Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Uredništvo in uprava:	I	Poštno ček. račun: štev. 9-12410
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Cena : Posamezna štev. L 20 Uredništvo za Trst:	Naročnina:	Mesečna	L	85
Ulica Valdirivo 35,/IL, Tel. 29210 Za inozemstvo: Mesečno L 150
Leto III. - Štev. 37
Gorica - 13. septembra 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Revolucija od zgoraj
Znano je iz zgodovine, da so se včasih državljani uprli svojemu vladarju, ga odstavili in si postavili novega. To se imenuje revolucija. Včasih pa se je dogodilo, da se je vladar naveličal svojih ministrov, svojega parlamenta in drugih svojih sodelavcev. Vse skupaj je odpustil iz službe in začel sam vladati. Tak primer smo imeli v neki državi v predvojni dobi. To smo imenovali revolucijo od zgoraj. Nekaj podobnega se je dogodilo pretekli teden na Svobodnem tržaškem ozemlju. Stali smo tik pred volitvami. V tem trenutku se je italijanskih nacionalističnih strank polastil velik strah. Uvideli so, da tržaški meščani prihajajo do spoznanja. Mestni svet se je veliko bolj ukvarjal s politiko kot z upravo mestne občine. Svoje poglavitno delo so videle večinske stranke, zastopane v mestnem svetu, v tem, kako pospešiti vrnitev Trsta Italiji. Tržačani so tega siti. Dokaz temu je dejstvo, da so te nacionalistične stranke napele vse st-le, da se volitve odgodijo za nedoločen čas. Nekateri pravijo, da celo za dve leti. V tem času upajo, da bo v Trstu nastalo za Italijo bolj ugodno razpoloženje. Predvsem bi bilo tekom novih dveh let možno doseči volivno pravico novi množici italijanskih priseljencev. Saj celo v novemberskem ljudskem štetju vidijo ti nacionalistični krogi ugodno priliko, da se številčna proporci ja volilcev spremeni v prid tistim, ki so za priključitev Trsta Italiji. IJ-pajo tudi, da se bo v bližnjih tednih zunanje politični položaj spremenit tako, da bo to pri volitvah vplivalo na volilce, da jih bo večje število oddalo glasove za italijanske nacionalistične stranke.
Kako gledamo na to stvar mi? Občinskim odborom je potekla stu-žbena doba. Odgoditev volitev bi pomenilo v rednih razmerah protiustavno dejanje. V tem primeru pa pomeni brez vsakea dvoma zapostavljanje slovenskega prebivalstva. Vojaška uprava je pristala na to na
pritisk nacionalističnih strank, ki vidijo v tem svojo rešitev. Upajo tudi, da bodo tako preprečili, da se uveljavi mirovna pogodba, ki je nu tej točki Evrope ustanovila Svobodno tržaško ozemlje. Da so države, ki so podpisale mirovno pogodbo, imele prav, se vidi prav iz tega, da je med tržaškim prebivalstvom nastalo prijazno razpoloženje za stranke, ki so za uveljavljenje mirovne pogodbe in proti priključitvi k Italiji.
Naravno je, da mi slovenski katoličani v Trstu protestiramo na ves glas proti odgoditvi volitev, ker vidimo v tem krivico napram tistemu delu prebivalstva, ki želi, da se uveljavi mirovna pogodba tudi na tej točki Evrope. Javno pozivamo vse politične organizacije, ki so za uveljavljenje mirovne pogodbe na tem ozemlju, da vsaka s sredstvi, ki so ji na razpolago, po možnosti obvesti o krivici, ki se nam godi, vseh 51 držav članic Zveze združenih narodov, da pokažejo prav v tem ne-
demokratičnem ukrepu vojaške u-prave dokaz, da je večina prebivalstva res za Svobodno tržaško ozemlje, zaradi česar hočejo temu nasprotne politične sile volitve odgodi-ti. Naslavljamo javen poziv na oblasti, da se v dobi, ki bo potekla do prihodnjih volitev, ne bo nasilno dalje italijaniziralo to ozemlje ter da bodo imeli vpogled v vse priprave na bodoče volitve tudi ljudje, ki jim slovensko ljudstvo zaupa.
Odgoditev volitev nam pa tudi priča, da se nas naši politični nasprotniki bojijo. To nas navdaja s trdno voljo, vztrajno in z vsemi dovoljenimi sredstvi delati na to, da se tudi pri nas in ne le na Japonskem uveljavi mirovna pogodba. Svetovno javnost pa opozarjamo, da bi v nasprotnem primeru zanesljivo prišlo prej ali slej do razdelitve tega ozemlja. Saj druga rešitev bi bila brez smisla, če ne pride do Svobodnega tržaškega ozemlja. Razdelitev pa bi pomenila: tržaško mestno središče in obalna istrska mesta Italiji, ostalo ozemlje Jugoslaviji. To bi pa ne zadovoljilo ne Slovencev ne Italijanov ter bi tudi ne b?-lo v korist svetovnemu miru.
Nlir z Japonsko podpisan
Za kraj podpisa mirovne pogodbe z Japonsko so izbrali San Francisco, rojstni kraj Združenih narodov in eno najbolj kozmopolitskih mest sveta.
Predstavniki mnogih držav, ki so se zbrali v San Franciscu 26. junija 1945, da podpišejo listino Združenih narodov, so se znova sešli v tem mestu, da sklenejo mir z Japonsko. Zaradi teh dveh dogodkov je San Francisco upravičeno zaslovel kot »mesto miru«.
V	soboto 8. septembra je pa že
bila podpisana mirovna pogodba z Japonsko. Konferenci je prisostvoval tudi sovjetski predstavnik Gro-myko skupno s predstavnikoma Češke in Poljske. Kakor znano so ZDA povabile na konferenco vse države, ki so se udeležile vojne proti Japonski. Delovanje Gromyka in obeh satelitskih predstavnikov je bilo vseskozi zaviralno. Kljub temu so vse demokratske države mirovno pogodbo podpisale in s tem preprečile nove sovjetske nakane. Jugoslavija se te konference ni udeležila.
De Gasperi v New Yorku
Okrvavljeni mejniki
Novi boji na Koreji
Na Koreji so se razvili ostrejši boji, ker je sovražnik začel napadati z večjo močjo. Ameriško o-brainbno ministrstvo poroča, da so sile Združenih narodov naletele zadnje dni na trdovraten odpor nekega sovražnega bataljona v okolici kraja Yiinggu na vzhodnem bojišču. Razvil se jc srdit boj.
časopisna poročila pravijo, da je prišlo do še težjih spopadov na za-hodnem področju bojišča, kjer je sovražnik poslal v napad en polk.
Časopisna poročila z bojišča poročajo tudi, da so te dni sovražni oddelki ob podpori tankov odrezali od zaledja neko edinico ZN. Vojaki ZN so si po 18 ur trajajoči bitki' spet utrli pot na varno področje. Novi napad so sovražniki izvedli nekaj milj severovzhodno od nevtralnega področja pri Kaesongu, kjer so potekali razgovori o vojaškem premirju.
Časopisna poročila o teli bojih poročajo, da so na vzhodnem po-dročju bojišča čete ZN pridobile novo ozemlje, kljub zmernemu sovražnemu odporu. Sile ZN so zavzele tri večje griče, ki jih je sovražnik v begu zapustil.
Poveljstvo čet ZN je pa trdno prepričano, da komunisti s polno paro pripravljajo novo ofenzivo in je v ta namen ojačilo čete na fronti.
Slovenska zemlja, po kateri teče državna	meja med	Italijo	in	Jugoslavijo,	od Mangarta do	Devina,
pije noč in dan kri, kri slovenskih otrok. Slovensko ljudstvo, ki prebiva v hišah, tostran in onstran meje, dreveni	v grozi in	plaka,	ko	zare-
zgeče v	gluhi nočni	temi ali v	sonč-
nem popoldnevu strojnica Titovega graničarja. Smrt, nasilna smrt je hušnila mimo njih in pokosila slovenskega fanta ali dekle, moža ali ženo, in morda otroka, morda celo skupino ljudi, ki so se poskušali prekrasti preko meje v svobodo. Železna zavesa, nevidna in prozorna,, ni zavesa bodeče žice, ampak zavesa letečih svinčenk, ki sejejo smrt, ki ubivajo slovenske ljudi, ki napajajo slovensko zemljo z našo krvjo... Če ni žrtev takoj mrtva, ji jugoslovanski komunist — na mejo proti Italiji pošiljajo za graničarje samo zgrajene partijce — s kroglo v teme upihne iskro življenja. In nato se morilec s puško pripravljeno na strel sprehaja gor in dol ob meji, čuvajoč kot šakal zaklano žrtev, da ji ob prvem mraku — če se
je krvoprelitje zvršilo podnevi _______
izkoplje pol metra globok grob. ki bo na večno pozabljen, brez križa...
Vsak dan nam prihajajo v Gorico vesti o postreljenih ob meji. Mejna črta je niz grobov, trak krvi, strašno pokopališče, ki vpije v nebo in pred vsem kulturnim svetom obsoja nečloveški Titov komunizem, enako krut in nečloveški kot je Stalinov, ki noč in dan žanje slovenska življenja, ki pobija one, katerim je zagrenil življenje in jih pahnil v begunstvo, potem ko jih je izropal in iz svobodnih ter imovitih ljudi ponižal v plašna bitja sestradancev in beračev.
