DECEMBER
17	e
18	p 19 S
20	N
21	P
22	T
23	S
24	O
25	P
2G S
Florijan
KT.-Gracijan + Kv.-Nemezlj + 4. Adventnn TomnS	(Jf
Servul Viktorija Adam in Eva + Božični dan Stefan
27 N Ned. no Božiču
2S P Nedolžni otroci 2!) T Tolmž Kant. nO S Kolumba, dev. 81 C Silverster
rikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geaio: Za veroAn narod — ca pravico in resnico — od boju de zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA % CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 251.
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 23, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Vrhovno sodišče priznalo predsedniku pravico, da lahko izdaja ukrepe glede omejitve izvažanja orožja v tuje-zemske države. — Pravda je nastala, ko so nekatere tvrdke izvažale orožje v bojujoče se države.. — Odlok bo pomagal k ameriški nevtralnosti.
Washington, D.C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je ta ponedeljek izreklo važen odlok, ki bo velikega pomena v slučaju, ako izbruhne v tuje-zemstvu kaka vojna. Odlok namreč obravnava pravice predsednika glede določevanja omejitev izvoza orožja iz Amerike v bojujoče se države. Presenetljivo je zlasti to, ker je v sedanjem slučaju priznalo vrhovno sodišče predsedniku razne dalekosežne pravice glede uravnavanja odnošajev s tujezemstvom, dočim mu je odreklo podobne pravice v svojih prejšnjih odlokih glede urejevanja gospodarskih in socijalnih vprašanj v notranjosti Zed, držav samih.
Zadeva, zaradi katere se je vršila pravda, ki ji je zdaj vrhovno sodišče s svojo odločilno besedo napravilo konec, izvira še izza časa, ko se je v južni Ameriki vršila voiiia med državama Bolivijo in Pa-raguajem, namreč v letu 1934. V maju omenjenega leta je kongres sprejel zakon, potom katere era je bilo prepovedano ameriškim industrijalcem izvažati orožje v omenjeni bojujoči se državi: v zakonu je bilo dana pravica predsedniku, da on sam določi natančnejše predpise glede te prepovedi Kljub tej prepovedi so nekatere tvrdke hotele napraviti zaslužek in so izvažale orožje tja. Vlada je uvedla tozadevno preiskavo in vložila tožbo proti tem tvrdkam, toda storila je to šele potem, ko je bil omenjeni zakon razveljavljen, kar se je zgodilo v novembru 1935, ko se je končala vojna v južni Ameriki.
Tožene tvrdke so vložile ugovor proti tožbi vlade. Pri tem so povdarjale, da je bil omenjeni zakon protiustaven, ker je z njim prenesel kongres svoje pravice na predsednika; dalje, ker je bila obtožba vložena šele, ko je bil zakon že razveljavljen; in končno, da predsednikov tozadevni ukaz sam ni bil veljaven, ker se v njem ni držal določb v resoluciji kongresa.
Vse te dokaze obtoženih tvrdk je vrhovno sodišče zdaj zavrglo kot neutemeljene in je na ta način vlada dobila pravdo. Kakor omenjeno, je pri tem sodišče nekako samo sebe pobijalo, kajti v nekaterih prejšnjih tožbah je izreklo odločitev, da kongres ne more skleniti zakona, s katerim bi dal predsedniku neomejeno pravico odločevanja glede kake zadeve. Točasno pa je nasprotno predsedniku priznalo
to pravico.
Velevažna je ta odločitev zato, ker bo v slučaju kake vojne predsedniku dana prilika in pravica, da bo lahko izdal najstrožje omejitve glede izvažanja orožja v tujezem-stvo, ne da bi se mu bilo treba pri tem bati, da bo prišel
RUSIJA KAŽE OGORČENJE
Španske nacijonaliste proglaša
morskim roparjem.
London, Anglija. — Nova nevarnost obstoja, da se zna izcimiti iz španske civilne vojne mednarodni konflikt, ko je Rusija vložila zahtevo, da se uvede preiskava o poročilih, da so španski nacijonalisti zažgali neko rusko ladjo. Sovjeti so tako ogorčeni, da zahtevajo, da se morajo nacijonalisti proglasiti morskim roparjem in se s tem dati pravica ladjam drugih držav, da streljajo na njih bro-dovje. Možnost zdaj obstoja, da bo Rusija svojim trgovskim ladjam dala bojne ladje v spremstvo in bo pri tem kaj kratka pot do mednarodnega konflikta.
-o--
PODLOST BREZ PRIMERE
Chicago, Tli. _ Tukajšnja policija z vnemo izsleduje za nekim moškim, starim okroe 35 let. kateri si je v resnici zaslužil pridevek najbolj podlega tatu, kakor ga policija naziva. Za svoje žrtve si je namreč izbral otroke ter na razne načine izvabljal iz njih male svotice denarja, ki so si ga ti prislužili. Opeharil je par razprodajalcev časopisov, in sicer na ta način, da jih je prosil za drobiž za $5; ko je drobiž prejel, je izgini!. Nekemu drugemu, osem let staremu dečku se je približal in izvabil iz njega $1.04, kar si je otrok prihranil ter nameraval s tem kupiti božično darilo svojemu dedu. Tujec je pregovoril dečka, naj mu izroči denar, češ, da bo on zanj kupil darilo.
--n-
PREDLOG ZA MESTNI DAVEK NA CIGARETE
Chicago. 111. — Tukajšnji mestni odbor zadnje dni brska z vsemi silami za sredstvi, kje bi se moglo najti kaj denarja za kritje upravnih stroškov. V tej stiski je eden al-dermanov prišel na ideio. da bi cigarete prenesle še kak nadaljnji davek poleg dosedanjih državnih in federalnih, ter je predlagal, naj bi se na vsak zavojček cigaret naložil en cent mestnega davka. To bi prineslo do osem milijonov dolarjev na leto in ostali alder-mani so se strinjali s predlogom ; moralo pa se bo še prej proučiti, ali je ta davek legalen.
v nasprotje z ustavo. Na ta način bo Amerika v resnic' lahko ohranila svojo nevtralnost, ker ji tujezemstvo ne bo moglo očitati, da podpira vojno s svojim orožjem, ako že ne dejansko. Velikega pomena pa bo tudi z ozirom na odnošaje z ostalimi ameriškimi državami, ki se točasno sklepajo na konferenci v Buenos Aires.
POTRES RAZ-DEJAL MESTA
Osem mest porušenih, 200
oseb ubitih od potresa.
San Salvador. — Žrtev silovitega potresa so bile preteklo nedeljo obširne pokrajine v no-trajnosti El Salvador; potresnim sunkom so nato sledili ognjeniški izbruhi, s čimer je prišla panika med prizadetim prebivalstvom do viška. Osem mest je bilo skoraj docela razdejanih in pod razvalinami je našlo smrt okrog 200 oseb, kolikor se je moglo ugotoviti do ponedeljeka opoldne. Prvi in najmočnejši sunki so se pojavili v nedeljo dopoldne in pobitih je bilo več vernikov, ki so prisostvovali nedeljskim opravilom v raznih cerkvah.
SMRT JOLIETSKEGA ROJAKA
Joliet, 111, _ V ponedeljek se je vršil pogreb obče znanega rojaka Math Golobica s Center St., ki je podlegel koncem zadnjega tedna dolgotrajni in mučni bolezni v vratu. Pred par meseci se je podvrgel operaciji, ki pa ni prinesla uspeha. Pokojni zapušča žalostno soprogo in število sorodnikov tukaj in v starem kraju. Doma je bil z Vinjega vrha pri Semiču. Blag mu spomin !
'KONSERVIRANO MU.ZIKO?
HOČEJO' ODPRAVITI
Chicago. 111.--Tukajšnja
federacija godbenikov je objavila, da po 1. februarju ne bo več nobenemu njenemu članu dovoljeno, da bi prispeval k "muziki v kantah/' namreč, da bi nastopil za kako gramofonsko ploščo. Pravijo namreč, da jerekordirana godba pripravila mnogo godbenikov ob zaslužek.
ŠOLA ZA 70 LETNE "MLADENIČE"
Oklahoma City, Okla. — V tukajšnjem mestu je zdravnik dr W. A. McKeever ustanovil svojevrstno šolo; vpišejo se namreč lahko v njo samo take
TAJNIK NADOMESTUJF.
PAPEŽA PRI DELU
Vatikan. — Med sedanjo boleznijo papeža Pija je padlo celotno breme upravljanja cerkvenih zadev v Vatikanu na papeškega državnega tajnika, kardinala Pacellija. To stanje pa bo ostalo le toliko časa, dokler se papeževo zdravje ne povrne v toliko, da bo on sam zopet lahko posvetil pozornost tem poslom.
KRIŽEM SVETA
—	Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je odredila, da se bo ob ljudskem štetju prihodnji mesec stavilo vsakomur tudj vprašanje, ali še veruje v Boga. Časopisje nagovarja ljudstvo, naj po pravici pove, češ, da bodo odgovori ostali tajni.
—	Mexico City, Mehika. — Tekom tega leta je dala mehiška vlada na novo postaviti okrog 2000 ljudskih šol, v katerih se bo dajal otrokom pouk brez vere. Škofje, so nedavno objavili, da tisti, ki bo pošiljal otroke v socijalistične šole, ne bo dobil odveze.
—	Enzesfeld, Avstrija. — Število orožnikov je postavljenih okrog gradu, v katerem stanuje bivši angleški kralj Edvard, da odvračajo množice ljudstva, ki prihaja od vseh strani semkaj, da bi videlo kralja. Tukajšnja mala vasica je hipoma postala središče pozornosti cele Avstrije.
—	Riga, Latvija. — Priporočilo sovjetske vlade, naj bi Latvija in Estonija sklenili zvezo z Rusijo, da jih bo lahko ta varovala, ste obe državi zavrnili ter ji priporočali, naj se ne vmešava v zadeve baltskih držav.
GOVORIL BO NA RADIO
osebe, ki so dovršile 70. leto starosti, in zdravnik, ki je tudi sam prekoračil to starost, ima nič manj kakor 950 učencev. Pouk jim daje v tem, kako naj živijo, kako hrano naj uživajo, itd. Poleg tega pa jim zabičuje, naj se ne poleni-jo, marveč se z vnemo posvetijo kakemu poslu, ne za denar, marveč iz veselja.
Zdravniki ne morejo pregovoriti papeža, da bi opustil svoj nameravani govor po radio.
Vatikan. -— Kljub svo.fi nevarni bolezni, je papež Pij odločen, da ne bo opustil svojega nameravanega božičnega govora po radio na katoličane celega sveta. Da dokaže, da je še živ, kakor se je sam izrazil, se bo dal v naslonjaču prenesti pred mikrofon v svoji pisarni, od koder bo govoril ta četrtek, in sicer ob 12:30 popoldne. (Po osrednjem standard času ob 5:30 zjutraj.)
