Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 27. maja 1943-XXI. štev. 21 (706)
Modri nosi jezik v srcu, nespametni pa srce na jeziku.
Slovenski rek.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345 Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani št. 15.303 — P o k o p i s o r ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*/< leta 10 lir, */j leta SO lir, vse leto 40 lir. — V tujini 04 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njeu prostor (višina 3 mm in širina 5j mm) 7 ir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem ti^ku cene po dogovoru. — N o t i v r : vrstu a 7 lir. Mali o " i a • s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. l*r» večkratnem naročilu popust.
Danes:
Naš novi ljubezenski roman
V ZLATI KLETKI
(01. sir. o.)
Uspešni napadi italijanskega letalstva
Potopljeni sovražni konvoji ob alžirski obali
-,^'Jnvni St.-iu Italijanskih Oboroženih ^■1 je nbjavii l!t. maja svoje 1089. voi-110 poročilo:
Naša torpedna letala so napadla vzdolž alžirske obale neki sovražni konvoj. Zadela so neki 10.000 tonski Parnik, da se ie potopil, dva druga 5o pa težko poškodovala.
.Oddelki sovražnih letal so s strojnicami obstreljevali nekatere kraje Kalabriji. Bombardirali so 1’orlo ■‘anpedocle. Trnpani in otok Pantelle-»•‘.lo. števila žrtev še nismo ugoto-
v,«>: škoda na poslopjih ni velika.
. Med bombardiranjem ie sovražnik izgubi] 27 letal, in sicer -1 v Portu EillPedoclu 14 severozahodno od '1 ra-Panija. 9 pa nad Pantellerijo.
(ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. maja svoje 1090. vojno poročilo:
Naša letala so uspešno napadla neki sovražni konvoj, ki ie plul ob alžirski obali. Zadela so tri sovražne parnike, eden med njimi je bil lO.OOOtonski.
Bombniki Osi so bombardirali sovražna pristanišča Sfa.\, Oran in Dji-dielli.
Sovražna letala so bombardirala J'ra liani . in okolico Camnidana (fa-cliari). Naše protiletalsko topništvo in lovci so med napadom zbili IH napada inčih letal.
Nad Siciliin so naši protiletalski lopovi sestrelili en sovražni štirimo-tornik.
(ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. maja svoje 1091. vojno poročilo:
Naša letala so nreteklo noč bombardirala pristaniške naprave v Bi-zerti. v bližini Tunisa pa torpedirala neki sovražni rušilec.
Sovražna letala so včeraj napadla Grosseto. Messino. olok Panielleriio in nekatere kraje na Sardiniji. Proti-lelaisj«, topništvo na otoku ibintelle-Jjii ie sestrelilo 7 sovražnih letni, -'ad Sardinijo so naši lovci sestrelili ' boju (>n sovražni Stirhno^irnik in dva dvomotornika. Nemški 'ovci so prav tako sestrelili dve sovražni letali.
Sovražni bombni napad m Orossrio je zahteval i!0 žrtev med civii.iini prebivalstvom in 19 ranjenih. V Mes-sini je eden mrtev in ed>n ranjen tia Sardiniji. v pokrajinah Sassari in Nuoro ie pa it mrtvili in !l ranjenih.
(ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie ohiavil 22. maja svoje Jllii2. wij-"o poročilo:
Naša torpedna letala po napadla neki sovražni konvoj ob tunizijski obali. Zadela so neko več ko 5000Ionsko petrolejsko ladjo in neki drug parnik.
Nemški bombniki so bombardirali letališča tla Malti iti povzročili velike požare. Naši lovci so zbili dva Spit-iira .
Sovražna letala so bombardirala kraje ob Messinski ožini. Sicilijo. Sardinijo in otok Pantellerijo. Povzročila so znatno škodo v Messini in Reggin Calabriji. kjer ie ena izmed bomb padla v najdenišnico.
Sovražnik je izgubil pri bombardiranju ‘27 letal. 19 so jili sestrelili ita-liiansko-nemški lovci. S pa protiletalsko topništvo, in sicer nad Sardinijo dve. nad Pantellerijo tri. tri pa nad Messino.
(ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je ohiavil 23. maja svoje 1093. vojno poročilo:
Naša torpedna letala so ob alžirsko-tunizijski obali potopila neko SOOOtou-sko trnovsko ladjo in neko petrolejsko ladjo. V osrednjem Sredozemskem moriu so naša letala zadela neki 7000 tonski sovražni parnik in potopila en toroedni rušilec.
Sovražni napadi na Sicilijo so povzročili nekaj žrtev, na poslopjih pa manjšo škodo. Sestrelili smo 2(i so-vražnih letal. 10 so jih zbili italiian-sko-nemški lovci. 10 pa naše protiletalsko topništvo.
Pri bombnem napadu na Agrigento so prebivalci imeli 17 mrtvih iti 43 ranjenih. V pokrajini Trapaui ie S mrtvih ja 30 ranjenih.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je ohiavil 24. maja svoje 1094. vojno poročilo:
Letalstvo Osi je uspešno bombar-jdiralo ptislaiiišii-v Bizerti iu_Uiidit:l-liju.
Skupine sovražnih leta so znova bombardirale otoka Pantellerijo in Lampeduso in mesto Messino. kjer so v središču mesta povzročili precei škode. Števila žrtev še nismo ugotovili.
Naše protiletalsko topništvo ie nad otokoma Pantellerijo in Latnneduso zbilo (> sovražnih bombnikov. Nemški lovci so zbili nad Malto 2 * Spi Hira«, južno od Sardinije pa en sovražni dvomotorni k.
štiri naša letala se niso vrnila v svoie oporišče.
Giovani allievi-piloti in una scuola aeronau i-ca italiana. — Mladi učenci-piloti v neki italijanski letalski šoli.
Ob četrti obletnici jeklenega pakta
Izmenjava pozdravnih brzojavk državnih poglavarjev in zunanjih ministrov Italije in Nemčije
Iti m. 22. maja. Ob četrti obletnici podnisa itnliiansko-iiemške pogodbe so voditelji obeli Sil izmenjali naslednje brzojavke:
»Nj. Vel. Krulili in Cesarju!
Ob današnji četrti obletnici dneva, ko se ie svečano podpisala pogodba prijateljstva in orožja med našima dvema narodoma, prosim Vaše Veli-I canstvo. da sprejme moje naiprisrčnei-I se pozdrave ter iiaiiskrenejše čestitke ! mole in nemškega naroda za srečo in bodočnost Italiie in za borbo njenega
orožja.
Adolf llitlerx
Vel. Krali in Cesar si je ogledal nova letala
Rim. 24.maja. Ni. Vel. Kralj in I esar ie v spremstvu šefa glavnega stana Kr. letalstva obiskal na nekem letališču na noeracijskeni področiti Ilova letala letalske armade, pri čemer je prisostvoval nekaterim p ra k -tirnim vaiam \ njihovi uporabi. Ko ie zapustil letališče .je izrazil svoje visoko zadovoljstvo.
PRAZNIK PEHOTE
Poslanica Nj.Vel. princa Piemontskega
Na praznik pehote ie Kr. Vis. princ Piemontski naslovil na vojake tole uoslauico:
Rim. 24. maja 1943-XXI.
Voiaki Italiie! Na sveti dan smo a priliki spomina na več ko stoletna dejanja . naše pehote v tem tretjem lelu vojne »ločno zaposleni. Menjajoče se dogaianie borbe, ki po obseeu m trdoti prekaša sleherno meio. ki bi si jo mogli predstavi jati. je na slehernem pnzorišču operacij še bolj poudarilo vaso vztrajnost in vašo hrabrost, Novo orožje in nova sredstva so se proučevala in uporabila, da bi obvladali sovražnika: nad vsemi pa se je vselej odločilno uveljavila akcija Ueholnega vojaka. Lahko ste ponosni na to. obenem pn morate hiti prepričani. da vam ta čast nalaga, da Se bolj kakor v preteklosti posvetite sleherno svojo duhovno, fizično in umsko silo boljši izpolnitvi vaših nalog, in to neumorno in brez negotovosti. To boste storili v imenu vaših tovarišev. ki so padli za veličino Domovine!
Maršal Italije, vrhovni poveljnik pehate linhertn di Savoia.t
Run. 25. maja. Po vsej Italiji so '■<;erai z resnimi in navdušenimi ohre-
*	Praznovali dan pehote, ki njena ecstoicina junaška in požrtvovalna eianin omenja poslanica kneza Pie-' lceL'u Praznovanje ie povsod iz-bf.iovr,. naivišje poveličevanje “oiev n iških vrlin tiste vojaške panoge.
ki so [o po pravici označili za »kraljico bitk in ki je s svojimi naino-vejšimi dejanji v Rusiji in Afriki ohranila zvestobo junaškemu izročilu.
V Rimu ie obred ki ie bil r;=to voiaški potekal v vojašnici kraljice Mar"iirite, kjer so čete. med katerimi ie bilo opazili balalion mladih fašistov. vrnivših se iz Afrike, poslušale navdušene in domoljubne besede polkovnika Marinucciia. Cele so izkazale čast zastavam polem korakale v paradi in nazadnje zapelo domovinske himne.
V Milami so voiaki v uniformah iz raznih dob: od škrlatnih sukenj, kakor jih ie nosila telesna straža Viktorja Amedeia II.. do zvestih tovarišev Carla Policija od iunakov iz Cos-serije do tistih nrj Custozzi. (loilu. Sebastopolu in Adui korakali v pisani in iskreči Sp paradi, ki ie vzbudila kar najbolj živahno navdušenje, pred zastopniki vojaških oblasli. Slovesnosti so se udeleižli podorefekt. zvezni tajnik, poveljniki vojaškega okrožia zastopstva ra n tepcev in pohabljencev ter mnogoštevilno občinstvo. Pred spomenik padlih na trgu SanfAmbrogia je položilo cvetje Združenje pešcev in vojnih prostovoljcev. Častna straža ie bila ondi ves dan.
V	Firenzi ie poveljnik pele armade izročil odlikovan in vrnivšim se pripadnikom neke padalske divizije, med katerimi so bili tudi hudo pohabljeni in laki. ki so predlngnni /a visoka odlikovanja.
Milano. 23. maja. Praznik pehote so proslavili v duhovni skupnosti povratniki in borci, ki ovekovečujeio z orožjem slavne tradicije pravice bitk . Ob 10.30 ie imel odlikovanec z zlato kolajno Carlo Borsano. vojni slepec in inšpektor PNI’, slavnostni govor ob navzočnosti zastopnikov oblasti, hierarhov. zastopnikov pehotnih oddelkov. Črnih srajc in vojaških združenj, Carlo Borsani. ki so ga navzočni česlo prekinili z viharnim odobravanjem, ie govoril o junaških deianiih pehote, ki je vedno pripravljena za preizkušnjo in za vsako žrtev iu ie neomajna v odporu ter vzvišena v junaštvu. Nato se ie stvoriI sprevod po cestah k,svetišču padlih in na spominske plošče, ki spominjajo na najvišjo žrtev pešcev brigade ('uueo so bili položeni lovorievi venet
»1’iihrerju!
Oh Četrti obletnici zavezniške pogodbe. ki druži liašn naroda. Vam. Killirer. želim uoslali nniprisrčnojše želje za veličino in uspehe nemškega naroda v zavesti da ho vrednost našega orožja morala zmagati! — Viktor Eman uel.«
»Ekscelenci, šefu italijanske vlade Itenitu .Mussoliniju!
Dure. ob obletnici dneva, ko sla se naši dve državi —_ od tega so minila štiri leta — združili v neruzdružliivo skupnost v borbi in usodi s sklenitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe. Vam pošiljam pozdrave v imenu vsega nemškega naroda in moje pozdrave ter najbolj iskrene in tople želje. Spominjam se tildi, s čustvi prisrčne vzajemnosti junaških bojev italijanskih Ohoriiženih Sil v skupni veliki borbi za svobodo in hodočno-t naših narodov in izražam svoie nezlomljivo prepriča n ie. da se bodo na koncu teh zgodovinskih dogodkov z ogromnim obsegom prispevkov iu žrtev, ki jih
je bilo treba dati. zaključili z najvišjim plačilom iu sicer s slavno zmago naše pravične stvari. — Vaš Adolf Hitler.«
»Piihrerju!
Danes ob četrti obletnici podpisa zgodovinske pogodbe in v času. ko naše vojske in naši narodi vzdržujejo junaško borbo proti skupnim sovražnikom. Vam želim. Fiihrer. ponovno potrditi nerazdriižljivo vzajemnost v orožju iu čustvih fašislovske Italije za iiarodno-socialistično Nemčijo, kakor tudi naše popolno zaupanje v zmago si| Osi in trojnega pakta. — .Mussolini.«
*
»Ekscelenci šefu Kr. italijanske vlade Benitu Mussoliniju!
Za današnjo obletnico zakliučitve pogodbe, s katero sta se Nemčija in jtaliia povezali v iekleui blok. da iti jamčili in zagotovili svoje življenjske pravice. Vas prosim. Duce, da sprejmete moje pozdrave in najholi iskrene in prisrčne čestitke. Vem. da sem združen z Vami v gotovosti, da se bo ta trda borha končala s porazom naših nasprotnikov in prinesla srečno bodočnost nemškemu in italijanskemu narodu ter njunim zaveznikom. — .lomili m v. Ribbentrop.«
»V. Ribbentropu!
Ko Italija slavi četrto obletnico podpisa one pogodbe, ki je Nemčijo in Italijo danes združila v pobratimstvu orožja in iu skupne borbe čedalje bolj vežejo. Vam pošiljam svoj pozdrav skupno z željo za končno zmago naših vojska. — Mussolini.«
Svečana proslava pogodbe med Italijo in Nemčijo v Rimu
Rim. 23. ni a in. Četrto obletnico ilali-iansko-nemškega pakta so proslavili v Rimu na pobudo italiiansko-nemškega združenja v palači Drača. Proslave so se udeležili minister za ljudsko kulturo Polverelli državni podtajnik Ri-naldi. nemški veleposlanik v. Macken-sen. zastopniki senata Kraljevine, zbornice fašiiev in korporacii. Kr. akademije Italije, zastopnik štaba Milice Pont'cel|i generali kot zastopniki Oboroženih Sil minister Vitettj v zastopstvu zunaiiiega ministra, generalni direktor ministrstva za ljudsko kulturo. osebje nemškega veleposlaništva. prefekt Presti, generalni direktor II{(' De l'eo. senatorji, nacionalni svetniki, akademiki in odličniki iz .političnih. znanstvenih in kulturnih krogov.
Proslava se je pričela z narodnimi himnami, nakar je minister Polverelli pozdravil nemškega veleposlanika v. Mackensena. hoteč s teni pozdraviti ves nemški narod, pozdrav je veljal tud* sefom nemške oborožene sile in voditeljem uemško-italiian=ke družbo
Nato je imel nacionalni steblik Asqnini. slavnostni govor. r>o očrti, zgodovine dogodkov, ki so dovedli do podoisa pakta, ie prikazal vojne dogodke. zatrjujoč da je v trdnosti ila-lilansko-uomSkerrn zavezništva naiviš-je jamstvo za zmago. Zaključil je svoj govor s lMivzdigom hvaležne in vdani' misli, velikim poglavarjem ki nas vodijo. Ti tolmačijo ne samo usodo generacij, temveč tudi oporoko padlih in upanje tistih, ki bodo prišli za nami. Tolmačijo pravičnost zgodovine.
