezi lahko sklepamo, da je usposabljanje osnovna naloga komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ker le tako bomo dosegli osnovni namen varovanja, krepitev samozaščitnih ukrepov vsakega posameznika in poznavanje pešadij-skega orožja ter njegov namen in uporabnost. IVAN REPEC ( SLO — SLO — SLO ) Usposabljanje pripadnikov NZ nantsUMira 9 Nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita Pred vrati nove izobraževalne sezone je obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Zaradi vedno večje uporabe nevarnih snovi v tehnoloških procesih je prebivalstvo v svetu in pri nas vedno bolj ogroženo. Razmere nas silijo k stalnemu spremljanju stanja in k pripravam, da nas nesreče ne bi doletele nepripravljene. Da bi zapolnili vrzel v poznavanju nevarnih snovi, s katerimi se zelo pogosto srečujemo kot uporabniki ali udeleženci v prometu oziroma ob nesrečah in bolj zaščitili sebe in naše okolje pred njihovo nevarnostjo in škodjivostjo in s tem zmanjšali število nezgod, smo za leto 1989/90 pripravili na tozdu temo »Nevarne snovi in zaščita«. Tema je zanimiva tudi zaradi tega, ker bi se s podobnimi problemi in posledicami srečali tudi v morebitnih vojnih razmerah. Čeprav je v zadnjem času opaziti več skrbi za boljše in zdravju manj škodljivo okolje, ne toliko po zaslugi predpisov, ki urejajo ta vprašanja, temveč zaradi boljše obveščenosti in osveščenosti prebivalstva o posledicah uporabe in neveščega ravnanja s sredstvi za bujnejšo rast, hitrejše in učinkovitejše čiščenje, pranje, lažje delo nasploh ter pridobivanje novih snovi, izdelkov itd., pa moramo vendarle ugotoviti, da agresivna proizvodnja, nepravilno ravnanje s temi snovmi povzročajo kopico problemov pa tudi tragičnih posledic. Pri načrtovanju teme nisem imel v mislih zgolj vsebinskega vidika, kajti zato sta dve uri, kolikor naj bi predavanja oziroma razgovori v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih potekali, občutno premalo, pač pa zlasti vzgojnega, ki naj pripomore k izboljšavam na področju varstva človeka in okolja. O sestavi, uporabnosti in ravnanju z določenimi nevarnimi snovmi se namreč lahko poučimo iz navodil, opozoril proizvajalcev ali prodajalcev. V glavnem je povzročitelj takšnih ali podobnih nesreč človek, ki ali ne pozna njihovih lastnosti, še pogosteje pa v stiski s časom niti ne prebere navodil in ne upošteva opozoril, pa je nesreča tu. Številne nesreče kot da so tragične le tisti hip, ko se pripetijo oziroma zanje zvemo, potem pa zopet ravnamo, kot smo navajeni in ne pomislimo na posledico naše raztresenosti ali opustitve določenega zaščitnega ukrepa. Zato je bil moj temeljni cilj pri načrtovanju te tematike naslednji: — kratka predstavitev najpogosteje zastopanih nevarnih snovi v proizvodnji na delovnem mestu, v gradbeništvu, gospodinjstvu ter možnih nesreč z njimi, — seznanitev s temeljnimi varnostnimi in tehničnimi predpisi, ki urejajo uporabo, shranjevanje in transport nevarnih snovi in njihovih proizvodov, — varovanje človeka in okolja pred posledicami izdelave in uporabe nevarnih snovi ter shranjevanje oziroma uničevanje njihovih odpadkov, — vključitev v program DO oziroma TOZD za izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi, saj se veliko teh nesreč zgodi v prometu (prevoz plinskega olja itd.). Za organizatorje in izvajalce usposabljanja v DO, TOZD in krajevnih skupnostih bomo pripravili komplete prosojnic in diapozitivov ter krajši video film, da bo to najmnožičnejše usposabljanje v TOZD, ki ga lahko podkrepimo s sodobnimi ponazorili, dodali pa bi še animacijski prospekt. (Nadaljevanje drugič) IVAN REPEC r 'N Plan izletov v letu 1989 v.