Zdravniki so sv. Očetu nujno svetovali, naj opusti ta govor, ker njegovo zdravje potrebuje popolen mir, zlasti še, ko so preteklo nedeljo njegove moči tako opešale, da se je onesvestil, ko je ležal v postelii. Od tega napada se je kmalu okrepil, vendar je ostalo njegovo stanje opasno, zlasti še, ker se je paralizi v nogah pridružila še mrzlice in se boje, da ne utegne nastopiti influenca.
Običajna božična voščila od strani kardinalov bodo morala letos izostati, kajti obiski pri papežu so skrčeni do najbolj nujne skrajnosti. Le tisti kardinali smejo priti k njemu, ki imajo kake važne uradne zadeve. katerih sami ne morejo rešiti.
l£ Jugoslavife
Strašna nesreča delavca v tovarni sekir in kos v Slovenje-gradcu, katerega je transmisija dobesedno stlačila pod strop. — V Hrastniku se ie ponesrečil delavec Beno Kožar. — Smrtna kosa in drugo iz domovine.
TRUPLO SAMOMORILCA PRODRLO STREHO
San Antonio. Tex. — Sigurnega načina, da bo uspešen v svojem samomorilnem poizkusu, se je poslužil 25 letni Ar-turo Trevino, po poklicu gro-cerist. Najel je namreč pretekli petek aeroplan in se iz višine 3,500 čevljev vrgel iz njega. Njegovo truplo je treščilo na strehi neke hiše. jo prodrlo ter pri tem skor?.' zadelo dve ženski in enega otroka, ki so bili v hiši. Povod samoumora in znan.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanskr Slovenec"!
OBREŽNI STRAŽNIKI REŠILI PONESREČENCE
, ' X*- • ' ' •
• <• ' ' I m
■ v ■
•.•:•:•.:•• .•.•:• ^	,	.-.v.•.•:••,.•:'.•.
m »gg

• ...■*.
Slika kaže malo ribiško ladjo "Gloria", ki jo je vihar zanesel na neko sipino blizu Jones Beach, L. I. Obrežni stražniki so takoj prišli na pomoč in rešili pet moških, ki so se vozili v ladji, ter tudi pomagali, da so to zopet spravili na globoko vodo.
Med jermeni je izdihnil
Maribor, 28. nov. — V Koll-nerjevi tovarni v Slovenjgrad-cu se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. 27 letni Franc Breznik iz Gmajne v šmartinski občini je imel nalogo, da je vsako jutro ob 4 prišel v tovarno, zakuril peči ter spustil v pogon pihalnik, s katerim se razpihava v pečeh ogenj, da so do 6. ure zjutraj kadar pridejo ostali delavci v tovarno na delo, že dovolj razžarjene. Usodnega dne pa je Breznik zaspal ter prišel v tovarno šele ob 5. Zaradi tega je zelo hitel, da bi vse pravočasno opravil, pa je pri tem najbrž premalo pazil na zavarovanje. Kadar se da gonilni jermen, ki poganja pihalnik, na jermeni-co, se mora ustaviti glavno vodno kolo, ki je zaradi pogona dinama vso noč v obra-,tu. Breznik pa najbrž vodnega kolesa ni ustavil, ali pa je dal jermen na jermenico narobe, pa je hotel med obratom napako popraviti. Preiskava tega ni mogla točno ugotoviti. Dejstvo je samo, da je jermen zgrabil Breznika in ga zanesel pod strop ter ga zatlačil med trasmisijsko os in stre p. Transmisija je nesrečneža stisnila s tako silo. da so ga našli delavci, ko so prišli v tovarno, že nezavestnega. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil.
Drofc'lec .wr.moz,- ga jo P°" srrabil
Hrastnik, 29. nov. — Težka nesreča se je te dni pripetila pri Rudniku v Hrastniku, katere ?rtev je postal delavec Beno Kožar, zaposlen pri zunanjem obratu. Usodnega dne je delal pri drobilcu gramoza. Drobilec ga je zgrabil in mu zadal težke poškodbe na glavi in po hrbtu, da je padel v nezavest. Kako je prišlo do nesreče, tudi njegovim sodelavcem ni znano. Krivda je morda tudi v tem, ker novih delavcev nikdo ne pouči o njihovem delu. Če je delavec pri svojem delu previden velja za delomrzneža, če se pa pripeti nesreča pa pravijo, da je kriva delavčeva nepi'evid-nost. Tako je krivec vedno le delavec sam.
-o--
Bukev ie zsrrmela nars i
V gozdu Laže, med Št Ilijem in Lipljem, se je pripetila grozna nesreča, katere žrtev je postal marljivi delavec Anton Gril, ki ga je doletela smrt v najepši moški dobi, v 24 letu starosti. Anton Gril je žagal veliko bukev. Pri padanju drevesu pa se je pri umikanju spodrsnil na mokri travi in padel na tla. Tedaj je kakih 3000 kg težka bukev zgrmela na ubogega Grila, ki je obležal mrtev s polomljenimi udi, zmečkanim prsnim košem in popolnoma razbito glavo. Njegovo truplo so
prepeljali v mrtvašnico in je njegova usoda zbudila splošno sočutje.
--o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Marija Turk, soproga gasilskega staroste in bivšega ljubljanskega regenta Josipa Turka. — V mariborski bolnici je umrl Rudolf Jus, slikarski mojster iz Rad-vanja star 24 let. — V Krškem je umrla Klotilda Engelsbergei% mati veletrgovca.
•-o-
Nesreča v tovarni
V, ljubljansko bolnico so pripeljali 34 letnega delavca Alojzija Štuparja, doma iz Homca, ki je bil zaposlen v tovarni "Titan" v Kamniku. Delal je pri stroju, ko ga je zgrabila transmisija in mu je jermen odtrgal desno roko nad komolcem.
-o-
Obesil se je
V	kleti lastne hiše v Orlovi ulici v Ljubljani so našli obešenega 38 letnega mestnega gasilca in šoferja reševalnega avtomobila Vinka Žgajnerja. Sodijo da je storil obupno dejanje radi tega, ker je zašel v denarne tež-koče. Pred leti je bil prevzel hišo in sedaj bi moral sorodnikom izplačati odpravnino, denarja pa nikjer. To ga je potrlo, da si je vzel življenje.
Jubilej kmetijske šole
Letos je poteklo 50 let obstoja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Leta 1886, meseca novembra je bil ta najstarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod, po sklepu takratnega kranjskega deželnega odbora, prene-šen s Slapa pri Vipavi na Grm pri Novem mestu. Kmetijska šola kot taka, je pa bila ustanovljena že leta 1873 in je 13 let uspešno delovala na Slapu pri Vipavi ter je bi a le zaradi nujnih razmer prenešena bolj v osrčje bivše Kranjske. Slavnost 50 letnice se je obhajala 13. decembra.
Velik vlom
V	Čretu pri Celju je bila v hiši, katero lastuje Ivan Koželj, pred kratkim izvršena velika tatvina. Tat se je prikradel v stanovanje delavke Pepce Zupane, vlomil v njen kovčeg in vzel iz njega za 17.500 Din gotovine ter še neke druge stvari.
--o-
Reko mu je zmečkalo
V	mariborsko bolnico je bil pripeljan 57 letni mlinar Jurij Pristovnik, ki je po neprevidnosti pri delu zašel z roko v mlinsko vreteno, ki mu je roko zmečkalo.
Nesreča V litografski delavnici Čemažar v Ljubljani je stroj zgrabil strojnika Vinka Štrozaka za roko in mu jo zmečkal. Kljub neznosnim bolečinam je strojnik sam odvil vijake in izvlekel roko, nato pa od bolečin omedlel. Prepeljali so ga v bolnico.
Htrsiti I
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 23. decembra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razur. nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1349. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
...$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Kanado in Evropo:
___________$6.00
_________3.00
_________1.75
______ 3c
Naročnina.
2a celo leto--------
Za pol leta-----
Za četrt leta _ Za Chicago,
1.a celo leto--------
Za pol leta---------
Za četrt leta ---------
Posamezna številka ----------
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.____
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891-
Issued daily, except Sunday, Mon day and the day after holiday*
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermak RdL, Chicago Phone: CANAI* 5544
Subscription:
For one year ______
For half a year_____
For three months____
___$5.00
__2.50
__ 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year_______3-00
For three months___
Single copy-----------
___1.75
____ 3c
Dr. P. K.:
Borba štirih imperijev
V mednarodnih političnih krogih se zadnje dni mnogo razpravlja o nemško-japonskem sporazumu, pri čemer se mnogi boje, da bi spor med dvema ideologijama, med boljševizmom in fašizmom, utegnil zanetiti nov svetovni požar. Posebno Anglija je čutiti najbolj zainteresirana na najnovejših dogodkih in je vsled tega razumljivo, da jih ravno angleško časopisje najobširneje komentira.
Splošno se povdarja, da natančna vsebina sporazuma med Berlinom in Tokijem ni znana. V Londonu sodijo, da gre v glavnem za skupno gledišče tako v političnih, kakor v vojaških stvareh v kolikor se nanašajo na sovje-te. Tudi toliko je bilo dognano, da sta si obe velesili zaupali neke tehnične vojaške skrivnosti. Sporazum tudi določa medsebojno pomoč v orožju v slučaju, da bi se ena ali druga velesila nahajala v vojnem stanju s boljševiki.
Najbolj molčeči so Nemci. Japonci pa so zadnji na svetu, ki bi povedali čisto resnico. Japonski zunanji minister Arita je sploh zanikal, da bi bil sklenjen med obema velesilama kak napadalni pakt. Izjavil je, da gre le za to, da se postavi jez proti komunistični nevarnosti. To seveda lahko razumeva vsakdo, kakor hoče. Mnogo se v Londonu pečajo z okolnostjo, da je zlasti Italija zelo toplo pozdravila nemško-japonsko pogodbo. Ali se Italija morda misli priključiti novemu političnemu bloku? Tako se vprašujejo angleški listi. "In "Times" odgovarja: "Ako pride do italijansko-japonske zveze, bi bilo to le nadaljevanje tihega zavezništva, ki se je pokazalo v mandžurskem primeru in v abesinskem primeru in kar oboje ni nič drugega, kakor kopanje novih prepadov med Rimom in Zvezo narodov. Tudi ne prikrivajo angleški listi, da bi italijanska pogodba z Japonsko zelo otežkočila sporazum med Rimom in Londonom, za katerega sta se v zadnjem času prizadevali obojni diplomaciji.