Končno ie govoril nemški veleposlanik v. Mnckensenv ki ie kot prijatelj prinesel oor.drev vlade in nemškega naroda italijanskemu narodu. Bolj kakor kdaj bijejo na ta dan. ki je zgo-tlovimlkega pomena v e\ ronskem življenju. skupno srca nemškega liudslva s srci slavnih italijanskih ljudi. Oko
se ozira, ie vzkliknil v. Mackensen. na štiri protokol leta in se začudeno ustavlja na ogromnem naporu ob ne-pretehtljivih dogodkih h katerim sta dva geniia pozvala dva naroda, ki imata kakor nihče drugi .pravico in dolžnost biti redno in še učihdia' človeštva. lo pa zaradi bogastva, ki sta ga ivi vseli podrofiih čoveškega udejstvovanja s polnimi rokami v velikodušnosti trosila vsemu svetil, o čemer pričajo njihova nesmrtna dela v umetnosti in znanosti. ■
Pred našim duhom so vstale naše krasne katedrale naše dragocene kniižnice. naše neštete za blagor človeštva ustvarjene ustanove in z grozo se zdrznemo ob pogledu na razdejanje. ki ga seje svetoskrunska roka. katera stremi samo po nizki gospodarski spekulaciji. Za naše sovražnike ie vojna samo zadeva nakopičevanii in protizakonitega prisvainnia dobrin drugih. Za nas ie bila vojna vedno obramba naše dediščine, predvsem naše duhovne dediščine, obramba dela naših rok in našega polu. Krvavijo naša mesta, naša naselja, krvavijo naša srca. toda prav kri. ta življenjski sok utriuio našo pogodbo neločljivega zavezništva, duhovne skupnosti oboli narodov. In lega nakta. ki je posvečen s skupno prelito krvjo naših junakov in s krvjo našega nedolžnega prebivalstva, nj mogoče razbiti! Z njim kujemo lienrematrJiivo i"ožie za katerega smo prijeli, da ščitimo dediščino naših oečtov. našo vero. naše hiše. naše žene in otroke da ustavimo uničujoče sile ki uničujem in so že preveč uničevale omikano življenje na svetu. Kvrop'a gleda na nas. Svet nas potrebuje. Z orožjem ob nogi z rimskim in nemški in orlom na svojih praporih stoje nnšj čudoviti vojaki bratsko ramo ob rami na svelili ir.c juh Evrope iu raziskujejo r' zorie Z;i njimi dela in. bdi na poljih, v obetih.
pri ognjiščih budni evropski duh. z ušesom prisluškujoč bodočnosti. Bodočnost ie naša! Sovražne sili.- ne bodo zmagale, kajti na nekaj ie naš nasprotnik v svojem kultu grobih sil gmote pozabil ju to je dokazal njegov uničevalni bes z rušenjem, kar ie svetega, neoboroženega in nedolžnega: da se duha ne more uklonili.
Ob zaključku proslave sta spet za doneli narodni himni.
Seja medministrskega odbora za preskrbo
Duccjeva navodila zn dosledno izvajanje ukrepov
Rim 23. inaia. 22.-maja se ie pod Dm-epvim predsedstvom sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe in cen. Navzočni so bili vsi člani odbora.
Stanje preskrbe. Minister za kmetijstvo je poroča! o izgledih stauia prehrane in ie nstanko razložil uspehe. dosežene pri gojenju žit Ti uspehi jamčijo za prehrambeno stabilnost, glede bližajoče se žetve na tudi izvedbo načrta, ki je bil svoj čas sestavljen. Načrtno nadzorstvo nad porabo. omejitvene uredbe za mlinarstvo. za rezerve in za slaščičarne, vrh tega pa vestno delo. ki ga ie meti kmetovalci opravljala stranka posebno pa zvezni tajniki in tajniki fašiiev. da bi obdržali na potrebni višini do-našanje žita na zbirališča, in sicer s. prostovoljnim in odgovornosti polnim razumevanjem za potrebe države, so dejstva, ki so omogočila izvedbo načrtov za preskrbo na teni življenjsko pomembnem .področju. Odbor ie poudaril, da ie prehrambeno stanje treba smatrati za popolnoma zadovoljivo. upoštevajoč tiri tem trenutno dobo neizogibne konjunkture v času med zimsko in spomladansko proizvodnjo in letno proizvodnjo sadia iu pov rtnine.
Ureditev zbiranja žita. Nato ie minister za kmetijstvo razložil ukrepe, ki urejajo nadzorstvo nad mlačvo, ugotavljanje višine pridelka in donaša-uje žita na zbirališča za bližajočo se setev. Ti ukrepi potrjujejo zasego vsega pridelka pšenice in drugih žitnih vrst. točno določajo odgovornost 'voditeljev kmeti iških družb tudi glede prijavljanja pridelkov kolonistov, najemnikov in drugih soudeležecijev. uveljavljajo pa popolno prepoved trgovanja s kakršno koli količino žita. Dalje določajo obseg delovanja občinskih uradov za ocenjevanje pridelkov ter stalno in nepretrgano nadzorstvo nad mlačvo in za lo delo bodo v sleherni pokraiini postavljene vojaške iu civilne osebe. Strogo nadzorstveno delo ki' ga bodo vodili prefekti, mora opravljati policija, ki bo zatrla vsako možnost zlorab od strani tistih, ki bi se radi izognili teni obveznostim, katere pa ogromna večina pridelovalcev ves',-no izpolnjuje in ima zato pravico videti, da jih spoštujejo tudi drugi.
Duce ie povzel besedo, da bj podčrtal pomen navodil, ki jih ie minister za kmetijstvo napovedni za ureditev žetve in zbirania in katere i>* odbor odobril. Duce je omenil, da bodo vestno izpolnjevanje le uredbe te.r načrtno in neumorno delovanje policijskih ustanov in posebno karabinjer, skih oddelkov proti črni borzi ustvarili možnost da se bodo povečali obroki najvažnejših živil.
Po poročilu ministra za kmetijstvo ie odbor končno določil sledeče količine pšenice katere bodo pridelovalci sinelj obdržali za svo>e družinske potrebe: pridelovalci, ročni delavci (ur>o števanj so kolonisti, naieuiniki in podobno!: 200 kg. Pridelovalci ki niso fočni delavci, p« neposredno vodiic podietie. dnlie't>a tudi sorodne vrsU pridelovalcev po 110 kg. Zaloge z,i setev pa ostanejo iste. kakor iih i* dovolila uredtia iz lanskega letr
Odbor se 1k> v 31. inni*i
sest ul du*
/ /
, DRU21NSK1 TEDNIK
/	r
27. V. 1313-XXI.
Prehranjevalni j»Tiid ta Ljubija n-
fko pokrajino sporoča, da dobijo upra-\ičenci o«J 60 do 05 lot daljo v pri-r lojni h mlekarnah mesta Ljubljane kondenzirano mleko. Razdeljevalo se Ih> za mesec maj.
Ou« ta tipizirane ženske nogavice |<* dotočilo ministrstvo za korporacije v Rimu. Tipizirane mobavice prve kategorije stanejo 20 lir. druge H> lir. tretje pa 14 lir. Nogavice prve kate-*or'ie ne smeio imeti nobene napake.
Broda ia lovskih nabojev je pd 18. maja dalje na podlag; dekreta rimske vlade prepovedana. 1’rodaialci streliva bodo morali predložiti oblasti izkaz svoje zatope, o kateri bodo potem odločali po navodilih notranjega ministra.
Tiskovni urad Visokega komisariata objavlja, da morajo lastniki hiš in najemniki lokalov do 31. maja odstranili s svojih izložb In zidu vse lepake. ki se nanašajo na že minule dogodke. Ta naredba ne velja za stenski časopis »Nova Ljubljana'. ,Kdor v leni roku ne bo odstranil omenjenih lepakov. Iw> to delo na njegove stroške opravila mestna občina.
Vami red na avtomobilski progi (iorizia-A idussina-Rostumia-Lubiana se je spremenil. Iz (lorizije odpelje odslej avtobus ob 6.45. Avtobus vozi na tej progi samo ob torkih, četrtkih in sobotah.
ti Padove poročajo, da se je tudi leto* razcvetel oreh sv. Antona, star nič manj ko 700 let. Drevo raste tik za cerkviio sv. Antona v Padovi. Vsako pomlad se zdi. da se ie posušil, v pozni pomladi pa veje spet ozelene in relo poženejo cvetove.
Po končanem replienji« zoper koze je mestni fizikat pričel v ponedeljek 24. t. m. obvezno cepljenje proti da-viei. Cepljenje bo trajalo ves teden do 29. t. m. K cepljenju morajo starši prinesti vse več ko t8 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Roleg teh otrok pa bodo tudi vsi oni. ki so bili lani že dvakrat cepljeni. dobili letos še tretjo injekcijo. Otroci, ki prvih dveh injekcij še niso dobili, ne smeio takoj dobiti tretje injekcije, ker bi bila za še ne cepljeni' premočna in bi lahko povzročila težje neprijetnosti. Starši naj zato pri cepljenju natanko ločijo otroke, ki bodo letos prvič cepljeni, od otrok, ki so že lani dobili dve injekciji. Samo
1	i. že lani cepljeni otroci, dobe letos še tretjo injekcijo. Mestni fizikat vodi o cepliencih strogo evidenco, zato morajo starši prinesli s seboi potrdilo o lanskem dvakratnem cepljenju, na to potrdilo pa dobe potrdilo še o letošnjem treljem cepljenju.
V>i železniški upokojenci z Ježice, iz Dev. Marije v Polju. Dobruni. Rudnika, z Brezovice in iz Dobrove nai se zglasijo do 29. t. m. na postaji Ljubljana v pomožnem uradu nasproti vozovne pisarne, kjer se jim vpiše, koliko drv dobijo. Postaia mora predložiti ustrezajoči seznam Pokrajinskemu svetu korporacij v svrho preskrbe z drvmi.
2s>6 oralov zemlje v Banatu v okolici Kikindč bodo posejali z ricinovim semenom. Večjo količino semena so že razdelili med tamošnie kmetovalce.
Mnnopolskim predmetom so v Srbiji povišali ceno. Podražile so. se vse cigarete. smotke, tobak, vžigalice, cigaretni papirčki in sol. Zavitek zet-ekega tobaka (2(1 grl stane zdaj 22 din. savskega 18 din. za pipo 10 din: cigarete Vardar (20 kosovi 50 din. Mo-rava 30 din. Zeta 26 din. Ibar 22 din. Drava Hi din: smotke so po 5 din kos: škatlica vžigalic s 40 kosi 3 din. cigaretni papir s 40 listi 3 din. kuhinjska in živinska sol 15 din kila. industrijska 5 din kila. Povišana ie tudi pristojbina za vžigalnike na 400 din,
Ze 1» dober pridelek oliv si obetajo letošnje leto na Hrvatskem. Oljčno drevo bo dalo po sodbi strokovnjakov vsako po 3 kile olja. Ker ie v vsej llrvatski 2.2 milijona olik. ie verjetno, da bodo pridelali okrog (iO(K) ton olivnega olja.
Za bežigrajske in meščanske otroke Im cepljenje zoper davieo v četrtok
27.	t. m. Starši nai pripeljejo otroke k cepljenju ob 17. v bežigrajsko ali meščansko ljudsko šolo. V petek 2S. t. m. bo pa cepljenje zoper davico na Banu in za okoliš Teste dveh cesarjev ter Brda. K cepljenju morajo starši pripeljati vse več ko 18 mesecev stare še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg leli otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni. ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, nai s seboi pri-neso potrdilo o dvakratnem lanskem cpplieuju. da bo na tem potrdilu zabeležena še letošnja tretja injekcija.
Zveza evropskih pisateljev bo zborovala 27. maja t. 1. v Madridu. Na-vzočni bodo tudi predstavniki mednarodne zbornice za film in predstavniki /a proučevanje vprašani mednarodnega značaja. Namen zborovanja je ured;tev zadev intelektualne lastnine.
Not tip bombnika ie dobilo švedsko letalstvo. Bombnik so v celoti izdelale švedske oboroževalne tovarne. Novi bombnik ie srednje vrste in se imenuje »B 18«.
Novo taborišče delovne službe gradijo na Kulmerievih njivah pri Zagrebu. Dela so pričeli že lani decembra Doslej so zgradili 9 barak, pri delu ie Pa zaposlenih približno 200 delavcev.
Nove poštne znamke v korist »Društva vojnih invalidov« ie pred nekaj dnevi izdala srbska postna uprava. Serija novih znamk sestoji iz štirih različnih znamk. Serijo dobi lahko samo tisti ki si v ta namen priskrbi poseben bon. Osnovna cena novim znamkam je 350 din.
Podaljšanje roka za prijavo pravic na nepremičninah nemških izselnikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svoio navedbo z dne 28. marca 1943-XX1 št. 38 z določbami za likvidacijo in izbris zemljiškoknjižnih pravic. vpisanih na nepremičninah nemških izselnikov.
upoštevajoč, da nekateri upravičenci teh pravic zaradi prometnih težkoč niso mogli pravočasno spolniti prijavne dolžnosti in da ie zato treba Obnoviti in podaljšati rok iz čelna 2. navedene naredbe. odreja:
Glede oseb. ki bivajo zunaj občine ljubfanske in ki so dolžni opraviti prijavo po čl. 2. naredbe z dne 28. marca 1943-XX1 št. 38. se šteje prijava kot pravočasna, če so jo do vštetega 30. junija 1943XX1 vložili pri Pohotnem uradu (ustanovljenem z navedbo z dne 8. novembra 1941-XX1) ali so io kot priporočeno pošiljko oddali pri kakem poštnem uradu.
Ljubljana, dne 18. maja 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilin G razi ol i
Živilske nakaznice za ročne delavce
Mesini preskrbovalni urad poziva delodajalce ki zaposlujejo za dobivanje dodatnih živilskih nakaznic za ročne delavce (S-D it upravičeno delavstvo. nai jih od I. do 10. junija prijavijo v f. nadstropju palače Bate. Cesta 3. maja št. 1.
Na prijavi v dvojniku na polovici pole mora biti napisan priimek in ime delavca očetovo ime. rojstna letnica, bivališče (če ie podnajemnik, tudi ime in priimek družinskega glavarja, pri komur stanuje), poklic in natančen »pis dela. ki ga opravlja. To naznanilo ie treba datirali z dnevom oddaje, ga
podpisati in nanj odtisnili žig podjetja. Ge ni že z žiga razvidno, je treba navesti tudi kraj (ulico), kjer se obrat nahaja.
Prijave brez vseh teh podatkov bodo zavrnjene ali i.e upoštevane.
Hkrati opominjamo, da morajo biti navedbe v prijavah natančne in resnične. da ne bo treba občutiti posledic. ki lili določa naredba Vis. komisariata št. 78 z dne 23. IV. 1942-XX člen 27.
Vse upravičene delavce pa pozivamo. nai svoie delodajalce takoj opo-zore na obveznost te prijave, ker bodo onim. ki za njih prijave ne bodo predložene v določenem roku. dodatne nakaznice vzete.
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča konzumente v Ljubljani, da si od ponedeljka dne 24. t. m. dalje lahko uaba.viio no 4 kg krompirja na aprilske odrezke krompirjevih nakaznic Dri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba. Jelačin. I. Delavsko konzumno društvo (v vseh poslovalnicah). Kon-sunino društvo Vič. Gregorc. Nickels-hacher. Smrkolj. Nabavljalna zadruga železničarjev. Šarabon. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev. Ekonom. Bahovec. Lunder T. Rožna dolina.
Predpisi za skušnje in gimnazijske sprejemne izpite
Člen 1. Gimnazijski sprejemni izpit obsega tele skušnje:
a) pismena skušnja iz slovenščine, sestoječa iz nareka in proste obnove sestavka ali berila, ki ga prebere iz-praševatelj. kar ie opraviti v največ dveh urah. Oba dela te skušnje je opraviti zapored isti dopoldan;
t>j pismena skušnja iz aritm dike in geografije, sestoječa iz rešitev enega ali več računskih načinov:
c) pismena skušnja iz geometričnega risanja:
d) ustna skušnja iz. slovenščine, zgodovine in zemljepisa (splošna izobrazba). iz aritmetike in geometrije;
e) skušnja iz telovadbe.
Člen 2. Ustne skušnje se vršijo po sledečem načrtu:
Slovenščina: Čitanje in deklamacije. Vaje vsebinske obnove, opisa in pripovedovanja. Dokaz o metodičnem znanju različnih besednih vrst. Določanje osebka in povedka. Spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov.
Zgodovina in zemljepis: Opis Ljubljanske pokrajine in Italije glede na najpomembnejše zgodovinske osebnosti in na značilnosti gospodarstva in dela.
Aritmetika in geometrija: Lahke vaje ustnega računanja. Vaje s pretvarjanjem na mere desetinskega merskega sestava. Osnovni zakoni in lahki primeri s celimi števili in desetinkami. Lahki aritmetični in geometrični računi.
člen 3. Razveljavljena ie določba, koliko časa se sme največ porabili za ustni izpit.
Člen 4. Kandidati, ki želijo opravljati izpii v jesenskem roku. morajo do vštetega 15. junija spisati prošnjo na papirju za (i lir. ki io podpiše oče ali njegov namestnik.
m uka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 lire: riz navadni 2.70 lire; tiznj
0	lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: presno maslo 28.40 lire za kg: slanina soljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kir. 4" ii vinski 6.35 lire zn liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva. razžagana. Iranko skladišče trgovca v Liubliani 33.60 lire z,a stot; mehki roblanci (žamanie). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stol: trda razžagana drva 40 lir za stot: ciintim milo. ki vsebuje 23—27"» kisline, 4.10 lire za kg.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Ljubljani:	\f;ij«”j štnkova:	Anion	Š	ur	k.
»ir»tni del*vet:; *7I«*tna Frančiška Mo/rtov*; 2Het»i hrac»> Capudri':	Katarina širokova;
.Jožefa Knsrcva; Andrej Perie.