__________________________J Planinska sekcija pri SŠD Pionir Novo mesto je na svojem letnem sestanku dne 7. 2. 1989 potrdila naslednji plan izletov: 25 marec — TAMAR — PLANICA — ogled svetovnega pokala v smučarskih skokih 20. maj — SNEŽNIK 24., 25. junij — STOL, BE-GUNJŠČICA 27., 28., 29. avgust — ČEŠKA KOČA, KOČNA, GRINTA-VEC, KOKRŠKO SEDLO, KRVAVEC 9. september — 10. POHOD PLANINCEV SOZD GIPOSS - GORJANCI (MIKLAVŽ) 14, 15. oktober — IZLET V NEZNANO Razpis posameznega izleta bo objavljen v glasilu Pionir ali Obveščevalcu. ČLANARINA ZA LETO 1989: ČLANI 10.000,—din MLADINCI 5.000,— din PIONIRJI 3.000,— din Plačate lahko vodji sekcije Marku Remsu, DSSS — Tehnična služba, oddelek lastnih investicij (21-826 int. 207) po zgoraj navedenih cenah, ki veljajo do 30. aprila 1989. Po tem datumu bo PŽS določila višjo ceno članarine. Planinska sekcija S tem še niso izrabljene vse možnosti za čim širše seznanjanje delovnih ljudi in občanov o nevarnih snoveh in zaščiti življenjskega okolja, saj smo prepričani, da bo tema spodbudila še druge aktivnosti na tem področju (vaje ekip CZ), saj so nekatere v preteklosti zabeležile močan odziv. Z navedenimi ugotovitvami sem hotel spomniti na kompleksno in zahtevno reševanje ob nesrečah, o čemer pa vse do takrat, ko se pripetijo, premalo razmišljamo. Prepričan sem, da bo lahko dosežen vidnejši napredek pri varovanju človeka in narave le z množično vključitvijo vseh strokovnih in družbenopolitičnih dejavnikov v potrebne samozaščitne aktivnosti. Zato sem se odločil, da s temo o nevarnih snoveh opozorim širšo javnost, da ne bi zaradi nepoznavanja ali opuščanja nekaterih varnostnih in samozaščitnih ukrepov tako pogosto prihajalo do številnih nesreč, takih, ki zahtevajo življenja ljudi, ogrožajo okolje in s tem povzročajo ogromno gmotno škodo. Pionirjevi planinci na vrhu Triglava (foto: Rems Marko) D^DI^tr^flDra Smučali smo na Slovaškem Tudi igranja kart se ni manjkalo. Mladi so ob večerih prepevali. Na zaključnem večeru tudi kratek kulturni program, Martin je recitiral, predsednik sindikata Pozemni stavby pa zapel nekaj slovaških pesmi. Pred carino?! Delovna organizacija nam je na podlagi zamenjave z gradbeno delovno organizacijo POZEM-NE STAVBY iz ČSSR omogočila prijetno smučanje. Polni pričakovanja smo se odpravili na pot, zlasti zato ker so naši hribi ostali nezasneženi v letošnji zimski sezoni. Po težki, dolgi noči sicer v udobnem avtobusu KOMPASA nas je v zgodnjem dopoldnevu na Donovaly, kjer smo preživeli teden, dočakalo krasno sončno vreme in naša vodička Katjuša, ki je ravnokar odpravila prvo skupino. Glede na to, da smo iz Novega mesta šli s skopimi informacijami, nas je Katjuša s svojim programom, ki gaje oblikovala skupaj z gostitelji, zelo razveselila. Poleg prijetnega smučanja ni manjkalo prijetnih uric, ki smo jih preživeli na zabavnih večerih z Še »gasilski« posnetek pred odhodom. gostitelji, ki so skrbeli za naše prijetno počutje. Omogočili so nam tudi ogled s strokovnim vodstvom ene od njihovih znanih pivovarn. Polni prijetnih vtisov smo se vrnili domov z željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Posebno pa se