Toda to so zaenkrat še samo ugibanja. Vprašanje je, kako se bodo razmere vsled novih zvez dalje razvijale. Angleški tisk opozarja, da Japonska prav gotovo nima interesa omejevati svoje politične svobode z zvezo s kako evropsko državo. Toda proti temu stoji dejstvo, da so na azijski celini, mnogo bolj občutljivi za vojaške akcije okrnjene Kitajske. Medtem Japonci s pospešeno hitrostjo nadaljujejo z zasedanjem notranje Mongolije v smeri proti sovjetskemu Turkestanu. Od Čaharja so Japonci prodrli že daleč v Sui-Yuan. Na novem ozemlju grade letališča. Nobenega dvoma ni, da japonski vojaški krogi edi-nole sovjete smatrajo za svojega prvega sovražnika. Ali je vojna med obema kolosoma neizbežna? Gotovo je, da Japonci ne morejo u£ati, da jim bodo za katerokoli zameno sovjeti odstopili Vladivostok in pa obmorske pokrajine, od koder morejo z zraka napadati japonsko otočje. Vsled tega so morda Japonci sami želeli zvezo z Nemčijo, da bi tako sovjeti ogroženi na dveh straneh postali morda po-pustljivejši; In tudi ako bi prišlo do sovražnosti na vzhodu Evrope, je gotovo, da Japonska ne bo ostala nevtralna. Vsak uspeh sovjetov kjerkoli, bi za nje pomenjal poraz. Ako je torej s sedanjim sporazumom z Nemčijo Japonska sprejela na sebe čisto določene obveze, potem si ni mogoče tega drugače tolmačiti, kakor da smatra vojni konflikt s sovjeti za neizbežen.
In baš to je tisto, kar vznemirja Anglijo. Na eni strani je čisto gotovo, da trenutno sovjeti ne mislijo n? nikako vojsko ne proti Nemcem, ne proti Japoncem. Da bi se boijševiki sami upali spustiti v boj s tema dvema vojaško najmočnejšima državama na svetu,, bi bilo več kot smešno. Pač pa je verjetno, da bo Moskva s pomočjo de& ne roke, to je trst e internacionale, poskušala delati Nemčiji in Japonski težave, ako iih bo seveda mogla. Kdo bi torej v slučaju vojnega konflikta bil napadalec? V Berlinu pravijo, da na vsak način boljševizem, kajti tretja inter-nacionala ie prišla na oblast že 1917., medtem ko hitlerizem šele 1933."
Medtem pa si Anglija z vsemi sredstvi prizadeva, da prepreči vojno. Za to ima tudi dovolj vzroka. Dela proti vojnemu razpoloženju na dva načina: trudi se, da bi pomirila spor, ki vlada med boljševiško in fašistično ideolo-
gijo, na drugi strani pa skuša obdržati ravnovesje sil v Evropi. Danes je Anglija prepričana, da sta Nemčija in Japonska mnogo jačji, kakor Rusija. In ker ima Anglija pač račune, ki jih je treba poravnati tako v Berlinu, v Rimu, v Tokiju in tudi v Moskvi, se vse tako zdi, da se sedaj trenutno nagiba na stran Moskve. Vendar bi bilo zmotno misliti da hoče London podpirati Moskvo. Ne! Londonu je le za to, da obdrži politično ravnovesje v svetu. Zanimivo je, da so angleški vodilni politiki pretekle dni trikrat zaporedoma sprejeli v avdijenco sovjetske zastopnike.
London se tudi z vso silo upira delitvi sveta v dva tabora: mecl fašiste in med komuniste. V resnici so tudi še druge, in sicer zelo jake politične skupine, ki se oklepajo demokratičnega političnega režima. Predvsem je to An-glja, ki nikakor ne čuti potrebe, da bi svoj demokratičen režim nadomestila s kakim avtoritarnim in takih držav je še mnogo na svetu. Seveda se Angleži zavedajo, da situacija ni povsod lahka in da je ravno demokracija od boljše-viške ideje najbolj ogrožena. Zato je tudi minister Churchill pred nekaj dnevi izjavil, da je najzanesljivejše sredstvo, ki je v stanu preprečiti vojno v Evropi to, da tretja internacionala preneha s svojim vmešavanjem v evropske zadeve. Anglija je mnenja, da je mednarodni boljševizem glavni krivec in odgovoren za španska krvoprelitja. Ako pa Moskva ne bo prenehala s svojim rovarenjem po Evropi in drugod po svetu, kateremu se je s pristopom v Ženevi sicer odrekla, a ga z nezmanjšano silo nadaljuje, potem bo seveda težko dobiti velesile, ki bi jo pred izzvanim ali neiz-zvanim napadom mogle braniti.

m:
BOŽIČ IN SEDANJI ČAS , svetu. Povsod nemir in neza-
Dcnver, Co'o. Vsak človek se veseli svete
noči in lepih božičnih praznikov, po vsem vesoljnem svetu, stari in mladi. Vsi kristjani na tej zemlji nekako občutijo na sveti večer v svojem srcu mir in zadovoljstvo. Tega praznika so se veselili vsi narodi na zemlji, od Kristusovega rojstva pa do danes. To sveto veselje so pa prvi začutili pastir-ci ob Gospodovem rojstvu, ko so zaslišali angeljsko petje: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. — Tudi danes se svet veseli svete noči. Tudi danes še odmeva v srcih pravovernih kristjanov lepo angeljsko petje "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje." Toda, ako ponudimo, je še na milijone ljudstva na zemlji, kateri v svojih srcih nimajo te lepe angeljske pesmi. — Poglejmo kaj je ne Španskem. Klanje in moritev. Brat brata ubija, cče sina, sin očeta. Eden in isti narod, pa se sam med seboj kolje in uničuje da je groza. Posebno veliko veselje pa imajo nad tem da morijo in mučijo duhovnike in redovnike ter redovnice. Mar imajo ti podivjani Španci ki tako delajo na mislih ono lepo angeljsko petje; Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje? Oni pač nimajo blage volje, nimajo miru, zato tako delajo, drugače bi pač dali čast Bogu na višavih in bi meli mir na zemlji in bili bi lage volje. Pa poglejmo še dalje po
dovoljnost, zlasti če se ozremo na Evropo, nad katero grozijo strašljivi oblaki. Vsi vladarji se pripravljajo na grozno morijo človeštva ki se vsak trenutek lahko začne. Lahko pa to zadene tudi one kraljevine, katere imajo v svojih srcih mir in bi radi v miru živeli, kakor je naša Jugoslavija in še nekaj takih mirnih držav. Toda, če pride do klanja, morali se bodo oni braniti. — Poglejmo Hitlerja, poglejmo Mussolinija in druge, kot Anglija, Francija in še nekaj jih je, ki rožljajo z orožjem. Izmišljajo si in izdelujejo vsakovrstno orožje in razstrelivo. Zlasti se pa ti moderni "od-rešniki" trudijo, kako bi iznašli najstrupenejše morilne pline.
Od nekdaj so bile na zemlji vojne med narodi, toda nekdaj so šli na bojno polje mladi krepki in zdravi mladeniči in možje in se borili le ti za pravice.
Danes si je svet izmislil strupene in goreče pline, ki bodo brezsrčno uničevali vse kar jim pride na peti. S temi plini bodo morili ne samo može in mladeniče na bojišču, pač pa veliko bolj žene in otroke ter starčke v zaledju in uničevali tudi te, ki so še v zibelkah. Po tem takem mislijo uničiti ves človeški red. Pri tem pa taki ne pomislijo na se, da lahko tudi nad njih pride ravno to gorje kaker ga pripravljajo za sovražnika. Zakaj bi namesto sovraštva ne bilo v njih srcih ono lepo angeljsko petje; Slava Begu na
višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Toda, njihova srca tega ne poznajo, ampak vlada tam največja zloba. Nimajo miru, nimajo dobre volje, ker če bi to imeli, potem bi na svetu ne bilo tako kot je. Ne odmevalo bi rožljanje orožja, pač pa bi odmevala sprava in mir.
Prosimo v letošnjih božičnih praznikih novorojenega Kralja miru, da bi spreobrnil te, ki delajo največ nemira, naj bi vlil v njihova že otrpla srca odmeve lepe angeljske pesmi; Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. Potem bo prišel na zemljo mir in z njim blaga volja ki bo objela vse. Z njima bo prišla ljubezen, ki bo objela ves svet in ga strnila v eni misli in ljubezni, da bo navdušeno prepeval "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje." — Vesele božične praznike vsem in srečno novo leto.
George Pavlakovich
--o-—
SLOVENEC ZA ŽUPANA V ELY
Ely, Minn.
Na dan mestnih volitev dne 8. decembra tega leta je bil za mesto Ely izvoljen za župana tukaj rojeni Slovenec Jakob Peshel. Oče njegov, ki je umrl pretečeno poletje, je bil rojen v Jerneji vasi, pri Črnomlju, še živeča mati je pa bila rojena v Gorenjih Gorjah na Gorenjskem in se je poprej pisala Zupan. — Za aldermana je bil izvoljen Aleksander Lobe, veteran iz svetovne vojne. Tako bo prihodnje leto štela mestna administracija tri Slovence in štiri člane drugih narodnosti.
Na kliniki v Duluthu se je podvrgla operaciji Mrs. Joseph Mantel. Želimo ji, da se skoro ozdravljena povrne zopet med svojo družino. — Družini Mr. in Mrs. Jožef De-bevc je umrl osemmesečni sinček. Naše sožalje.
Jerntjčan
--o-
LEPA DRUŽINSKA SLAV-NOST V MfNNESOTI
Hibbing, Minn.
Dasi je že nekoliko pozno, vendar bom napisal o slavno-sti trintrideseletnega jubileja zakonskega življenja naših rojakov Mr. in Mrs. Joseph Zaic, ker še drži pregovpr, da je bolje pozno kot nikoli.
Mr. in Mrs. Joe Zaic, Sr,, ki živita na St. Louis Avenue, sta bila deležna za njuno 33 letnico zakonskega življenja kaj prijetnega presenečenja žc "17. oktobra. K tej pomembni slavnosti se je zbralo do 300 prijateljev in sicer se je vse to storilo v dvorani Sinov Italije. — Ko se je bila množica zbrala v omenjeni dvorani, sta bila privedena v dvorano tudi slavijenca omenjenega večera, Mr. in Mrs. Joe Zaic, katera so udeleženci veselo pozdravili. Ko so se udeleženci nekoliko pomirili sta pristopila k Mrs. Zaic njena dvojčka, 13
13 letna hčerka, ki sta ji podarila prekrasen šopek. Veselja ta večer ni manjkalo in vsak udeleženec si je štel v čast, da je bil ta večer prisoten. Gostom se je servirala okusna večerja, še več zabave je pa bilo pri plesu in še zlasti slovenski plesi, katere so vsi navzoči veselo pozdravili.