Jugoslovanske oblasti so dne 8. sept. vrnile angloameriškim trupli dveh Tržačanov, Viktorja Di Pom-peo ter Petrine Panicari, katere je jugoslovanski graničar pokosil pri Dragi v Krvavem potoku, na meji med cono A in B Tržaškega svobodnega ozemlja. Kdaj pa bodo iste oblasti vrnile staršem in sorodnikom tisočera trupla slovenskih žrtev na meji? Ali so slovenski očetje, slovenske matere, ki so z nepopisnimi žrtvami vzgojili svoje otroke, tolpa sužnjev, katerim lahko iztrgaš iz rok otroka in ubiješ pred očmi? Celo barbarski pogani, začenši od Trojancev, so vračali sorodnikom
trupla pobitih sovražnikov ali na smrt obsojenih zločincev; in rimski tirani, kot Neron in Dioklecijan, so vračali staršem izmučene kosti poklanih kristjanov. Titovi komunistični graničarji bi poklali še starše in sorodnike svojih žrtev, če bi jih poznali!
Spet dvigamo glas najstrožje obsodbe nad sličnimi zločini in pozivamo vso svetovno javnost, naj zahteva od jugoslovanskih oblastnikov, da takoj ukinejo barbarski sistem streljanja ljudi, ki hote ali nehote prestopijo mejo. Če so v 31. členu Ustave zagotovili tujim državljanom pravico pribežališča v Jugoslavijo, naj ne streljajo lastnih državljanov, ki iščejo istega pribežališča izven Jugoslavije. Sicer pa naj dajo lastnim ljudem kruha in svobode, da bodo lahko živeli v robnem kraju in da se enkrat že konča strašno poglavje pobegov iz domo-
V	torek je italijanski ministrski predsednik prispel v New York, da pač doseže gotove olajšave za Italijo od odločujočih zavezniških faktorjev. Predvsem se gre za revizijo mirovne pogodbe in v zvezi s tem za vrnitev Trsta Italiji. Kakor znano je gen. Winterton na pritisk italijanskih šovinističnih strank in pa verjetno na ukaz iz Londona ter Washingtona — hoteli so dati De Gasperiju ob odhodu nekaj upov — izdal ukaz o odgoditvi tržaških u-pravnih volitev. Italijanske šovinistične stranke so zlasti to zahtevale, ker so uvidele, da je tržaško javno mnenje po večini proti vrnitvi pod Italijo in so se bale volivnega poraza, ki bi dokončno preprečil vsako mešetarjenje s Trstom. Odgoditev je dala Italijanom novega poguma. Njihovo časopisje je že nekako naprej pisalo o De Gasperije-vem uspehu v Ameriki. A delali so račun brez krčmarja! Tuje časopisje — zlasti angleško — jih je ponovno spravilo k pameti. Italijansko časopisje postaja spet polno pesimizma. Zlasti bojijo se Titovih izjav v Di-vuljah pri Splitu, ki naj bi »neugodno vplivale na razpoloženje zahodnih dežel do Italije,« kakor pra-
vi	italijanska agencija Ansa. Tito je dobesedno rekel, »da Italijani sedaj igrajo na sovjetsko vijoliuo.« Hladilno vplivajo na razgrete italijanske možgane tudi Titove izjave tujim novinarjem v Sloveniji v preteklem mesecu. Tedaj je Tito re-
kel, da Jugoslavija je za sporazum z Italijo, vendar pa, da Italija zahteva več kot lahko dobi, ker je mirovna pogodba vmes. Rekel je tudi, da Jugoslavija ne more odstopiti od sedanjega stanja, kar pomeni, naj ostane cona A pod anglo-ameriško upravo, a cona B pod jugoslovansko. V luči teh dogodkov so pričeli italijanski vodilni krogi postajati bolj trezni in preko svojega časopisja že pripravljajo javnost na morebiten De Gasperijev neuspeh. Uvideli so pač, da zavezniški krogi jim niso tako naklonjeni kakor so pričakovali, kljub njihovemu položaju v atlantski obrambi.
Anglija in Iran
Položaj v Srednjem vzhodu se je zadnje čase izredno poslabšal. Perzijski ministrski predsednik Mossa-degh se je brez odobritve parlamenta odločil poslati Angliji ultimat v katerem zahteva, da mu mora London v 15 dneh odgovoriti, če je pripravljen pričeti znova s pogajanji na podlagi njegovih pogojev.
V	nasprotnem primeru bo izgnal iz Abadana vse Angleže, ki čuvajo tamkajšnje čistilnice. Angleži se teh groženj niso ustrašili. Napovedali so prve gospodarske protiukrepe in o-benem tudi določili, da se zaščitijo angleški državljani z vojaškimi enotami, če bi to bilo potrebno. Mos-sadegh je poslal ta ultimat brez o-dobritve parlamenta, ker niso poslanci prišli na sejo. Kakor znano nima Mossadeghova stranka večine
v	parlamentu in to hočejo Angleži izrabiti ter tako podtalno pripraviti
člane parlamenta, da izglasujejo nezaupnico Mossadeghu, kar bi povzročilo prenehanje sedanje napetosti.
Iz mladinskega festivala v Berlinu
Kakor poročajo iz zahodnega sektorja Berlina je več kot 4000 udeležencev na nedavnem Berlinskem festivalu zaprosilo za politično zatočišče na Zahodu.
Trije brazilski mladinci, ki so se udeležili vzhodnoberlinskega mladinskega festivala so med poslednjimi pričami, ki potrjujejo prepričanje, da taka zborovanja, ki jih vodijo komunisti, prepričujejo zapeljane rdeče somišljenike, da so taka zborovanja nevarna za mir, ker na njih prikrito sejejo sovraštvo.
Razočaranje teh brazilskih mladincev, ki so prišli v Berlin še vsi navdušeni za komunistične teorije, je ponovni dokaz, da je vzhodnoberlinski mladinski festival, ki ga je hotel Kremelj napraviti za največjo in najdražjo propagandno prireditev, doživel popolen neuspeh.
Križarska vojna za svobodo
Letošnja križarska vojna za svobodo, s katero hočejo pridobiti 25 milijonov Američanov za člane in zbrati 3.5 milijone dolarjev za pobijanje komunistične propagande, je v Združenih državah v polnem teku.
Po radiu so v okviru te akcije govorili razni odlični Američani. Iz Pariza je govoril general Eisenho-vver, ki je med drugim izjavi!: »Prepričan sem, da bo vsak Američan podprl akcijo, ki uporablja resnico kot naše najmogočnejše o-rožje proti komunističnemu gospo-
stvu na svetu. Narodi za železno zaveso so lačni resnice in mi jih moramo podpreti proti brezbožni diktaturi. Vi jim lahko pomagate do resnice s križarsko vojno za svobodo.«
Nadalje so govorili general Lucius Clay, predsednik križarske vojne, iz New Yorka; Harol Stassen, predsednik pennsylvanske univerze, iz Philadelphije; ameriški veleposla nik v Angliji Gifford in župan Reuter iz svobodnega Berlina.
Ameriški preroki o vojni
Ob 75. obletnici ameriškega kemičnega društva, je znanstvenik dr. James Conant, predsednik Harvardske univerze, v svojem govoru izrazil mnenje, da se bo človeštvu po-srečilo preprečiti tretjo svetovno
vojno in da bo nastopila doba velikega znanstvenega napredka, ki bo temeljila na neizčrpnih virih sončne energije.
Dr Conant je izjavil, da se ne strinja s tistimi, ki verujejo v razvoj atomske energije in je zatrdil, da bo atomsko energijo v industriji nadomestila sončna energija, ki jo
bodo lahko začeli izrabljati v prihodnjih 50 letih. S to energijo se bo lahko tudi spreminjalo morsko vodo v pitno vodo. Dr. Conant je nato izrazil upanje, da bo našlo človeštvo izhod iz atomske dobe; to se pa ne bo zgodilo niti z zmago totalitarizma niti s tretjo svetovno vojno.
Sped. in abbon. post. - li Gruppo
Osemnajsta nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9, 1-8)
Tisti čas je stopil Jezus v čoln in se je prepeljal in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvo-udnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mr-tvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi. — In glej, nekateri izmed pismoukov so si mislili: Ta govori bogokletno. — Ko je Jezus videl njih mislil, je rekel: Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je laže, reči: ,Odpuščeni so ti grehi', ali reči: ,V stani in hodi'? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe — reče tedaj mrtvoudnemu —; vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom. — In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
□
Bolnik in štirje možje niso bili osramočeni v svoji veri. Jezus je izkazal svojo moč: izpolnil je bolniku vročo željo, da mu je dal zdravje in ga rešil grehov. Niso pa bili zadovoljni farizeji. Hitro so hudo mislili v svojem srcu, da Jezus ni božji poslanec. Obsodili so ga, da Boga preklinja, da je v zvezi s hudobnim duhom.
Slabo so naleteli. Pred njimi stoji Jezus, božji Sin, ki vse vidi in vse ve. Zato vidi tudi njihove temne misli. Očitno jih pograja zaradi njihovega sumničenja. V dokaz, da je res božji poslanec in da ima pravico odpuščati tudi grehe, ukaže bolniku: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Farizeji so o-stali na laži.
Zakaj so Jezusa sumuičili? Niso se hoteli ukloniti njegovemu nauku. Zato so stikali povsod, kje bi ga ujeli v besedi. Zato so nezaupno gledali na vsa njegova dejanja.
Šole komunizma po Jugoslaviji
Komunistična stranka Jugoslavije neizprosno nadaljuje s komunistično prevzgojo ljudstva. V ta namen objavljamo danes iz »Komunista«, organa Jugoslovanske komunistične stranke, št. 4 - 5, 1950 naslednje podatke o komunističnih strankinih šolah po vsej državi:
Višja dvoletna strankina šola pri Osrednjem odboru Komunistične stranke v Beogradu, ki je neke' vrste univerza komunistične strankine vzgoje.