zahvaljujemo Katjuši. JELKA KUPEC oaosMira 11 Kje bomo letovali v letu 1989? Tudi letos bodo delavcem Pionirja za letni oddih na voljo počitniške kapacitete v lastnih počitniških domovih, lociranih od Istre do srednjega Jadrana ter v planinah (Hvar, Poreč, Cervar, Novigrad, Nerezine, Miholaščica, Vrsar, Ankaran, Lopar na Rabu, Umag, Stinica, Gorjanci, Velika planina, Bohinj). Prvikrat pa boste lahko letos uporabljali tudi novi Pionirjevi počitniški hišici v zdravilišču Terme Čatež. Smatramo, da bomo s temi kapacitetami zadostili potrebam večine prosilcev, zlasti če bomo uspeli obmorske domove, kjer to vremenske razmere dopuščajo, napolniti vsaj od začetka junija do konca septembra. Vsi planinski domovi, hišici na Čatežu in dom na Hvaru so odprti vse leto, ostali pa predvidoma od začetka junija do konca septembra, če bo interes, pa tudi izven teh terminov, z izjemo v Ankaranu, kjer je možno bivati le oJ začetka julija do konca avgusta. ZBIRANJE PRIJAV: Vse interesente obveščamo, da bomo do 20. 3. 1989 zbirali prijave za naslednje domove in termine: — za vse obmorske domove, — za vse planinske domove in za počitniški hišici Čatež, če jih želite uporabljati v poletnih mesecih (junij do september 1989). Za vse planinske domove, hišice na Čatežu in obmorske domove, kijih želite uporabljati do junija ali pa od septembra dalje, se lahko prijavite skozi vse leto v tajništvu DS Družbeni standard največ dva meseca in najmanj 20 dni pred željeno uporabo, razen za termina med zimskimi šolskimi počitnicami in za novoletne praznike. O zbiranju prijav za ta termina vas bomo naknadno obvestili. OBRAZCE — PRIJAVE lahko dobite v splošni službi oz. tajništvu svoje temeljne organizacije in IB, delavci DSSS pa v tajništvu DS Družbeni standard pri tov. Kaplanovi. Prosimo, da popolno in čitljivo izpolnjene prijave, da bo možna računalniška obdelava, vrnete najkasneje do 20.3.1989 v tajništvo ali splošno službo svojega tozda, delavci DSSS pa v tajništvo DS DS. Podatke o višini OD prosilca bo naknadno vpisal oddelek za obračun OD vsem tistim, ki bodo prijavi priložili potrdila o dohodkih ožjih družinskih članov za leto 1988. Da bo več možnosti za ugodno rešitev vaše prijave, vpišite vanjo čimveč variant, pri tem pa upoštevate kapacitete enot, za katere se prijavljate in število članov vaše družine. Če žalita dve družini letovati skupaj v 1 (eni) počitniški enoti, naj izpolneta vsaka svojo prijavo in jih spneta skupaj. Pravico oddati prijavo za letovanje v počitniškem domu ima vsak delavec ali upokojenec Pionirja, ki pa sme praviloma v koledarskem letu v času zimskih ali letnih šolskih počitnic uporabljati le enega od počitniških domov (planinskega ali obmorskega) v trajanju do 10 dni. Le v primeru prostih kapacitet se mu v istem koledarskem letu lahko odobri ponovna uporaba obmorskega ali planinskega počitniškega doma. TERMINI: Uporaba obmorskih domov in hišic Čatež je omenjena na 10 dni v sezoni, izven nje pa jih lahko uporabljate poljubno število dni. Za planinske domove bodo tudi letos 10- in 7-dnevni termini, da bi tako zmanjšali število nezasedenih ležišč; če kapacitete ne bodo zasedene, se boste lahko prijavili tudi kasneje in čas uporabe poljubno izbrali. Mladim družinam, ki nimajo šoloobveznih otrok in samskim delavcem priporočamo, da se ne prijavljajo z termine v juliju in avgustu, da bo tako večja možnost ugodne rešitve prijav. Prosimo, da v prijavah navajate le naslednje termine: OBMORSKI DOMOVI 25. 