(g@n^5M©IEHGLAS Leto XLLX - št. 1 - CENA 110 SIT Si 111 Prvi letošnji Gorenjec je deček Kranj, Jesenice, 3. januarja - Kako možat začetek novega leta! Prvi, ki je v kranjski porodnišnici letos privekal na svet, je bil deček. 1. januarja ob 3.05 je namreč Helena Košenina s Senice pri Medvodah rodila sina Blaža. Tudi na porodniškem oddelku bolnišnice na Jesenicah je bil letošnji začetek v znamenju moških. Tam se sicer nobenemu dojenčku ni pretirano mudilo na svet. Sele 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah so se rodili trije dečki zapored, in sicer Zdenki Nedeljkovlč, Alenki Jeraša in Andreji Ilenič. Na sliki: Blaž Košenina z mamico, prvorojenec iz kranjske porodnišnice. Več o novoletnih rojstvih na strani 5. • D.Ž., foto: Tina Doki 39. prireditve "Po poteh partizanske Jelovice" Dražgoška proslava bo 14. januarja Vrsta športnih in kulturnih prireditev se bo zaključila v nedeljo, 14. januarja, v četrtek pa se srečajo še preživeli borci. V ponedeljek, 8. januarja, se začno s tekmovanjem kegljavcev v Železnikih prve prireditve letošnjega 39. praznovanja "Po poteh partizanske Jelovice" v spomin na Dražgoško bitko. Športne in kulturne prireditve se bodo vrstile ves teden in zaključile z osrednjo prireditvijo, ki bo v nedeljo, 14. januarji uri v Dražgosah. O cijski komite pri Zvezi Združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije prireja v četrtek, 11. januarja, ob 13. uri v gostišču "Pri Zalogarju" v Dolenji vasi srečanje vseh še živečih borcev Cankarjevega bataljona, na katerem bo sodeloval tudi predsednik ZZB NOB Ivan Dolničar. Tudi letos bodo organizirani množični spominski rekreativni pohodi v Dražgoše, ki so načrtovani tako, da nai bi udeleženci prišli na osrednjo lo, ki do nedeljsko prireditev, po poz-a, ob 12. dravu župana Železnikov rganiza- Alozja Čufarja pa bo slavnostni govornik mag. Janez Kociančič, poslanec državnega zbora in predsednik Olimpijskega komiteja Republike Slovenije. Več o Drireditvah pa v torek. • Š. Z. DANES PREBERITE stran 3 Večina hotelskih gostov že odšla domov stran 4 v Se občinskemu svetu Ziri obeta tožba? stran 6 Tito jim je priskrbel cesto stran 21 Pri čekih vendarle ne bodo tako strogi Kranj, petek, 5. januarja 1996 DANES stran 16 Arheologi le "prehitevajo" gradbene stroje Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Pogrešanih planincev pod Mojstrovko še niso našli V nedeljo pred božičem sta se, sodeč po listku najdenem v avtu na Mojstrovko odpravila znani alpinist in himalajec ter gorski vodnik Stane Belak - Šrauf iz Kamnika ter Jasna Bratanič iz Celja. Njuno pot je najverjetneje prekinil snežni plaz. Gorski reševalci so pogrešana začeli iskati praktično šele dvanajsti dan po njunem odhodu, ko so na ovinku vršiške ceste našli Šraufov avto. Na območju Vršiča so gorski reševalci odkrili dva plazova, prvega so s sondami in lavmskimi psi začeli preiskovati v sredo zjutraj. Zaradi goste megle v dolini je helikopter letalske enote Policije moral ostati v dolini, reševalcem se je pridružil včeraj, vendar je bilo opazovanje pobočij še vedno neuspešno. Kot so povedali gorski reševalci je sondiranje lavine izredno težavno, saj je sneg na plazišču izredno zbit ter zmrznjen. V sredo je v akciji iskanja pogrešanih planincev sodelovalo več kot štirideset gorskih reševalcev ter nekaj vodnikov reševalnih psov, akcija iskanja pa se bo še nekaj časa nadaljevala. Smučarske naprave na Starem vrhu so zdaj v lasti občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki S smučarskimi napravami na Starem vrhu upravljajo domačini Pri Zgajnarjevili ie rc«torih drufitva v Kranju v Tomšičevi ulici ples. Obdaritev najstarejših Kranj-ČllrČc - V krajevni skupnosti Cirče v mestni občini Kranj so tudi lani konec leta člani Rdečega križa obiskali na domu najstarejše krajane in jim zaželeli vse najboljše. Darila pa sta prispevali organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost Cirče, Zveza borce Cirče pa je obdarila svoje nad 80 let stare Člane. • (ip) REPORTAŽA Na Voglu je med prazniki padlo več kot 80 centimerov snega, na Kobli pa pol metra Danes na Vogel, jutri na Koblo Potem ko so Žičnice Vogel prevzele smučišče Kobla nad Bohinjsko Bistrico, lahko smučarji z enotno večdnevno karto smučajo na obeh terenih, kamor jih brezplačno popelje smučarski avtobus - Na Voglu imajo novo dvosedežnico in brunarico, na Kobli pa snežnim padavinam "pomaga" tudi