V Mariboru:	spletna	Adela JuzovSkova;
:»4Jetiij Adolf Blažje, poslovodja: CuJIetni Mn ksimilijan Plave, gostilniear in hotelir; ftlletna liana Tarkošrva*.
V Celju: 4:;lrtna Ana Lavričeva; Tvan Resman: Marija Breznikova, Neža Knezova.
V Zagorju ob Savi: Spletni Melhior Cohul, upokojeni rnvnatelj rudniškega konzuma.
Ha Lesniškem vrhu pri Ormožu: Jožef Vaii-polie. oskrbnik vinogradov graseine t im.
V Novem mestu: Jože Pungršie, vlakovodja državnih železu ie.
Naše sožalje!
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik št. 9. ki vclia po narpdhi Visokega komisarja za Ljubljansko poprajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruli iz enotne moke v kosih do 4<H> g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična
ŠPORTNI TEDNIK
Z nedeljskima dvema tekmama so v domačem prvenstvu zaključili prvo polovico tekmovanja. Razpredelnici kažeta, da je vsako moštvo odigralo po tri tekme, a stvar se vleče že šest nedelj in prav toliko jih bo treba še do konca. Poldrug mesec bo tedaj še treba potrpeti, da se bo videlo jasno in točno, s številkami zabeležno, kdo je prvi, kdo drugi itd. Medtem pa že skoraj nič več ne tvegamo, če rečemo, da bodo belo-zeleni zasedli prvo mesto v prvi tekmovalni skupini, Mladika pa j v dragi.
Moštvo z Viča je to nedeljo imelo
i	nasprotnika v novincu z Zabaka in mu podleglo z »olimpijskim« 7-0. številka je dovolj zgovorna in ji ni treba pristavljati posebnega komentarja. Zabjak se je s to zmago krepko vsi drl na drago mesto, dočim so ostali Vičani brez točke na poslednjem
Belo zeleni so imeli opravka z Dopo lavorom. Ta opravek so obrnili v svoj prid v razmerju 61. Do polčasa še dolgo ni kazalo, da bo uspeh naposled tako izdaten; prvi del igre se ie končal samo z 1-0. Tudi v tej tekmi je bilo videti, kakor v vseh dosedanjih, ki jih je igrala Ljubljana, da tvori to moštvo pač razred zase. Rutina po-edincev in vseh skuivaj kot celote se doseže samo z dolgoletnim trudom in z velikim številom tekem, po možnosti z močnimi nasprotniki. To šolo so belo-zeleni v preteklih letih prebili in sedaj
—	igrajo!
Za usodo ali potek te tekme so bili nekateri v skrbeh, češ da bi utegnila zabresti onstran dovoljenega. Pa ni bilo nič posebnega; potek je bil, dasi na trenutke napet in borben, v sološ nem zelo pohleven. Tako je še najbolj ustreženo igralcem in gledalcem.
V	italijanskem pokalnem tekmovanju sta bili na sporedu obe semifinalni tekmi V Torinu je domačni istega imena s 3 1 odpravil Romo; tekma ni potekla regularno in so jo pred koncem prekinili. Drugi ]>ar je bil Venezia-Genova; lagunsko moštvo je zmagalo prepričevalno s 3-0. To je bilo več ko majhno presenečenje. Moštvo, ki se mora še boriti za obstanek v prvem razredu, se je z lahkoto pretolklo v | ]>okalnem tekmovanju do samega fi-inala!
Tudi v drugem razredu so se do godki zasukali v nepričakovano smer. Brescia, ta vztrajni zasledovalec prvih dveh v razpredelnici, je zmagala nad Napoli.em in ga za eno tečko razlike preskočila; obenem je dosegla vodečo Modeno. ki je to nedeljo tudi zgubila obe točki. Se nedavno se je zdelo, da • je za Modeno in Napoli nekako ure-, jeno. da se bosta vrnila v prvi razred.« Sedaj je gotovo samo to, da bosta avanzirala dva izmed treh, in eden teh treh je tudi Brescia. Vsi ostali ne prihajajo več v poštev.
Prihodnjo nedeljo bona igrala med , drugimi tudi para Udinese-Napoli in Modena Brescia. Kaže, da se bosta Modena in Brescia pomenili v neposredni borbi za prvo ali tretje mesto, dočim se bo Napoli vrnil na svoje drago mesto.
V	kvalifikacijskih tekmah tretjega razreda je Gorizia proti Veroni na svo em igrišču utrpela važno točko. Sicer še vedno vodi. toda nien zasledovalec Lecce je oddaljen samo za eno točko in tudi Verona ji je še nevaren zasledovalec. Stvar bo trajala še dve nedelji.
Iz švicarskega prvenstva javljajo rezultate:	Bienne	Grenchen	4 2, Lau-
sanne-Lugano 3-1, Barel Luzern 3 0, St. Gallen Servette 1-0, Voung Fcllows Cantonal 10, Grasshoppers-Ziirich 2-0, Nordstern Young Boys odgodena; tri nedelje pred koncem tekmovan a je Grasshoppers siguren prvak, dočim je na dnu razpredelnice položaj zelo nejasen.
Pojavile so se prve vesti iz plaval nega športa. Plavali so v Speziji na progi 550 metrov za Mazzonijcv pokal. Zmagal je Branko Žižek v zgodnje. sezonskem času 6:49. z razliko 70 metrov pred drugim. Zdi se. da se mu ni bilo treba posebno napenjati.
O. C.
MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
za maj—junij 1943.
Sestavil dr. Vital Manohin
27. maja (četrtek):	jasno, podnevi vroče.
28. maja (petek): jasno, podnevi vroče.
29. maia (sobota): jasno, podnevi vroče in veter.
30. maja (nedelja): negotova oblačnost, od časa do čas dež, verjetne so tudi nevihte in plohe.
31. maja (ponedeljek): jasno, polagoma naraščajoča vročina, podnevi rahli ali zmerni vetrovi.
1. junija (torek); jasno polagoma na raščajoča vročina, podnevi rahli ali zmerni vetrovi.
2. junija (sreda): jasno, polagoma na raščajoča vročina-, podnevi rahli ali zmerni vetrovi.
3. junija (četrtek): jasno, polagoma naraščajoča vročina, podnevi rahli ali zmerni vetrovi.
Tocncst naš:h napovedi je v splošnem naslednja: v 80 "/o napovedano vreme sc- dnOi-o ujema z dejanskim: v 11) °/a se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu-v 5 u/o nastopi za- 1 dan prezgodaj: v 5°/ti se napoved ne obnese.
Stare Jetnike
»Družinskega tednika« vezane ali nevezane kupi uprava • Družinskega tednika«.
ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART
»Ne smeš biti huda. Šibila. Rihard jc kriv; saj se ie sam izdal za morilca. ko ie pobegnil. Dalje ko dva dni ga gotovo ne bodo iskali, ker se bo težko tako dolgo skrival. Priznaj vendar resnico.«.
»Ali si ti izblebetal šerifu, da sva isnela z Rihardom v vrtnarski hišici sestanek? Tudi vse drugo si mu izdal! Ti si bil tisti, ki si mu povedal, da se bore ločiti... Ti si mu povedal, da se je Eva uprla ločitvi.«
>Nič takega nisem storil. Šerifovi •klepi so zrasli na njegovem zelniku.«
»Bo zaslugi tvojih uamigavanj...«
»Brusim te. Šibila, verjemi mi. Tvoi naiboliši prijatelj sem in tudi Rihardu sem priialelj. V njegovo korist je. če prizna svoio krivdo. To ie edina pot. da se izmuzne vešalom. Kriv ie. in...«
»Sovražiš ga: že vidim. Hovvland! Doslej tega še slutila nisem.«
»Jaz...« Njegove temne, brezdanje oči so ostale nespremenjene. »Ljubim te. Sil»iIh .
Iz knjižnice so se slišali nejasni glasovi. V jedilnici so zazvončkliale črepinje. Nekdo ie Šel y gornji veži in »pri neka vrata.
Ge bi bila opazila v njegovih očeh umno iskrico pristnega občutja, bi bila 'prepričana, da je boljši, kakor je mislila. Toda zdel se je neprediren ko noč. »Ti si Rihardov odvetnik.« je dejala. »In trditi hočeš, da si njegov prijatelj. Zmerom sem doslej zaupala vate.« Sprostila je svoio roko iz njegovega prijema. »To ie zdaj minilo.«
Se zmerom »e ie amehlial. Njegovi
brki so malce drhteli. Gez nekaj časa je po tihem in mirno dejal:	To	se ti
Ik» še oteiuilo. Šibila.«
11
Šibila ie brž stekla Po stopnicah k Ljudmili. Na mizici pred njeno sobo je stal pladenj z zajtrkom, ki se ie zdel domala nedotaknjen.
Ljudmila ie stala pri oknu in zrla v sivo jezero. Ko je izvedela o smrti mačice, je pobledela še za odtenek bolj. »Zares. prav imaš. srčece moje.« je dejala, ko ie Šibila končala svoje poročilo. »Popolnoma te razumem. Šerif naj izve vse. Pojdi zdaj in zajtrkuj, otrok moj.«
Šole ko je Šibila stopila v jedilnico, se je domislila sivkaste vrvce Čudno... Kalvinov dežni plašč. Ljudmilina vrvca od kopalnega plašča...
Baš je bila pozajtrkaia. ko ie stopil Kalvin, žvižgajo predse, v jedilnico. »Dobro jutro. Šibila.« ie pozdravil. »Ljubi Bog. kako me glava boli! Ali je še kaj kave?« Nalil si te in sedel njej nasproti. »Godno jutro, kajne?«
Kalvin, ali ste kaj izvedeli o Rihardu?«
Odkimal ie. »Nič. Toda ujeli ga bodo za gotovo. Ne morem razumeti, zakaj je pobegnil.«
»Saj si bil menda »noči s šerifom in
7.	ostalimi v vrtnarski hišici? Kaj so tam počeli?«
Izpil je požirek kave in se spačil, kakor da bi se bil opekel. »Evo so ogledovali. Hišico tudi. Vse so si <»de-dali. Medtem ko ie doktor pregledoval
Evo. se ie Serif odpravil na neke vrste inšpekcijski obhod. Nihče izmed nas ga ui smel spremljati, še njegov pomočnik Alfred ne. Kaj je zunaj našel, ne vem. vrnil se ie pa na moč zadovoljen in je še Riharda vprašal, kdo je bil razen Eve še v,hiši. Rihard te zatrjeval, da ni bilo nikogar, toda jaz mu že od nekdaj ni šla kaj prepričevalno z jezika. Bržčas ie šerif našel kakšne sledove in Rihardov©- neprevidno prizadevanje, da bi bile dame obvarovane slehernega nadlegovanja, se je zdelo šerifu menda tudi sumljivo. Ljudmila in Diana imata alibi in si torej ostala edino še ti...«
»Kdo mu ie rekel, da je Rihard v vrtnarski hišici name čakal?
»Tako? Torej je le res! Kar mislil sem si. po tvojem videzu sodeč. Kdo mii je rekel? Tega pa ne vem. Ati pa; čakaj malo! Ge se ne motim, ie šel šerif s Hovvlandom skupaj nazaj. Da, da. tako bi rekel, bila sta neke vrste zadnja straža pri naši procesi i j. Doktor je ostal še v vrtnarski hišici, da počaka mri iški voz. Ati nimaš...« zataknil se je komaj opazno, »ali nimaš nobenega dokaza, da Rihard tega ni storil, mimo občutka zanj?«
»Moj občutek zanj je prepričevalen,« je tiho odgovorila.
Prikimal ie in zastrmel v mizo.
»Ne smel bi pobegniti.« _ ie potrto menil. »No. upanje nam še ostane. Serif je odšel malo prej k Ljudmili. Sicer pa. reči moram, šerif je imeniten dečko. Jaz sem do kraja izčrpan in uničen, on je pa videti in se vede. ko da ie prebil vso noč v topli postelji. Vdrugič si je natočil kave.
*
Okoli poldneva ie klical zdravnik in sporočil, da njegova snočnia domneva drži. /Jočinec ie Evo kloroformiral in io zadavil z vrvco, ki ie bibi arobnei-ša in ostrejša kakor vrv. ki io je nanjo ©besi.) Vsi so že vedeli o sivka-
sti vrvci, šerif ie pa ko grob molčal
o	razgovoru, ki ga je imel z Ljudmilo.
Vso hišo sta potrtost in živčnost tiščali k tlom. Telefon ie zvonil skoraj neprestano in slehernikrat ie Šibilo presunila bojazen, da so morda Riharda prijeli. Včasih si ie to že kar želela, zakaj hala se ie. da v‘tolikšni napetosti ne bo strpela.
šerif ie zasliševal vsakega hišnega stanovalca med štirimi očmi. in se je zmerom iznova in posebej zanimal za vse podrobnosti <> Rihardovein in Evinem zakonu: kje. kako. v kakšnih razmerah sta živela, kdo so bili nium osebni prijatelji in znanci — in očitno ie iz tega zvenelo, da hoče tako dognati. kje se Rihard skriva.
Šibilo ie prevzel občutek čudenja ih potrtosti, ko ie ugotovila da v lusi ne unaio drug drugega v ec pogledati v oči. Tudi. kadar ie kdo načel vprašanje. ki se ie vseh tikalo, se niso sprostili zapetosti.
Zgodaj popoldne so morali vsi. tudi posli in Hovvland. odtisnili svoie prste. Šibila ie bila poslednja na vrsti. Nato jo ie šerif pozval, nai gre z njiju v vrtnarsko hišico. Morala ie ubrati isto pot kakor »noči. Bilo ie megleno in hladno, v vrtnarski hišici pa še hladnejše. Si bilo ie zeblo m se ie tesno ogrnila v dežni plašč, kakor da bi se mogla s tem ubraniti tudi tesnobnega občutka, ki io ie moril. Električna luc je bila »pet popravljena: Serif le v vseh prostorih prižgal svetilke.
Kje ie stala? ie hotel vedeti. In. K ie ie bil Rihard? Tega ni vedela Ali se ie oglasil, ko ga ie klicala. Ne. Kai ie pot le i storila?
»Boilei... potlej sem stopila proli spalnici.«
•Pokažite mi to prosim, nazorno.
Stopila ie m> sobi in obstala na pragu. Skrivnostne postave seveda ni bilo več.
MM ondod »te io lorci videli? Razločno?«
j Ne. V sobi ie bilo tema. Bele. ko se ie zabliskalo, sem io opazila. Tedaj je tudi luč ugasnila — in Rihard ie prišel iz kuhinje.
»Ali ie bil presenečen, ko vas ie uzrl?«
Ne; sai sva bila vendar dogovorjena.«
»Ali ste prišli kai prezgodaj?«
»Ne,« ie brž in z vnemo odgovorila. ■Gelo malce zamudila sem se. ker sem v gozdu zašla.«
»No. in kai ste potem storili? Pokažite mi. prosim, natanko.«
Tudi tej njegovi žel 15 Je ustregla in ponovila sleherni svoj korak.
»Ali ie tu kai spremenjeno?« je. poizvedoval dalie. »Ali je že vse tako. kakor vam ie od sponi v spominu?«
Ogledala se ie okoli sebe tu se silila. da bi se spomnila sleherne malenkosti. čeprav bi bila naijaisi vse
io	za zmerom pozabila. -N n: m bilo drugače « je odgovorila. »\ prvi sobi ie gorela luč. Oba kozarca... vrvca...«
»lil nič. na čemer bi bila otiešeiika stala?«
»Nič.« Ie odgovorila utrujeno in se skušala upreti potrebi, da bi si priklicala v spomin še sladkobni \oni po kloroformu... Kar zdelo se ii ie. da ga duha.
Serif je očitno onazil nieno izčrpanost. zakaj pri priči io ie začel izpraševali o Rihardu. Videli sle. kako ie to storil, kajneda?
Ne.«
»Ali vam ie priznal, kai ie storil?«
Ne. ne!«
Naposled sta vendar pri kuhinjskih vratih odšla iz vrtnarske hišice.