Posebna miza je "bila pogrnjena za častne goste in slavljenčevo družino, katero je krasila krasna torta (kake,) v rožnati in beli barvi; na sredi torte sta pa bila upodobljena sredi lepih okraskov ženin in nevesta. Ko se je družina in gostje vsedli za mizo, je Frank Turk in njegov orkester zaigral v počast slavljencema lepo pesem "I Love You Truly.'" — Po končani večerji sta bila slavljenca obdarovana s krasno preprogo in drugimi manjšimi darovi. Darila je izročil slavljencema njun sin Mr. Joe Zaic Jr., za katere sta se slavljenca prisrčno zahvalila. Med slavnostjo je dospela brzojavka iz Washingtona, D. C., od njunega sina Johna, ki staršem iz srca častita brzojavnim potom, ker mu ni mogoče biti osebno pričujočemu. — Med številnimi gosti, ki so se ta večer udeležili in počastili slavljenca so bili tudi Jakob Adams in hči iz Keewatin, Louis Drobnic, Jr. Mr. in Mrs. Matt Mayeiie Jr. iz Nash-wauk, Mr. in Mrs. Gregor Arlich in družina iz Goodland, Mrs. Jennie Zobitz, ki je bila pred 33 let Mrs. Zaic za družico, Mrs. M. Smoltz, Lovrenc Kovach Ann Kmett, Miss Jerome, Miss Samsa, Mr. in Mrs. Jakob Gerzin, Mr. in Mrs. Louis Drobnic Sr. in hči Anna, Mr. in Mrs. Frank Okoren in Mr. in Mrs. John Zni-darsich in sin iz Chisholma. — Pogostiteljice so bile ta večei Mrs. Mary Klobucher, Mrs. V. Doman, Mrs. S. Valeri, Mrs. Frank Perushek, Mrs. Joe Zaic Jr., Mrs. Albin Zaic, Mrs K. Magina, Mrs. M. Bosta
med Slovenci po Ameriki
Mrs. F. Strojan, in Trater.
--o--
Mrs. L.
PISMO IZ DOMOVINE
Sušak, Jugoslavija G. urednik. — Pc dolgem času se zopet oglašam. Ne morem pa, kot da se spomnim na vašo dobroto, na cenjeni list, ki ga vedno redno dobivam in z veseljem prebiram. Iz vašega hvalevrednega lista izvem več novic, kakor iz vseh drugih glasil, ki jih imamo tukaj v Evropi. Še veliko bolj se pa spomnim na vas, kc gledam na vaš lepi stenski koledar, katerega so tukaj ljudje tako občudovali. Bilo je dvanajst listov, (12 mesecev;) ko sem za prvim odkril drugega, to je mesec februar, si nisem mislil, da bom dočakal da bo samo še en list ostal od koledarja, toda dočakal sem ga Dočakal sem mesec december, v katerem obhajamo spomin rojstva Odrešenikcvega v bet-lehemskem hlevčku. Da, bliža letni sinček in I se tudi čas, ko bomo drug dru-
JugoslovanskJ program na
božični dan Chicago, 111. — Vsem rojakom, ki bi želeli za božič častita-ti svojim prijateljem preko "radio" naj se prijavijo na v urad Amerikanskega Slovenca, pa ne čakati do božičnega dne. — Jugoslovanski program se bo oddajal na božični dan od 12:30 do 1:30 popoldne s postaje WIND, katera se sliši v daljavo osmih držav.
Slovenec izgubil Cleveland, O. — Boksarska bolezen se oprijemlje tudi Slovencev in radi bi se postavili. Tako je upal na zmago tudi tukajšnji rokoborec Edward Simonič (Simms) in sicer z znanim rokoborcem Joe Louisom, pa je imel nesrečo, da je ob prisotnosti kakih 12.000 gledalcev doživel poraz.
Rojak pogorel
Clairton, Pa. — Tukajšnjemu rojaku Josephu Smrkolju je že 5. decembra zgorela hiša do tal z vso opremo vred.
Nevaren voznik Cleveland, O. — Malo čuden dogodek je doživel tukajšnji rojak Matthew Petek. Slučajno se i/* nahajal doma, ko je naenkrat zaslišal strašen ropot, obenem pa začutil, da se je njegova hiša je-la premikati. Slike so popadale s sten, okna so pokala in strop se je udiral. Na srečo je hitro prenehalo in ko je Matthew stopil iz hiše, je videl, da so trije pijani vozači z avtomobilom zadeli v njegovo hišo in jo premaknili za par inčev.
Smrtna kosa
V	Presto, Pa., je umrla Mary Krek, ki je dolgo let vodila gostilno.
V	Clevelandu, O., je umrla Lucija Ule, rojena Miklavčič, vdova Kozlevčar, v starosti 52 let. Doma je bila iz Nove vasi pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 31 let. Zapušča moža in štiri sinove, v Minnesoti brata, v stari domovini brata in sestro.
gemu stiskali žuljave desnice in si iz srca voščili veselo in srečno novo leto. Upam, da me tudi za prihodnje leto ne boste pozabili in da mi pošljete koledar, ki se mi je jako priljubil, kakor se priljubi vsem, ki ga vidijo. Toliko torej za danes. — Predno pa končam, vam iz srca voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. To želim vam, g. urednik in vsem naročnikom Amerikanskega Slovenca, kateremu želim, da bi v prihodnjem letu imel še več stalnih naročnikov. Ista voiščila in prisrčne pozdrave pa tudi mojemu bratu in njegovi dobri ženi, Jožetu in Margareti Poznič v Clevelandu, ki mi omogočijo, da dobivam ta tako lep list Amerikanski Slovenec.
Franc Posnič
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Ricc BlU'lOUghs
7.a Tarzana ni to bila malenkost, da ni našel mladih prijateljev mecl potniki. Ves zaskrbljen je, ko se je prepričal da ju ni med potniki, stopil k vla-kovodji in ga začel izpraševati, če je njemu kaj znano o mladeničih. Tudi potnike je izpraševal, toda od vseh skupaj ni mogel izvedeti nič zanesljivega.
Težko je bilo Tarzanu, ko kljub vsemu izpraševanju ni mogel izvedeti, kje sta se dečka izgubila. Nazaduje sta dva železničarja povedala Tarzanu, da sta videla, kako sta dečka korakala v džunglo. To je potrdilo, tudi nekaj potnikov. Vendar to je bilo tudi vse, kar je mogel Tarzan izvedeti o dečkih.
Nato je Tarzan, videč, da sta mladeniča zares izgubljena v džungli, začel premišljevati, kako bi se ju dalo rešiti, kajti prete jima neštevilne nevarnosti, katerih se morda niti uc zavedata. Ko je tako premišljeval in u-gibal, -so pristopili k njemu W'aziri, katerim je oaročil, naj pridejo za njim.
i'akoj so ga obstopili in ga začudeno gledali, kajti ni bila njegova navada, da bi bil tako zaskrbljen. Nato jim jem povedal kaj ga teži in kaj misli, da bi bilo dobro ukreniti, da se najde sled za izginulima dečkoma, Tarzanu vedno udani Waziri so obljubili, da ne odnehajo, dokler ne najdejo mladeničev.
Sreda, 23. decembra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran t
Zapadeta Slovanska
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St Denver, Colo. | Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Co o. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
§ Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo, i 2 nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. I 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
I Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.	_
M 2. porotnica:
Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. I 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 1 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. I 5. porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
|	URADNO GLASILO:
I "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-1 nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prosil nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi 1 bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-1 gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. 1 Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-1 štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila - in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
THREE STAR LODGE NO. 33, W. S. A.
Chicago, Illinois. Greetings at Christmas and may every day of the New Year bring happiness to all the Supreme Officers and the members of the Western Slavonic Association.
Frank Primozich, Prsident Judiciary Committee.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
vsem spoštovanim gl. uradnikom (cam) in vsem cenjenim uradnikom (cam) krajevnih društev ter vsemu cenjenemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze prav iskreno želi
Uredništvo Glasila ZSZ.
t
ČLANOM ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE OB KONCU LETA 1936.
Pueblo, Colorado.
Zopet se bliža leto h koncu in sedaj se bomo zopet vprašali, kaj smo naredili v tem letu? Ali smo napredovali ali nazadovali, bodi si v osebnih zadevah, pri delu, pri trgovini in premoženju. Ko bomo tako premišljevali, se moramo spomniti tudi na naše društvo, smo li tudi tam naredili svojo dolžnost, ali smo hodili na seje in gledali, da so bile bratske in zanimive, tako, da so člani z veseljem prišli na seje. Vprašati se moramo tudi, koliko novih članov smo pridobili našemu društvu in, ako nismo storili svoje dolžnosti, moramo obljubiti, da bomo prihodnje leto bolj aktivni in pridobili več članov, kot smo jih lets.
Mi vsi moramo zmiraj gledati, da napredujemo, zakaj stari pregovor pravi, da tisti, kateri ne napreduje, tisti nazaduje, in kateri nazaduje, ga bo kmalu konec. Naša Z. S. Zveza lepo napreduje v premoženju in je nad 100% solventna, v članstvu pa ne nja-preduje tako, kot bi morala. Mogoče je bila kriva depresija. Sedaj, ko se je pokazala prosperiteta izza vogala in naši rojaki in njihovi sinovi in hčere delajo, bodi naša dolžnost, da gremo do naših prijateljev in ako še niso pri Z. S. Zvezi, da jih pridobimo v naše društvo in Zvezo. Marsikateri bolj mlačen član bo rekel, da je težko pridobiti nove člane, ker posebno mladina pristopi raje v Insurance, ker je ceneji. Jaz pa pravim, da to ni res! Vi pokažite vsakemu naša pravila in plačilno lestvico, potem pa poglejte plačilno lestvico Insurance Co., pa bote videli veliko razliko. Pri Insurance Co. je asesment tako velik za samo smrtnino, kot je pri nas za vse podpore in smrtnino. Društvo je bratsko in pomaga svojim članom v bolezni, v potrebi in ko član umrje, ga dostojno pokoplje. Insurance Co. se pa ne briga nič. Oni le plačajo smrt-nito in to, ako ste plačali svoj asesment ob pravem času, ako niste, ne dobite nič. Pri društvu se je večkrat zgodilo, da je društvo ali Zveza založila za člana asesment. Ste li slišali, da je Insurance kedaj plačala asoment? Dalje Insurance ima svoje izučene agente, kateri tako lepo in sladko govorijo, tako dolgo, da pridobijo človeka. Obljubujejo vse, kar človek hoče in še več, samo, da dobijo svoj komišen. Ko pa potem dobite zavarovalno polico in jo prečitate, ste pa razočarani, ker vam polica ne garantira niti polovico, kar vam je agent obljubil.