kompaktni sneg iz trinajstih topov Bohinj, 2. januarja - Prave zimske idile, v kateri so med novoletnimi prazniki lahko uživali Bohinjci in njihovi gostje, niso mogle pokvariti niti zasnežene ceste niti občasna tema ob izpadu električne energije. Marsikdo od gostov in domačinov pa ie vsaj enega od počitniških dni preživel na enem od smučišč - na Kobli ali na Voglu. Letošnja prava smučarska sezona se je na voglu začela šele 26. decembra, saj je bilo do takrat le nekaj smučarskih dni, ki pa jih je hitro "pobrala" odjuga. "Ob tokratnem sneženju smo imeli kar nekaj težav, saj so ob močnih padavinah čez daljnovode padala drevesa in je trgalo daljno-vodne žice, kar je povzročilo izpade električne energije. Vendar nam je težave z elektriko na prvi letošnji dan uspelo urediti, tako da so od 2. januarja naprej na Voglu v pogonu vse žičnice, urejene so vse smučarske proge, urejen in odprt pa je tudi Žagarjev graben," pravi direktor Žičnic Vogel Lovro Sodja. Z združitvijo smučišč Vogel in Kobla so veliko pridobili tudi bohinjski gostje, saj ob večdnevnem bivanju lahko kupijo enotno karto, ki velja za obe smučišči. Ta ni dražja kot naprimer samo karta od Vogla. Zato so tudi na Kobli letos uvedli nov elektronski sistem za prodajo in kontrolo kart. Ob večdnevnem smučanju v Bohinju so ugodne cene za družinsko smuko, kjer naprimer četrti član družine smuča zastonj, pa tudi o drugih popustih se je pred nakupi smučarskih kart vredno pozanimati. Na obeh smučiščih je poskrbljeno za smučarsko šolo, pa tudi za izposojo in popravilo smuči. načrtujemo, da bi začeli z gradnjo gondolske žičnice, ki bi imela kabine za 80 oseb in bi imela tako kapaciteto 1000 oseb na uro. Za to investicijo potrebujemo 10 milijonov nemških mark. Trenutno čakamo na posojila države, pa tudi na kreditodajalce iz tujine," načrtuje Lovro Sodja. Tako na Voglu kot na Kobli ie zapadlo dovolj snega, kljub temu pa žičničarji na Kobli s trinajstimi topovi skrbijo, da ga ne bi prehitro zmanjkalo. na Voglu (v hotelu, v brunaricah in jo letos vendarle uspeh posodobiti, počitniških domovih) lahko prenoči "Gondola je sicer še vedno stara, okoli 400 gostov, med prazniki pa so vendar je sedaj sodobno računalniš- bile tako rekoč zasedene prav vse ko krmiljena, ima novo signalizaci- postelje, na smučišču pa je bilo vsak jo, pregledana je po sodobnih dan od tisoč do tisoč štiristo smu- ultrazvočnih metodah, tako da je čarJev. zanesljiva in varna. Ima pa še vedno Največja težava pri dostopu na enako kapaciteto (maksimalno 300 Vogel je še vedno gondola, ki pa so oseb na uro) in hitrost. Že letos pa , j*V- * * * * Žičnice Vogel pa so letos pod svoje okrilje prevzele tudi Koblo nad Bohinjsko Bistrico, kjer je že kazalo, da se letos naprave sploh ne bodo zavrtele. "Bohinjski župan Franc Kramar je bil zelo zagnan pri reševanju težav na Kobli in zato smo se tudi mi potrudili in vsaj za letos prevzeli upravljanje tega smučišča. Do pomladi se bomo potrudili, da bo smučišče kar se da dobro delovalo, takrat pa naj bi bila znana odločitev, ah gre Kobla v stečaj ali pa bo še naprej obratovala v sklopu z Voglom," razmišlja Lovro Sodja. Lovro Sodja Ob začetku nove smučarske sezone so na Voglu poskrbeli tudi za nekaj novosti. Namesto vlečnice Križ, ki je na Voglu obratovala kar enaintrideset sezon, so na novo zgradili dvosedežnico in jo prav tako poimenovali Križ. Hotelsko podjetje Alpinum je preuredilo brunarico Burjo, tako da se je sedaj moč tam okrepčati s hitro pripravljeno hrano, Se odpočiti na terasi, je pa tudi 25 novih ležišč. Skupaj sedaj Snega so bili najbolj veseli otroci Trenutno so na Kobli in na Voglu odprte vse proge, pa tudi vrste med prazniki niso bile predolge. Na Voglu trenutno še ni snežnih topov, z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora pa se dogovarjajo, da uredijo preskrbo s pitno vodo, prav tako naj bi že kmalu uredili odvoz smeti in fekalij. Prav tako se pripravljajo, da bi naredili akumulacijo za rezervo vode za zasneževanje prvega dela Vogla. Trenutno čakajo koncesijo najprej za pitno vodo, nato pa še za vodo za zasneževanje. Upajo, da se bo to kmalu uredilo. Tudi Kranjčan Jože Hribar z otroci {e preživel novoletne praznike na »ohinjskih smučiščih. In res je bilo treba minuli torek Bohinjcem čestitati za lepo urejeni smučišči. Na Kobli, kjer naravnemu snegu "pomaga" kar trinajst snežnih topov, so bile po dolgem času odprte vse proge