»Kje ie bil listi moški, ki pravite, da ste ”a videli? :
Z roko ie pokazala proti jasi. lam« Vrtnarska hišica ie bila videti tiha :n molčečna, ko da bi liubocnmno čuval*
27. V. 1943-XXI.
DRUŽINSKI TEDNIK
Listek ..Družinskega tednika11
KAVIAR
Pridobivanje in pridelovanje ene na|dražjih delikates
Prava domovina kaviarja ie Rusiia. dežela obsežnih voda. V' neskončnost raztezajočih se tokovih — njih skupna dolžina znaša več ko 155.000 km — se drste tisti luskavci. ki dajejo njih ikre najokusnejši kaviar. V največii ruski reki Volni, ki ie hkrati tudi naivečia reka na svetu, v velikanskih vodnih gmotah Azovskega morja, uralskega jezera in Kaspiškega morja *ive jesetri, ki daiejo izvrstne ikre — kaviar. Ob bregovih in na obalah teh voda so kraji, kjer pripravljajo in Predelujejo kaviar z napravami, ki ohranijo to izvrstno delikateso dolgo svežo. Pred prvo svetovno vojno ie bilo pridobivanje in prodajanje kaviarja važna ruska gospodarska panoga.
Ker je bilo pa pred prvo svetovno vojno in revolucijo kaviaria dovoli ie hila cena te izvrstne in hranilne delikatese — sai v glavnem obstoji iz beljakovin in tolšče — tako nizka, da je l>> 1 kaviar pravo ljudsko hranilo.
V	vsaki boljši petrograiski gostilni ?i za dva vinarja lahko naročil rezino •zvrstnega belega kruha, obloženega z dvema velikima žlicama lepega debe-lozrnatega. neosoljenega kaviaria.
.V Severni Ameriki, pa tudi v Nem-**li pridobivajo kaviar, tako v Pillavi. 7 Magdeburgu in Hamburgu: jesetri v tistih vodah daieio tudi kaviar, ki se Pa po okusnosti in kakovosti kaioak ne more kosati z ruskim.
Olejmo si torej nekohko poblize družino jesetrov ki dcbavljaio — kakor smo že rekli — svetovnim sladokuscem kaviar. Med nainavadneišimi je tako imenovani .navadni jeseter1, dolg povprečno dva do tri metre: ta jeseter doseže kdaj pa kdaj tudi velikost šestih metrov in daie tako imenovani .labski kaviar*. ueke vrste manj cenjenega kaviaria. Njegova domovina Atlantski Ocean. Severno. Vzhodno m Sredozemsko morje. Drsti se globoko v nemške vode. tako priroma celo do Mu in za. do Češke in Galicije. Nieaov odHfniaški brat. ki meri samo poldrugi mrtpr in doseže težo dvanajstih kil. živi v vodah Kaspiškeaa in Črnega moria. Ta daie večii del izvrstnega ruskega kaviaria. Orjak med jesetri ie beluga: ta doseže tudi osem metrov dolžine in 1.500 do 1.B00 kil teže. Živi in drsti se največ v Črnem morju in daie pretežno večino ruskega kaviaria.
Ob ustiu Volge. Dnjepra. Dnjestra in Donave so velike ribarile, kier love iesetre delno z mrežami, delno s kavlji in jim jemljejo ikre. Te ikrg nato
jtMHiHMMiiiMtMntiiiuiimimmiiniL
! O §4 v iti I	I
E	'•*	^
§ SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. |
I KLEIN
= LjUBLjANA, V\/oltova 4 =
sti?ne:o skozi drobnopetljalo mrežo, tako^ da ostanejo veznica in tolšča v mreži, očiščene ikre pa strokovnjaško shranjene odoremiio v notranjost dežele ali v sosednje države. Središče za pridobivanje in razpečavanje kaviaria ie Astrahan.	_
Lov na iesetre se izplača, če ti ie sreča naklonjena. 1.500 kil težak jeseter vrže tudi do ‘250 kil iker. njih cena je pa tako visoka, da ie to že čeden zaslužek. Kako pomembno in važno ie pridobivanje kaviaria za gospodarstvo prebivalcev, živečih ob bregovih jezer in rek. kaže vrednost vsakoletnega izvoza v mirnem času.
lana
Iznašajočega dva do tri miliione rubljev. Poleg svetlosivega. debelozrna-tega in rahloosoljenesta kaviarja — ta je tudi na Ruskem za preprostega človeka predrag — igra kot ljudsko branilo posebno važno vlogo navadnelši. tako imenovani stisnjeni kaviar. Siv-kastočrni. drobnozrnati .labski kaviar*, imenujejo ga tudi hamburški ali nemški kaviar, pridobivalo od jesetrov v Severnem in Vzhodnem morju in v spodnjem toku Labe. .Rdeči kaviar* ie neka vrsta kaviarja, ki ga pridobivajo iz iker drugih ribiih zvrsti na Ruskem in Švedskem, tako krapov, sodakov in ščuk.
ŠVICARSKI NAPISAL J. ALBER
m
s
FR. P. ZAJEC
•	ZPUAsAN OPTIK IN URAH
MUBLJANA, sedal Slrilorieva ul. 6
nrt 1 ranOlškanskem mostu
,*anwitna otaa. < annogiedi. Dfimir, čarom«!. nnromitn, itd. Vjuu utr* ut natnine in srebrnine, 'amo kvalitetna oillki
Mlado, ljubko učiteljico Heleno Blnt-terjevo ie poučevanje v šoli izmučilo, zato se ie odločila, da bo svoi večtedenski dopust preživela daleč od mestnem hrupa in med čisto tujimi ljudmi.
Helena ie proste urice najrajši preživela med svojimi knjigami, udobno zleknjena na stolu v kotu svoje velike. priiazne sobe. Zdaj ko so se bližale počitnice, si je čedalje bolj želela samote in se ie odločila da bo svojo željo utešila v samotnem gorskem kraju.
Ko so se začele počitnice, je Helena pripravila kovčege in odpotovala v neko idilično zdravilišče v mirni gorski dolinici. Sklenila ie. da bo po dneve in dneve posedala s kmigo v roki v dišečem smrekovem gozdu in se ob branju svoiili najboljših romanov predajala duševnemu učitku. Da, celo sama ie imela smisel za pisateljevanje. Često ie kovala načrte, da bi sama spisala roman, ki bi nieno ime ovenčal s častjo in slavo. Trdno ie bila prepričana, da bo v svežem gorskem zraku veliko laže našla misel za svoje delo kakor v morečem mestnem ozračju.
Nekega večera je Helena sedela za mizo v veži gozdne hiše. da bi preživela večer v veseli družbi. Družabno živlienje se ii ie tu v gorah zazdelo čisto drugačno ko v mestu — veliko-prosteiSe. veselejše in boli neprisiljeno.
Ura ie morala biti okrog pol devetih. Helena ie opazovala plačilnega natakarja, kako ie hitel s krožnikom po sobi. se zdici obrnil, zavil nato skozi vrste miz in odhitel naravnost k njei. Priklonil se je. položil krožnik na mizo in skrivnostno dejal: Gospodična Blatterjeva. pravkar ie nekdo oddal tole pismo za vas.«
Helena ie vzela pismo in se zahvalila. Radovedno si ie ogledovala gosposki ovoj. na katerem ni bilo drugega ko skrbno napisano njeno ime. Naposled ie pismo odprla in brala:
>Res srečno nakliučie. da si tudi ti prišla sem. Čakal te bom nocoi pred vhodo mv gozdno hišo. Upam, da boš prišla.
Star znanec.«
Helena ie izprva mislila, da se ie nekdo ponorčeval iz nje. potem si ie na rekla, da ii ie pismo poslal nadležen oboževalec, ki ii ie pač sledil v njeno počitniško bivališče. A ne: preveč intimno so bile napisane te vrstice. Uniralo se ii ie hoditi zvečer na sestanek, a če ie še tako premišljevala. ni mogla (Hraniti, kdo naj bi bil stari znanec, ki ii ie poslal nismo.
Kazalec na uri se ie pomikal proti pol deseti. Heleni je divje utripalo srce. Odločila se ie. da bo šla na sestanek že iz radovednosti.
Točno o poli desetih ie neopazno odšla. Nainrei ie nezaupno pogledala skozi steklena vrata proti slabo razsvetljenem vhodu, a nikogar ui bito videti. Zapela si ie krzneno jopico in stopila na prosto.
Zituai ie vladala popolna tišina. Nebo je bilo jasno in posuto z neštetimi
zvezdami. Smreke v bližnjem gozdu so nemo dvigale svoje vrhove proti nebu. V globeli je žuborel gorski potoček.
Helena ie stopila na cesto, da bi videla. ali kdo prihaja no temni poti. A nikjer ni bilo žive duše.
.Stari «nanee* ie zamudil že pet minut. Helena ie krenila proti vhodu v hišo. Tedaj ie iz neposredne bližine zaslišala korake in neki moški glas io je poklical: »Helena Helena!«
Stopila ie možu nasproti in snoznala v medlem svitu luči Urša Kallmana. svojega prijatelja iz dijaških let.
■>.
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
»Kako pa da si ti prišel sem?« ga je začudeno vprašala Helena.
»Golo naključje, draga Helena. Vsa leta, odkar sva se ločila in sva mislila. da se ne bova nikdar več videla, te nisem mogel izbrisati iz spomina. Ko sem te nocoi zagledal, sem blazno zahrepenel po tistih prekrasnih uricah, ki sva iili skupaj preživela, ko sva bila še dijaka. Ne moreš si misliti. kako sem se veselil nocojšnjega svidenia. Kaj praviš k temu. draga Helena?«
Helena je zasanjano stala prednjim, ga še nekaj časa gledala, potem mu pa položila roke n ramo. rekoč: »Da. Urs. stara ljubezen še ni umrla.»
Urs lo je strastno privil k sebi in io poljubil.
Vsa blažena sta Urs in Helena preživela kratek večer za okroglo mizico
v veži gozdne hiše. Sklenila sta. da bosta skuoai prebila dneve do Heleninega odhoda. Poleg tega sta kovala načrte, da bo9ta prvi lepi dan odšla v gore.
*
Krasno jutro se ie narodilo. Helena in Urs sla prva prišla k zajtrku. Oborožena sta bila z vsem. kar človek potrebuje v gorah. Urs je založil svoi nahrbtnik z jedmi, potem sta odšla v prekrasno, hladno gorsko jutro.
Nedaleč od gozdne hiše je pot zavila ob žuborečem potočku potem pa navzgor proti gričku z rjavo zagorelimi kočami.
Čez eno uro sta dospela na teraso.
odkoder sla globoko pod seboj zagledala speče zdravilišče, zavito v jutrnje sence. Pred njunimi očmi so se v iu-trniem soncu zrcalili mogočni vrhovi gora.
Helena in Urs sta molče občudovala okolico. Preden sta odšla dalie. sta še razposajeno padla drug drugemu v ob-iem.
Pot ie postaiala čedalje boli kamnita in strma. Z jugozahoda so priplavali oblački, zasenčili zdai zdai sonce in zarisali pošastne sence na bližnia pobočia.
Ko sta prišla na Alo-Valeso. ie bil vrh Piz-Murauna kamor sta bila namenjena. zavit v meglo in Urs ie iz te^a sklepal, da se bo vreme spremenilo. Sedela sta na skali iti se krepčala. Ursu se ni zdelo hoditi na Mu-raun. ker so niegov vrh čedalie boli zagrinjali oblaki.
»Helena, nečesa pametnega sem se spomnil,« je rekel Urs. »Vznniva se raiši na Galveras. ki leži nedaleč odtod: imela bova krasen razgled.«
Helena ie prikimala.
Ko sta prispela na Garveras. sta sedla v zatišje in več ko eno uro uživala ob pogledu na nemo igro gora. Zahoduik ie močneje zavel. Opoldansko sonce ie samo od časa do časa še posvetilo skozi bežeče oblake. Urs ie odprl nahrbtnik in vzel iz niega sadje, meso in kruh. Potem sta pričela jesti, nato sta pa počivala od naporne hoje.
»Helena.« je dejal Urs. »kar pomladil sem se te dni. ko hodim s teboj. Mislim, da zdai doživljam najsrečnejše ure svojega življenja.«
Helena se ie stisnila k njemu in ga od strani vprašujoče gledala v oči ko je dejala: »Zakaj nai bi bile to tvoje najsrečnejše urice. Urs?«
Urs ie spoznal, da se je zagovoril. Še preden ie pa mogel svojo izjavo potrditi, se ie v daljavi zaslišalo strašno grmenje. Urs je urno splezal na skalo in opazil, da se od zahoda bližajo pošastni črni oblaki.
»Hitro pospravi jedi y nahrbtnik, nevihta se bliža!« ie zaklical Heleni. Nebo se ie v nekaj sekundah potemnilo. Helena in Urs sta zbežala z vrha. ko da bi iti podili zli duhovi.
Močan veter ie pričel briti čez greben. Na lenem ju ie zagrnila megla, da nista videla niti koraka pred seboj. Med grmenjem in treskaniem se je bližala nevihta.
Helena in Urs sta upala, da bosta še o pravem času dospela do ene izmed koč na gornji Valesi. A bilo ie prepozno. Sprevidela sta. da jima morejo dati zavetia samo še špranje v razklanem grebenu. S seboj sta imela samo vetrni jopič, Z njim sta se pokrila čez glavo in se stisnila k skali.
Nevihta je prihrumela z vso silo. Pošastna tema ie sredi dneva zagrnila v gore. samo od časa do časa so jo pretrgali bliski. Zdelo se ie da se podira svet in da se bo zemlja razklala na dvoje. Takoj nato se ie modrikasto zabliskalo, potem zagrmelo, ga ie Heleni in Ursu zagomazelo 00 kosteh in sta se prestrašeno stisnila pod svoje ubožno zavetje. V erebenu je zazevala luknja, velikanska skala se je grme zvalila v globino. Elementi so podivjali.
Helena si ie z rokami pokrila obraz in se stisnila k Ursu. ki ie besnečo igro narave opazoval s stoičnim mirom. Bil je namreč vaien gorskih neviht.
Čez pol ure ie nevihta popustila in Urs je splezal na greben. Droben sneg je pršal. Ledenomrzel veter ie razgnal oblake. Hvala Bogu. naposled se je megla razpršila.
Urs se ie vrnil k Heleni. Gledala ie tja. odkoder se ie slišalo oddaljeno grmenje umikajoče se nevihte.
»Ali te ie bilo zelo strah, srček?« Helena si ie oddahnila in rekla: »V teh strašnih minutah sem vedela, da
si pri meni in se mi ne more niš pripetiti. Ker si bil tako miren, sem se počutila čisto varno poleg tebe. Pa Že nekaj. Urs! Kai bi v lei divji zapuščenosti počela brez tebe? '
Urs ji ie pogledal. globoko v oči. Razumel je njene besede in čutil da sta se njuni srci v tistem trenutku našli.
»Zdai pa hitro dalje,« je zdajci rekel Urs.
Kmalu sta prišla do gozda. Pod košato smreko sla našla suh prostor. Urs je poiskal suhega dračja in zanetil veselo prasketajoč os»ni. ki jima ie. 00 tej strašni nevihti zelo dobro delv Ob njem sta si lahko posušila premočene obleke, poslednje iedi. ki so jima še ostale, so jima teknile ko še nikdar dotlej.
Helena ie opazovala Urša. ki ie v bližini ognia nekai iskal ali raziskoval. Potem ie prišel nazaj, oednetil ogenj, sedel k niei in se molče zasa: nial o Alp-Valesi. kier se na sončni travi paseio ovce in krave.
»Urs. dragi Urs.« ga ie zmolila He-lena v premišljevanju. »Ali si žalosten.«
Ne da bi ji bil odgovoril, io ie nežno privil k sebi in ii s smehljajem dejal: »Helena, zebe me. Poidiva mislim, da ni več daleč do zdravilišča.«
Potem sta vstala pogasi'a tleči ogenj z mahom in prstio in odšla dalie.
Zvečer ie Helena sama sedela za okroglo mizico v gozdni hiši. Urs ie takoj po večerij odšel v svojo sobo. Dejal ie. da se slabo počuti, in Helena ie bila nrenričana. da se je med nevihto oreh'adil. Razumela ga ie in je bila dovoli nesebična, da ie lahko večer sama preživela. Za nasledil'i dan se ie z Ursom dogovorila o poli devetih pri zajtrku.
Helena je nekoliko prepozno prišla k zajtrku. A Urša tudi še ni bilo. Sedla je in zdajci zagledala na mizi pismo.
»Ali Urša ne bo k zajtrku? — Ali je resno bolan in ne more vstat'?t Takšne in podobne misli so se podile Heleni po glavi ko ie z noževo konico živčno odpirala ovoi. Potem ie brala:
»Moia draga, dobra Helena!
Ali veš. da sva včeraj na Oarveri-u komaj ušla smrti? Ali veš. da ie strela udarila komaj nekai metrov t’‘>d najinima glavama in odlomila velik kos skle. da ie zdrvela v globino?
Draga Helena, po prestani nevihti bi ti bil najrajši položjl pred no"e v e lepote tega sveta in še moje srce 110 vrhu. a tega nisem smel storili.