5. do 4. 6. 4. 6. do 14. 6. 14. 6. do 24. 6. 24. 6. do 4. 7. 4. 7. do 14. 7. 14. 7. do 24. 7. 24. 7. do 3. 8. 3. 8. do 13. 8. 13. 8. do 23. 8. 23. 8. do 2. 9. 2. 9. do 12. 9. 12. 9. do 22. 9. 22. 9. do 2. 10. ANKARAN 1.7. do 11.7. 11.7. do 21. 7. 21.7. do 1.8. 1.8. do 11. 8. 11.8. do 21. 8. 21.8. do 31. 8. PLANINSKI DOMOVI (10 dni) 25. 5. do 4. 6. 4. 6. do 14. 6. 14. 6. do 24. 6. 24. 6. do 4.7. 4. 7. do 14. 7. 14. 7. do 24. 7. 24. 7. do 3.8. 3. 8. do 13. 8. 13. 8. do 23. 8. 23. 8. do 2. 9. 2. 9. do 12. 9. 12. 9. do 22. 9. PLANINSKI DOMOVI (7 dni) 27. 5. do 3. 6. 3. 6. do 10. 6. 10. 6. do 17. 6. 17. 6. do 24. 6. 24. 6. do 1.7. 1.7. do 8.7. 8. 7. do 15. 7. 15. 7. do 15. 7. 22. 7. do 29. 7. 29. 7. do 5.8. 5. 8. do 12. 8. 12. 8. do 19. 8. 19. 8. do 26. 8. 26. 8. do 2.9. 2. 9. do 9.9. 9. 9. do 16. 9. 16. 9. do 23. 9. CENE — PLAČILO STROŠKOV Za delavce in upokojence ter njihove zakonce in otroke je trenutna cena nočitve z uporabo kuhinje 9.000 din, za vse ostale uporabnike pa 20.000 din. Za domove penzionskega tipa cene še niso določene. Nekoliko višja cena bo za uporabnike hišic na Čatežu, ker bo ob vstopu v naselje počitniških hišic vsak gost prejel izkaznico, s katero bo imel tudi brezplačen vstop v zunanje bazene in pokriti bazen hotela ZDRAVILIŠKI DOM. Otroci do 2 let starosti ne plačajo stroškov, če ne uporabljajo ležišča ali prehrane. Stroške bomo odtegnili od OD v največ 5 obrokih za domove penzionskega tipa in največ 3 obrokih za ostale domove, če jih boste uporabljali neprekinjeno najmanj 7 dni, pri krajši uporabi pa boste morali stroške poravnati takoj po prejemu dovolilnice. OPREMLJENOST DOMOV — IZDAJA KLJUČEV V vseh domovih je ves potreben inventar za kuhanje in posteljnina, le uporabniki prikolic, hišic v Nerezinah, Miholaščici, Stinici in Čatežu morajo uporabljati svojo posteljnino. V Vrsarju in Ankaranu je urejena tudi prehrana, zato v omenjenih domovih lahko uporabljate le polne penzione. Na vsaki dovolilnici bo navedeno, kje boste dobili ključe počitniške enote. DS DRUŽBENI STANDARD Slavko Štepec prvak Kegljaška sekcija pri Sindikalnem športnem društvu PIONIR je v skladu s sprejetim programom dela organizirala na kegljišču LOKA v Novem mestu vsakoletno prvenstvo GIP PIONIR v kegljanju posameznikov v disciplini 2 x 100 lučajev. Zaradi pogostih okvar kegljišča in terenskega dela posameznih delavcev smo le s težavo uspeli zaključiti tekmovanje, ki se ga je udeležilo 20 tekmovalcev. Predstavljamo prvih 12 uvrščenih tekmovalcev, ki so si pridobili pravico za nastop na prvenstvo 2 x 200 lučajev: 1. Štepec Slavko, TKI 401+413 = 814 2. Vukšinič Dušan, MKI 406 + 405 = 811 3. Rakuša Zdravko, TKI 380 + 407 = 787 (256) 4. Bizjak Zdravko, Ker 410 + 377 = 787 (248) 5. Felbar Jakob, Kr? 408 + 374 = 782 6. Rovan Ivan, TKI 390 + 391 = 781 7. Soldat Slavko, Krš 405 + 375 = 780 8. Gosenca Zdenko, MKI 383 + 396 = 779 9. Bruner Vlado, Ker 385 + 384 = 769 10 Miklavčič Miro,TKI 380 + 367 = 747 11. Gorenc Mirko, TKI 341 + 359 = 700 12. Ajdišek Stane, Ker 322 + 349 = 671 Ponovno ugotavljamo upadanje interesa za dobrovoljne aktivnosti izven delovnega časa, saj se število udeležencev iz leta v leto zmanjšuje, prvenstva žensk pa zaradi premajhnega števila prijav niti nismo organizirali. Primerjalno podajamo pregled udeležbe za zadnja 4 leta: — 1985 moški 