in vse naprave. Mnogi smučarji, tako domači kot tuji, so bih zadovoljni s smučiščem, posebno, ko je blizu poldneva zasijalu tudi sonce. • V. Stanovnik Umrl je najstarejši občan Dr. Joža Bohinc je zdravil in gradil vodovode Cerklje, januarja - Ko je najstarejšega občana Cerkelj dr. Joža Bohinca pred novim letom obiskal cerkljanski župan Franc Čebulj, je obljubil, da se aprila ob doktorjevi 95-letnici zagotovo spet vidita. Žal je stari doktor pred novim letom ugasnil Ko smo ga pred prazniki obiskali v družbi cerkljanskega župana, je dr. Joža Bohinc, rojen 16. aprila 1901 v Zalogu, živahno pripovedoval o svojem dolgem in zanimivem življenju. Zdravnik je postal leta 1924, 1932. leta pa je v Cerkljah začel s privatno prakso. Mati so bili doma iz Zaloga, oče pa mlinar iz Zapog. Sin Joža je bil eden od desetih otrok, od katerih sta dva že v rani mladosti umrla za davico. V šolo je začel hoditi v dvorazrednico v Zalogu, kjer pa se ni učil drugega, kot nabirati bero za takratno učiteljico. Po nasvetu kaplana, ki se je poznal z očetom, je šel v prave šole. Ata so napregli "šimla" in fanta odpeljali v ljudsko šolo v Kamnik. Po štirih letih jo je končal in ker je bil priden, so ga poslali naprej v Škofove zavode v Šentvid, ki jih je škof Jeglič ustanovil 1905, generacijo pred Joževo. Po maturi naj bi na očetovo željo, da postane "gospod", nadaljeval na bogoslovju, vendar je v lemantu zdržal le pol leta. Nekaj časa je potem služboval kot učitelj, najprej v Koprivnici pri Rajhenburgu, potem kot hišni perfekt na Ptuju, vendar se je učiteljevanja kmalu naveličal in se vpisal na medicino. Študiral je v Gradcu in na Dunaju in leta 1924. postal zdravnik. Zakaj ravno medicina? Ata so bili podeželski ranar in nagnjenje do zdravilstva je Joža očitno "poverbal". Kot mlad zdravnik je prva leta delal v vseh bolnišničnih oddelkih, ves čas pa si je želel oditi za podeželskega zdravnika v domači kraj. 1932. leta se mu je po posredovanju Ivana Hribarja želja uresničila. Odtlej je zdravil ljudi na širšem cerkljanskem območju, tja do Visokega in Jezerskega, Šenturške Gore in Zaloga, podnevi in ponoči, pri bolnikih in porodnicah... Svoje čase je vse te dogodke zapisoval, da bi jih ohranil potomcem, vendar mu je ob neki priložnosti vsa evidenca pogorela. Poleg zdravniškega poslanstva se je ukvarjal tudi z razvojem teh krajev, bil je pobudnik za izgradnjo vodovodov in urejanje pokopališč. Med vojno so ga kot slovenskega domoljuba (čeprav ima njegova družina keltske korenine) Nemci obsodili na smrt. Vendar mu je bilo dano še dolgo življenje. Do leta 1965. je uradno opravljal zdravniški poklic, ljudje pa so ga potrebovali in klicali še leta potem. V Cerkljah, kjer je živel z družino (z ženo sta imela dve hčeri in dva sina), je bil zelo znan in priljubljen. S 94 leti je veljal za najstarejšega občana, okroglih 95 let bi napolnil 16. aprila letos. Vendar mu ni bilo dano. V Cerkljah in okolici se bodo svojega "dohtarja" spominjali mnogi, ki jim je v preteklih letih pomagal na svet ali do zdravja. • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki Smučarski center Cerkno na Črnem vrhu, 2. januarja -Težko pričakovana zima je z 80 do 90 centimetri snega "obdarila" tudi vse bolj popularni smučarski center Cerkno, kjer se lahko z začetkom nove smučarske sezone pohvalijo z resnično veliko pridobitvijo: novo štirisedež-nico. Pognali so jo na Silvestra, smuke željne ie prevažala tudi na novega leta dan, ko pa je bil tudi zaradi vremena v torek največji obisk, pa je zal zaradi preskromne oskrbe z elektriko žal zatajila. Tako so ob stari dvosedežnici nastale velike vrste, ki so mnogim vzele veselje do smučanja. Na Črnem vrhu bodo morali pomisliti tudi na večja parkirišča, saj so se morali najpoznejši (v "pancarjih") odpraviti kar iz doline Davče. * Š. Ž. REPORTAŽA Na obisku pri Urbanovčevih na Jamniku Tito jim je priskrbel cesto Jamnik je vasica z desetimi hišami, vendar se Urbanovčev Srečko boji, da jih bo čez nekaj let polovico praznih. Jamnik, 3. januarja - Mimo podrtih dreves, ki niso zdržali snežnega bremena in po dodobra pokrpani cesti se pripelješ do Krope. Nato te pričaka nekaj kilometrov strmega vzpona po cesti, ki kot kača premaguje strmi breg. In ko človek ze pomisli, da je njegov cilj (majhna vasica Jamnik) povsem drugje, se mu na 872 metrov nad morsko gladino prikaže majhen kup domačij, ki obk-rozujejo cerkev svetega Primoža