Helena, ulioga Helena, poznam «l 's neba. Svaril me ie nred grešno slastjo. Ko boš brala to 1110'e nosledre pismo, bom že daleč od t°be na poli k svoji ženi in svojima dvema otrokoma.
Zdravstvuj. uboga Helena. Poljubljam te.
Tvoj Urs.«
Ko je Helena prebrala pismo, ie vstala in s solznimi očmi odhitela v svojo sobo. Ihte ie pritiskala Ursovo pismo na ustnice in na srce. nadla n.i posteljo, zakopala glavo v blazine in jokala, jokala
Zdajci je prenehala ihteti, vstala ie. kakor da bi se bila zbudila iz težkdi sanj. V sobo je sijalo tonlo.sonce in Heleni se ie zdelo, ko da it hoče « svoio toploto potolažiti nesrečno srce.
Lahen nasmešek ii ie spreletel objokani obraz, njene lepe velike oči so se zasvetile.
Potem je polglasno dejala: »Ur>. dragi Urs. moralo ie priti tako. Srečni dnevi, ki sva iili skupaj preživela, se mi zde ko lep. globok roman, ki sem ga pravkar prebrala. Zdai. da, zdai sem našla, kar sem iskaln — našla sem veliko misel za svoi prvi roman«.
FILATELISTI POZOR! Najugodneje Kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do posledn;ih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.	,
svojo skrivnost. Nad jaso so se lovile meglice.
»Kdo ie bil?«
»Ne vem. Verjemite mi vendar, da res ne vem.«
Na povratku ie pokazal šerif na ko-pinje grmičje: »Tukaj sem našel cu-niieo blaga. Mrs. Peale mi ie potlej na moje	vprašanje priznala,	da ste se
preoblekli. Razen tega sem vsepovsod našel sledove vaših čevljev.«
»Mr. Don n v.« ie povzela Šibila, ne da bi se zmenila za njegove besede. »Rihard bi ne bil nikoli obvestil oblasti o	grozni	naidbi. če	bi	imel svoje
prste	vmes.	Alj vam	to	ne gre v
glavo?«
Ošinil io je od strani s pogledom. »Morda bi bil prijavo sploh opustil, da niste tudi vi videli Eve.«
Na to ni vedela več odgovora. V šerifovih oceh ie stvar torei takšna...
Ko sta se snet vrnila v hišo Abbot-tov. ie odšel šerif takoj k Ljudmili, ki je presedela ves božji dan v svoii sobi na zofi. pri odprtih vratih, prisluškovale in razmišljevaie — zakaj vedela ie mnogo, a vendar premalo.
Čez	nekai	minut so	je	vrnil dol;
pod pazduho ie tiščal majhen, štirioglat. v časniški papir zamotan zavojček. Za zdai ne kaže nič več ukreniti, je izjavil IIo\vlandu. ki ga ie srečal v veži.
če mu ie Ljudmila pripovedovala
o	dogodkih z arzenikom, je razmišljala Šibila, potlei bo pač moral iz-prevideti. da ie še nekai posredi, nekai nepriiemljivega. nekai neočitnega. nekaj, kar z Rihardom prav gotovo ne more bili v zvezi. Toda kako bj se dalo preprečiti, da bi šerif tudi v tem primeru ne osumil Riharda?...
Hovvland je ostal pri večerji. Vsi so bili tihi in potrti. Snoči je bila še Eva z njimi, smehljajoča se in rad6sti prekipevajoča Eva. zlaioplavih las in nedolžno se bliščečih si 11 i iti oči.
Šibila ie bila prepričana, da mislijo tudi vsi ostati nanjo, zakaj Diana iih je kar nekam priganjala z jedjo: komaj ie lahko z dostojnostjo opravičila svoje početje, ie že pozvonila in ukazala menjati krožnike. Govorili so hudo malo. Ko ie nepričakovano pozvonil telefon, so se vsi zdrznili.
Potlei so vsi mučno in napeto čakali. dokler se ni Kalvin vrnil. Nič posebnega, ie razglasil Nekdo ie zahteval šerifa. O Rihardu nobene vesti. »Zdaj bo kmalu minilo štiri in dvai-set ur.« ie pripomnil Kalvin, »Dolgo pač ne bo več trajalo.«
»Povej mi.« — Howland ie odložil prtič — »kako ie sploh mogla do tvojega dežnega plašča? Evo mislim.«
Videti ie bilo. da ie Kalvinu to vprašanje nevšečno. »Ne vem. Ali pa: vsakdo ga ie lahko vzel. Visel ie v vzidani vežni omari. Oh. želel bj si. da imam alibi« Pogledal ie Diano. »Ti in Ljudmila sta lahko veseli.«
Tudi pri slovesu ni Hovvland govoril s Šibilo. Samo z očmi jo je iskal, ko je ogovoril Diano: »Slej ko prej se mi zdi najpametnejše, da bi Rihard priznal. Reci mu to. če ga boš slučajno videla.«
Šibila se ie živo obrnila vstran. Diana in Kalvin sta spremila Howlan-da do vežnih vrat. Šibila je pa krenila gor k Ljudmili.
Toda Ljudmila, ki ie bila že v postelji. je vedela kai malo povedati. Da. šerifu je bila pripovedovala o zadevi z arzenikom. Nič kaj se ni izjavil o tem, temveč je samo vpraševal. Kai ie vpraševal? Predvsem, kdo so bili obiskovalci hiše in kdaj so se pripetili atentati. »Ne morem z gotovostjo trditi, da mi je verjel.« ie sklenila svoje pripovedovanje, zdajci je Pa še pripomnila: »Ali veš. da so našli vrvco od mojega kopalnega plašča nekje skrito? Mislijo namreč, da ie zločinec z njo...« Prekinila se ie in njene ust-
nice so drhtele. »Poidi spat. dragica. Ko strašilo si videti.«
Bilo ie komaj malo po devetih, ko ie odšla Šibila od Ljudmile, vendar sta se Diana in Kalvin že umaknila v svoio spalnico
Ko ie Šibila ugasila v svoii sobi luč. je stala še nekai časa ob oknu in zrla ven'. Kie neki ie zdaj Rihard? Zdelo se ii ie. da ie minilo že neznansko mnogo časa. odkar sta v topli mesečni noči sedela na klopi ob jezeru! Dolgo, zelo dolgo ie že tega. se ii ie zdelo, ko sta zidala gradove v oblake. Zdai so vsi porušeni... Bodočnost se
ii	je zdela meglena, siva in mračna kakor vrbinie ob jezeru.
Ves božji dan ni bila nič sama. Tišina in tema v uieni sobici sla vplivali pomirjevalno in blagodejno na njeno razbičano srce.
Bilo je potlei že precej pozno, ko ie naposled zaspala in saniala o vrtnarski hišici. Prav natanko ie videla hišico v snu. Stala ie na pragu in čeprav ni gorela luč. se ii ie zdelo, da lahko otipa sleherni predmet. In nato se ie zdajci zavedela, da preži nekje v kotu nekaj strašnega in grozljivega nanjo... in kar na lepem ie zavohala težki, sladkobni vonj kloroforma — samo ostreje in vsiljiveie kakor takrat v resnici... Razločen in oster in vsiljiv je ostal vonj še zmerom, ko se ie bil sen o vrtnarski hišici že razblinil.
Zdelo se ii ie. da se mora boriti zoper nekaj težkega, da io tišči mdra in je noče izpustiti. Toda nenadejano se je zavedela in ugotovila, da leži v svoii postelji, v svoii sobi. Toda tudi še tedaj se ii ie zdelo, da nekie nekai še zmerom grozeče preži nanjo.
V	sobi je zaudarjalo po težkem in sladkobnem vonju po kloroformu.
13
Ni se premaknila. Toda njena zavest ie bib budna in jasna. In uaisi
je kdor koli prežal v temi — vedeti ie moral, da ie budna. Ni dvomila o tein. čeprav še slutila ni, odkod ii lo prepričanje.
Predirljivo ie zaudarjalo po kloroformu. Najsi ie stal kdor koli v katerem koli kotu — čakal je. pridržano dihaje kakor ona.
Nagon ie posredoval Šibili zavest. In ta nagon ii ie branil, da bi se ganila. ukazoval ii ie nasprotno, nai prisluškuje. Morda so minile samo tri ali štiri sekunde — Šibili se ie pa zdelo cela večnost.
Zdajci se je nekie v sobi nekaj premaknilo. Čeprav bi Šibila ne bila mogla reči, ali so se vrata odprla ali zaprla. ie vendar vedela, da ie nočni obiskovalec odšel iz njene sobe. Samo vsiljivi vzduh po kloroformu ie ostal.
Prižgala ie svetilko na posteljni omarici. Nikogar ni bilo. Vrata so bila zaprta. Ne da bi premišljala, ie planila Šibila ven: mislila ie edino na to, da je potrebovala za ta sklep morda deset sekund.
V	veži ie bila trda tema. Ko ie obotavljaje se postala na pragu je zaslišala korake na stopnicah. Nekdo ie hitel po stopnicah dol. Čedalie tišji so postaiali glasovi, dokler se niso izgubili. Nikjer ni bilo slišati odpirunia vrat.
Šibila se ie obrnila in opazila šele tedaj, da sloji na tleh poleg njene postelje skledica, v niei pa nekai belega, na pogled podobnega večkrat prega-njenemu moškemu žepnemu robcu.
Duh po kloroformu ie bil skoraj neznosen. Na enak način ie bil zločinec pripravil tudi Evin umor...
Šibila se ni zavedela, da ie oglušujoče kriknila.
Kalvin io ie prvi slišal: prižgal ie luč v veži in pribežal glasno kllcaie k niei. Diana mu le sledila, naposled se je us unkaavila še Ljudmila. Šibili
je v ušesih odmeval njen laslni glas. ko je jecljajoče poročala o svoji prisodi. Pokazala je na skledico, in Kalvin. v zeleni pidžami. ie pokleknil pred posodo. Diana si je tištVa nos in zdelo se ie, da bo začela bljuvati. Ljudmila ie bila mrliško bleda: njene golobjesive oči so zrle prestrašeno in kodrčki so razmršeno obdajali nien okroglolični obraz. Kakor na poveiie so se začeli vsi trije kar vprek prehitevati z vprašanji.
»Dol ie bežal.« ie hlipnila Šibila. »Slišala sem ga.«
Pokazalo se ie pozneje, da se ie bila v veži prevrnila mizica: vaza. ki je bila prej stala na niei. ie ležala razbita na tleli. V luži vode sq ležale cvetlice na preprogi.
Tudi skledica je bila zgovoren dokaz in prav tako prepognjeni žepni robec. Toda to ie bilo tudi že vse.
»Pojdi po revolver. Kalvin.« ie razburjeno rekla Diana. »Ali Pa počakaj. Sama bom stopila poni. Ti pa medtem telefoniraj šerifu.«
A Kalvin ii ni takoi sledil. Ogledoval si je skledico, robec in naposled še Šibilo. Nalo io pohitel za Diano, ki ie bila medtem že prinesla revolver iz njegove sobe. Vzel pa ie v roko. se prepričal, da je nabit, in stekel k stopnicam.
»Za božii čas. previden bodi. Kalvin!« je v strahu zaklicala Ljudmila.
Vso tri dame so se nagnile če* ograjo in s pridržanim dihom opazovale. kako se ie Kalvin plazil navzdol po slonnicah. kako ie oprezal v spod-nii veži in se naposled ozrl gor; »Tu ni ničesar. Telefonirajte Hosvlandit. Nai pride sem in mi nomaga. da pre* iščeva okolico.« Krenil ie proti vež* nim vratom.
•'Bom jaz telefonirala!«, ie vzklik« nila Diana in stekla v svoio sobo.
Dalie prihodnjit
V kraljestvu Matije Kor vin a
Vas lepotic
Križanka
I plonieri del genio ferroviario tedesco rimuovono le macerie e mon*ano i nuovi binari alla stazione di Harkov. — Nemški železniški pionirji čistijo razvaline n» harkovski železniški postaji in polagajo nove tračnice.
Do te velike zmote ie prišlo samo V srednjeveški Genovi so tako vi-zaradi napačnega dognanja. Če hoče- soko cenili koštrunovo meso. da so ga mo namreč priti resnici do dna. ne smeli iesti samo plemiči smemo računati. absolutno, temveč relativno težo možganov obeh spolov. Če	*
to storimo, se zadeva na mah izpre- ,T .	...	.	.
meni Možgani <i2 kg težkega moškemi	niestu	Kantonu	na	Kitajskem	ie
tehtaio povprečno 1380 gramov Žen- bred več ko sto leti zapadel sneg češka enako mladostnovitkega tipa ki ?ar lliso pomnili niti najstareiši liud-telita 54 kg. ima Pa 1230 gramov 'tež- Kantončani si teh čudnih belih krp ke možgane. Če stvar preračunamo. ,1IS° mogli razlagati in so mislili, da dobimo, da možgani 50 kg težke žen- Pilf>a izpod neba bombaž. Ker so stiske tehtajo 1130 gramov, možgani	(l:l Jbombaž< pomaga	za zdrav-
prav tako težkega moškega pa samo	!t‘-nie vročine, so ga pričeli nabirati.
1113 gramov. Možgani ženske so torej	«
v sorazmerju z njeno telesno težo težji. čeprav imajo zaradi njenega na	V	južnoameriški državi	Venezueli
splošno nežnejšega telesnega ustroja so našli Indijanci nova bogata ležišča manjši obseg.	diamantov.
Izredno visoko, morda sploh nai-višjo starost med drevesi učaka platana. ki živi do 4000 let. Cipresa se lahko ponaša z življenjsko dobo do 30000 let. za njo pa šele pride cela vrsta drugih dreves, izmed katerih živita kostanj 111 hrast še najdalj. Nekateri hrasti učakajo celo tisoč let.
V stockholmski orožarni imaio shranjeno karabinko s tako tanko cevjo, da io ie mogoče polniti samo s šibra-mi. S to puško ie švedska kraljica Kristina streljala muhe. Baje je bila v tem športu izredno izurjena.
ČAROBEN LIK
1. obrtnik,
2. velika kača,
3. domača žival
4. potica,
5. ni veliko.
ČAROBEN KVADRAT
PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V- GORA3D
KAR NA LEPEM JE PA 3AVIADALA
NA DVORU VELIKA POTRTOST’.
SULTAN JE NEVARNO 5BOIEL IN TUDI NAJBOLJŠI 5DRAVNIKI MU NISO MOGLI VEČ POMAGATI.
\ \j KO )E BILA SILA NAJVEČ JA , ,/SO SE SPET SPOMNILI^--. * 1 AClFA IN TA SE JE DO- P59J MISLIL NEKEGA SELIŠČA . w
PO NJEGOVIH NAVODILIH bO SHUHALI SPRAVILO.•-
1. kokoš
2. kovina
3. ruska slaščica
4. prostor na ladji
5. mesni izdelek
6. robida
Prekotnica I—IV: važna snov; prekotnica III—II; domača žival
'...PO ENEM LETU NAJ BI PA CELO SLEDILA POROKA 5 LEPO —
MI Rl JANO. (lij)
.. IN SULTAN JE BIL REŠEN V POSLEDNJEM TRENUTKU.
KO JE OKREVAL.GA JE •\ TAKOJ IMENOVAL , 5A SVOJEGA	(l
v NASLEDNIKA. . v
Prva križanka: vo
I nn. m«. "■ Mui že, belo k, or,
aneroid. 11. carinarnica. — navpično: 3. Kr* mežljavee. 2. ute, oni. 3. Jura. or 4. J na, lirama ni. 3. ga, je, lesni. 6. polog. Ud. 7. v c. tla. odbor. S ono. Kolajn. 9. deka, di. II). ilo, Anit. 11. abstrakcija.
Druga križanka: vodoravno: 1. p. t.. J c* hotu. 2. ocr, Juiij 3. krak, rak. 4 Radovan, o. on, Bog. Si. d. Hilarij. 7. kil. nada. S. rabat,	Don.	9.	aparat, la. — navpično:	3. pokrov,	Ra.	‘2.	teran, kap. 3. rud. hiba.	4. kobilar.	o	ej,	vol. ta 0. lmragan. 7,	Oran*
rad. S. tik, stdol. 9. a j, pijana.
Trije kazalci: Zdi se nujno, »la >e »ehundnl kazalec postavi \sako minuto dvakrat sp0* redno i v«»kim izmed obeh ostalih kazalcev, To bi dalo f.H / 24 X 2 ' ‘2 - i,760 sporedni« leg; treba pa je zmanjšati to štr-vdo za to !liko,	kolikor	naredita ostala k a zalete	vrle/el
1 v enem ilneui. ToicJ Je 26 spor**U|iih pid® Ižajev manj, skupno burno 073$
ARIF, 3ASLEPUEN OD T£ VELIKE SREČE, JE POSTAL RASSlPEN	.