Enoletne srednje strankine šole so takole razdeljene: v Srbiji dve s 387 slušatelji; v Hrvatski ena s 172 slušatelji; v Bosni in Hercegovini ena s 50 slušatelji; v Macedoniji ena s 70 slušatelji; v Črni gori ena s 37 slušatelji.
Nižje strankine šole v katerih traja pouk 4 do 6 mesecev, so razdeljene: v Srbiji 14 (s 1.285 učenci; v Hrvatski 9 (766); v Sloveniji 4 (486), v Bosni in Hercegovini 4 (205); v Macedoniji 3 (216); v Črni gori 1 (66).
Srednje dopisne šole: v Srbiji 1 (2.121 dopisnikov); v Hrvatski 1 (580); v Sloveniji 1 (?); v Bosni in Hercegovini 1 (40); v Macedoniji 1 (265); v Črni gori 1 (172).
Nižje dopisne šole so takole razdeljene: v Srbiji 1 (s4.325 učenci); v Hrvatski 1 (802); v Sloveniji (ni podatkov); v Bosni in Hercegovini
Zgodba sumničenja se ponavlja tudi še danes po skoraj dvatisoč letih. Sumničijo Cerkev, svetega c-četa, škofe, duhovnike in dobre vernike. Nekateri tako radi sprejmejo vsako kleveto za čisto resnico, samo če napada vero. Besede svojega dušnega pastirja namenoma napačno razlagajo. Povsod se jim zdi, da išče samo svojo korist. Če na prižnici zagovarja resnico in pokaže na kričeče primere krivice, mu takoj podtikajo, da v cerkev zanaša politiko.
Kje je vzrok takemu sumničenju? Pogosto se skriva v ozadju napuh. Nikomur se ne dajo poučiti in vse sami najbolj vedo. Prepričani so tudi, da so oni poklicani nadzorovati duhovnikovo delo. Vr ozadju pa se navadno skriva želja, da bi onemogočili duhovniku njegovo delo, da bi vzeli ugled njegovi besedi. Hoteli bi prepričati ljudi, da se tu-
1 (684); v Macedoniji 1 (533); v Črni gori 1 (172).
Večerne strankine šole:	v Srbiji
104 (s 2.451 učenci); v Hrvatski 64 (1.968); v Sloveniji 18	(825);	v
Bosni in Hercegovini 4	(173):	v
Macedoniji (ni podatkov); v Črni gori 4 (105).
Večerni strankini tečaji: v Srbiji 1.505 (s 65.134 obiskovalci); v Hrvatski 538 (7.355); v Sloveniji 31 (1.749); v Bosni in Hercegovini 512 (16.693); v Macedoniji 2915 (9.660); v Črni gori 143 (5.833).
Na teli šolah se podučujejo sledeči predmeti:
1.	Dialektični in zgodovinski ma-
Praznik bi. Pija X.
Za godovni dan bi. Pija X. je. določila sv. stolica dan 3. septembra. Javno češčenje bi. Pija X. pa je dovoljeno, kakor pri vseh blaženih, samo v nekaterih škofijah, šele s proglasitvijo svetnikom se razširi eeščenje na vso Cerkev. Javno češčenje bi. Pija X. je- sedaj dovoljeno v treviški škofiji, kjer je bil rojen: v mantovski in beneški, kjer je bil za škofa oz. za patriarha in v Rimu, kjer je kot rimski škof in naslednik sv. Petra vodil in vladal katoliško Cerkev.
Duhovniki teh škofij so morali letos 3. septembra moliti brevir bi. Pija X. ter darovati sv. mašo njemu na čast. V atikan-ske votline, kjer hranijo krsto s truplom bi. Pija X., so bile ta dan ves dan odprte. Verniki so se v velikem številu poslužiti
di brez vere čisto dobro živi.
Do takih ljudi moramo biti o-prezni, da ne nasedemo njihovim besedam. Mnogokrat zadostuje, da pogledamo življenje teh ljudi in že se prepričamo, da jim ne smemo zaupati.
Če imamo živo vero, jo skrbno varujmo in bodimo Bogu hvaležni zanjo. Kadar pa naletimo na ljudi, ki se ponašajo s svojo nevero, imejmo do njih sočutje, toda če je le mogoče, se izogibajmo njihove družbe. Bolezen se rada prime tudi zdravih ljudi.
NEDELJSKA MOLITEV
NAJ VODI NAŠA SRCA, PROSIMO, GOSPOD, DELOVANJE TVOJEGA USMILJENJA:	KER	BREZ
TEBE NE MOREMO TEBI UGAJATI.
Koledar za prihodnji teden
16. septembru. NEDELJ A. 18. pobinkošt-na; Ludmila, vdova.
17. PONEDELJEK. Lambert, škof.
18. TOREK. Jožef Kupertinski, spozn.
19. SREDA. Kvatre; Januarij, škof in tov. muč.
20. ČETRTEK: Evstahij in tov. muč.
21. PETEK. Kvatre; Matej, apostol.
22. SOBOTA. Kvatre; Tomaž Vilanova,
lerializem,
2. Politična ekonomija,
3. Osnove marksizma in leninizma.
4. Zgodovina vseruske komunistične stranke (boljševiške),
5. Zgodovina Jugoslovanske komunistične stranke,
6. Strankina vzgoja,
7. Gospodarstvo Jugoslavije.
Najvišji strankin prevzgojeval-
ni zavod v Jugoslaviji, neke vrste komunistična akademija je »Institut društvenih nauka« (Zavod za družabne vede). Inštitut naj bi vzgojil komunistični stranki »visoko kvalificirane teoretike«.
te priložnosti ter se udeležili sv. maš, ki so se celo jutro darovale na oltarju, pod katerim ležijo zemeljski ostanki blaženega papeža.
Jamaiski katoličani in zadnji vihar
Zadnji vihar, ki je divjal koncem avgusta na Jamaiki, v Karaibskem morju, na polotoku Jukatanu v Mehikanskem zalivu in v nekaterih drugih pokrajinah Mehike je napravil tudi katoličanom na Jamaiki veliko šokodo.
Na Jarniki živi kakih 83 tisoč katoličanov. Od 72 cerkva in kapel je ostalo le malo, ki jim je vihar prizanesel. Mnogo cerkva je popolnoma uničenih, druge so tako poškodovane, da jih bo treba zopet z nova pozidati. Tudi katedralna cerkev
sv. Trojice v Kingtstonu, ki je bila pred 40 leti postavljena, je bila močno prizadeta. Vihar ji je odnesel streho kupole, raztreščil vsa okna ter podrl streho nad zakristijo, tako da je ploha, ki je lila kakor iz škafa, pokvarila večji del liturgičnih oblek in drugih cerkvenih predmetov. Poslopje apostolskega vikariata v središču Kingstona, kakor tudi znana industrijska šola (Alpha) sta utrpela zaradi ciklona veliko škodo. Sestre ondotne sirotišnice so se na vse pretege trudile, da so mogle rešiti 717 otrok iz nevarnosti. Tudi njihov samostan je bil močno poškodovan. O«: desetih poslopij sv. Jurija, ki jih upravljajo jezuiti, ni bilo nobenemu prizanešeno.
Katoliška cerkev v Združenih državah
Iz »Ameriškega Slovenca« posnemamo, da šteje katoliška Cerkev v Združ. državah in na njihovem teritoriju nad 28 milijonov vernikov ter da vzdržuje 11.000 učnih zavodov, ki jih obiskuje skoro tri milijone u-čencev.
Ameriški katoličani izdajajo 645 časopisov in revij. Mesečnikov imajo 240, tednikov 120, dnevnikov pa pet.
V Združenih državah je 775 katoliških bolnišnic in sanatorijev, v katerih deluje 22.000 redovnikov oz. redovnic, ki oskrbujejo letno približno štiri milijone bolnikov.
V Ameriki je 256 verskih sekt (raznih ver), od katerih je 64, ki imajo manj kot pet tisoč verskih članov.
Griška pravoslavna cerkev šteje točasno en milijon vernikov ter ima 320 cerkva, 500 farnih, 320 nedeljskih in eno bogoslovno šolo.
Zakaj ostajajo vina neprijetno sladka ?
To je reden pojav zadnjih let:	Vina
ostanejo sladka vse do pomladi in če je sreča mila takrat povrejo in se uredijo. Navadno pa sreča ni mila in vina dobijo še eik tako da so sladkokisla. Takih vin pa ni več mogoče urediti.
Že pred trgatvijo moramo na to misliti in ukreniti potrebno:
Vina ostanejo sladka, ker ne pokipijo pravilno. Temu tiči vzrok v posodi, toploti in lahko tudi v kipelnih kvasnicah.
POSODA: Če hočemo, da bo mošt pravilno kipel, mora imeti zrak prost dostop do njega. Kipelne kvasniee rabijo namreč zračni kisik, če hočejo delovati, to je razkrajati sladkor v alkohol in oglikov dvokis. Zrak pa prihaja do mošta skozi doge. Zato pa za kipenje mošta niso primerne posode, ki imajo na dogah debelo grampo (obilo vinskega kamna), ki ovira zrak pri pronicanju do mošta. Enako slabi so za kipenje mošta parafinirani sodi ali pa steklena posoda.
Torej prva zahteva: Posoda mora biti taka, da ima zrak dostop do mošta.
TOPLOTA: Kipelne kvasniee so najbolj žive in delavne, če vlada za njih primerna toplota. Ta pa je med 15 in 25° C. Če je bolj hladno, potem kvasniee omrtvijo, vino ostane sladko in rada ga napade vlačlji-vost. — Pa tudi mnogo višja ne sme biti toplota, na noben način ne višja od 30 stopinj. Pri taki toploti koristne kvasniee zopet omrtvijo, razmnožijo pa se druge škodljive kvasniee, ki povzročijo tako imenovano manitno kipenje in vino ostane sladko ter istočasno grenko.