in Felicijana. Prišlek najprej pomisli, le kako lahko živijo na takem bregu, kjer bi še koze potrebovale težko utež okoli noge, da ne bi zdrvele po breznu navzdol. Pa se kar da, so povedali na domačiji Pri Urbanove, na Jamniku 8. Gospodarja Emil in Marija Fajfar s tremi otroki - desetletnim Boštjanom, osemletno Urško in šestletno Špelo -ter Marijina starša Srečko in Rozalija Bešter obdelujejo okoli 40 hektarjev zemlje, od tega je večino gozda. Ker je tamkajšnje območje zares strmo, morajo vse narediti ročno. In ker se zavedajo, kaj jim narava nudi, ji tudi oni vračajo - z gnojenjem brez umetnih preparatov, le s hlevskim gnojem. Pri Urba-novcu so silvestrovali podob- no kot večina slovenskih družin, ki so ostale doma. Le da televizije niso prav veliko gledali. Cela družina je bila lepo zbrana v hiši ob krušni Eeči, se pogovarjala in tudi aj pojedla. Ko je odbilo konec staremu letu in rojstvo novemu, so šli, kot je navada na Jamniku, od hiše do hiše voščit sreče, zdravja tudi v novem letu. Nato so šli otroci spat, vsi mladi pari v vasi pa silvestrovat v Lovsko kočo na Petelinovcu, kjer so ostali do zgodnjih ali pa poznih jutranjih ur. Tudi Marija in Emil sta šla, starša pa sta ostala doma in pazila na otroke. Srečko na domače, Rozalija na sosedovega še ne enoletnega sina, ki je tudi najmlajši vaščan. Emil pove, da sta se s Petelinovca vrnila okoli šeste ure zjutraj, zato nista šla spat, ampak naravnost v hlev. Kar je treba postoriti, pač tudi moraš, na kmetiji pa so opravki sploh nepreložljivi. Mama Rozalija se spominja, da so v mladih letih na silvestrovo raje šli v Nemilje ali Dražgoše: "Včasih smo šli 'ta mlad' skupaj, včasih pa vsak zase. Kakor nam je pač 'pasal'." No, včasih je bilo res precej drugače. Tako oče Srečko potoži, da so imeli včasih doma 14 glav živine, danes Za mizo v kuhinji sedijo (od leve proti desni): Oče Srečko, Boštjan, Emil, Špela si podpira glavo, Marija, Urška, ki je bolj mirne narave, in mama Rozalija. pa le še pet. To pa zato, ker so ljudje zelo radi hodili po mleko, posebej otroci, ker so pri njih dobili še kakšen kos kruha, namazanega z zaseko. "Danes pa ljudje mleko dobijo v trgovini, tam lahko kupijo tudi ostalo, kar so včasih kupovali na kmetih," je potožil. In še nekaj ga spravlja v žalost. Odhajanje v dolino. Od desetih hiš, ki jih premore Jamnik, sta dve že prazni, v desetih, petnajstih letih naj bi bilo še huje, potarna Srečko. Omenili pa smo že, da kljub svoji majn-nosti Jamnik premore cerkev. Emil pravi, da je cerkev sv. Primoža in Felicijana zelo znana. "V Argentini in podobnih državah celo bolj kot v sami vasi," je malo za šalo, malo zares, rekel Emil. Kakorkoli, cerkev je precej znana, saj jo je že večkrat obiskal sedanji ombudsman Ivan Bizjak. Vaščani Dupelj pa enkrat na leto pridejo k maši, ker so se tako zaobljubili pred mnogimi leti, ko so za zaščito pred točo zaprosili njihovega Primoža. Samo, da so včasih na Jamnik hodili peš, sedaj pa se pripeljejo kar z avtomobili. To pa ni težko, saj od Krope do Jamnika vodi zares lepa cesta. In če se Urbanovčevi dobro spomnijo, so jo naredili leta 1980, ko je v Dražgoše prišel Tito. Ob tej priložnosti se je oglasil še v njihovi vasi in 'požegnal' novo pridobitev. Ja, tako se je včasih delalo. "Tudi telefon," je dodal oče Srečko, "smo s pomočjo vojske dobili zelo zgodaj. Navsezadnje je včasih tu čez tekla glavna povezava med obema dolinama." Danes, ko je Gorenjska dobro prepredena s cestami, vozniki zaobidejo Jamnik. Kljub dobri cestni povezanosti morajo jamniški otroci v šolo hoditi kar peš. Tako je tudi z Urbanovčevimi. Urška mora vstati že ob pol šestih zjutraj, da se potem z očetom pelje v dolino, ker se ji ob sedmih začne pouk. Šestletni Špeli, ki je pravi gospodar v niši, saj je prav prijetno živahna in zna vsakega okomandirati, in desetletnemu Boštjanu pa se pouk v Podblici začne kasneje, ob pol devetih, zato gresta v šolo skupaj. V pogovoru smo skočili še v čas druge svetovne vojne, ko je bil Srečko tri leta zaprt v Dachauu, Jamnik pa so požgali Nemci. Pa tudi to smo izvedeli, da ima Srečko nečaka v novinarskih vrstah. Kdo pa je to, nas je zanimalo, ga so nam povedali - Vine ešter iz kranjskega radia. Njegov oče, Srečkov brat, je bil rojen prav na tej domačiji. • S. Subic, slika: T. Doki ■■■■■■■■ MM H | M Po domače na kranjskem radiu v Kino Center Dolenjski humor zabaval Gorenjce Razprodana dvorana, dolenjski