IN LAHKOMISELN.	\
MISLEC, DA JE 3DAT DOSEGEL VSE, SE TUDI 5AČUDEŠNI KAMEN NI 5MENIL VEČ .
NJEGOV DAN JE BIL IZPOLNJEN S PIJAN- 0* KAMI NEBRZDANOSTJO IN KOCKANJEM- ^
C
Marv Sullivanova je odrij)ila stol, da je lahko udobneje položila noge na pisalno mizo; glodala je košček čokolade in listala po izposojeni knjigi iz javne knjižnice z zapeljivim naslovom Ruzca jetika. Maryno podjetje ,Posredovalnica za modele in manekenke' ni posebno cvetelo. Že nekaj mesecev ji je prav trda predla, iako trda, da je Mary odpustila svojo tajnico in omejila svoje oglase na dve milimetrski vrstici v časopisu ,Damska moda-, če se ne bo obrnilo na boljše, si bo morala pač izbrati kakšen drug: poklic.
Mary sj je prej služila kruh kot spletična v boljših hišah. Bila je pa o® mozga nepoštena; nazadnje so akrili njene drobne tatvine in samo dobrosrčnosti svoje gospodinje se je morala zahvaliti, da ni romala v zapor. Preden so jo pa izsledili in jo postavili na cesto, je izvohala nekaj koristnih podrobnosti o ljubezenskem življenju neke gospodinjine prijateljice in je s predrznim izsiljevanjem .zaslužila* nekaj tisoč dolarjev. Ali ko se je njena žrtev ločila in nato spet poročila, je Mary izgubila ta vir Zaslužka.
Odprla je posredovalnico in nekaj časa se je zdelo, da se je naposled vendarle povzpela na zeleno vejo in da je nikoli več ne bodo mučile denarne skrbi. Preplavljali so jo s povpraševanjem po modelih in lepih Manekenkah za modne revije; pogosto je svoja najlepša dekleta vrinila v uspešne operete in pri tem dobro zaslužila. Med njene stranke je prišteti tudi lepo število bogatih gospodov s srednjega zapada. ki so si radi Privoščili čedno dekle, da jim ie razkazalo mesto. In kadar so imeli sestanke, je kupčiji cvetela, da .ie bilo veselje.
Ti srečni dnevi so pa zelo hitro minili; Maryno podjetje je kriza zelo ■prizadela. Prišlo je menda sedem su-ih let. Modne revije so postale redkejše, po mestu je pa mrgolelo ljubkih, mladih deklet, ki so že za pošteno kosilo in še kakšno ljubeznivost prav rade razkazale podeželanom mesto, tako da se tujcem ni bilo treba več truditi v posredovalnico Mary Sullivanove.
Nekaj bo treba ukreniti, in sicer kmalu.
O, ko lu le mogla spet dobiti službo kot spletična! To je bila prava pot, kako priti do denarja! Tako si imel na niti bogataše, ki imajo kosmato vest, pa se boje sramote in jezikov. Vendar zdaj tudi za spletične ni bil pravi čas, rajši so jih odpuščali, kakor da bi najemali nove. Zadeva torej prav res ni bila rožnata. Mary ni mogla izslediti na obzorju prav nobene srebrne zarje. Strmela je brez cilja skozi okno in globoko vzdihnila. Nato se je spet vrnila h knjigi in jela hlastno požirati zgodbo o bogatem, razvajenem dekletu, ki menda ni imela drugega dela, kakor da je kupovala razkošne športne avtomobile, pila gin iz srebrnih čaš. se oblačila v lepe obleke in ljubimkala s čednimi, mladimi igralci pola. Mary je iz vsega srca zavidala tej srečnici.
Zunaj je nekdo odprl in spet zaprl vrata. Maryn ostri pobalinski obraz se je zjasnil. Morda je stranka. Hlastno je vrgla knjigo v predal pisalne mize, se sklonila nad šop papirja in s.e hlinila, kakor da je do ušes zakopana v delo.
»Ali ste vi, gospodična Sherwoodo-va?« je na glas vprašala. »Kar naprej! Narekovati vam moram nekai važnih pisem, ki jih morate še drevi oddati!«
Vrata so se odprla in vstopilo je mlado dekle. Mary je na prvi pogled spoznala, da ni stranka.
Dekle je bilo zelo lepo. Imela je lase ko težko zlato in Mary je s strokovnjaškim pogledom takoj ugotovila. da so dar božii in ne za drag denar kupljeni pri frizerju. Bila je prosojnočiste polti in je imela temno-sinje oči, zasenčene z gostimi črnimi
V	h lot h k
m m	»nR
m	
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA
vejicami. Oblečena je bila v temnomoder kostim, ki je nedvomno videl že boljše dni, na glavi ji je pa nekoliko postrani čepel majhen, srčkan klobuček in ji dajal veder, navihan izraz. Bila je srednje postave, toda izredno lepo rasla. Celo Mary. ki je v svojem poklicu videla že dosti lepih žensk, je bila nekoliko presenečena. Nasmehnila se je.
»Mislila sem, da je moja tajnica,« je debila. »Odposlala sem jo pred pol ure z zelo važnim naročilom. Kaj pa želite, prosim?«
»Dela iščem,« je odgovorilo dekle.
»To delajo tudi drugi. Kakšno delo?«
»Vsako pošteno in dobro plačano.«
»Ali ste bili že kdaj manekenka v veliki trgovski hiši? Nekoliko manjši Ste, kakor je danes v modi. Vendar znate tako dobro nositi obleke, da to najbrže ne bi motilo.«
»Ne, še nikoli nisem bila manekenka, vendar to ne pomeni, da ne bi hotela poskusiti.« Dekle je sedlo v udobni stol poleg Maryne pisalne mize, namenjen prav za prav posebno važnim strankam. Mary je opazila, da »e njen glas dobro poda k njej. Bil je lep alt, prav majceno hripav in za spoznanje visokosten.
»Kako vam je ime?«
»Dafna Mihaelis.«
»Angležinja ste. kajne?« je vprašala Mary.
»Zakaj to mislite?«?
»Tako govorite. In razen tega zveni vaše ime tako tuje.«
»Grško ime je,« je odgovorila Dafna. »In vaše je pristno ameriško. Takoj sem vedela, da ste Američanka.«
»Da, hvala Bogu,« j« vzdihnila Mary. »Zakaj bi radi postali manekenka?«
Mary sicer to_ prav nič ni zanimalo. toda bila je čisto sama v pisarni in Dafna je bila prvi človek, ki je tisti dan zašel v njeno posredovalnico. Dobro ji je delo, da je z nekom govorila.
»Ni mi toliko do tega, da bi postala prav manekenka, toda z denarjem sem čisto na koncu in moram dobiti služijo.«
»In kaj delate sicer?«
»Lotim se vsega. Nastopala sem že na odru. Nazadnje sem bila zasebna tajnica pri nekem borznem meše-tarju.«
»In zakaj ste prišli ob službo?«
»Njegova žena je lepega dne prišla v pisarno po denar. Drugi dan mi je dejal, da me mora odpustiti in da si bo najel tajnika.«
Mary se je sočutno nasmehnila.
»Mislim, da spadate na oder,« je dejala. »Zakaj ne ostanete pri gledališču?«
Dafna se je zasmejala.
»Gledališče ne ostane pri meni,« je odgovorila. Nastopila sem letos v dveh manjših vlogah, toda preden sem mogla kaj izbiti iz njiju — mislim za bodočnost — je bilo konec. S tajništvom tudi ni nič; žene ne vidijo rade, da delam pri njihovih možeh. Tako sem mislila, da bi poskusila kaj novega.«
»Danes je zelo težko dobiti delo,« je dejala Mary.
»Ali to meni govorite?«
»Rada bi kaj storila za vas. toda za zdaj res ne vem, kaj.«
»Razumem.« Dafna je vstala in prijela ročno torbico, ležečo na pisalni mizi. »Bili ste zelo ljubeznivi, da ste me sprejeli,« je rekla in krenila k vratom.
»Trenutek,« je dejala Mary. »Dajte mi svoj naslov in svojo telefonsko
številko. Človek nikoli ne ve. kdaj se ponudi priložnost, če bom imela kaj za vas, vam bom sporočila.«
»Dve ena in sedemdeset East, cesta dva in petdeset, Wickersham dve, šest, sedem, dve tri,« je avtomatsko rekla Dafna. »In prosim, nikar mi ne recite, da boste mislili name. To dela namreč že preveč newyorških posredovalcev.«
»Pred enim letom ali dvema bi vam bila takoj našla službo,« je dejala Mary.
»Pred enim letoan ali dvema mi pač sploh ne bi bilo treba priti k vam.«	\
»Da, danes je pač težko.«
»Tako pravijo.«
»Jaz čutim na lastni koži. Pri meni tako rekoč ni povpraševanja. Brž ko bom kaj izvedela, vas bom poklicala.«
»Na svidenje, gospodična Sullivanova. In vseeno lepa hvala!«
Dafna je zaprla vrata za seboj. Marv je žalostno zmajala z glavo.
»Prej bi zaslužila z njo lepe denarce,« je pomislila. »Vse ima, kar si moški žele.«
Zamišljeno je. strmela v vrata, ki so se zaprla za Dafno, nato je odprla predal pisalne mize in se spet zatopila v svoj roman.
Minilo je pol ure. In spet pol. Svetloba zimskega popoldne je uga-
V 24 U R A H
barva, plini ra in kemično č-isti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisli posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
šala. Strani knjige so se meglile Mary pred utrujenimi očmi. Privila je namizno svetilko in pogledala na uro. Deset minut čez štiri.
»Res nima pomena, da še dalje posedam tod,« je pomislila. »Vseeno je, ce zaprem in varčujem elektriko.«
Zavihala je vogal strani in položila knjigo v predal pisalne mize. Uredila je papirje, raztresene po mizi; njih namen je bil zbuditi pri stranki, ki bi morebiti prišla v pisarno, vtis vročične dejavnosti. Pri-brskala ie iz ročne torbice pudrovko, jo odprla in pri t: m stresla oblak pudra na pisalno mizo. Prav ko si je hotela nardečiti ustnice, je zazvonil telefon.
Mary se je zdrznila. Bilo je prvič v tem dnevu, da je pozvonil telefon. Očitajoče je gledala aparat, kakor da bi deial trušč samo zato, da bi jo prestrašil.
Spet je pozvonilo.
Mary je dvignila slušalko.
»Gospodična Sullivanova?« je vprašal neznan glas. ženski glas.
»Trenutek, prosim! Gospodična Sullivanova govori po drugem vodu. Ali boste počakali pri telefonu, ali naj vas pa mi pokličemo?«
»Počakala bom.« Glas je zvenel razburjeno.
Mary je počasi štela do deset.
»Zvezala, vas bom z gospodično Sul-livanovo,«^ je rekla. In nato z nekoliko zadirčnim, poslovnim in vnemar-nim glasom: »Halo!«
»Oh... gospodična Sullivanova! Ali bi lahko govorila z vami v neki važni, zaupni zadevi?« je vprašal glas.
»Prosim, za kaj pa gre?« je vprašala Mary.
»Govoriti bi morala o tem z vami osebno. Zelo važno ie, res. V strašanski zadregi sem. Skratka ne vem, kaj naj storim, če mi vi ne boste pomagali. Dobiti moram za veliko slavnostno večerjo rusko princeso!«
»Rusko prin... Prosim, kdo pa govori?« Mary je pomislila, da se nemara kdo na drugem koncu žice norčuje iz nje. Rusko princeso! Ne, kaj takšnega!«
»Tu Mrs. Darleyeva. Ne poznate me. Ali bi mogla še danes govoriti z vami? In če imate kakšno rusko princeso, jo takoj pošljite k meni. Skličite vse, da bom lahko izbrala najboljšo!«
»Ne razumem vas prav, gospa Dar-leyeva.«
»Saj imate posredovalnico, ali ne? Ali v svojem seznamu nimate nobene ruske princese? O. morate .jo imeti! Nujno je potrebujem za svojo slavnostno večerjo drevi! Prosim, kdaj se lahko oglasim pri vas?«
»Trenutek, prosim.« Marv je premišljevala. Sicer pa ne more škoditi, če sprejme to blaznico. Morda bo le iztisnila iz nje kaj cvenka.
»če boste prišli takoj, Mrs. Dar-leyeva, si bom utrgala nekaj minut za vas. Ob petih imam važen sestanek v mestu. Četrt urice vam bom pa že žrtvovala.«
»Oh, neskončno sem vam hvaležna, gospodična Sullivanova. V desetih minutah bom v vaši pisarni. Prepričana sem, da mi boste lahko pomagali. In glejte, da bom imela kar največ izbire, da?«
Gospa Darleyeva je obesila slušalko. Mary je spet razmetala papirje po pisalni mizi.
»Ta ženska je nora,« je mislila, bri-soč puder z mahagonijeve plošče.
»Rusko prinerso za slavnostno večerjo! česa takšnega še živ dan nisem slišala!« Položila je ročno torbico nazaj v predal in se sklonila nad papirje.
»Kajpak,« je n-jslila dalje, »če želi po vsej sili imeti rusko princeso, ji moram kakšno priskrbeti, sicer iz te moke ne bo kruha.«
Pregledala je svoje zapiske, se ustavila pri nekem imenu in zmajala z glavo. Imela je na izbiro pač mnogo deklet z ruskimi imeni, toda živ krst jim ne bo verjel, da so plemenitega rodu, kje neki princese! Izmisliti si bo treba pač nekaj drugega.
Zdajci se je zganila. Neka misel ji je prešinila možgane. Morda jo bo lahko dopovedala Mrs. Darleyevi. Vsaj poskusila bo.
Dvignila je slušalko in poklicala telefonsko številko Dafne Mihaolis.
Mrs. Darleyeva je prišla točno na minuto. Mary jo je ljubeznivo sprejela in vesela ugotovila, da ima zelo lep in zrlo drag krznen plašč. Ko si je gospa Darleyeva živčno slekla desno rokavico, je opazila, da ima na prstancu prstan z velikimi dragulji. Zaprla je vrata za Mrs. Darleyevo in jo povabila, naj sede v udobni stol za stranke.
>No, Mrs. Darleyeva,« je dejala, »tukaj sva nemoteni, zato mi lahko odkrito zaupate, kakšne skrbi vas tarejo.«
»Gre za slavnostno večerjo, ki jo nameravam drevi prirediti,« je odgovorila Mrs. Darleyeva. »Nikoli nisem mogla dobiti v svojo hišo slavnih ljudi, če sem se še tako trudila. Ne vem, kako to. Drugim ljudem se to posreči, jaz pa sploh nobenih ne poznam. In pri vsem tem vendar nisem slaba družabnica. Letošnje po-
letje sem bila v Evropi... sama. ker se moj mož ni mogel odtrgati od dela. In odkar sem se vrnila, sem se rada pohvalila, 's kakšnimi slavnimi ljudmi sem se spoznala onkraj velike luže... mislim, s plemenitaši' in podobno.«
Utihnila je in pogledala Marv. Mary je pokimala.
»Kajpak se mi še sanjalo ni. da bi jih morala kdaj tukaj . predstaviti.«
»In v resnici se menda niste spoznali z nobeno slavno osebnostjo?« je razumevajoče vprašala Mary.
»Pač. Saj prav za to gre. Spoznala sem princeso Štefanijo Valesko. Bilo ie na nekem dobrodelnem bazarju, kjer je prodajala družabne odpustke. Kupila sem pri njej blazinico za igle. Bila je tako ljubezniva. Smehljala se je in rekla, da ima zelo rada Ameriko. Rekla sem ji, da mora priti k meni na večerjo, če bo kdaj prišla v Ne\vyork, in odgovorila je. da prav rada.«
Mary je prikimala. »In dalje?« je vprašala.
»Vsem ljudem tukaj sem pripove dovala o njej in jim rekla, da bom priredila njej na čast veliko večerjo. Pred tednom dni sem pa slučajni: vzela v roke časopis in brala, tla je princesa^ Štefanija Valeska dopotovala v Newyork.«
»In zdaj ne veste, kako bi prišli do nje,« je vprašala Mary.
»O, ljuba moja. bilo je strašno. Vsi znanci so me klicali in jpraševali, kdaj bom priredila večerjo. Nihče mi ni verjel. Na koncu nisem mogla več vzdržati in sem vse svoje znance za drevi povabila. Mislila sem. Ha je vendar še drobna možnost, da pride princesa k meni na večerjo; Pisala sem ji ljubeznivo pisemce, jo Opomnila, kako sva sc spoznali in kako je obljubila, da bo prišla k mehi na večerjo. Niti odgovorila mi ni! Zdaj ne vem, kaj naj storim. Davi 'sfem ji telefonirala v hotel, kjer stanuje, pa nisem mogla govoriti z njo.;
Mrs. Darleyeva je potegnila iV. torbice robec in vonj po opojnem parfumu je napolnil Maryno pisarno.