Skrbeti moramo torej za primerno toploto. Pa moramo tudi vedeti, kako visoka je toplota, za kar rabimo toplomer, ki mora biti v vsaki kleli. Ker je kipeči mošt vedno bolj topel kot kletni zrak, zato naj ne bo v kleti nikdar več kot 20° C, a tudi ne manj kot 15, vse dokler ni mošt popolnoma povrel. Če bi imelo biti bolj hladno, moramo pač kuriti.
Druga zahteva: toplomer v klet.
KVASNICE: Na senožeti in drugod je zelo mnogo trav, a prav malo jih je koristnih, katere se izplača razmnoževati. Večinoma spadajo med plevel. — Isto velja za kvasniee. — V kleti se nahaja in z grozdjem vred pride v klet in v mošt zelo mnogo vrst kvasnic. Na stotine so jih ugotovili, a od teh je prav malo koristnih oziroma priporočljivih. Samo te bi morale delovati, manjvredne in škodljive bi morale izginiti. To dosežemo, če z žveplanjem
Prirastek prebivalstva v Italiji
Italija je imela in ima še vedno visok naravni prirastek prebivalstva, vendar zadnja leta tudi ona v tem oziru nazaduje. Najbolj plodovita je Južna Italija s Sardinijo in Sicilijo, kjer je znašal 1. 1950 naravni prirastek prebivalstva od 13. 7. do
18.	9. na tisoč. Sledi Srednja Italija in nato Severna Italija, kjer je naravni prr-rastek prebivalstva v primeri z Južno Ita. lijo nepričakovano nizek. Tako je znašal ta prirastek v Lombardiji lansko leto na tisoč prebivalcev samo 5.8 prebivalcev, v Emiliji - Romagni 5.4, v Toskani 3.8, v Liguriji 0.4 in v Piemontu 0, kjer se število rojstev in smrti izenačujeta. V naši deželi, to je v Furlaniji - Julijski Benečiji znaša naravni prirastek prebivalstva 5.4. Zanimivo je bilo vedeti, kako je v tem oziru z goriškimi Slovenci. O goriškem mestu vemo, da je bilo v prvih sedmih mesecih tega leta rojenih 322 otrok in da je umrlo 331 ljudi, tako da je umrlo devet ljudi več, kot jih je bilo rojenih. Ce bi morali konštatirati podobno nazadovanje rojstev med našim narodom, bi bilo zelo žalostno, zakaj narod, ki potrebuje več krst kot zibeli, gre svoji počasni, toda neizogibni smrti nasproti. To velja na splošno za vse narode, velja pa toliko za nas goriške Slovence, ki nas je le mala pescica in ki zaradi narodnega odpadništva (tudi take slučaje imamo) in potujčevanja od strani večine, posebno pa zaradi narodno mešanih zakonov izgubljamo veliko svojih ljudi. Zaradi tega je problem
o	narodnem prirastku za nas goriške Slovence še posebno važen.
mošta zamorimo vse kvasniee, nato pa moštu vcepimo samo odbrane, ki delujejo tudi pri visoki množini žvepla. —- Zamorje-nje naravnih in veepitev odbranih kvasnic je nujno potrebno, če je grozdje bolno, gnilo, plesnivo. Če je grozdje zdravo, je šibkejše žveplanje mošta vedno koristno, ker s tem omrtvimo slabše in šibkejše vrste kvasnic in podkrepimo zdrave in močne. Vendar to žveplanje mošta pri zdravem grozdju lahko izostane.
Torej tretja zahteva:	skrb zn dobre
kvasniee.
Kdor se bo držal teh smernic, mu bo mošt kmalu in pravilno pokipel ter se spremeni v vino, katerega bosta gospodar in kupec vesela.
Pred trgatvijo vse to premisli in upoštevaj ter ukreni 'potrebno.
DDT in vino
Za uničevanje kiseljaka ali grozdnega črva rabijo mnogi DDT in nastane vprašanje. ali ima to kakšen vpliv na mošt oziroma vino in kakšnega.
V	francoskem listu »Progres agricole et viticole« je poročilo o tozadevnih raziskovanjih. ki so prišla do naslednjega zaključka :
Od vseh sredstev, ki se jih rabi za uničevanje kiseljaka ali grozdnega črva, je najbolj priporočljiv DDT, pa naj si bo za kletarja, fitopatologa (zdravnika rastlin) ali zdravnika sploh.
Nekoliko motnje vnese DDT v vrenje mošta, ker se vrenje nekoliko zakasni. To si moramo razlagati s tem, da manjkajo na jogodah naravne kipelne glikvasnice, ki jih prenašajo muhe in ker DDT uniči muhe, tudi kvasnic ne more biti toliko. To pa nima nobenega vpliva, če rabimo za kipenje selekcionirane kvasniee. — Na kakovost ali značilnost vina DDT prav nične vpliva. Tudi ni bilo mogoče odkriti DDT v vinu.
Kako ohraniš grozdje dolgo sveže?
Mnoge gospodinje že delajo tako, mnoge pa tega še ne vedo.
Odreži rozgo ali mladiko z grozdjem vred. Nato vtakni rozgo v steklenico z vodo, v katero deni košček oglja, da se voda ne pokvari. Čim voda izhlapi, moraš dodati druge. — Vsakotoliko časa skrajsas rozgo za košček lesa, seveda na onem koncu, ki je v vodi (kot pri cvetlicah). — Če je prostor, kjer tako hraniš grozdje, nekoliko hladen (okoli 5° C), lahkho o-hraniš grozdje sveže vse do aprila meseca.
škof.
Marijino slavje na Opčinah
F to. Zanchi - Opčine
Iz življenja Cerkve
GOSPODARSTVO
»»Slovenska Prosveta«« vabi na Kras. Udeležite se tabora na Repentabru« 23. septembra ob 15-30.
Leto III. - Stev. 37
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
v
VtlfafUhltrrftfflrpu
Nad 2000 Slovencev prisluškuje zvokom naše pesmi
Nastopalo je osem pevskih zborov in pet otroških skupin
Pretekla nedelja tvori mejnik v goriški slovenski prosveti po letu 1945. Odkar je fašizem uničil »Prosvetno zvezo« takega dneva še nismo doživeli. Rod, ki je pod fašizmom bil vzgojen in rojen je ta dan prvič svobodno nastopal. Pač poznamo različna komunistična masovna zborovanja, tu v Števerjanu pa je prvič nastopila slovenska mladina v znamenju krščanske svobode in ne v okviru komunističnih gesel.
In njen prvi nastop je bil tako veličasten in udeležba naroda tako številna, da sličnega dneva Števerjan v dolgi svoji preteklosti še nikdar ni doživel. Zato ima prav priložnostni pesnik, ki je za ta dan zapel Števerjanu takole:
Čez tvoje vinograde pesem vre, da za mejo sosede kar strme...
O, z njimi pokramljal i ti bi rad — a le odmev tja hodi vasovat...
Eno veliko zavest smo odnesli iz Števerjana: krščanska prosveta zmagovito stopa na dan, množice so se otresle komunističnega strahu.
Zato hvala in slava vam za vaš trud, pevski zbori iz Gorice, Števerjana, Pevme, Jamelj, Vrha, Dola in Doberdoba!
Hvala vam, otroške skupine in zbori iz Števerjana, Gorice, Štan-dreža in Podgore!
Za vašo žrtev pa, gospe dirigentinje in gospodje dirigenti, naj vam bo plačilo uspeh, ki ste ga želi pred tisočglavo množico in zavest, da vršite veliko kulturno delo med našim narodom!
Ljubim gostiteljem, dragim Števerjancem, veljaj še posebna zahvala za ves njih trud in slovensko gostoljubnost!
Neumornim organizatorjem tabora pa kličemo: Bog vas živi!
Množicam, ki so taboru prisostvovale pa želimo samo, da bi si k srcu vzele sklepne besede g. dr. A. Kacina iz uvodnega govora:
»Kdor slovensko pesem poje in pobožno moli slovenski Oče naš, le ta je pravi Slovenec!«
Spored tabora in njegova izvedba
„J/llartin 3trpan“ v ital. prevodu ffflli Blpoiilfj VOlileV
Spored je bil vsebinsko in oblikovno vseskozi dober. Vsi pevovodje so zbrali svojim zborom primerne pesmi, ki so bile z eno samo izjemo bolj lahke, vendar ne najlažje. Zasluženo spoštovanje in naša hvaležnost gre pevcem in seveda pevkam, ki so žrtvovali ure in ure za dobro in pošteno stvar, za kulturo slovenske pesmi. Kdo naj pa prešteje kapljice potu na obrs-zu pevovodje še predno nauči le eno štiri-glasno pesem! Pri pevskih nastopih nas zanima seveda predvsem izvedba sporeda, podajanje pesmi. Bila je dobra in tudi prav dobra, predvsem v ritmičnem in harmoničnem pogledu. Vsi zbori brez izjeme se lahko veselijo doseženih uspehov. — Držeč se sporeda omenjamo mešani zbor iz Gorice, ki nas je presenetil z lepimi glasovi in lepim podajanjem in ki ima najboljše predpogoje, da vodi med našimi zbori. Števerjanski mešani zbor prednjači v številu pevcev in v vzgledni pridnosti in vztrajnosti; v dobrem spominu nam je že od lanskega leta. - Vrh se nam je predstavil v lepi obliki in občudovali smo v tem zboru tudi starejše člane kako so sledili svoji pevovodkinji z mladeniškim žarom in z ljubeznijo do pesmi.