humoristi, veliko smeha in glasbe je na kratko Po domače na kranjskem radiu. Kranj - V petek zvečer se je pred dvorano Kina Center in v njej trlo ljudi, da je mimoidoči pomislil, da je na sporedu nova filmska uspešnica. Pa se je za trenutek ustavil pred panojem in preveril, za kateri film Kranjčani kažejo tako zanimanje. Toda na sporedu ni bilo nobenega filma, nobene nove uspešnice. Kaj potem počnejo tu? Ja, ia, vsi tisti, ki so prejšnji petek razmišljali v takem stilu, so se preklemano motili. Da na sporedu ni nobene uspešnice? Kje pa. Take uspešnice, kot je prireditev Po domače na kranjskem radiu in to v živo, hollywoodski producenti, režiserji, igralci in ne vem, kdo še, niso sposobni zlahka {>ripraviti. Mogoče se z njo kosa le vsako-etna in zelo prestižna podelitev oskarjev. kar Matjaž Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu, sledil mu je ansambel Nika Zajca z novim pevcem Janijem Slimškom. Miha Jazbinška in njegove Legende smo že omenili, sledili so jim Veseli Savinjčani in ansambel Petra Finka. Nato na oder prisopiha Krjavelj z Muljave, ki pove, da je zaradi cvička videl, kako je Artur Drnovška na sprehod peljal. Gorenjcem je zaželel, da bi vsaj do Kranja zrasla dolenjska trta, županu Vitomirju Grosu pa, da bi postal predsednik vinogradnikov Slovenije, da se ne bo več tako kislo držal. Prešerno ozračje v dvorani, ki ga je ustvaril Krjavelj, je nato ohranjal Slovenski kvintet. Po desetminutnem odmoru, ko so si obiskovalci lahko nazdravili s kapljico rajnega, je zaigral Trio Storžič, nato Mešani pevski zbor Živila, pa Avsenikovi nasledniki Gašperji z novo pevko (kar radi jih menjajo). Sledil jim je Kvintet Sava z Jelko, za njimi pa je na oder malo vijugasto prišel cigan Brajdimir z ženo Berto. Vsem v dvorani je razložil, da on ni ukradel konja. Je pa res, da je v gozdu našel podkev, šele doma pa je opazil, da je na njej tudi konj. Nekaj malega je povedal tudi, kako opravlja zakonske obveznosti, pa kakšno zaščito pri tem uporabljajo, nato pa zaplesal cigansko verzijo slovenske polke. Na koncu so zaigrali še Ansambel Igor in Zlati zvoki, pa Multi harmashow, ki je pokazal, kako se igra harmoniko na glavi ali pa s steklenico, prireditev je zaključilo Štajerskih sedem z dvajsetminutnim nastopom. Ne smemo pozabiti še, da je voditelj Janez Dolinar med prireditvijo razdelil tri nagrade. • S. Šubic, slika: T. Doki VSAK Brajdimir je z ženo tudi zaplesal Krjavelj z Muljave Mogoče bo kdo dejal, da smo šli tokrat le predaleč, pa ni res. Po domače v živo je tako odmevna prireditev, da so morali radijci organizirati kar dve prireditvi v enem dnevu (ob 17. in 20. uri), gotovo pa bi se razprodala tudi tretja, če bi jo organizirali. Med obiskovalci so bili tudi mnogi gorenjski župani, med nastopajočimi je bil celo bivši minister Miha Jazbinšek (ima zelo prepoznaven nos), ki je s svojimi Legendami (v pravem pomenu imena) razživel prepolno dvorano. Sedaj pa pomislite, ste na podelitvi oskarjev med filmsko smetano že videli kakega politika. In ne nazadnje, toliko prešernega smeha, kot so ga dolenjski humoristi izvabili iz preresnin gorenjskih obrazov, na omenjeni ameriški prireditvi niste mogli videti, resnično. Prvi se je predstavil sedemletni harmoni- Ansambel Štajerskih sedem je navdušil občinstvo REPORTAŽA Prva letošnja rojstva na Gorenjskem Letos se je bolj muđilo na svet dečkom Prva je letos na Gorenjskem rodila Helena Košenina s Senice pri Medvodah. Njen drugorojenec Blaž je rojen v kranjski porodnišnici. Tudi na Jesenicah so prvi letošnji novorojenci trije fantje: Luka, Vid in Tom. Kranj, Jesenice, 3. januarja - Tretjo uro novega leta je v kranjski Eorodnišnici prvi prijokal na svet laž Košenina, 4350 gramov težak in 56 centimetrov velik korenjak, v jeseniški pa so letošnji prvi trije novorojenci, prav tako vsi fantje, počakali do 3. januarja: Luka Nedeljkovič, Vid Jeraša in Tom Iienič, so se zvrstili na ta svet od 4.20 do 6.10, lepo po "vojaško", vsako uro po eden. Če bi slo vse po računici, bi Helena Košenina rodila šele 11. januarja, vendar korenjaški Blaž na svoje rojstvo očitno ni mogel čakati tako dolgo. Silvestrsko noč je Helena, ki je nosečnost pretežno preležala, dočakala v postelji. Šele po polnoči je fantiček napovedal svoj prihod na svet in ob 2.45 sta bila mamica in očka že v porodnišnici. V kranjski, kajpada, kjer se je pred dvema letoma m pol rodila že Blaževa sestrica. Andreja