»Prav ko sem premišljevala, kako naj danes opravim s svojimi gosti, sem zagledala vaš oglas v .Damski modi*. Redno jo kupujem. Stara navada, veste. Sama sem se namreč bavila z modo, predeli sem se poročila z Mr. Darleyem, In spoznala sem, da ste vi moj edini izhod. Vem, da so mnoge ruske princese manekenke, ali počenjajo podobne stvari, in upala sem, da boste vi kakšno poznali — samo za ta večer.«
»Zelo mi je žal, Mrs. Darleyeva,« je rekla Mary, »toda v svojem seznamu nimam niti ene ruske princese. Preden ste prišli k meni. sem natanko pregledala vsa imena. Če bi le kakšno imela, bi vam jo takoj pre pustila.«
»0 Bog, o Bog,« je obupano vzdihovala Mrs. Darleycva. »Bila sem tako prepričana, da mi boste lahko pomagali.«
»Ali mora biti po vsaki ceni prav Rusinja?« je vprašala Marv. »Ali ka.i drugega ne bi prav tako vžgalo? j Kakšna vojvodinja?«
I	»Vojvodinja?« je vzburjeno vpra-j šala gospa Darleyeva. »Vi mi lahko
1	priskrbite pravo vojvodinjo...«
»Ne,« je odgovorila Marv. »Žal ne. Vendar imam zamisel, kako bi vam mogla pomagati. Kajpak ne vem, ali vam bo všeč.«
Gospen.jin obraz se je spet zjasnil.
»Obljubim vam, da mi bo všeč vse, samo če mi pomorete iz strašne sramote, ki mi grozi. Saj vendar ne morem pred oči vsem tem ljudem, ne da bi jim predstavila kakšno princeso ali podobno znamenitost, ki sem jo spoznala na potovanju po Evropi. Če je ne bom našla, se mi bodo’ še bolj smejali kakor doslej. Vem, da brijejo norce iz mene, ko jih ne slišim.« ,	,
i-Moja zamisel, gospa Darleyeva, je tale; če nimate prave ruske princese, si jo morate pač omisliti.«
Dalje prihodnjič
V NOVE ZARJE *
LJUBEZENSKI
ROMAN
»...in spravili na noge vso graščino!« se je zasmejala Janina.
»Oh, tega mi je bilo tedaj malo mar! Bil sem čisto obupan, da sva *e tako sprta razšla in da sem vam naredil novo nepopravljivo krivico... Vendar sem bil še zmerom dovolj samoljuben in domišljav, da nisemspo-znal vzroka svojega ravnanja. Kakor norec sem bil!«
»O, Marcel,« ga je ljubko pokarala deklica.
. »Da, da, ravnal sem kakor norec,« je trmasto ponovil Marcel, »toda menda me je poslednji trenutek vseeno pamet srečala, saj sem se pred odhodom iz sobe sklonil nad vaš bledi obrazček in vas prav narahlo poljubil na sence. Vonj vaših svilenih kodrov se mi je tedaj tako. živo vtisnil v spomin, da sem ga takoj spoznal v soteski, tisti blaženi dan. ko sem vas smel po tako dolgem času spet poljubiti...«
Dva tedna pozneje se je Janina nekoliko nemirna sprehajala pod senčnatimi borovci, rastočimi na čakal išču male juanske železniške postaje.
čakala je Marcela!
Ni maral, da bi bila šla z njim v Pariz, zakaj rad bi jo bil po tako dolgem času zagledal v tistem okolju, kjer jo je bil spoznal iil prvič videl. Odpotoval je torej v družbi dr. Bon-heur.ja, toda Paul se je vrnil že pred desetimi dnevi, dan nato, ko je poslal usodno brzojavko:
>Operacija sc jr posrečita!«
Odtlej se je Marcel zdravil na kliniki slavnega kirurga, ki je bil storil čudež, da mu je vrnil vid. Tedaj je
-	Poročil, da se bo kmalu vrnil.
Neizmerna sreča je prevevala Janino, vendar je bilo v tej sreči nekoliko nemira, kako bo. ko bo Marcel prvič po toliko mesecih zagledal njo, jo premeril s svojim ljubeznivim, nežnim pogledom. Ali bodo te oči spoznale izvoljenko njegove duše. ali jo bodo vzljubile, kakor jo je bil vzljubil on sam?
Janina je zdaj tako zelo ljubila Marcela, da se ni mogla premagati, da ne bi bila nekoliko ljubosumna na njegovo preteklost. Ali je res že čisto pozabil Elino, ki ji je dal prednost, ,ker ga ona ni marala-, tisto očarljivo, prekrasno Elino, ki naj bi jo v njegovih očeh zasenčila zdaj ona, preprosto. povprečno provansalsko dekletce?
»Oh, Elina je bila tako lepa,« je sama_ pri sebi ponavljala Janina, ne sluteč, da je ona v preprosti rožnati oblekci, z razkošnimi temnimi kodri, ki jih je zlatilo južno sonce, in z velikimi, zlatorjavimi očmi neprimerno ljubke.jša in lepša od hladne, dolgočasne Eline.
»Kako naj se borim proti takemu spominu?« je žalostno pomislila. »Kaj se bo zgodilo, če jo bo lepega dne spet zagledal?«
»Janina!« jo je tedaj poklical znan glas. Janina se je sunkovito obrnila m obstala kakor vkopana. Po beli stezi ji je hitela nasproti Elina.
»Ti!« je skoraj očitajoče vzkliknila. »Ti tukaj!«
J Ali je to kaj takšnega?« je pod-smehljivo vprašala sestra. »Zdi se mi, da ti to ni posebno po godu! Potujem skozi Juan, pa sem se nameravala oglasiti pri tebi in pri babici. Med drugimi presenetljivimi novicami mi je pa babica povedala, da si odšla na
j postajo, kjer čakaš mojo nekdanjo ljubezen...«
»Elina, molči, prosim te, molči!« je vzkliknila Janina. »Takšne besede niso vredne dostojne žene!«
»Zakaj?« je neskrbno vprašala Elina in si vnemamo odpihnila nagajiv koder, ki ji je silil v obraz. »Vidim, da se nisi še nič izpremtnila in da še zmerom gledaš na življenje tako tragično! Nisi se še odvadila pretiravanja! Ne vem, kaj je tako hudega, če pravim, da si Marc;la po meni podedovala?«
Poslednje besede so kakor zloben odmev odjeknile v tišino vročega popoldneva.
Janina je čutila, kako se ji tresejo kolena, vendar ni hotela pokazati svojega gneva. Zdaj. zdaj bo privozil vlak in Marcelov pogled se bo najprej ustavil na njegovi nekdanji zaročenki, tako lepi, tako očarljivi, ona, Janina, pa se mu bo ob njeni prepričljivi lepoti zazdela vsa neznatna, brezbarvna...
Vendar se je vzravnala in hladno dejala; »Nisem vedela, da si prišla sem zato, da bi me žalila!«
Elina se je namrdnila. Zviška je pogledala svojo sestro s hladnimi, sinjimi očmi in odvrnila: »Hotela sem te samo pozdraviti, preden se odpeljem dalje s svojim avtom, ki me čaka pred postajo.«
Za trenutek je obmolknila in nato posmehljivo pristavila;
»Zdaj sem se pa premislila. Počakala bom na Maroela in mu čestitala...«
Janinine oči so se nevarno zaiskrile:
»Prepovedujem ti, da bi mu rekla Marcel!« je vzkliknila.
»Nisi mi dovolila, da bi dokončala. Počakala ga bom' in mu čestitala k ozdravljenju, še bolj pa k njegovi novi izbiri!«
Zdajci it1 "pa obmolkriila, ker je Janina ni več poslušala. Z jasnim, sreč-
nim obrazom je strmela v tisto smer, odkoder se je slišal ronot prihajajočega brzovlaka.
Tedaj se je pa že vlak ustavil in iz bližnjega oddelka je skočil Marcel, zdrav, veder in razigran. Njegove hudomušne oči so nežno in nemirno iskale znano postavico, za trenutek so se presenečeno ustavile na elegantni Elini, nato pa iskale dalje, dokler niso zagledale Janininega premrlega, bledega in vendar tako ljubega obrazka.
»Janina! Nazadnje sem vas našel, ljubljena moja!«
»Janina,« je ponavljal Marcel in držal svojo zaročenko za obe ročici, »dajte, da se vas nagledam! Janina, spet vas vidim, spet sem vas našel... O, ljuba moja! In oblekli ste prav tisto obleko, ki ste jo nosili tedaj, ko sem vas prvič videl! In to so iste vaše oči, velike, zlatorjave in vse dobre, ki je bil njih nepozabni pogled moja edina luč v temi... To ste
vi,	ki sem o njej ves čas sanjal, vi, moja ljubezen, moje sončece!«
Ko sta se po dolgem objemu ozrla okrog sebe, sta presenečena opazila, da je postajališče že čisto prazno in da sta ostala sama v senci palm, ki jih je priklanjal lahen vetrič.
»Glej no,« je presenečeno vzkliknila Janina, »nikogar več ni! In.pravkar je bila ti; še Elina!«
»Saj res,« je ravnodušno odgovoril Marcel, »spominjam se. da sem jo videl. Morda sem jo s svojo nevljudnostjo pognal v beg.«
»Nikoli več je ne maram videti.« je vzkliknila Janina. »Tako me je zalila! Zdaj je Elina umrla zame!«
Marcel se je zdajci nehote spomnil odmeva podobnih besed. S strastno nežnostjo je prižel k sebi drobno postavico svoje zaročenke in vzkliknil i veselo in neskrbno:
»Tako je. ljuba moja! Zdaj ie vrsta na njei. da umre za naju!«
KONEC
HUMOR
Znak
'Dragi stric.« je pisal nečak svojemu stricu, ki živi na deželi, žal sam ne morem priti na postajo. Namesto mene bo prišla moja ženil. Ker se pa še ne poznala, nosi kot spoznavalni znak v roki purana.
Idealen mož
»Dvajset let sem že poročen.< pripoveduje Zaplotnikov .lože, -pa raze« enega dne v mesecu vse večere preživim doma pri ženi.-
To je ljubezen,« ga pohvali njegov prijatelj.
Ne. lo je revma.« se nasmehne Zaplotnikov Jože.
Vabil«
Požeruhov Janez že dolgo boleha na želodcu. Lepega dne se pohvali pri znancih:
<’/.daj se res korenito zdravim. Nič ne pijem in nič ne jem.<
»Pridite no drevi k nam na večerjo,'' ga hitro povabi znanka.
Kil/Ing za lufitev
Sodnik: ./.akni se hočete ločili'?
Mož (stenograO:	Moja žena govor'
tri slo zlogov na minulo.
Srečno naključje
Kako Sii pa spoznalo svojega drugega moža'.1
'Nekoč sem so s svojim prvim možem sprehajala P»> cesti pa nama ie privozil z avtomobilom nasproti moj sedanji mož in naju povozil. Moj prvi mož je dobil smrtne i«tšluilbe. jaz Sem pa ostala Pri življenju Tako s< a se spoznala.«
LEPOTNA PENA
('nima tam. kier lahko s svojo nevednostjo napravimo več stroškov, kakor če l>i takoj poklicali strokovnjaka.
KlektHčne predmete in naprave uporabljajmo res samo za namene, katerim služijo. Zato nikar ne obešajmo na stikala svoje obleko indrugih predmetov. Zrahljana stikala moramo takoj pritrditi. Ce sami teca ne znamo, pokličimo strokovnjaka. Kadar menjamo žarnico, moramo naprej utrniti luč. Seveda moramo pri tem imeti zmerom suhe roke. Luči nikoli ne ugašajmo z odvijanjem žarnic. Za to imamo stikala, ki naj bodo zmerom v redu.
Žice iz slikala ne smemo nikdar potegnili. Prijeti moramo vtikalo in s/a potegniti iz stikala. C’e vlečemo za žico. lahko povzročimo kratki stik. Vtikalo pa. ki pade pri tem na tla. se razbije in moramo zaradi svoje malo-
Elektrika ie gospodinii velik pripomoček. Z njeno pomočjo kuha. lika. sveti, segreva prostore, si pomaga v zdravilstvu. Zato Iti se morala vsaka Gospodinj« sprijazniti z elektriko in se je ne bi smela bati, da io je strah.
Naredi testo iz ’/a kile kuhanega in pretlačenega krompiria, lU kile moke. 1 jajca. I žlice maščobe in soli. Testo razvaljaj in namaži s temle nadevom: Iz krvavice iztisni nadev, dodaj mu 1 jajce. Ščepec maierona. popra, na masti ali olju prepraženo čebulo, strok strtega česna in peteršilja. Nadev dobro premešaj in namaži z njim testo Štrukelj zvij. zavij v prtič in kuhaj v slanem kropu 2(1 minut. Zrezanega zabeli z drobtinicami. Ce nimaš krvavice in morda kolieš kunca ali perutnino. prest reži v posodo kri. Poleg že navedenih dodatkov ji dodaj še nekaj žlic riža ali kaše.
A. J.. Ljubljana
nam padajo Po tleli ali s katerimi grdo ravnamo. Posebno občutljiv je likalnik. Če nam pade na tla se kaj rado zgodi, da se grelec poškoduje. Kadar kuhamo in nam jed prekipi, moramo kuhalnik skrbno očistili, Ce ga pustimo mokrega in umazanega, se nabere rja. ki počasi prezre žice. po katerih teče tok. Tudi po tleli nam ne sme padali, ker se kulialna plošča rada razbije.
Moški vprašuje: Zakaj ne vesle lega?
Se nihče doslej m ugotovil, zakaj toliko žensk čudovito redno in vztrajno ponavlja iste napake, ki dražijo moške Nekaj točk je — vseh kajpak ne bom naštel — kjer ženske, posebno mlade, z izredno doslednostjo gre-še. Prosim, ne zamerite mi te odkritosti, saj pišem samo v vaše dobro!
Naj omenim najprej žensko pojmovanje moških. V začetku, dokler ste še mlade, jih kajpak resno pojmujete. Počasi pa marsikaj spoznate. Ugotovite, da utegnejo moški biti smešni in da so vse bolj smešni, kolikor bolj se trudijo, da bi se vam zdeli dostojanstveni in resni. Priznam, moški so pogosto smešni. Vendar je to zvezano s svetom moških, ki se nad njim toliko žensk spotika, ki ga pa še nobena ni mogla izprerneniti. Ni skrivnost, da se moški krvavo resno zavzame za svoj poklic, za vojaščino, za svoje delo, za svoje nazore. Ne bom zagovarjal moških, vendar lahko trdim, da v tem pogledu mnoge ženske ne ravnajo prav. Če so že ugotovile, da je njih mož, njih brat, njih prijatelj v kakšnem pogledu smešen, še ni treba tega obešati na veliki zvon! Instinkt bo modri ženski prišepnil, naj molči —- in prav bo storila!
Prav zanimiv je tudi problem reda. V moškem svetu red nekaj drugega pomeni kakor v ženskem. »Vsaka stvar naj bo na svojem mestu . . .« trdi moški, posebno takšen, ki je bil pri vojakih podčastnik, ali pa je po poklicu uradnik. Smisel za red je čednost. Tudi ženske imajo nekakšen pojem o redu, samo da si pod lem pojmom čisto nekaj drugega predstavljajo kakor moški.
Zenska ima rada red tam, kjer je zanjo neizogiben, na primer v omari za perilo. Povsod drugod pa ljubi slikovit nered. Ona namreč ve, da leže škarje na cvetličnem loncu in da so v pepelniku odrezki nitk, ostalih od šivanja. Mož, ki se samo kdaj pa kdaj vrne domov, ne more vohati, kje so vse te stvari. Tisto, kar je torej za vas red, je zanj nered. Hkrati je to ludi zelo lep primer za relativnost vseh pojmov.