Zapadna Slovanska Zveza plača svojim članom vse, kar pravila garantirajo in nikoli se ni zgodilo, da ni član dobil, kar je bi! deležen po pravilih. Pri Zapadni Slovanski Zvezi se lahko zavarujete za celo življensko smrtnino, 20 letno in 20 letno endowment in ako nočete biti zavarovani za operacije in bolniško podporo, je tu zavarovalnina dosti ceneja, kot pri Insurance Co. Svoje otroke zavarujete tudi lahko pri nas in to za l5c na mesec za ravno isto zavarovalnino kot pri Insurance Co. za 15c na teden.
Zapadna Slovanska Zveza ima sedaj kampanjo, katere namen jo pridobiti kar največ novih članov do prihodnje konvencije. Vsako društvo ima predpisano svojo kvoto in dolžnost vsakega društva .ie, da pridobi toliko članov, kot je njegva kvota. Vsak član dobi nagrado za pridobitev novih članov in vsako društvo bo dobilo še
posebno nagrado, ako pridobi toliko članov, kot je njihova kvota. Moja želja je, da vsak član pridobi vsaj enega novega člana, pa naj si bo v odrasli oddelek ali mladinski.
Torej vsi na delo za večjo in močnejšo Zapadno Slovansko Zvezo!
Ob sklepu želim vsem članom in članicam vesele božične praznike in srečno Novo leto.
ANTON KOCHEVAR, predsednik. --o-
FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER 1936.
FINANCIAL REPORT OF THE WSA. FOR NOVEMBER, 1936.
Št. dr. Prejemki Lodge
No. Receipts l....„...... $325.45
	3............ 405.63
	4............ 72.87
	5............ 252.76
	6............ 76.81
	7............ 307.57
	8........
..	39.14
9........................208.00
11........
13........
.. 35.70 .. 22.21 14............ 140.38
..	43.32
..	255.74
17............ 129.00
20........
15.. 16..
..	75.34
21........................125.37
..	78.14
..	80.91 .. 66.87
..	17.50
..	67.27
Izdatki Disbursements $ 42.00 155.00
109,00
208.00
1072.00
29.00 83.50 14.50 21.00 86.50
51.00 15.50 41.00 72.50
'St. dr. Lodge No.
2	7..........
2	8..........
20..........
3	0..........
3	1..........
Prejemki
Receipts 20.07 34;09 . 127.00 29.68 18.46
32............ 127.27
33.. 34.. 36.. 37.. 38. 40.. 41.. 44.. 45.. 46.. 48.. 50.. 51.. 52.. 153..
89.74 13.02 97.85 48.63 47.32 33.71 183.51 43.40 42.51 26.28 20.83 22.96 35.44 28.73 23.55
Izdatki Disbursements
35.50 74.00 107.50
42.00 44.00 16.00 27.00 59.00 2.00 14.50
19.00
75.00 36.00
13.50
28	Frisian John	14.00
29	Drobnick Frances	71.00
2-9	Kostanjsek Mary	17.50
29	Krajc Mary	19.00
31	Forte Martin	42.00
32	Kerne Frances	30.00
32	Kristo Ivana	14.00
33	Žitnik Antonia	16.00
34	Mihelcic Andy	27.00
36	Payak Frank	39.00
36	Strubel Tony	20.00
38	Krizak Frances	14.50
41	Kalcevic Julia	10.00
41	Mearsha Mar y	9.00
48	Malensek Gust'	36.00
3 7
46
Briber-nick John	13.50
Skupaj — Total $1338.50
Operacije — Operations:
Koshak Frank	$75.00
Canjar Mary	75.00
Arko Ethel	75.00
Skupaj — Total
$225.00
37
Smrtnino — Death Claim:
Adamic Jennie	$1000;00
Provizije — Commissions:
Selma Jarvi	$2.00
Skupaj
Total .................................................. 3940.10
Obresti od obveznic — Interest on bonds:
2565.50
$1000 Carlsbad, N. M. Sewer,	6%............	........$30.00
$3000 Alamosa, Colo. Sewer Dist. No. 6,	6%............	........ 90.00
$2000 Brush, Colo. Curb & Gutter,	5y2%........	........ 55.00
$2000 Butte, Mont. Funding,	5/2%........	........ 55.00
$3000 Mountainair, N. M. Water,	6%............	........ 90.00
$6000 Pueblo Conservancy District,	454%.......	........142.50
$4000 Pueblo Co., Colo. Cons. Sch. Dist. No. 13,	4^2%........	........ 90.00
$8000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist.,	6%............	........240.00
$3000 Republic Bldg. Denver,	5%..............	...... 75.00 $ 867.50
Skupni prejemki od društev — Total receipts from lodges..
3,940.10
Skupni prejemki — Total receipts ........................................................ 4,807.60
Preostanek — October 31, 1936 Balance ............................................. 226,345.12
Skupaj — Total ................................■..........................................................$231,152.72
Izdatki — Disbursements:
Smrtnina — Death claim .................................................................$1000.00
Bolniške podpore — Sick benefits........................................................................................1338.50
Operacijske podpore — Operation benefits ................................................225.00
Provizije za nove člane—Comissiojis for new members....	2.00
Skupno izdato društvom—Total disbursed to lodges........ 2565.50
Razni izdatki—Miscellaneous disbursements:
Pisalne potrebščine — Stationeries .............................51
Najemnino pisarne — Rent ........................................ 15.00
Tajniška plača — Secretary's salary............................ 150.00
Vrh. zdravnika plača — Sup. M. D. fees................ 60.50
Poštnina in telefon — Postage and phone..........11.58
Pečat za dr. št. 53 — Seal for lodga No. 53................ 5.65
Vnovčenje kuponov—Exch. charges 011 coupons.... 2.15 $245.39
Skupni izdatki — Total disbursements................................................ 2,810.8
t Preostanek — November 30, 1936 Balance ........................................$228,341.83
PREJEMKI ML. ODD. ZA MESEC NOVEMBER 1936. RECEIPTS OF THE JUVENIAL DEPT. FOR NOVEMBER, 1936.
Dr. št. Lodge No. 1
3
4
5
6
7
8 9 11
14
15 16-17 20 21 22
23
24
25 .26
Vsoto Amount $14.85 32.25 5.45 13.80 3.30 7.95 .15 8.85 .90 5.70 1.35 6.30 10.05 1.65 2.40 .90 1.05 4.50
1 c
i.
5.70
Dr. št. Lodge No.
27
28
29
30
31
32
33
34
36
37
38
Vsoto Amount 2.25 ■ .15 6.75 .45 1.65 3.90 19.50 .30 6.60 1.60 3.30
40	Ni poslalo — Did not remit
41	19.50
44	1.50
45	2.55
46	.45 48	2.40
51	l.?C
52	1.95
SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER 1936.
CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA. FOR NOVEMBER, 1936. *
Pristopili — Entered:
K št. 1 iz ml. odd.: Robert M. Grum, c. 5313, C. 18, zav. $500. K št. 4: Frank De Luca, c. 5314, R. 21, zav. $1000 in $1. K št. 5 iz ml. odd.: Frank1 Bostjancic, c. 5315, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 15 iz ml. odd.: Anna Balic, c. 5316, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 26: Andy Ryasko, c. 5317, R. 20, zav. $500 in $1: Mary Ryasko, c. 5318, R. 45, zav. $500.
K št. 36: Mark Chorak, c. 5319, R. 22, zav. $1000 in $1. K št. 37: Walter .Tarvie, c. 5320, R. 16, zav. $500 in $1; iz ml. odd.: Isabella Kolar, c. 5321, R. 18, zav. $250 in $1.
K št. 38: Tony Funtek, c. 5322, R. 29. zav. $1000 in $1. K št. 40: Edward Lenich, c. 5323, R. 19, zav. $500 in $1. To No. 41: Andor H. Atlas, M. D., c. 5324, C. 38, Ins. $250; from Juvenile Dept.: Louis Vuksinich, c. 5326, C. 18, ins. $500 and 50c.
K št. 45: Mike Piscovich, c. 5325, R. 27, zav. $1000 in $1. To No. 53: John Valko, c. D-67, C. 31, ins. $250 in $1.
Transferred from Class A to B: No. 41: Mary Ulaski, c. B-305, C. 19 (c. 4701, C. 16).
Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 17: Anton Suklje, c. B-43; Dragotina Suklje, c. B-44. Pri št. 26: Antonia Chop, c. 5204; Jacob Vidrich, c. 1653. Pri št. 29: Julia Kovca, c. 3569; Roza Kramarich, c. 1707; Louis Shuster, c. 3656.
At No. 33: Mile Zigela, c. 4625.
Suspendirani — Suspended:
Pri št. 4: Alexander E. Kqsky, c. 3818; William Ocepek, c. 5220.
Louis Hren, c. 3120; John Kikel, c. B-167; Margaret Rehak,
5:
Pri št. 4967. Pri št. 21: Pri št. 25: Pri št. 26: At No. 41: At No. 52:
•»jNiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitaiHiiiiiiiiiHiiiiiiiinnniimmniiniiiiiiiimiti
Dopisi lokalnih društev

Frank Tekavec, c. B-182. John Majdich, c. B-190. Stephen Choppie, c. 4886.
Frank Kvas, c. 4682; Dr. Harold C. McKelvey, c. B-286. Joe Palusso, c. 5300.
Prestopil — Transferred: Od št. 14 k št. 38: Tony Costello, c. 4593.
Umrli — Died:
Pri št. 9 umrla dne 2i. oktobra 1936: Jennie Adamic, c. 2678, stara 32 let vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila v Zvezo 16. decembra 1923, zavarovana je bila za $1000, R. 20.
Pri št. 21 umrla dne 29. oktobra 1936: Anna Koschak,. c 1814 stara 54 let vzrok smrti: Pljucmca m srčna hiba. Pristopila v Zvezo 18. novembra 1917' zavarovana je bila za $1000, R. 34.
Denver, Colo., Dec. 18, 1936.	Anthony Jeršin, gl. taJnik-Sec'y.