flenič s Tomom. "Če upoštevaš vse ljubljanske « mamica Zdenka, zaposlena v ka- I drovskem oddelku Žita Gorenjke, *5 je bila fantkovega rojstva silno Mm , ju vesela, z njo pa vsa njena družina, Tf sai }° ie doslej spremljala huda f»l > smola. "Od sedmin nosečnosti mi •' * k V% K je to tretje rojstvo," nam je zaupala, I-*f v potem ko se je slednje lepo izteklo. "Starejši sin Bojan ima osem let, vmes sem rodila, a mi je novorojenček umrl, v zadnji nosečnosti na me ie družina na vso moč varovala, da bi se dobro končala. Tudi sin Bojan je ves čas lepo skrbel zame in se veselil rojstva, saj je bil vsa ta leta nerad sam. Rojen naj bi bil namreč kot eden od dvojčkov, vendar je drugi otrok pred rojstvom umrl. Bojan ima v sebi očitno Alenka Jeraša in Zdenka Nedeljkovič s sinovoma, prvima, ki sta se letos Sene dvojčkov in se je zato vedno rodila na Jesenicah. čutil osamljenega. No, zdaj ima bratca, izbral mu je tudi ime." Blaževem rojstvu je imela Helena kološkega oddelka dr. Branimir Prva letošnja mamica v jeseniški še nekaj težav. "Unam, da bo vse v Vladikovič, ki je prva letošnja porodnišnici bi bila lahko Alenka redu, in da bom sla lahko konec rojstva dočakal šele šesti dan svoje- Jeraša z Jesenic, saj so jo že ob tedna že domov. Hčerka z navdu- ga prazničnega dežurstva, je dejal, enajstih ponoči pripeljali v porodno šenjcm pričakuje bratca. Obljubila da miren. Toda 3. januarja od 4.20 sobo. Toda porod se je zavlekel in mi je, da ga bo varovala, previjala in hranila, kakor pač obljubljajo takile malčki, ko se jim rodi bratec ali sestrica." Helena je ena tistih mater, ki so med nosečnostjo žal izgubile delo. Zaposlena je bila za določen čas, to obdobje se ji je med nosečnostjo izteklo, delodajalec pa ji ni podaljšal pogodbe. Na srečo ima vsaj mož službo. V kranjski porodnišnici smo po praznikih srečali tudi Cecilijo Pegam iz Zabrekev v Selški dolini. Bralci Gorenjskega glasa se bodo njene družine spomnili iz božične številke. Štiri sinove imata z možem in dve hčerki, 30. decembra, kake tri tedne prezgodaj, pa se jima je rodila tretja hči, njun sedmi otrok. Le še redke slovenske družine se do 6.10 so se v porodni sobi naglo sin Vid je ugledal luč sveta uro za zvrstila tri rojstva. Najbolj je pohitel letošnjim prvorojencem Lukom. 3260 gramov težak in 50 centime- Fantek je dobil ime po babici. Tudi trov velik Luka Nedeljkovič, doma očka je prisostvoval njegovemu iz Poljč pri Begunjah. Njegova rojstvu, tnletnica sestrica Neža pa čaka nanj doma. Tudi Vid ;za pa je bi semaforje, v Ljubljani nisi kaj dosti odločijo za tolikšno število otrok, prej kot v Kranju," je dejala smo prepričani večinoma mestni mamica Helena s Senice, ko smo ljudje, vendar pa Cecilija Pegam jo vprašali, ah ne bi bila bližja pot v pravi, da v njihovih krajih velike ljubljansko porodnišnico. Pri poro- družine niso nobena posebnost, du ji je bil mož v veliko oporo in Kakšen pa je bil začetek leta 19% pomoč, sicer pa sta se v dvoje v jeseniški bolnišnici? Predstojnik trudila že pri prvem. Nekaj dni po tamkajšnjega porodniškega in gme- Helena Košenina z Blažem. Varstveno-delovnemu centru iz Kranja se obeta gradnja Uresničujejo se stare želje Varstveno-delovni center iz Kranja bo med zadnjimi v Sloveniji dobil novo stavbo. Kranj, 3. januarja - Hiša na Stritarjevi, kjer varujejo in zaposlujejo okoli 40 ljudi z motnjami v duševnem razvoju, je resda prijetno urejena in domača, vendar zaradi starosti zelo neudobna. Stropi se posedajo, peči so dotrajane, sanitarije neprimerne... Obljubljeni so jim novi prostori, ki bi jih dobili s prizidkom k šoli Helene Puhar. "Načrti so že narejeni, soglasja sprejeta, upamo le še, da 1996. leta pridemo v program naložb Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve," je tik pred novim letom povedala vodja VDC Pavla Ogrizek. "Prizadevanja za novo poslopje tečejo že od leta 1980, vendar nam doslej želja ni uspelo uresničiti. Zelena luč se nam je prižgala ob dnevu odprtih vrat 25. maja 1994, ko smo našli stik z ministrstvom za delo. Možnost za preselitev v nove prostore se nam kaže s prizid- iz Besnice, ki smo jim izredno hvaležni za sodelovanje." V novih prostorih, ki bi jih s sredstvi ministrstva lahko začeli graditi letos, bi bilo prostora za 70 do 80 varovancev. Zdaj jih je vpisanih 43, vendar zaradi prostorske stiske nekatere zaposlujejo tudi doma. • D. Z. Žlebir kom k šoli Helene Puhar. Iz