Zelo dobro se je postavil Doberdob in to zlasti s svojim moškim zborom, medtem ko imajo Jamlje lep, mehak in prijeten zvok v ženskih glasovih predvsem v sopranih. Mešani zbor iz Pevme pa lahko postavimo s vso upravičenostjo na prvo mesto za Gorico.
Med točke sporeda so bile vpletene točke naše mladine in otrok in sicer v obliiti mladinskega petja, živih slik, rajanja in telovadbe. Mladinski zbor iz Podgore je izpričal muzikalnost in prikupljivo iskreno skromnost vseh, ki so nastopili. Točke
mladinskih skupin iz Dola Štandreža, Gorice in Podgore so bile prijetne in so poživljale spored ter so učinkovale vsaka po svoje: z lepim podajanjem, ljubkostjo, prvobitnostjo, iznajdljivostjo in s smislom za raznolikost. — Združen pevski zbor je bil polnozvočen in lepo ubran. Da se »•„ pevovodja odločil pri tem za dve slovenski narodni pesmi v lahki priredbi, je bilo na mestu, ker. je storil to očividno držeč se modrega izreka »tvegaj kolikor moreš«, prav lahko se namreč zgodi, da nas lepota te ali one skladbe preslepi in da se odločimo za njo, četudi nimamo n. pr. dovolj pevcev za tako izredbo, ki bi vsestranski ustrezala.
Zaradi napredka pri bodočem delu naj omenimo tudi to česar smo pogrešali; to so sproščenost, temperament, vera in prepriče-valnost. Pojmo pesmi, ne pa not! Pojmo z navdušenjem, izražajmo se svobodno, da pritegnemo poslušalce s tako silo in močjo, da bodo z nami eno! To se da, doseči lakorekoč čez noč. Pevska kultura pri Slovencih se je povzpela v zadnjih tridesetih letih na zavidno višino. V tem času se je razvila tudi obširna glasbena književnost v obliki knjig, glasbenih revij, razprav kritične vsebine, teorije glasbe in člankov, ki nam govorijo o tehniki dihanja, o postavku glasu, o dinamiki, agogiki, artikulaciji, o manirizmu, o smiselnem povdarjanju besed, o izgovoru, deklamaciji, o iskanju učinkov zaradi učinkov samih o samovoljni, nesmiselni in nedopustni augmentaciji v pogledu ritma, o fraziranju, trganju fraz itd. Ko se veselimo doseženih uspehov, črpajmo iz včerajšnjega in učimo se za jutri — vse za kulturo slovenske pe-srni in s tem za svoj kulturni napredek.
1
Tržaški dnevnik »II Corriere di Trieste« je letos v avgustu prinesel prevod Levstikovega Martina Krpana »La storia di Martin Krpan« — breve romanzo di Fran Levstik. Prevajalec ni podpisan; iz dobrega Urbanijevega članka o Levstiku, ki je objavljen v istem listu (5. avgusta 1931), je razvidno, da je prevod oskrbel neki Zrinski. Kdo se skriva za tem psevdonimom, je težko reči. Prevod je dober, a mestoma neizpiljen in neprečiščen. »11 Corriere di Trieste« je s tem in z drugimi poročili in prevodi iz slovenskega slovstva, ki jih je objavil že prejšnja leta, začel vsega priznanja vredno delo seznanjanja italijanskega občinstva s klasičnimi deli našega leposlovja. Slovenski bralec pa se bo vprašal, zakaj se prevajalec dosledno izogiblje imena Trst, ki je v pripovedovanje večkrat vpleteno, n. pr.:	»Na
vozu je pa sedel cesar Janez, ki se je ravno peljal v Trst.« — Prevod: »nella quale (t. j. carrozza) viaggiava niente meno ehe 1’imperatore in persona, diretto al litora-le.« Človek bi mislil, da so v takšnih primerih politični pomisleki čisto, neumestni, saj je celo veliki italijanski pesnik in nič manjši nacionalist brez obotavljanja pisal slovensko ime Nabresina, kar so duševni pritlikavci za njim izpačill v Aurisina.	v.	t.
ib
SIJ BOMO VIDELI 01 BEPENTtBBO?
    .........................................
Turnškova zgodovinska drama »DRŽAVA MED GORAMI«, katere odlomke pripravlja za letošnji Tabor Slovenski oder v režiji prof. Peterlina, je po svoji idejni strani veličasten spomenik jubileju, ki prav to desetletje prehaja mimo nas — 1200 letnica pokristjanjenja našega naroda.
Karantanska država naših prednikov, prvi znani slovenski knezi: Borut, Gorazd in Hotimir, bavarsko-obrska nevarnost na prelomu osmega stoletja, to je zgodovinski okvir drame.
Iz izvirne Turškove petdejanke, ki je zamišljena kot klasična drama, je režiser izbral odlomke, ki bodo na najzanimivejši način ponazorili zgodovinsko in idejno bogastvo drame.
I	ideli bomo nastopiti kneza Boruta, prvega slovenskega državnika v starodavnem Krnskem gradu na Koroškem. Knez Borut je sredi državniških problemov malega naroda, ki so še danes sodobni. Sovražnik grozi s severa in vzhoda. Karantanija je v precepu med Obri in Bavarci. Edini zavezniki Slovencev so 1'urlani, ki tudi prinašajo na Krnski grad krščanstvo. Toda sovražniki našega rodu so močnejši. Knez Borut noče z glavo skozi zid. Stari ded Taljub pa je za boj zo svobodo na življenje in smrt. Njegovo stališče osvoji mladino, tudi Gorazda in Ilotimira. Toda Borutu državniška previdnost narekuje zavezništvo z Bavarci. Vendar za zgovarjanje s poslanci ni več časa. Prvi begunci so že prišli. Sovražnik je vdrl v deželo. In kaj potem?
Razvije se krvava tragedija naroda, ki ga že od vsega početka spremlja zla usoda...
Ne pozabite na Repentabor...
/ O JEREBICO ... je naslov slike iz čudovitega bogastva starega kraškega ženitovanja, ki jo pripravlja Mačkoljanska folklorna družina v režiji rad. rei. Draga Petkovška.
PO JEREBICO so hodili še naši očetje in dedje po vsem našem Krasu . . . Gori od Gorice pa notri do Miljskih hribov . . . Starodaven je ta običaj in morda najlepši v slovenskem zenitovanju. Iz pristnega smisla za simboliko, dramatiko in dovtipnost je rastel, lepa slovenska narodna noša in topla domača narodna pesem sta ga spremljali.
»Ohcetarji« so postali sejmarji, novica pa jerebica, ki jo iščejo. Pred borjačem so in povprašujejo zanjo. Vrata so zaprla. Za vrati hlapec s puško. »Dajte nam jerebico«. . . .
Iz tega pristnega ljudskega dramatskega položaja se razvije prizor poln šegavosti, veselja in solz. Pretresljiva domača beseda in pesem, prisrčno slovo novice od matere bo orosilo oko gledalcu . . . Šala bo silila v smeh, spomin in otožnost slovesa pa v solze.
Nastop Mačkoljonskih »ohcetarjev« bo ostal nepozabno doživetje vseh,
KI BODO 23. SEPTEMBRA PRIŠLI NA REPENTABOR
na Tabor Slovenske Prosvete
PRIDITE, NE BO VAM ZAL.
Protestna resolucija Glavnega volilnega odbora Slovenske narodne liste
Popolnoma nepričakovano in v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli je Zavezniška vojaška uprava v zadnjem trenutku, na predvečer poteka roka za vlaganje list, odložila upravne volitve na kasnejši, še nedoločeni rok.
.Glavni votivni odbor je z ozirom na to na seji 7. septembra t. I. sprejel resolucijo, s katero v svojem in v imenu vseh občinskih volilnih odborov Slovenske narodne liste:
1. OBŽALUJE, da je Zavezniška vojaška uprava, pooblaščenec Organizacije združenih narodov na Svobodnem tržaškem ozemlju, kapitulirala pred predrzno zahtevo italijanskih iredentističnih strank in pred umešavanjem Italije v notranje zadeve našega ozemlja in odgodila volitve, potem ko je že enkrat z vso pravico odbila tako pristransko zahtevo. Glavni volilni odbor PROTESTIRA proti takemu protizakonitemu ukrepu Zavezniške vojaške uprave.
2. UGOTAVLJA, da ni bilo nikakega pravnega razloga, ki bi mogel to nezakonito odgoditev opravičiti. Sovražniki Svobodnega tržaškega ozemlja, podpirani od Italijo, so hoteli odgoditev samo zato, da še nairr.-Ije obdrže iz svojih strankarskih koristr upravo tržaške občine v svojih rokah, ker so se dobro zavedali, da bi jim prinesle oktoberske volitve neizogiben poraz.
3. OPOZARJA Zavezniško vojaško upravo, da bilo za javni blagor tržaškega prebivalstva skrajno škodljivo pustiti upravo tržaške občine v rokah ljudi, ki že dve leti sistematično vodijo in z občinskimi sredstvi podpirajo najhujšo propagando za ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato
4. ZAHTEVA, da Zavezniška vojaški: uprava razpusti sedanji tržaški občinski odbor in poveri občinsko upravo v Trstu osebam, ki ne bodo podpirale iredentistične propagande.
ZAHTEVA, da izvede Zavezniška vojaška uprava občinske volitve še v tem letu;
ZAHTEVA, da odredi Zave zniška vojaška uprava ustavitev novih vpisov v volilni imenike za prihodnje volitve.