Pojdimo dalje. Ločite torej področja svoje in moževe delavnosti, oddelite področje za kajenje od področja za šivanje! In pustite tudi možu nekaj iantazijskega ,reda', ki se vam zdi nered. Pustile, naj se kupičijo na njegovi pisalni mizi svinčniki in papirji v slikovitem neredu, ne praznite mu koša za odpadke, dokler vas ne bo sam za to prosil, in ne vti-
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Zn vsak prispevek, objavljen v rubriki, plačamo 10 lir.
tej
.Špinačni zavitek
Špinačo sluihai. sesekljaj in pripravi s prežganjem kakor za prikuho. Posebej skuha i dve pesti riža. kuhanega odcedi, vmešaj med špinačo in postavi na hladno. Iz 10 dek presejane enotne moke. 1 iaica. soli in mlačne vode naredi mehko testo. Razvaljaj ga. namaži s špinačnim nadevom, zvij. zavij v prtič in kuhaj pol ure v slanem kropu. Kuhano odvij zreži na deski na dva prsta široke rezine iti iih zloži na gorak krožnik. Zabeli iili z drobtinicami in maslom. Sl. S.. Ljubljana
■Sladka šota
1 jajce mešai s 5 doka mi sladkorja, da se speni. Dodaj 15 dek rožičevo moke. 10 dek enotne moke ki si ji vmešala pol kavine žličke jedilne sode. sok in lunino ene limone, cimet, vanilijo, sesekljano žbico in 2 žlici figovega medu. Peci v precej vroči pečici v noliubni obliki.
ftota ie zelo okusna, ostane dolgo sveža in ie primerna za pošiljanje.
lT. H.. Ljubljana
Krompirjevi SirnLlii
(■obovi zrezki
ati suhe. uporabi za Sveže gobe popari in
Gobe, sveže gobove zrezke, iih pusti, da se odtečejo. Šele potem jih zmelii na mesoreznici. Sulic gobe na nekoliko prekuhaj odcedi in zmotit. (lobe osoli, opoprai. dodaj nekoliko namočenega kruha, sesekljanega zelenega peteršilja, strok strtega česna in po možnosti 1 jajce. Iz pripravljene zmesi izoblikuj primerne, ne predi
kajte nosu v njegove predalo, čeprav v njih kraljuje nered!
In zdaj še stara nečednost o ženski neumnosti! Mislim, da so si ženske same izmislile, da so neumne, saj je tako prijetno in udobno, če praviš: »Kajpak sem samo uboga neumna ženska in tega ne razumem.« In to naj ho opravičilo, če ženska česa noče razumeti! Seveda je velika razlika med ,ne more' in .noče ! Zenska ,neumnost' je samo izgovor in celo slab izgovor, ki dandanašnji sploh več ne drži! Danes ima ženska prav toliko možnosti, da se izobrazi, kakor jih ima moški. Od rojstva neumni moški se pa prav tako ne more izobraziti kakor od rojstva neumna ženska — in tako ostane v tem pogledu ravnotežje.
In ker ne priznam neumnosti, tudi ne morem razumeti ženskega računanja, ki navadno trdi: 1 + 1 = 1. 1 + 1 je bila, je in bo 2! Dva človeka se lcihko strneta v celoto, vendar nikoli ne moreta postati en sam človek! Napaka v računanju 1 + 1 — 1 je imela že hude posledice. Premislite in ravnajte se po mojem riasvetu!
In zdaj še nekaj besed —- pomiiite se, kmalu bom končal svojo pridigo — o napačnem pojmovanju stare živi jen j-ske resnice: »Vsaka ženska je lepa«. Kajpak vsaka ženska ni tako lepa, da bi mogla tekmovati na lepotni prireditvi, toda saj ne gre za to. Za moškega, ki jo ljubi in jo ima rad. je gotovo lepa. Moški že po nekaj dnevih ne gleda samo njenega obraza in njene postave, temveč vidi predvsem njen izraz in njeno bistvo. Ni res, da imajo moški radi samo lepo zunanjost! Kajnak to še ne pomeni, da lahko hodite zapuščene in zanemarjene. Vsak moški bo znal ceniti žensko, ki se bo zanj čedno oblekla in se negovala. Torej ženska moškega ne sme kar venomer vpraševati, ali je lepa. To vprašanje je prav tako bedasto kakor vprašanje: »Ali me še ljubiš?« S takšnim vprašanjem napoti žena moža do premišljevanja: Ali je prav za prav res lepa? Kr’:or da bi šlo za lo! Torej še poslednji drobni nasvet: verjemite, trdno verjemite, da ste lepe! Saj tudi ste!
Zdaj je menda dovolj hudih besed. Morda ste celo opazile, da ni bilo v njih graje/ temveč samo začudenje, kako da vsega tega same še ne veste! Te drobne napake sem naštel pač samo zato, da jih boste laže spoznale, odpravile in tako omogočile, da vos bomo mi, vaši možje, še laže radi imeli in ljubili. In prav to si vsi tako želimo!	Polikarp
Dober nadomestek za olje
1 liter vinskega kisa. Vi litra vode. 1 žlico soli '/s litra olia. V« kile paradižnika. kile gorčice in V« kile drobno zrezanih oliv brez pešk dobro premešamo. Vso mešanico pustimo med neprestanim mešanjem vreti 2 minuti. Ko se nekoliko ohladi, jo precedimo. Tako dobimo 2 litra zelo dobro in okusne zabele za solate.
Lepe debele olive dobite vsako količino najceneje v trgovini v Flori lanski ulici št. ;S7.
*
Za vsak prispevek, obiavlien v »Kotičku za praktične gospodi njo5', plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične ffospo-dinje. Ljubljana. Poštni predal 2515.
Kaj mora vedeli gospodinja o elektriki
ŠAHggj
-------■	■	■	■	H
Urejuje A. Preinfalk
■ / v
itoCV
Problem št. 241.
Sestavil E. Defourny
***?* —
"' "OC"	! i i
(Tj trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še nikjer objavljeni.) Na sliki vidimo tri ljubke oblekce, ki so primerne za prvo sv. obhajilo ali birmo. Prva je svetlo modra svilena obleka, preko katere oblečemo birmanki bolero iz temnomodrega satena. Druga oblekea je bela in močno nabrana. Sedelce lepo izvezemo. Ovratnik, rokavi in rob sedelca obšijemo s čipko. Veliko petljo zavežemo zadaj. Ze!o preprosta in učinkovita je zadnja obleka iz svetlorožnate svile. Edini okras so našite čipke in močno nabrano krilo.
kadar briše žarnico ali svetilko, če pravilno ravnamo s predmeti, se nam ne bo treba nikdar bati. da nas bo elektriziralo ali celo ubilo.
V prvi vrsti bi so morala gospodinja seznaniti z ravnimi varovalkami. V števcu so glavne varovalke, ki varujejo elektriko stanovanja. V posameznih stikalih so na manjše varovalke, ki se tudi po obliki razlikujejo od varovalk v števcu. Če si same ne upamo pregledati varovalk, si iih damo razkazati po strokovnjaku, ki ga tudi naprosimo. da naj nam pokaže, kako se varovalko. ki pregorijo, zamenjajo z novimi. Zato je tudi važno, da imamo doma zmerom nekaj rezervnih varovalk in žarnic. č’e nam pregorijo, nam ni treba ostati v temi. ampak lopo zamenjamo pregorelo varovalko ali žarnico z novo in elektrika bo spet gorela.
Velikokrat slišimo o kratkem stiku. Kratki stik nastane, če se neizolirani žici negativnega in" pozitivnega pola stakneta. Ko se to zgodi, zgori nai-bližja varovalka in mi sedimo v temi. Žici se na primer lahko stakneta, če ie izolacija od predolgega rabljenia odpadla, zaradi neprevidnega ravnanja s stikalom, če z mokrimi rokami prijemamo za žice. žarnice, likalnik ali druge električne predmete. Takšen kratki slik ie tudi zelo nevaren, ker švigne elektrika skozi naše telo.
Kadar se pokvari likalnik, kuhalnik ali na lepem ugasne luč. tedaj najprej odvijemo varovalke pri števcu. S tem odklopimo elektriko našega stanovanja od glavnega hišnega voda. Sele potem gremo na delo. Majhna popravila. kakor menjanje varovalk v števcu, stikalih, krajšanje in daljšanje žic. privijanje žarnic, vse to lahko storimo same. Večjih dol se pa nikar ne lotimo same, ker bi mogle narediti precej škodo. Lahko se zgodi, da poškodujemo predmet, celo napeljavo in so colo samo sobo Ziitn nikar ne var-
it pomladanski popoldanski tfbleki ali kostimu se zelo lepo podu klobuk, ka-
bele z rez ko iih povalini v moki in j kršnega vidim« na zgornji sliki. Kob •"•‘ci Daj iih poleg riža s solato na I klobuka je iz bele volnene slame, zgor-k u Novo mesto 1 **ji del je pa iz pretiskanega, krepa.
ne lo
zmerom
la no smemo nikdar po-moramo vtikalo in ga iz stikala. Če vlečemo za ko povzročimo kratki stik. pa. ki pade pri tem na tla. se in moramo zaradi svoje malomarnosti kupiti novo.
Na vso električne predmete moramo vsaj toliko paziti kakor na svojo posodo. Če posodo premetavamo po tleh. se okruši in razbije. Tako se poškodujejo tudi vsi električni predmeti, ki tleli ali s katerimi Posebno občutljiv jo pade na tla se k a i se grelec poškoduie.
jed prekipi, očistili. Če nega. žice.
Se to Iti morali vedeti: kadar kupujemo električne predmete, ki nam kakor koli koristijo, iih dajmo preizkusiti in razložiti, kako naj / njimi ravnamo. Lo tako ne bomo nikoli kupili .mačka v vreči*.
Porabni nasveti fi
Beli: Kg4; Df6; Tal; Lg2, e3- Sd6, f2. (7 f.)
Črni: Ka6; Ta4; Pbo, e4, f7, g6 g5. <7 r.)
Mat v 2 potezah Videz varaj
Na praškem turnirju je svetovni prvak pošteno klal. Malokomu so priza nesli njegovi ostri zobje, to se pravi vsaj toliko, da se ni mrtev zgrudil. Pravijo, da je igral kakor v svojih najboljših dneh. Morda bi bilo bolje reči, da mu še vedno teko najbolje
Pepel, ki ca je zmerom polno po{dfeVi\Pfv J‘e torej’ dfa.na^ej p(?ka pepelnikih, zbirajte v pločevinasti zze o kako nuego\o paitioo. V današnji škatlici. Z njim boste s pomočjo vlažne Pokončal močnega češkega mojstra
krpe lepo očistili razne kovinske predmete. posrebreno jedilno ©rodie itd. Jajčne madeže na srebrnih žlicah odstranimo edino s cigaretnim pepelom.
l>a hranimo vino v zelenkah in * rjavkastih steklenicah, ni za nas nič posebnega. Ugotovili so pa. da ima barva na tekočino neki poseben vpliv. Vino. hranjeno v modrih, vi,jolič"«tih
Bartoška.
250. FRANCOSKA IGRA Dr. Aljehin—dr. Bar‘ošek
Praga, 12. IV. 1943.
Sd2 [Ta Tar-
v 1110. IIi <iiiimo v muuriu. v^iwv,	V	5^**’ - .— ; -" —-
in belili steklenicah, se kmalu skisa. X*j*scheva poteza je zadnja leta zelo Paradižniki se zelo lepo lupijo, cefmoaenia m je naperjena zlasti proti jih najprej denemo v vročo in potem A	~	°	0,0	*“	"	T'-*‘*	*
v mrzlo votlo. Šole potem pričnemo lupiti z nožem.
obrambam 2. ..Sf6 in 2. .. Lb4; "črni lahko zavije z 2 . . de4 v staro Rubin. steinovo varianto, ali igra močno Sef!
Ali naj oblečemo dežni plašč čozX^^**z*^° se pa je, da je prav tako Siti navaden plašč? Ne. ker nas preveč	"	“E	--
podebeli! Iz stare volnene obleke ali
kljub 4. e5 vendarle zadovoljivo.], ca [Kaže, da je to najdosledneiše, če
plasca si sesiiemo precej dolgo i opico »že ne najpreprostejše: slabost Sbd2 je, bi ez ovratnika ali pa si spletemo iz J da ne pritiska več na polje d5 in ga ostankov volne primerno iopico. /-a-»črnemu ni treba več utrjevati; zaradi
Z mnogoštevilnih napadalnih možnosti j belega, pa se mora črni tudi tu zelo
♦ premišljeno braniti! 5. Sf3 [Igra o tudi
♦ 5. dc5 ali 5. cd5l, ScG. 5. Lb5, Ld7; J S. edS, ed5
♦
{ LS <44 je slabše:	7. S d4. cd4
$8 de6! itd.l 7. 0—0, SXd4 [Tež;o
♦ obrambo ustvari cd4 8. Tel 4 . Le7. «9. Sb31 8. SXd4, cd4. 9. I)e2+-, Le7. J10. Sf3, LXb5. 11. DXb5 + , Dd7. 12. JDe2, 0—0—0(?) [Dvomljive vrednosti;
♦ priprava kratke rokade bi bila umest-Jnejša: SfG. 13. Tel. Se4! 14 S 'd4 1 (Se5. Da4>, 0—0. 15 f3? Lf6 i»d. Črni Tima res osamljenega kmeta d5. zato
bi pa lahko pritiskal na lini‘r' c in damskem krilu: svetovni prvak zdaj spretno obda črnega kralja z nevarnostmi. 1
LdC. 14. LXd6. DXdfi. 15. sxd4 [Ta skakač je na sijaini po-to anki) Sf6. 16. Df3, Dbfi. 17. Tfdl. J The8. (Kmeta b2 seveda ni varno v?et.i | •18. a4, Te4. 19. a5, Dc5. 20. c3. TdeK.
♦ 21. Ii3 (Koristno zaklonišče! Dc7. 22. a6. b6. 23. c4! [Zdaj gre zares].
Dc5. (dc4. 24. St>5). 24. SfS. »M [Na D -'c4 zavrne 25 S 'g7l 25. cd5, Tr4. 26. Dd3, Te5. 27. Tacl + . Kd7. 28. Se3, Se4. 29. Sg4, Te«. 30. g:!, (Beli je odločilo odbil črne protinapa de in Dreide k odločilnemu zaključku >
♦ Sc5 [Na Tf5 odloči 31. Tc4. De7 32.
♦ Tdel itd.] 31. TXc5!. Tel + . 32. TXel. *DXel + . 33. Kg2, TXg4. 34. Df5f. }Orni se je vdal; saj ne pride <imo job trdnjavo ali damo, ampak tudi v - matno mrežo.
je moderno kozmetično sredstvo
Saxobell
napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo naj-i[ boljša gimnastika, katere trajni uspeh je:
čist mlad, svež obraz
Dobi se v drogerijah in parfumerijah
njo odberemo prav vse ostanke ki jih drugače ne vemo kako uporabiti.
Olupljene in iz/.ete limone denemo v vodo v kateri splakujemo že umito posodo. Posoda se ne bo več svetila.
Pozor! Ne odpošiljajte takoi pisma, ki sle ga v jezi napisali. Bolje je, če prespite noč. pismo naslednje jutro še enkrat preberete, in najbrž bosle spisali novega.
Nikar ne hodite suženj svojega doma in se ne razburja ite, če vas obiščejo prijatelji z mokrimi in umazanimi čevlji. Vedite, da so madeži neizbežni, vendar se dajo tudi odstra-niti.
Ali hočete umirajoče cvetlice rešili z aspirinom, sladkorjem in drugimi pripomočki? Vrzite raie takoj v začetku v vodo košček bakra ali bakren novčič. 7.o ovole cvetlico pa vrzite proč in iih nadomoetite s svežimi.
REŠITEV PROBLEMA ST. 239.
Komponist ji* nninernval rešitev: i. Tlift * rima- groii Tila mat; l. . . Lil uli ii po-titne skiikm'; '_\ 1*7 in a. rhS mul. VII 1- - ■ ■ f.N lili P'-1S: 2. i*7 in 3. pSS iilHt. Ncrišlj.vn ji* pn , 1	Th.1. C18. *J. c7 Kil*!! in miit« hi. kor io
[polje >15 trenutno p '“'o. I'otn*lii*n i,j| s,. ,Im*I lovce nn iii. ftttj *>.' ilnlo tudi »riuori-Jutoni« dokazati, ila »e Je neki l.rl kmet lahka ^spremenil v istalia tv tujin lielej-a lu\ea. Nat*
J -I ro/ji teoretiki naniree ne (InpilAriiju v pro* liileinili tnkili na novo rojenih fijiur, zn katera Pse ne tla dokazati, da Id tnoftli nastati i» E kmetov nekje v pravilni eepr.iv «e Inku ne-himni fanovski partiji. Prevladuje seveda avo-vliodomiseii.ej.-.j nimu, da razen osnovnih fin-, hovskih pravil partija In proldem nimata ni^ -skupnega.
REŠITEV PROBLEMA ST. 240.
1- ‘17. Tf7! (na drugo 2. esp f ). 2. eiSl in :i oziroma Iti mat.
: ♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦«»««•»»««»«•«««««
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Uda a K.. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merku* d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.