njihovega oddelka vzgoje in izobraževanja k nam tudi prihajajo varovanci, ki so pri nas deležni dnevnega varstva, usposabljanja, delovne terapije, imajo pa tudi možnost zaposlitve z nekaj zaslužka. Nekatera podjetja in zasebniki nam vse leto dajejo delo in zaslužek. To so Iskra Emeco iz Kranja, Trifut iz Tržiča, obrtniki Ivan Aljančič in Cecilija Žibert iz Kranja in Jernej mali Simon, ne pa Selly! Vsem bralcem Gorenjskega glasa, ki ste prebrali Eoročilo z 10. seje občins-ega sveta Gorenja vas -Poljane, želim sporočiti, da nas je Subicev kar precej na svetu. Eden izmed njih -Simon Šubic - je tudi avtor omenjenega poročila in ne Selly De Brea - Šubic, kakor so nekateri mislili. • Simon Š. Cecilija Pegam iz Zabrekev s svojim sedmim otrokom. pravi korenjak, saj je tehtal 3570 framov, velik pa je 53 centimetrov, labo uro za njun se je Andreji Uenič rodil sin Tom, težak 3450 gramov in dolg 53 centimetrov. Tom je Andrejin prvi otrok in za Ervorojenca je bil presenetljivo itro na svetu. Le pet ur je trajalo, so dejale babice, ki so pri prvesni-cah vajene dolgotrajnih porodov. Ponoči je pri rojstvih pomagala babica Špela Urh, v jutranji izmeni pa jo je nadomestila Andreja Rabič, V minulem letu se je v jeseniški porodnišnici rodilo 487 otrok, v njeni 14-letni delovni karieri pa je okoli 1400 porodov, ki jih je izpeljala od začetka do konca. Velikokrat je delaiatudi za praznike, lani denimo prav na silvestrovo, vendar prav kakor letos tedaj ni bilo nobenega rojstva. Vsem letošnjim prvorojencem in njihovim družinam želimo, da bi jih spremljala sreča! • D. Z. Žlebir. foto: Tina Doki Gorenjska^ Banka Danka«/ fHhiluhi>m V VNOVCENJE SPREJEMAMO ČEKE VSEH POSLOVNIH BANK V SLOVENIJI Od 3. januarja 1996 sprejemamo v vnovčenje čeke vseh poslovnih bank v Sloveniji - vnovčite jih lahko v katerikoli naši ekspozituri. Remitent - predlagatelj čekov lahko vse čeke vpiše v eno specifikacijo in predloži en prenosni nalog za vrednost vseh čekov. Podrobna navodila za pripravo in predajo čekov v vnovčenje, so vam na voljo v vseh naših ekspoziturah. Gorenjska^ Banka Banka./ podltibotn KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji, galeriji Mestne hiše in v kletnih prostorih Prešernove hiše razstavljajo udeleženci 2. Bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel na Laborah je odprta razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik ie na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. V Cafe galeriji 'ungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure (1926 -1969). KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši - etnografskem muzeju je odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. GALA NOVOLETNI KONCERT Camerata Labacensis z dirigentom M. Homenom in solistoma: pevko K. Markotič in violinistom V. Meljnikovom. V soju številnih bolj uglednih ponedeljkovih novoletnih koncertov so na petem blejskem gala koncertu v Festivalni dvorani nastopili ljubljanski Simfoniki - Camerata Labacensis s hrvaškim dirigentom Miroslavom Homenom in s solistoma: hrvaško mezzosopranistko Katjo Markotič in slovensko naturaliziranim ruskim violinistom, koncertnim mojstrom Simfonikov Radiotelevizije Slovenija Vasilijem Meljnikovom. Peti blejski gala, slavnostni novoletni koncert je torej že za nami. V prizadevanjih tamkajšnje kongresno-turistične agencije Albatros, ki je hkrati praznovala svojo desetletnico delovanja ter v sponzorju, Gorenjski banki, d.d., Kranj, pa je zagotovo treba poiskati najbolj zaslužne zunajglasbene akterje, da se Bled kot naše in svetovno letovišče v zadnjih letih postavlja z neke vrste enakovrednimi novoletnimi glasbenimi gala koncerti. Vsakič ie na njih kaj novega: ali so to izvajalci - orkester ali dirigent ali solisti. Vsakič pa je program ubran tradicionalno novoletno, gala, slavnostno. V tem je iskati kar nekaj spogledovanj z Dunajem in Ljubljano, zato lahko na Bledu beležimo iz leta v leto več publike, večje zanimanje za novoletne gala koncerte. Tudi tokrat je bilo tako, saj je bila Festivalna dvorana za nastop komorne sestave Simfonikov Radiotelevizije Slovenija - CAMERATE LABACENSIS skoraj razprodana. Med uverturami, arijami, koncertnimi skladbami, polkami in valčki pa je zanesljivi umetniški vodja, dirigent Miroslav Homen z Reke znal ubrati ravno pravšnjo mero serioznosti in zabavnosti. Največji del tega uspeha je bilo torej najti v glasbi skladateljev G. Bizeta, P. de