5. POZIVA prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, naj ohrani mirno k' zavesti, da je bila od iredentistov zahtevana odgoditev le dokaz njihove slabosti, ker se dobro zavedajo, da je večina prebivalstvi za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlje in proti povrnitvi pod Italijo.
6. SKLENE povečati svoje napore za zmago Slovenske narodne liste, za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in za enakopravnost Slovencev in Hrvatov v vsen, javnem življenju.
Trst, 7. septembra 1951
GLAVNI VOLILNI ODBOR SLOVENSKE NARODNE LISTE
PRISPEVAJTE za t L. Kemperletov skladi
N.N. 650; neka oseba pri Sv. Antonu Novem v Trstu 1000; N.N-, Trst 100: Simčič Leopold, Hamilton, 2 kanadska dolarja; M. P. 1 kanadski dolar; v spomin pok. Marije Seražin daruje za K. glas neimenovana 1000.— lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Spisal dr. IVAN ČESNIK
Soetogocska pesem
Povest
Misli so ji prihajale v dušo. Vse si je zapomnila in jih razvrščala v primeren sklad.
Pol ure pred začetkom maše je potrkala na vrata delavne sobe lokovškega kurata, ki je gledal skozi okno na svoj velik sadovnjak.
Hruške in jablane, slive in črešnje so rastle v dolgih vrstah, po štiri korake oddaljene druga od druge. Široki, kosati, visoki vrhovi so dičili ta bujna drevesa. Vsa goriška duhovščina ga je poznala ko? vzornega sadjarskega strokovnjaka, ki je svojim vernikom večkrat celo s prižnice govoril o umnem sadjarstvu namesto o verskih resnicah, a mu tega niso šteli v zlo, ker so poznali njegovo zlato, nesebično srce.
»Kaj pa prinašaš dobrega, čečica ?« je vprašal po trentarsko. Svoje domovine pod
Triglavom v Zlatorogovem kraljestvu ni mogel nikoli zatajiti.
»Tole pismo prinašam od našega gospoda kurata iz Grgarja. Prosim, da ga takoj preberete,« je dejala Urška in izročila gospodu Matiji pismo. »Moram počakati, ker se pisanje tiče mene.«
»Sedi, čečica,« je dejal orjaški lokovškt kurat in ji ponudil stol pri mizi. Urška je sedla in sc razgledala po prostorni sobi. Na desni strani nad klečalnikora je viselo veliko leseno razpelo, nad posteljo je krasila belo steno lepa oljnata slika Jezusa v vrtu Gecemani, na levi steni nasproti vratom je gledala z otožnimi očmi žalostna Mati božja.
Gospod Matija je naglo prebral pismo svojega sobrata, potrepal Urško po rami in se pošalil: »Gospod Tomaž te ima kar za svetnico. Rad mu izpolnim željo. Danes bo moja pridiga kratka. Ti boš po maši govorila lokovškim radovednežem tamle pod mojim kozolcem. Naznanim jim tvojo željo. Toda pazi, Lokovčani so prebrisani in sc radi norčujejo. Dvomim, da te bodo tako spoštovali kakor grgarski gospod. Sedaj pa
lahko greš v cerkev, čečica!«
Urška je ob govoričenju lokovškega kurata malo zardela, se mu na koncu zahvalila, ga pozdravila in odšla v cerkev, ki je bila posvečena na ražnju žganemu mučeniku sv. Lovrencu. Stisnila se je k stranskemu oltarju Marije Vnebovzete, pokleknila in prav pobožno molila častitljivi rožni venec.
Lokovčani so polagoma prihajali, najprej starejši možje in žene in zasedli klopi. Ko je že zazvonilo in je mašnik pristopil, je cepala v cerkev mladina. Fantje so ostali pod korom, dekleta pa so stala med obema vrstama klopi, otroci so se stiskali pred velikim oltarjem.
Gospod Matija je maševal zbrano in počasi. Pridigal je res kratko o zgubljeni in najdeni ovci in' drahmi in o veselju v nebesih nad spokorjenim grešnikom. Po končani maši pa je bral pismo grgarskega kurata, gospoda Tomaža Kosa in priporočil, da se vsi udeleže pod njegovim kozolcem govora Urške Ferligojeve. ki bo razložila prikazanje Matere božje na Skalniei in njeno naročilo. To je namenoma po-
vedal na koncu maše, ker bi sicer verniki ne molili zbrano.
Lokovčani so zavzeti poslušali branj* pisma in priporočilo Urškinega govora in se zbrali pod kuracijskim kozolcem za hlevom.
Urški je bilo težko pri srcu, ko je videla pred seboj toliko ljudstva.
Vzdihnila je k Mariji za pomoč in takoj jo je minil preplah. Pogumno je stopila na žaganico širokega lojtrskega voza in pozdravila vse zbrane: »Hvaljen Jezus in Marija!« In ljudje so odgovorili: »Na veke. Amen.« Nato je počasi govorila in razložila prikazanje na vrhu Skalnice, kakor je o njem pripovedovala očetu Gelaziju in gospodu Tomažu. Niti besede več pa tudi ne manj. Samo cisto m golo resnico je povedala in zakljtičila: »Presveta Devica je od nekdaj izkazovala ubogemu človeškemu ljudstvu pomoč. Vsako izkazn-no uslugo je poplačala. —- Sama je izkusila toliko bridkosti in gorja, da nam je kot Mati, za kakršno jo je Jezus na križu določil, vedno rada uslišala naše prošnje.
so,
za
Naj vam povem, kaj pravi o tem stara legenda, ki mi jo je pravila rajna babica: »Sveta družina: Marija, sv. Jožef in božje Dete - so morali bežati pred hudobnim kraljem Herodom v daljni Egipt. Hiteli da jih ne dohite vojaki, ki jih je posla, njimi Herod.
Sveta Družina pride do novo razorane njive. Kmet je ravno ob koncu njive pripravljal pšenico za setev. Marija pa prosi kmeta, da bi jim dovolil iti črez njivo, ceš da si tako skrajšajo pot za eno uro. Jožefu pa Marija omeni, da jih potem Herodovi vojaki ne dohitijo več.
Kmet prijazno odgovori: »Le pojdite po njivi, to setvi nič ne škoduje.« Marija reče vesela kmetu: »Jutri boš že lahko žel pSe-nieo, ki jo danes seješ.« Nato da Marija otroka Jezusa Jožefu, sama pa si. kakor v predpasnik nasuje pšenico in jo poseje po njivi. Tako poseje vso njivo. Začudeno gleda kmet. Kamor je Marija vrgla seme, je takoj zrasla pšenica z najlepšim klasjem. Ko je prišla na drugi konec njive, je bila vsa njiva zrela za žetev.
(Nadaljevanje)
Z GORIŠKEGA
Važno za otroke, ki so končali ljudsko šolo
Opozarjamo starše onih učencev, ki so izdelali 5. razred ljudske šole in se niso prijavili k sprejemnemu izpitu za gimnazijo, da vpišejo dotične otroke v strokovno šolo v Gorici, ulica Randaceio 22 (stranska ulica Tržaške ceste pri gostilni Čubej), da traja šolska obveznost do 15. leta za one učence, katerih bivališče od te Tržaške ceste v Gorici ni oddaljeno več kot 5 km. To bi bile šole: Pevma, Podgora, ul. Croce, ul. Randaccio, Štandrež, Sovodnje, Rupa, Gabrije. Otroci vseh teh šol morajo torej po končanem 5. razredu nadaljevati strokovno šolo, da se izognejo sodnijskim sitnostim.
Vabimo istočasno tudi starše onih otrok, ki bi po tem zakonu ne bili obvezani obiskovati strokovne šole, (ker oddaljeni več kot 5 km; bile bi to šole Št. Maver, Števerjan, Valerišče, Jazbina, Krmin, Pleši-vo, Vrh sv. Mihaela, Dol, Doberdob, Jam-lje, Tržič in Ronki), da vkljub temu po možnosti vpišejo svoje otroke v to strokovno šolo, kjerkoli jim prometna sredstva to dovolijo (dvokolo, avtobus, železnica itd.). Življenje je danes zelo trdo, in boj za obstanek in konkurenca sta zelo velika; zaradi tega je dolžnost staršev, ki
gotovo zelo ljubijo svoje otroke, da jim dajo vso priliko, da se spopolnijo za življenje in jim nudijo vso priliko, da se na-uče predmetov, ki jim bodo pozneje služili v tem boju za obstanek.
Rok za vpisovanje v strokovno šolo v Gorici, ul. Randaccio 22, traja cel mese-september t. 1. od 9. do 12. ure v tajništvu te šole.
Prijaviti za vpis se morajo tudi oni učenci, ki so obiskovali že preteklo leto to šolo. Oni, ki imajo popravne izpite, se morajo prijaviti k tem izpitom v ponedeljek ob 8.15 uri zjutraj v sledečem redu: v ponedeljek 17. 9. ob 8.15 italijanska naloga,
v torek 18. 9. ob 8.15 slov. naloga, v sredo 19.9. ob 8.15 računska naloga. Vse druge naloge se končajo v četrtek 20 septembra. Popravni izpiti čez I. in II. razred se končajo v petek in soboto, 21. in 22. Ustmeni izpiti čez III. razred se začnejo 24. sept., to je v ponedeljek.
Novi dijaki, ki vstopijo v I. razred, ne delajo nobenega izpita, morajo pa prinesti spričevalo končanega 5. razreda in se prijaviti po možnosti že tekom tekočega meseca septembra.
Pokrajinski odbornik odstopil
Socialistični dež. svetnik g. Marini je te dni na ukaz vodstva stranke odstopil iz ožjega pokrajinskega odbora. Svojo izvolitev v pokrajinski odbor je pred časom sprejel le pogojno v pričakovanju odločitve vodstva stranke. G. Marini je v goriškem dež. svetu edini predstavnik socialistov in republikancev.