0-
sele božične praznike celemu gl. odboru ZSZ., članstvu našega društva, kakor tudi vsemu članstvu ZSZ. Istotako voščim in želim vsem skupaj srečno, uspešno in zdravo novo leto. Ker sem napisal uspešno, novo leto, pomislim ob tej kratki besedici na uspehe pri našem društvu in apeliram na članstvo, aa se pridruži društvenim uradnikom in jim pomaga do še boljšega uspeha v bodočem letu. — Navada je, da dajemo, oziroma pošiljamo darila drug drugemu. Meni se zdi, da bi bilo lepo, če bi vsako društvo, ki spada pod okrilje ZSZ., poslalo za božič ali za novo leto darilo našemu glavnemu tajniku in sicer darilo v obliki novopridob-1 j enih članov in članic. To bi bilo najboljše in najlepše darilo za celokupni glavni odbor. Glejmo, cenjeni sobratje, da pošljemo tako darilo še pred zaključkom starega leta. — Sobratski po-M. Popovich, tajnik
"Ali imate
Skupaj — Total
Obresti od obveznic — Interest on bonds:
203.25 $203.25
$4000 Pueblo Conservancy Dist, $2000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist., $1000 Santa Fe, N. M. Pav.
4V4%................ $95.00
6%.................... 60.00
6%.................... 30.00
185.00
Skupni prejemki — Total receipts ................................................................388 25
Preostanek — October 31, 1936 Balance ............................................ 11,634.17
Skupaj — Total .......................................................................................... $12,022.42
Izdatki za mesec november 1936 — Disbursements for November, 1936:
Povrnjena rezerva prestoplim članom v aktivni odd.: Reserve refunded to members transferred to Adult dept.:
1 Robert Grum ................................................................$13.20
Frank Bostjancic ........................................................ 9.65
Anna Balic Mirko Zorman Isabella Kolar .
.............. 5.05
.............. 11.45
..............15
$39.50
Preostanek — November 30, 1936 Balance.................................
Bolniške podpore izplačane — Sick Benefits Paid:
$11,982.92
Ldg. N	0. Name of member	Amount Dr. št.		Ime člana(icc)	Vsoto
Dr. št.	Ime člana (ice)	Vsoto	Ldg. No. Name of member		Amount
1	Anzichek Adolph	$14.00	14	Rebol Joe, Sr.	41.50
1	Perhay Joseph	14.00	14	Vouk Rose	11.00
1	Sabec Luka	14.00	15	Bodovinac Geo.	14.50
3	Chorak Mary	45.00	16	Gorshe Mary	10.00
3	Koncilia Frank	8.00	16	Meglen Josephine	11.00
3	Pavlin John	19.00	17	Jelniker Mary	42.50
3	Pugjal Joe	8.00	17	Tursick Joe	30.00
5	Drobnick John	32.00 . 17		Smith Johana	14.00
5	Fink John	21.00	21	11 ren Mary	39.00
5	Hren Johana	34.00	21	Koschak Anna	12.00
5	Sndar Dorothy	22.00	22	Zalac Gregor	15.50
7	Bovlz Katherine	39.00	23	J arc Margaret	16.50
7	Canjar Mary	5S.00	23	Mihelcic Frank	19.00
7	Erjavec Frances	29.00	23	Poje Frank	5.50
7	Marolt Olga	10.00	24	Yunikar Frances	27.00
9	Kotihan Agnes	10.00	24	Gaber Anton, Sr.	15.00
9	Kochan John	24.00	24	Mismash John	30.50
9	Valent Cecilia	38.00	27	Bozic William	17.50
13	Tesih John	29.00 i 27		Rugcl Anton	18.00
4	Dupin Mary	31.00	28	Hribar Frank	60,00
iiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiitJiiiiiii'jiiiuiiuiiniiiitt:'' IZ URADA DR. MARIJE POMAGAJ, ŠT. 24, ZSZ
Saiida, Colo.
Kadar čitate dopise ta mesec, izveste, kako društveni uradniki opominajo članstvo, da se udeležijo glavne letne seje. Naša letna seja je bila obiskana v polnem številu, za kar se na tem mestu zahvaljujem članstvu. Naš ponovno izvoljeni tajnik nas je presenetil z zeleno steklenico "praskavca", katera je prav dobro teknila. Upam in želim, da bi se člani in članice vsake mesečne seje udeležili v tako lepem štvilu. Prvič, boste s tem koristili društvenim uradnikom, drugič bo to tudi v vašo lastno korist.
Uradniki za leto 1937 so sledeči: Predsednik John Butala, 434 W. 2nd, Saiida, Colo.; podpredsednik Joe Zavrl, R. F. D. Box 82; ponovno izvoljeni tajnik Jacob Butala, 605 W. 2nd, Saiida, Colo.; podtajnik Joe Koc-man, 124 Blake St., Saiida, Colorado; ponovno izvoljena blagaj-ničarka Mary Butala, 434 W. 2nd, Saiida, Colo, ponovno izvoljena zapisnikarica Mary Evans, 611 W. 2nd, Saiida, Colo. Mladinski nadzornik Anton V. Gaber, ml. 444 3rd, Saiida, Colo., nadzorni odbor; predsednica Kati Drcbnič, 252 E. St., druga nadzornica Anna Butala 605 2nd, tretja Jennie Pompermayer 322 W. 2nd, vse v Saiida, Colo. —-Društveene seje se vršijo vsako drugo nedeljo mesecu cb 7 uri zvečer na domu tajnika. — Ponovno se vam zahvaljujem za vaše zaupanje, ker ste me izvolili v ta urad. Zogo-tavljam vam, da bom dela! po moji najboljši moči za društvo in Zvezo. — H koncu dopisa želim še vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu članstvu ZSZ.
John Butala, preds.
-o-
IZ URADA DR. SVOBODA ŠT. 36, ZSZ.
So. Chicago, 111.
Običajno si za praznike drug drugemu voščimo, da bi jih v veselju in zadovoljnosti preživeli. Tako si tudi jaz štejem v bratsko dolžnost, da želim prav ve-
ze zavarovane aše otroke pri ZSZ? Ako ne. ne odlašajte na jutri, ker bo negoče prepozno! Otroci, ki odo pristopili pred 30 juni-em 1937 v mladinski odd. ,SZ bedo prosti asesmeiita za >rva dva meseca!"
-o— -
IZ URADA DR. SLOVENSKA EDINOST, ŠT. 38, ZSZ.
Frontier, Wyo.
Članstvu zgoraj omenjenega društva se tem potom naznani, da je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1937: Predsednik Frank Hren, Diamondville, Wyo.; podpredsednik John Strvasnik, Frontier, Wyo.; tajnica in bla-gajničarka Jennie Supan, Frontier, Wyo.; zapisnikarica Mary Lumbert, Diamondville, Wyo.; nadzorni odbor: Joe Kalister, Frank Lumbert in John Petek; nadzornik mladinskega oddelka Tony Funtek, zdravnika dr. Newman in dr. Henderson. — Predlagan in z večino je bil sprejet predlog, da se naloži 50c globe za člane, ki se brez pravega vzroka ne udeleže društvenih sej vsaj enkrat v treh mesecih.
Društvo Slovenska Edinost bo imelo veselico v soboto 16. januarja v korist društvene blagajne. Prosi se članstvo, kakor tudi rojake v okolici, da nas omenjeni večer posetijo v Slovenski dvorani.
Članstvu našega društva se zahvalim za zaupanje, ki ste mi
ga izkazali v dobi pet letnega mojega tajništva. Hvala lepa! Obenem vam želim vesel božič in srečno zdravo Novo leto.
Jennie Supan, ta j. IiiiniiHiicjiiHiiiiiiiiniiiiiuiiniuiiiiniiiinniiniiininuiiiimiiiHaa
I ZSZ ENGLISH SECTION I
K	^
»□!iiiiiiiiiiit]iiii)u!iiiinnniiiiiuic]iuniiii!!iniiiiiiiiuu(iiiiiiiiiiaa
CHICAGO YOUNGSTER'S BRANCH NO. 2, W. S. A.
Chicago, 111.
Dear Members and Friends:—
How do you do Folks, don't fall over and don't be surprised. I know I should be ashamed of myself for not writing sooner.
My main reason for writing is to thank all who have cooperated with me at our last entertainment, especially my assistant director, Miss Ann Primozich, and Mr. Lawrence Pichman for their great help. I am much grieved at "The Shadow's" last week on his article. As I told It, I don't think I'd be able to accomplish as much if it hadn't been for the assistant director.
I also wish to thank our supervisor, Mr. Leo Jurjovec for the nice compliment which he rendered. My assistant also wishes to express the same.
I want to remind you, that all dues should be paid as soon as possible. In concluding my article, which I must admit is quite short, I wish to amplify my heartiest fishes to all for "A VERY MERRY CHRISTMAS and A HAPPY and PROSPEROUS NEW YEAR." Fraternally yours,
Bernice Fajfar, Secretary.
CHICAGO YOUNGSTER'S BRANCH NO. 2, W. S. A.
Chicago, 111.
Who-o-o-o-o. This is Station CYB2 in Chicago with the latest news and we are starting our with our newest theme song. 1-2, you buckle your shoe, put on your coat and hat, we play a game, like that, while were waiting for news. 3-4 open the door, what for? Why to let "The Shadow" in of course. Here it is. Take it away.
Ha, ha, ha, It is I, "the Shadow." You know what I've been doing tha last week. I've been studying 1-2 you buckle your shoe — and I know it, by crocky.
Now that our entertainment is over, oh, yes, bv the way, I have to tell you something. Strict orders from our financial secretary, Miss Bernice Fajfar.
Maybe you don't know, but Bernice and I are very good friends, and at times we have arguments and what not. Well to go 011 with my story.
One fine day, maybe it wasn't so fine, I -was walking down the street, when who should I bump into, but Bernice. We held a conversation and do you know what she called me? Why she called me a liar, me the second Walter Winchell and she calls me that. So I says to her "Young lady, you better explain what this is all about. And she says, "Shadow" (of course she didn't say, "Shadow") do you remember your last article. I looked at |ier in a queer way, and said, "Does an elephant forget." Then she says, "There was something very wrong about one of your paragraphs." I was getting angry already. To think that I, "The Shadow" should be called a liar and then she say I make errors. I let her talk on. As I was saying before, when I was so rudely interrupt, that's what she said, "I am speaking about the paragraph something about all the credit being given to me. And that's all wrong. I "don't think that I'd be able to accomplish as much as I did if it hadn't been for the assistan director, Miss Ann Primozich," I guess I better give up my .job. To think of letting our assistant director's help slip my mind. Well, that ends my tale and I hope you enjoyed it, although, it's a black check against my name.
Did you see the article, our supervisor, Mr. Jurjovec, wrote last week? Do you know what sentence I like best? It was about the activeness that is in our branch. Not that we're bragging, but I do think we are very active in all things and we'd be glad to show some of it to other branches.
Time is flying and does not wait, even for "The Shadow." So I must say, Be good, Keep smiling and we all wish everybody "A Merry Christmas and A Happy New Year. Ha, ha, ha,
The Shadow.
That my friends was "The Shadow" and this is your announcer saying, Adios, over Station CYB2 in Chicago.