42 ženske 8 skupaj 50 — 1986 moški 23 ženske 7 skupaj 30 — 1987 moški 20 ženske 5 skupaj 25 — 1988 moški 20 ženske — skupaj 20 Posebej je še nerazumljivo, da so se tekmovanja udeležili le tekmovalci iz 3 tozdov s področja Novega mesta, od zunanjih pa le tozd Krško. Za izboljšanje stanja je nujno izboljšati materialno osnovo za delovanje športnega društva in njegovih sekcij, saj sedanja sredstva kegljaške sekcije ne zadostujejo več niti za najemnino kegljišča. Ker ni sredstev, ni možno organizirati in izvajati potrebne rekreacijske in tekmovalne aktivnosti, zaradi česar je postal kegljaški šport neprivlačen. Dosedanji aktivni kegljači zapuščajo kegljaške vrste, novih, predvsem mlajših članov pa pod sedanjimi pogoji ni možno pridobiti za aktivno udejstvovanje. Poleg materialne osnove je za uspešno vključevanje mlajših članov nujno ponovno zaposliti poklicnega športnega rekreatorja, sicer ne bo napredka, temveč le še nadaljnje nazadovanje in propadanje športne aktivnosti v delovni organizaciji. Ivan Rovan Tekmovanje za posameznike V sklopu dela SŠD PIONIR, pododbor Krško, je kegljaška sekcija istoimenskega tozda v mesecu februarju organizirala tekmovanje za posameznike 1 x 100 lučajev na kegljišču hotela SREMIČ v Krškem na 4 steznem avtomatskem kegljišču. Tekmovanja seje udeležilo 16 tekmovalcev iz vseh obratov in gradbišč. Vzdušje je bilo enkratno, rezultati zadovoljivi. Mnenje vseh nastopajočih je, da se morajo takšna in podobna tekmovanja v tozdu redno organizirati, saj se tako delavci družijo izven svojega rednega delovnega časa, izmenjajo mnenja, se zabavajo, skratka doživljajo lep športni popoldan. Dogovorili smo se, da takoj izvedemo tekmovanje za posamez- nike 2 x 100 lučajev, osem prvouvrščenih pa se neposredno uvrsti v finale 1 x 200 lučajev, za kar bodo podeljeni pokali za prve tri uvrščene, za ostale pa spominska priznanja za udeležbo. REZULTATI 1 x 100 lučajev: L mesto, Soldat Slavko — 412 podrtih kegljev 2. mesto, Repec Ivan — 387 podrtih kegljev 3. mesto, Felbar Jakob — 376 podrtih kegljev 3. mesto, Bistan Branko — 376 podrtih kegljev Vsem nastopajočim se zahvaljujemo za udeležbo in jim želimo veliko uspehov v nadaljnjem tekmovanju. IVAN REPEC Tonetu v slovo Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo smo delavci Pionirjevega tozda Krško sprejeli vest, da si se na cesti blizu svojega doma hudo ponesrečil. Še bolj boleče je bilo sporočilo, da tvoje izmučeno telo ni zdržalo ponovnega stresa, tako da si dokončno klonil. Težko je spoznanje, da je človeško življenje na tem svetu samo kratek mimohod Taka so bila naša razmišljanja ob žalostni novici, da smo dokončno izgubili dolgotrajnega sodelavca in dobrega prijatelja Toneta Deržiča. Izhajal je iz številne kmečke družine Deržičevih iz Bukoška, daleč okoli poznani kot pošteni, predvsem pa delovni ljudje. Te lepe vrline je pokojni Tone že pred dobrimi 40 leti prinesel s seboj v naš kolektiv. Želja po znanju in ustvarjalnem delu ga je pripeljala do poklica zidarja, kateremu je ostal zvest življenje. Imel je prirojen čut za oblikovanje, zato je vse, česar seje lotil, naredil točno in lepo, površnost in malomarnost mu je bila tuja. Te vrline je nesebično posredoval tudi svojim sodelavcem povsod, kjer je delal. Še posebno je to prišlo do izraza zadnjih 10 let dela na naših gradbiščih širom po Sloveniji in še daleč preko njenih meja, ko je bil imenovan