Občinski davek v Gorici
Do 20. t. m. mora vsak gospodar prijaviti lastne dohodke na obč. uradu v ulici Crispi štev. 3 v svrho določitve obč. davka za tekoče leto.
Zaključek duhovnih vaj
V	sredo preteklega tedna so se zaključile duhovne vaje za može in fante, ki jih je vodil č. g. Savelj. Duhovne vaje so se vršile v frančiškanskem samostanu v Krminu,
ker v Goripi ni bilo za to primernega prostora.
Poziv usmiljenim srcem!
Slovensko dobrodelno društvo v Gorici, Riva Piazzutta 18-1., sprejema oblekce in obutev za ubožne in potrebne učence osnovnih šol.
Še najbolj potrebna je obutev! Prihitite vsi na pomoč naši šolski deci!
Nova tovarna v Gorici
Čez dober mesec bodo pričeli z gradnjo nove tovarne za izdelke državnega monopola. Tovarno bodo zgradili v bližini pevmskega mostu. Predvidevajo, da bo na pomlad tovarna že pričela s poslovanjem. Zaposlila bo okrog 100 delavcev. Gotovo bo to velika olajšava za Gorico, vendar ne bo rešilo celotnega problema brezposelnosti.
S TRŽAŠKEGA
Iz otroške kolonije v Rigolatu
Če potuješ po Karniji, boš v vsaki večji vasi našel po eno ali več otroških kolonij. Tu boš srečal skupino paroma stopicajočih deklic na sprehodu, tam boš čul vrišč dečkov na tratah ali ob potokih, ponekod boš videl živahno vrvenje okrog šolskih poslopij* ki so postala počitniški dom malim letovalcem, drugod boš trčil na otroški zbor, ki sede na travi posluša modrost svojih vodnikov in vodnic ali se vadi v petju, celo v više ležečih planinah je kaka večja kmečka hiša najeta in obljudena od stotine malih stanovalcev iz Trsta, Vidma, Čedada in drugih mest. Pogosti brizgi piščalk v ustih paznikov in paznic te značil-
Dekleta in žene! ne pozabite priti v narodnih nošah
no opozarjajo, da si v deželi otroških kolonij. Največ jih je iz Trsta.
V	lepem Rigolatu sredi Karnije je tudi čisto slovenska kolonija, ki jo je po pooblastilu Conskega predsedstva organiziralo Slovensko karitativno društvo. V prvem jo tu letovalo stodvajset dečkov, zdaj j? t' stodvajset deklic. Domačini kar ne morejo verovati, da so ti slovenski otroci prav zares doma iz samega Trsta. Otroci pa so očividno tako zadovoljni v koloniji, da na svoj tržaški dom nič ne mislijo. Imeniten zrak, planine, žuboreči potočki, zelene trate, sveži gozdiči, tečna hrana po petkrat na dan, žoga, pesem in sprehodi po dvakrat na dan — včasih tudi celodnevni izlet ter zlati gorski mir: to je okvir letovanju. Od tedna do tedna napredujejo otroci v telesni teži, mlade moči se vidno krepijo, obolenj ni kar nič in domači občinski zdravnik s pomočnico bolničarko od šol-
Mačkoljani pripravljajo za na5 Tabor pravo kraSko „OHCET PO TA-STAREM" Pridite po konfete!
kolonije begunskih otrok iz tržaških taborišč. Med štirimi vodstvi je bilo prijateljsko dogovorjeno, da bo vsaka skupina otrok pela v svojem jeziku pri sv. maši; in prevzvišeni gospod škof je, ne da bi bil za odgovor vedel, še sam izrecno naročil, naj ga pri sveti daritvi spremljajo izmenoma pesmi vseh navzočih jezikov. Tako so se lepo vrstile pri pobožnosti italijanske, slovenske, nemške in srbohrvatske pesmi; himno Povsod Boga pa so vsi mali verniki in vernice zapeli na isto melodijo hkrati v štirih jezikih. Slovenski otroci so bili od škofovih besed pri sprejemu in od mnogojezičnega petja v cerkvi vsi prevzeti. Naj dodamo, da so imeli že slovenski dečki iz prvega obroka za praznik vnebovzetja podobno »mednarodno pobožnost« skupaj z italijanskimi vrstniki iz sosedne kolonije. Italijanski deček je tedaj imel govorček. V njem je pozdravil slovenske obiskovalce ter z otroško iskrenostjo voščil medsebojno ljubezen med obema narodoma, kakor se je pokazala baš v procesiji Matere božje Vnebovzete, ki jo je izmenoma spremljalo slovensko in italijansko petje ter zaključila mednarodna katoliška himna francoskega izvora »Povsod Boga« v italijanskem in slovenskem prevodu.
Videti je, da imajo tržaški otroci več strpnosti kakor mnogi odrasli kristjani v Trstu. Pravi zločin bi bil, če bi kdo hotel v mladih srcih razdirati taka plemenita
čustva ter jih zastrupljati s poganskim šovinizmom. Vsa čast italijanski Ustanovi za delavske otroke (Opera figli del po-polo), ki v svojih kolonijah vzgaja mladino v plemenitih idealih krščanske ve-soljnosti in narodne strpnosti.
Slokadova kolonija v Rigolatu seveda ni edino letovanje slovenskih otrok. Skoraj tolikšno število otrok je zbrala tudi obmorska kolonija Slovenskega dobrodelnega društva v Devinu. Obe ti dve društvi pa sta mimo obeh omenjenih uradno odprtih kolonij organizirali še manjše kolonije iz privatne pobude in privatne dobrodelnosti — prvo društvo v Ukvah in drugo na Repentabru. Obe organizaciji vlagata veliko truda in požrtvovalnosti v akcije za samostojno letovanje slovenskih otrok pod slovenskim vodstvom.
Obe organizaciji in idealni posamezniki zaslužijo priznanje za tako koristno delo. Zelo bi želeli, da bi prihodnje leto za slovenske otroke bilo določenega toliko denarja, da bi bili letovanja lahko deležni res vsi potrebni otroci. Tako bi bil končno preprečen škodljiv vpliv na mnoge otroke, ki so se doslej morali zatekati v razne neprimerne kolonije.
Slovenski otroci spadajo v kolonije z dobrim slovenskim vodstvom, ki skrbi za telesno zdravje otrok, a istočasno tudi za zdravo slovensko in krščansko vzgojo.
Otroška prireditev v Devinu
Devin, 8. sept.
Tako bi lahko imenovali nocojšnjo zaključno prireditev naše tuk. dekliške kolonije (SDD). Že dolgo ni Devina obiskalo toliko Tržačanov, naše najmlajše pa so nam pokazale, kako se prirejajo narodne veselice. Slovenska narodna pesem je iz mladih grl orila po tej naši zemljici. Na lepo z venci in milobarvnimi trakovi okrašenem "dvorišču se je dvigal oder, na katerem so naše dekleta pokazala, da niso le na letovanju, temveč da že v svojih mladih srcih čutijo potrebo po duhovni rasti, s katero se tolikanj odlikuje ves slovenski rod in še posebej naš Primorec.
Dvorišče je bilo že nekaj ur pred pričetkom polno staršev, pa tudi domačinov. To vam je bilo poljubljanja in objemanja ! Kakor da se miljenci niso videli s svojimi mamicami celo večnost! Prireditev je obiskalo mnogo domačih in okoliških veljakov. Mnogim so se ob slovenski narodni pesmi ter ob igrici zaiskrile oči. Da, bilo je sila prisrčno, a hkratu radostno, kakor zna biti le mladina.
Dekliški zbor je vso prireditev nekako zaokviril. Nastopil je takorekoč za uvod, na kraju pa navdušil navzoče z venčkom narodnih. Dodal mu je še Lebanovo himno domovini, ki jo žal premalo pojejo, čeprav prodira s svojo zanosno melodijo globoko v srce.
V	sredini smo imeli recitacije, tako Kun-čevo Prstani moje mamice, pa Gregorčičevo Domovini. Glavnino prireditve pa je tvorila Globočnikova lirična igrica v treh dejanjih Cvetkina družinica. Pisec jo je sam naštudiral in režiral. Mladostne igralke so stvarco predočile živo, brez napak v besedilu, izreka pa je bila za čudo pra-vorečena. Naj se Primorec le navzame dveh, treh tujk, njegovo bistvo pa ostane le slovensko! Odveč bi bilo navajati vseh imen. Mnoge so znane že iz drugih prireditev. Pokazalo se je, da se nam za igralske in pevske talente ni treba bati. Sestaviti bi se dale čudovito ubrane igralske družinice, ker je naš otrok izrazito igralskega tipa. Pa kako zna posnemati gibe, ki mu jih predočiš ali ki jih vidi okrog sebe. To so potrdili zlasti majceni Kitajčki, ki so zapeli in zaplesali izvirno kitajsko poezijo slovenskega pesnika. Ne verjamete? Zakaj vas ni bilo zraven. Vsi pa, ki so tej prireditvi prisostvovali, so jo zapuščali navdušeni. Ni jih ganila le mila slovenska pesem, prekrasno podana in odigrana igrica. Vsa prireditev naše tržaške in okoliške mladine, zbrane v enomesečni skupni koloniji, jim je šla do živega. Kaj vse premorejo naši malčki v tako kratkem času. Vodstvu kolonije gre po tolikšnem dokazu svoje vneme in poglobitve v otroško duSo vsa javna pohvala in zahvala!
skih sester budno preprečuje tudi morebitne komplikacije zaradi kakih prepolnih trebuščkov. Kajpak ni edini namen kolonije pridobivanje teže. Ko slišiš pred ko-
TABOR NA REPENTABRU kdaj! V ned. 23. septembra popoldan
šilom pevske vaje v šolskem poslopju in po večerji na dvorišču ubrano petje mladih grl, pripovedovanje smešnic, deklamacije, ravnateljeve vzgojne govore iz Don Bosea in Male Terezike, skupno molitev na prostem, — ko opazuješ igrice in tekme med posameznimi skupinami, sprehode in filmske predstave s slovenskim komentarjem ter celo dramatske prizore, — ko gledaš lepo urejeno razdeljevanje jedi, telesno snaženje in umivanje zraven tedenskega dušnega očiščevanja in nedeljske maše z otroškim petjem, — ko ti iz »poslovne' sobe« še pozno v noč brni na ušesa pisalni stroj in prepisovanje vlog za igrice: moraš priznati, da je letovanje tržaških otrok v režiji Slokada ne samo tehnično dobro
Prelepe so slovenske norodne pesmi. „Škrjanček“ bo spolnil spored našega TABORA.
vodeno, ampak tudi z vzgojnimi sredstvi bogato napolnjeno. Videti je, da paznice, ravnatelj in drugi pomočniki niso samo uradni tehnični voditelji, ampak predvsem vestni vzgojitelji.