-o-
LIBERTY JRS., WSA., NO. 5.
South Chicago, 111. At this festive time of the year, I the Liberty Flash, in behalf of the Liberty Jrs., take this opportunity to extend sincere fraternal Christmas and New Year greetings to all members and officers of the WSA. May the Christmas spirit reign over you and bring you the blessings and joy that are accompanied by a very merry Christmas. With the coming of the New Year may also be blessed with peace, health and happiness.
The Liberty Flash. P. S. On Wednesday evening, Dec. -3, silhouette pictures of, "Shadows .if the Manger", will be presented at the Callumet Park field house at 8 P. M. Everybody is invited to attend, free of charge. Yuletide. carols will also be sung, assisted by St. Francis' church choir.
"The WSA is over one hundred percent (100%) sol-'ent, wherein all of your fa-liiy should be insured!"
01000702020202010200020000020001000201020000020001000202004801020202020002000004051003040611070505100572100009051005050001
AM ERI KLANSKI SLOVENEC
Sreda, 23. decembra 1936
t**wqipiiiiiiiiiniiiiiii!iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiii iiiiiniin
Peter Favel Glavar
LANŠPREŠKI GOSPOD.
Milijoni zvezdic so se bili posejali po nebu. Bela se je črtala gaz ladje na temnem vodovju. Mornarji so peli tiho, otožno pesem, ki je venomer ponavljala odpev:
"Al mio mar, al mio mare!"
Petra Pavla je obšla prečudna ginje-nost. Srce se mu je zalilo s sladkim hrepenenjem po daljni domovini, po Manici in župniku Roglju. Potem ga je obšla misel na Ano Zandonattijevo in oči so se mu zasolzile in je mrmral:
"Sladko, milo dete! Daj Ti Bog stoti-soč sreč! Ali Te bom videl še kdaj? Ana Marija! O! Saj je bilo težko reči: ne! Težko. A jaz sem rekel! Zato, ker je to edino prav, zato, ker sem imel svojega Boga že od mladosti, Tebe pa sem srečal le mimogrede. In Bog je več ko Tvoja sladka čistost, Tvoja mlada ljubezen. Ana Marija, lahko noč! Zaradi Boga sem Te zavrgel, a pozabil Te ne bom nikoli, nikoli." '
"Eto, pop moli!" se je oglasil za Petrom dobrodušni padrone Glavinič.
"In če," ie menil Peter, "saj bo molitev moj posel, kakor je kapitanski posel kletev."
Kapitan se je vedro zasmejal in rekel: "Dobro si se odrezal. Zares, žal te mi je. Ob tebi bi laže prebolel svojega sina." Nato je rekel resno in uradno: "Tri dni bom čakal pred Ascolijem. Skrbi, da opraviš hitro s svojim priprošnjikom. Povem Ti pa, da malo zaupam tem italijanskim mehkužcem. Naš Benzoni v Senju bi Ti bil že trikrat izprosil blagoslove. Zakaj se nisi obmil nanj?"
"Tujec sem mu!" je odvrnil Peter. "A mislil sem že na to, če bi mi spodletelo pri komendatorju."
"Da," je menil oni, "Benzoni bi Te posvetil. Novo mašo pa bi pel pri Materi naši na Trsatu. In mene bi povabil, če bi me doma našel, seve."
Pustil je nato bogoslovca samega. Kmalu pa se je vrnil in pokazal z roko predse z morja na suho. Daleč, daleč notri v o-zemlju je bilo videti nekaj medlih luči. Kapitan je rekel kratko: "Ascoli."
i
XI. PRI KOMENDATORJU.
Peter Pavel je končno stal pred gospodom Petrom Jakobom. Videl je, da se je bil mož močno postaral. Peter Pavel mu je izročil župnikovo pismo; komendator je je dal brati svojemu tajniku, katerega je klical "maestro di časa" — hišni mojster. Ko je tajnik bral o Bitenčevem u-pravljanju komendskih dohodkov, je vzkliknil komendator: "Pa saj to vem sam, da je ta Bitenc slepar. Jaz sem hotel vedeti, kje bi se dobil pošten človek, ki bi mu' smel zaupati."
Tajnik je bral naprej pismo župnika Roglja: "Presvetli veste sami, da sem Vam vestno služil; zato se nadejam, da boste prepričani, da Vam hočem nasveto-vati človeka, ki je najsposobnejši pa tudi vesten."
Komendator je zadovoljno prikimal. Tajnik je bral: "Priporočam Vaši milosti mladeniča gospoda Petra Pavla Glavarja, ki je moj sel —"
"Božje usmiljenje!" je vzkliknil tedaj
Zgodovinska povest spisal
DR. IVAN PREGELJ.
komendator. "Samo zaradi tega pisma ste šli na tako pot? Ali je Vaš župnik znorel? Kdo bo trpel stroške?"
"Gospod," je odvrnil Glavar, "imam še drug opravek."
Komendatorjev tajnik je dočital pismo. Glavar je medtem čustvoval: "Glej ga, župnika Roglja. To je brez moje vednosti zapisal, da bi bil sposoben upravljati komendo. Saj bi se sramoval in bi mu 'ameril, če bi ne vedel, da je mož to naredil z najboljšim namenom."
Komendator je ostro pogledal po Glavarju in dejal: "Svojčas sem Vam podaril Castiglionijevo knjigo. Ali jo nosite vedno seboj?"
Petra je oblila rdečica in je rekel: "Prebral sem io, a na poti nekje sem jo izgubil."
"Nesrečni človek," je vzdihnil komendator. "Da, da! Vidi se, da ste doma v barbarski deželi, kjer ne znajo ne govoriti ne kuhati po človeško." Koj zatem je vprašal nezaupno: "Vi želite torej, naj Vam dam oskrbo Komende?"
"Ne!" je odvrnil Glavar, "prišel sem ponižno prosit, da bi mi s svojim ugledom zmogli, da bi mi predstojniki spregledali zadržke in me posvetili za duhovnika."
"Zato ste prišli?" je vprašal komendator zateglo.
"Da," je odvrnil Glavar, "iskal sem V as v Senju. Od tam sem šel na Malto in po-

em .
"Bog, Bog," je vzkliknil komendator. "Za prazen nič je obredel ta človek pol sveta."
Vendar se mu je zvedrilo obličje in mislil je sam pri sebi: "To je odločen človek. Zares, to bi bil mož, ki bi mi spestil nemarnega Bitenca. Šempeterski župnik rii ni nasvetoval slabega upravitelja."
Ko pa se je domislil obenem Glavarjeve prošnje, se mu je obličje raztegnilo ne-voljno in je vprašal trudno:
"Kateri so zadržki, ki Vam branijo v hihovski stan?"
"Staršev nimam," je odvrnil Glavar. "Moja mati je služila svojčas pri Vas. To je vse, kar vem. Presvetli ste svojčss obečali, da se boste potegnili zame, če bo kdaj treba. O, glejte, 2;daj je treba. Vam to pač ne bo pretežko. Jaz pa Vam bom hvaležen do svoje smrti."
"Spomnim se," je dejal leno komendator, "da sem nekdaj res nekaj obečal in sem gotovo to tudi že storil, kar sem obečal." Tu mu je glas v nevolji poskočil v išino in je rekel vznevoljen: "Pa da me še nalašč spominjate na moj ' bet, to je nedostojno, zelo nedostojno, to je naravnost predrzno."
"Kaj sem neki rekel takega," je pomislil Glavar in prebledel. Tajnik, ki je zavzet motril bogoslovčevo lice, je občutil sočutje ž njim. Vedri in mladi človek je bil prvi hip spoznal po Glavarjevem obličju, da mora biti fant tesneje zvezan z družino Testaferratov, kakor pa je bilo njemu samemu očitno. Zdaj je priskočil mlademu bogoslovcu na pomoč in rekel:
"Monsignore, mladi človek je najbrže rden in se sramuje. Dovolite, da se odpočije in ga jaz pripravim, da se bo dostojno obnašal, kakor se spodobi."
(Dalje prih.)
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
RAZNE ZANIMIVOSTI
KAKO SE OBOROŽUJF.JO
Neki dovtipni državnik je dejal nekoč, če bi od vsega Društva narodov ničesar ne ostalo, bi ostavilo vendarle dober statistični materija!.
Pred kratkim je izšel letopis tega društva, ki vsebuje med drugim podatke o oboroževalnih izdatkih poedinih držav v lanskem letu. Dočim so prispevki narodov za vojaštvo 1. 1925. znašali "samo" 3.5 milijarde zlatih dolarjev, je ta vsota že 1. 1930. narasla na 4.3 milijarde. Naslednje leto je ostala na isti višini, 1. 1932. je celo nazadovala na 4.2 milijarde, a potem je spet narasla na 4.4 milijarde. L. 1934 so ljudstva izdajala oficialno že 4.9 milijarde dolarjev za vojne namene, lansko leto so dosegla rekordno postavko 5.4 milijarde, ki so jo pa letos že spet prekosili, ne da bi bilo pričakovati, da bo prihodnje leto v tem pogledu kaj bolje.
Če bi človeštvo porabilo to, kar izdaja za vojaške namene, za kakšen boljši namen, bi lahko, bedo neštetih milijonov ljudi, če ne odpravilo, pa vsaj zelo omililo. Velikanske vsote bi bile na razpolago za kulturne namene, šole, bolnišnice, zavetišča za starce itd. Razen tega bi se.lahko zelo zmanjšali davki, ki pritiskajo danes vse zdravo življenje ob tla.
--o-
MOŽ, KI ZNA 290 JEZIKOV
Kakor poročajo v svojih kulturnih rubrikah nemški listi, v mestu Frankfurtu živi učenjak dr. Harald Schiitz, ki zna govoriti in pisati 290 jezikov. Ta njegov dar za jezike je menda možu prirojen. Že njegov ded je bil sloveč poznavatelj sanskrta, ki je znal 12 jezikov. Njegov oče je znal mnogo starih in modernih jezikov. Po materi, ki je po svoji materi bila Islandka, je v sorodstvu z nekdanjim norveškim kraljem Haraldom Hafar-garom, po katerem so mu starši dali tudi ime Harald. Mož, ki je sedaj 63 let star, samo študira v svoji bogati knjižnici, v kateri ima 14.000 zvezkov. Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da se je naučil toliko jezikov, je odgovoril, da tega, sam ne ve. Pristavil pa je tole: "Pač pa lahko povem recept, kako se človek lahko nauči jezikov. Za to je treba treh stvari: ljubezni in veselja, priložnosti, časa. Časa in prilike sem imel vedno dovolj, ljubezen pa sem podedoval po svojih prednikih."