za skupinovodjo. Sprejete delovne obveze so bile za ryjp-ga zakon, po vseh svojih močeh se je trudil in to tudi od svojih podrejenih zahteval, da so prejete delovne obveze v celoti in kvalitetno izpolnili. Zaradi teh vrlin, ki na žalost postajajo vse bolj redke, je bil cenjen in spoštovan med sodelavci tudi med predpostavljenimi. Pa tudi sam se je veselil svojih in naših skupnih uspehov, saj je bil nepogrešljiv veseljak na naših »likofih«. Imel je lep glas in voljo do petja, zato je še kako ljubil našo lepo slovensko pesem. Vse to je trajalo do tistega usodnega potovanja v Srbijo na obisk k sinu Borisu k vojakom. Takrat je cesta pobrala krvni davek v tvoji družini. Žena oziroma mati Ivanka je umrla v prometni nesreči, Tone pa je zaradi težkih poškodb glave ostal trajni invalid I. kat. Zato je bil 17. 06. 1982 invalidsko upokojen. Od tedaj se je življenje Toneta popolnoma spremenilo. Ostal je sam s sinovoma, katerima se je trudil ohraniti topel dom in ju usmeriti na pravo pot skozi življenje. Koliko je pri tem uspeval, bo pokazala prihodnost, saj mu je to prizadevanje zopet pretrgala nesreča na cesti tistega usodnega večera pred dobrim tednom. Kljub takojšnji pomoči in prizadevanju zdravstvenega osebja njegovo telo ni vzdržalo težkih poškodb, umrl je ravno, ko bi dopolnil 60 let. Dragi Tone! Ob tem poslednjem slovesu ti naj izrečem besede tople zahvale za vse, kar si dobrega storil. Hvala ti za vsako kapljo znoja, ki si jo potočil v dobro našega kolektiva in svoje družine. Hvala ti za rsc prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj ob naših prazno vanjih, ne da bi slutili, da nas bo čez komaj 10 let še tako malo ostalo. Sodelavci žira kronika Kadrovske spremembe v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto v času od decembra 1988 do februaija 1989 V delovnem razmerju niso več: 1. Kapetanovič Jakup — tesar 2. Koštič Mehmed — zidar 3. Ivanjič Niko — zidar 4. Škarja Jože — tesar 5. Udovič Nataša — administrator 6. Miljič Nenad — zidar 7. Zekič Ivo — tesar (v zapor) V JLA so odšli: 1. Kašič Alojz — zidar 2. Kovačič Ivan — zidar 3. Lindič Srečko — zidar Upokojili so se: 1. Osmičevič Osman — delavec 2. Luzar Jože — tesar 3. Luzar Jože — zidar 4. Vavpič Janez — tesar 5. Novak Avgust — zidar 6. Bačar Alojz — zidar 7. Lukunić Stjepan — zidar 8. Gal Franc — zidar 9. Basar Franjo — čuvaj Iz JLA so se vrnili: L Bačar Alojz — zidar 2. Čatič Safet — delavec 3. Čehajič Sifet — zidar 4. Jušič Izet — delavec 5. Mahmič Suvad — delavec 6. Musič Samir — delavec 7. Šinkovec Anton — zidar Novo mesto, 23. 2. 89. šš traOOG^Ora Pionir je glasilo kolektiva GIP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nekladi 3500 izvodov Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnica Štefka SEGA (Gradbena operativa Novo mesto). Člani uredniškega odbora Boris POŽEK, (Gradbena operativa Ljubljana), Rudolf SOPINA (Gradbena operativa Zagreb), Ivan REPEC (Gradbena operativa Krško), Cvetka ŽABKAR (To-grel), Mladen GORŠE (Gradbena operativa Metlika), Tomaž BRAČKO (Keramika in zaključna dela), Darko PANDUR (Lesni obrat), Slavko BASeLJ (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije). Marija BAČAR (Projektivni biro), Cvetka CIRNSKI (Interna banka), Anton MIHELIČ (Skupne službe), Miha MAJERLE (DS Družbeni standard). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC No-s vo mesto Tisk: Tiskarna Novo mesto.