V	dueli 28. in 29. velikega srpana je imela kolonija visoki obisk tržaškega škofa. Prevzvišeni je v spremstvu msgr.-ja Sirotič-Sirottija od Papeške komisije, Bot-tizzerija od Uprave mednarodne pomoči In msgr.-ja Harnetta od Uprave katoliške dobrodelnosti obiskal sploh vse tržaške kolonije v Karniji. V Rogolatu je slučajno tudi prenočil ter naslednje jutro maševal. Obširno svetišče so napolnili otroci štirih kolonij: dveh italijanskih, ene slovenske in
Mačkolje
Saj veste, da imamo v Mačkoljah dekliško Marijino družbo. Če jo hočete spoznati, pridite kdaj na naš sestanek, na kako prireditev, k skupnemu shodu. Pa ne zamerite, če se tudi same v Glasu oglasimo.
GOD SV. CIRILA IN METODA
ODSEK ZA VZHOD IN MISIJONE je na dan slovanskih apostolov pripravil skromno, a prisrčno prireditev.
»Zbrali smo se, da se ob godu sv. Cirila in Metoda spomnimo naših vzhodnih pra-voslavnih bratov, ki naj bi se kmalu vrnili v pravo Petrovo vesoljno in apostolsko Cerkev.« Tako je prireditev odprla predsednica odseka. Sledil je življenjepis svetih bratov. Ostali spored so tvorile deklamacije, govorčki in pesmi. Nekaj posebnega je bilo to, da smo sredi izvajanja skupno molili za zedinjenje z ločenimi brati. Saj imamo prav mi katoliški Slovenci sveto dolžnost, moliti in delovati za zedinjenje.
Tako je ta dan seme -vete misli padlo v srca. Naj bi veter to seme razsejal še v druga srca. In naj bi nekoč — kmalu to seme zrel sad obrodilo.
PRAZNIK VNEBOVZETJA
Po razglasitvi verske resnice o Marijinem vnebovzetju novembra lansko let« smo letos katoličani s posebno vnemo praznovali dan Marijine nebeške slave 15. avgust. Tudi naša Marijina družba se je hotela pridružiti vernim množicam.
Kratko akademijo v čast Mariji vnebo-vzeti so tokrat pripravile naše najmlajse
—novinke. Bazen govora so vse točke izvajale one. Deklamacije so se prepletale s petjem (duet), posebno lepa je bila zborna deklamacija o rožnem vencu.
»Bralje in sestre v Mariji,« tako je govornica pozvala vse navzoče, »na plan za slavo Matere božje! Ona, ki kraljuje z dušo in telesom v nebesih, nam bodi vodnica
Ali ste že videli Turnškovo dramo »DRŽAVA MED GORAMI ?“ Pridite na Repentabor!
Mariji vnebovzeti. Pred nekako 20 leti so razuzdanci iz Trsta s silo vlomili v cerkvico in jo začeli razdirati. Podoba Matere božje je bila potem prenešena v Boljunec,. cerkvica na Pečah pa je v nekaj letih postala razvalina. Domačini niso mogli misliti na popravilo v sedanjih razmerah. Vsem krščanskim ljudem pa je bilo vedno žal te cerkvice. Tudi pošteni Tržačani so večkrat izrekli željo, naj bi se cerkvica obnovila. Zanimal se je za to reč tudi klub italijanskih hribolascev, ki ima v Gornjem koncu svojo planinsko kočo. Na posredo-
PRIDITE ! Na Kras vabi Slovenska Prosveta iz Trsta
vanje tega kluba so se oblasti odločile, da dajo na razpolago potrebni kredit za obnovo. Prva dela so se pravkar začela. Material deloma znašajo v goro s pomočjo tovorne živine. V taki strmini je delo pač naporno, vse drugače ko na ravnem. Naša želja je, naj bi ta obnova pomenila tudi obnovo src in mišljenja v Trstu in v Bregu.
Ljudsko štetje
Uradni list ZVU z dne 1. sept. javlja, da se bo vršilo v dneh 4. in 5. nov. splošno štetje prebivalstva, industrije in trgovine.
k lepim, vzvišenim idealom. Marija vnebo-vzeta nam bodi vodnica v Življenje, ki nas čaka ob njenem prestolu v svetih nebesih.«
AVGUST — BARAGOV MESEC
Slovenci — po vsem svetu razkropljeni — smo bili letos v avgustu združeni v mv.. litvi, da bi Cerkev prištela med svetnike gorečega misijonarja Ireneja Friderika Baraga. V ta namen smo opravljali tudi pri nas skupno devetdnevnico od 10. do
19.	avgusta.
Za zaključek devetdnevnice pa nas je v nedeljo ODSEK ZA VZHOD IN MISIJONE spet povabil v dvorano MD, kjer nas je s pestro prireditvijo vnel za vzvišenega vzornika Baraga. Prejeli smo tudi misijonarjevo sliko v spomin.
Odhajali smo z željo, da bi res tudi nam Slovencem Bog dal svetnika na oltar velikega Baraga. Za to stvar pa moramo predvsem vsi Boga prositi, tudi vi.
Iz Boljunca
To pot moramo sporočiti v svet veselo novico. Cerkvico Matere božje na Pečah so začeli popravljati. Turistom in prijateljem narave je znano, da je v Klinščici visoko v skalah ta cerkvica, ki se posebno lepo vidi z železniške proge, katera vodi mimo Boršta proti Dragi in dalje proti Kozini. Pravijo, da je bila sezidana že tan, v 12. stoletju ali kaj. Posvečena je bila
Med izseljenci v Belgiji
Eisden
Že dolgo let zahaja med nas p. Teotim, holandski frančiškan, ki se je zaradi naših rudarjev naučil slovenskega jezika. Letos je praznoval 40 let mašništva in 25 let dela med slovenskimi izseljenci. Glavna proslava tega veselega dogodka med nami se je vršila v Brunssumu v lioland. Lim-burgu. Tudi mi iz belg. Limburga smo se je skušali udeležiti, kolikor smo mogli dobiti dovoljenja za prestop meje.
Pri tej proslavi je pel naš pevski zbor. Pozdravil in častital je naš zastopnik. Do srca pa je ganilo našega patra, ko je predenj priveslala po kanalu, ki loči v parku občinstvo od gledalcev, skupina naših o-trok. Pojoč* naše lepe melodije so se 3,
čolnom približali bregu. Nato je izstopila deklica in mu z lepo deklamacijo čestitala. Podala mu je šopek rdečih nageljnov in lep album, poln fotografij slovenske zemlje.
Vsi smo veseli tega jubileja. Vesel ga je pa tudi pater Teotim, ki jf rekel: »Nikdar mi ne bo žal, da sem najlepša moška leta posvetil delu med Slovenci.«
Mons
Že četrtič so se letos zbrali Slovenci iz Valonije pri Lurški Materi božji v Qua-regnonu. Tudi letos jih je bilo veliko. Pri maši so peli fantje-pevci iz Topolovega v Beneški Sloveniji, ki delajo v belgijskih rudnikih. — Iz Borinaže je odšlo že okoli 20 naših rojakov, beguncev iz Ilir. Bistrice, naprej v Kanado. Rudarsko delo je težko in vsak si pomaga, da bi se ga rešil.
Slovencem v Franciji in Belgiji
Za vaše prijatelje in sosede je izšla v francoščini lepa knjižica o Slovencih »La Slovenie et les Slovenes«. Stane 50 fr. fr. ozir. 6 b. fr., ki jih pošljete lahko v znamkah na naslov: Tone Volčanšek, Rue tles Recollets 21. Louvain, Belgija.
LISTNICA UPRAVE
Gospa Puntar Margareta - Ontario: Vaju naročnina je plačana do 30. 11. 1951.
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
K. F. 200: čislana družina Kuščar 500; Franc Brtagelj 600; N.N. v spomin na pok. starše 5000; veleč, didaktično ravnateljstvo v Gorici 5000, nabranih med učiteljstvom namesto cvetja na grob pok. gospe Marije Dovgan, matere naše učiteljice Ljudmile, > trajen spomin.
Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve.
Tvrdka C I T R U S
--------— IMPORT - EXPORT -----------
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, Via Torrebianca 27
pošilja v Jugoslavijo darilne pakete in razno drugo blago pod zelo ugodnimi pogoji*