MOČ SUGESTIJE
"Napolnil sem steklenico z destilirano vodo," pripoveduje prof. Slo.sson z vseučilišča v Wy-omingu," zavil sem jo v vato in nato dobro zaprl v neko škatlo. Potem sem šel, da preizkusim, v koliko so ljudje dostopni za sugestijo.
Ri
DENARNE I POŠILJA TVE |
odpravljamo v Jugoslavijo, Ita-	g
lijo in vse druge dele sveta po	§j
dnevnem kurzu. Včeraj so bile	g cene:
n
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din	1
Za $ 5.00.................... 200 Din	š
Za $ 7.20.................... 300 Din	i
Za $ 9.50.................... 400 Din	i
Za $11.70.................... 500 Din	§
Za $23.00....................1000 Din	gj
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir	S
Za $6.40............................100 lir	g
Za $29.00............................500 lir	g
Za izplačila v dolarjih:
Za $ S.00 pošljite..........$ 5.75	j
Za $10.00 pošljite..........$10.85	g
Za $15.00 pošljite..........$16.00	g
Za-$25.00 pošljite..........$26.10	g
Za $40.00 pošljite..........$41.25	g
Za $50.00 pošljite..........$51.50	j
s
Ker se kurz večkrat spreminja	g
so cene podvržene spremembi,	g
Pri večjih svotah poseben popust,	g
Vsa pisma in pošiljatve naslovi-	g te na:
JOHN J ERICH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
i««
Na neki seji sem izjavil, da bi rad zvedel, čez koliko časa, bo mogoče v predavalnici, kjer smo pravkar bili, doznati vonj izlite tekočine. Prosil sem navzoče, naj dvignejo roko, ko bodo ta vonj začutili. Previdno sem nato odstranil vato in izlil vodo, na kar sem se delal, kakor da se hitro umikam z mesta, kjer sem tekočino razlil. Potem sem vzel uro v roko in čakal na rezultat, med tem ko sem glasno dejal, da ni gotovo še nihče izmed navzo-pravkar izlil, da pa se ta duh pravkar izlil, da pa sem ta duh bržkone nikomur ne bo zdel neprijeten, čeprav bo morda zelo močan."
In Slosson pripoveduje dalje, kako je po petnajstih sekundah večina izmed oseb, ki so sedele blizu njega dvignila roko, po štiridesetih sekundah so se javile osebe iz ozadja. Po eni minuti je moral profesor poskus ustaviti in povedati ljudem, kako jih je bil "potegnil", kajti osebe v prvih vrstah so hotele dvorano zapustiti, češ, da ne morejo zdržati vonja razlite tekočine.
-o-
ČE HOČETE VEDETI
Mrtvo morje ni mrtvo. V vodi Mrtvega morja, ki ima toliko soli, da je kar gošče, ni nobenega življenja: tako so mislili doslej! Toda neki član jeruzalemske u-niverze je natančno preiskal vodo in je našel polno drobnogled-no majcenih živih bitij, in sicer neke celice, kratke, paličaste bakterije in organizme, ki proizvajajo dolge, nežne niti.
PISANO POLJE 1
J. M. Trunk

POZDRAVI IZ NEW YORK A
Pred odhodom v stari kraj na par-niku "Vulcania" še enkrat pozdravljava svoje sorodnike, prijatelje in znance širom te svobodne republike, zlasti one v okolici Kane in Sheffield, Pa. Onim, ki so nama izkazali kake usluge, najlepša hvala. Na svidenje! Ob tej priliki se želiva zahvaliti tudi g. Leo Zakrajšeku v New Yorkti za prijazen sprejem ter za točno in pošteno postrežbo. Priporočava to domačo in zanesljivo firmo vsem rojakom. — Frank Vičič in Andy Berne.
Iz velikega New Yorka se še enkrat poslavljam od svojih prijateljev in znancev v Corwin Springs, ter po drugod v Montani. Vsem kličem: Pozdravljeni! Vsem tudi voščim prav vesele božične praznike in srečno in bogato Novo leto 1937 ter jim kličem: Na svidenje v Ribnici! Ker tudi sedaj potujem s posredovanjem naše domače tvrdke Leo Zakrajšek v New Yorku in ker sem z njeno postrežbo popolnoma zadovoljen, jo priporočam tudi drugim rojakom po vsej Ameriki. — Louis Kloon.
VELIK
BLAZNIKOV
PRATIK
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, III.
Ozdravil očeta revmatizma
Vodja Kotrich Laboratories, 934 Center st., Dept. 202, Chicago, 111. poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatiz-mu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjen, j e dobil predpis nekega starega zdravnika a Dunaja, kateri mu je olajšal njegovi stane. Ker pozna trpljenje, ki ga ti bolezen povzroča, pravi Kotrich, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis vsem onim, ki trpe na revmatizmu iit mu pišejo ponj. Nobenih stroškov i« ne obveznosti.
Molekov bogoslovec.
To je odpadli Joseph McCa-be, o katerem je g. Molele že stokrat povedal svojim rdečim, da "je bil 12 let frančiškan in profesor bogoslovja na Angleškem." K temu — bogoslovcu se zateče, kadar je nekaj rav-sa in kavsa na polju bogoslovja ali vsaj v okrožju, kakor je zdaj, ko je prav Mo-Iek sam načel vprašanje glede namena in sredstev, in sta si z Rev. Hugonom v laseh. Danes smo bolj pri gobovanju, iin ljudje, ki so včeraj pustili ikramp, in se nikoli niso bavili |s kakim kočljivim vprašanjem, |toraj o njem ne morejo dosti-:kaj vedeti, pač gobcujeja in |gobcujejo za drugimi, ampak i v vročini ravsa in kavsa je le tudi kak dokaz dobrodošel, ako je kje. In tako je šel po dokaz, da pri jezuitih velja in je v časteh nauk, da namen posvečuje sredstva, g. Molek k bogoslovcu McCabu, ki je nekaj našel v Lehmkvhlovi "Theologia Moralis," in ta Lehmkuhl je pristen jezuit. Eh..er..če je bil ubogi McCa-be tak profesor bogoslovja, pač ni čuda, da je sam zamenjal bogoslovje 7, nekim drugim, in je šel zibat bebi.ie. Pregovor pravi, da revni ljudje kuhajo močnik pri vodi 5n če se kdo zadovolji s talini "dokazom," mora spadati med
duševno najrevnejše.
*
Iveri.
Veter se je zasukal. Pred leti je šumelo v vseh časopisih porodni kontroli. Tudi naši slovenski napredni časniki niso mogli dosti prehvaliti te kontrolne robe in pihali so, kakor je veter pihal. Edinole katoliška cerkev, kolikor je prišla do besede, je svarila in pokazavala na — greh. Hudo so vihali nosove. Kdo danes pri modernih časih še govori o kakem grehu? Morala? Hm: Environment in ljudje sami baje delajo moralo, in greh je srednjeveški pojm. Ne trdim ravno, da ta kontrolni veter ne piha več. zdi se pa, da se je zasukal. Kontrolne "tovarne" ne štapajo, saj so jih zidali, da naj delajo, ampak posledice tega — fabriciranja so že zdaj na dlani. Prva je: kmalu bo več rakev ko zibelk, število gre nazaj pri prirastku, v kratkem bo stalo in potem bo prebivalstvo rapid no padalo. Državna federacija ženskih klubov v New Yorku je vsa za kontrolo. Pa je iz-nenadil te kontrolerske ženske dr. George W. Kosmak, ko jim je v obraz povedal: "Na-
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
„V PAINI-UL TEETH
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.
mera omejitve družin, ki se je tako močno poudarjala zadnja leta, se ne razvija zadovoljno. Razvija se v deželi, v situacijo ki doseže lahko daleko-sežne učinke in porine pre-)ivalski prirastek do absolutnega zastanka. Ako sodim po preteklih izkušnjah, ni prav lobene nevarnosti, da bo pri nas preveč ljudi. Hitro se bližamo točki, kjer bodo smrtni slučaju prekašali porode in to pomeni zastanek. Ko ni več prirastka, narod, kakor drevo, začenja umirati." Za greh se ne zmenijo, svobodno jim tudi, ako se morda ne zmenijo niti za številke. To je eno.
Drugo je ostrejši veter. Gre za nevarnost socialnih boleznij. O tem je govoril profesor na univerzi v Pennsylvaniji. dr. John H. Stokes. Menil je. da "se bodo higienisti zastonj trudili, da zajezijo divjanje teh skritih socialnih boleznij, ki se množijo med moškimi in ženskami danadan, ako se narod ne zmeni za noben verski čut in nobeno moralnost."
Nekje je zapisano: "Plačilo za greh je smrt," tu imate najprej bolezni, smrt bo kmalu sledila. Ako jo hočejo, svobodno jim.
Veter se je zasukal in piha od nasprotne, nepričakovane strani.
V NAJEM
se oddajo na 1824 W. 22nd PL, Chicago, štiri sobe. Blizu slovenske cerkve in šole. Vprašajte Joseph Zupancich, na gornjem naslovu.
ZALiOVO ZDRAVILO
ZA
ŽELODČNE ULJESE
Ne dopustite, da bi vam želodčne nerodnosti vzele prijetno in normalno življenje, ki ga uživajo drugi! ZALOVO ZDRAVILO je v obliki tekočine, znanstveno sestavljeno, da nudi olajšavo za uljesa, "gastritis", kislo izpeha-vanje in podobne želodčne bolezni, na varen in naraven način. To je rezultat mnogoletnega lekarniškega in kemičnega preiskava-nja, ki sledi teoriji, da narava sama ozdravi vnete in oslabelo dele, kadar se odstrani motnja od njih. Najbolj trdovratni slučaji podležejo pozitivni uspešnosti tega mrxlcrnega sistema zdravljenja. Nadomešča prejšnjo metode. ker njega uspeh daje skoraj takojšnjo olajšavo. ZALOVO ZDRAVILO ne zahteva stradalne dijete in tudi no vsebuje nikaltin pfimeskov, ki bi ustvarjali navado ali bili škodljivi. Cena za steklenico $3.50. Steklenica na poskušnjo za $1. — Prodaja ae od
ZALF.SKI-S LABORATORIES. 7551 S. HaLled St., Chicago, in pri vseh neodvisnih lekarnah.
Družinska
PRATIK A
ZA LETO 1937
JE DOSPELA.
Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino
%% centov
Naroča se od: Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak R Chicago, 111.
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VAS0 HRANO

sa
©F ll^flSl WINE
Mnogokrat odpravi neprebavnosi in zaprtnico
- NAROČITE 81 PROSTI VZOREC —
I Triner's Bitter Wine Co. I 514 S. Wells St.. Chicago, 111.
I Pošljite mi hrezplačni vzorec.
I Ime .......................
i Naslov .....................
I