Sarasateja, V. Montvja, J. Brahmsa, G. Rossinija, G. Verdija in kralja valčka, "Tričetrtinskega takta" Johanna Straussa. K vsemu temu pa so enakovredno prispevali svoje uspešne točke prav vsi nastopajoči, ne glede na to, da je šlo pri obeh solistih in dirigentu za manj znana imena. Še največ uspeha pa je seveda pripisati našim Simfonikom, Camerati Labacensis. Ta je s povsem profesionalno rutino zmogla na tem ponedeljkovem petem novoletnem gala koncertu na Bledu še največ. • F. K. Novoletna predstava na Loškem odru KRTAČKA ZOBAČKA Letošnja novoletna otroška predstava Loškega odra v Škofji Loki ima naslov Krtačka Zobačka. To je zgodbica, ki ima mnoge pravljične elemente, hkrati pa tudi zelo očitno in povsem praktično poanto. Krtačka Zobačka (Eva Mesec) je namreč zobna ščetka, ki jo zaradi Jakčeve malomarnosti in preredke uporabe ugrabijo tatinski gusarji. Da bi si jo znova pridobil, mora mah Jakec (Aco Biščevič) postati hraber in domiseln, poiskati mora pomoč pri strogem, a dobrosrčnem ribiču Bepi (Matej Čujovič) in prepešačiti mnoge razdalje - ob vsem tem zunanjem naporu pa se mora seveda tudi notranje spremeniti: se poboljšati in spoznati nujnost in smiselnost vsakdanjih življenjskih pravil. Ko mu vse to uspe, mu gusarji, ki napadajo zdravo otroško zobno sklenino in vanjo vrtajo črne rove, ne morejo več škodovati, saj je njegovo zavezništvo s krtačko ZobaČko zdaj trajno in koristno. Pravljico je priredil Ludvik Kaluža, ki je bil tudi lektor predstave; režijsko pa sta jo oblikovali Juša Berce in Meta Petrač. Prednost priredbe in režije je predvsem v tem, da sta razgibali lik krtačke Zobačke, ki je v originalnem besedilu zelo pasivna, s tem pa je zgradba predstave postala tudi bolj simetrična: nasproti trem dejavnim pozitivnim likom stojijo trije gusarski razbojniki (Sabina Kocjančič, Vesna Kamenik m Iztok Drabik) - ker sta si po moči obe skupinici dokaj enakovredni, je zgodba tudi prijetno napeta. Nadih eksotičnos-ti pa v predstavo vnese še temnopolti trgovec (Mija Oter), ki je krut in naiven hkrati, a katerega grdi namen se ob koncu vendarle izjalovi. Igra nastopajočih je izražala podjetnost in veselo razigranost ter je poudarjala predvsem smešne plati pravljičnih likov: gusarsko neumnost, pošvedrano govorico tujega trgovca, Krtačkino neugnano kljubovalnost ter Jakčevo izgubljenost. Kostumografinja predstave je bila Irena Paikič, sceno je pripravila Jasna Vastl, za gib pa je poskrbela Alenka Hain. * Mirjam Novak Zgodovinopisje, ki (še vedno) dviguje prah Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj sobot a m-* i eJa Gtodalitte JAZ IN Tli KUZEK POSTRUZEK NA OBISKU sobota, 6. jan. 1996, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču VEC OBRAZOV ISTEGA BOJA Ali je bilo sodelovanje z okupatorjem med zadnjo vojno na slovenskih tleh kaj drugega kot pa kolaboracija s sovražnikom, ki jo Simon VVlesenthall v svoji zadnji knjigi označuje za najhujšega vseh zločinov? Tema, ki jo je v prvi in še drugi knjigi Odstrtih zaves obdelal pisatelj in raziskovalec zgodovine Ivan Jan, je tudi zaradi nekaterih novih podrobnosti, ne le vedno zanimiva, pač pa še vedno ne do kraja razčiščeno poglavje nedavne slovenske zgodovine. Drugi del monografije z naslovom Korenine zla, izšla je lani v samozaložbi, se ukvarja tudi z nekaterimi novimi dejstvi o sodelovanju okupatorja in kofaboracijskih sodelavcev pri nas. MESTNA OBČINA TEL-E-TV KRANJ Kranj 1 SKJEIBrajJSM GLAS Prva knjiga Odstrte zavese, s katero načenjate temo narodnega izdajstva pri nas, je po dveh letih kljub trem ponatisom povsem razprodana. Zanimanje za ta del naše zgodovine je očitno tolikšno, da ste se lotili tudi nadaljevanja. Na kakšen način pa drugi del monografije z naslovom Korenine zla načenja omenjeno temo? "Prva knjiga pojasnjuje nastajanje belogardizma pri nas, predvsem v Ljubljanski pokrajini. Tako v prvi kot v drugi si [>rizadevam osvetliti temo sode-ovanja z okupatorjem, ki je po Wiesentalu - njegov moto sem tudi postavil na začetek knjige -najhujši zločin. Sodelovanje z okupatorjem potegne s seboj še izdajstvo - posamično in narodno. Glede tega avtorju v celoti pritrjujem. Nekateri seveda tudi ne." Zdi se, da je vaša knjiga Odstrte zavese izšla nekoliko prehitro, tako da je pravzaprav prehitela Korenine zla, knjigo, v kateri pišete o belogardizma pri nas, še posebej na Gorenjskem. Nenavadno se zdi, da ste dogajanje na področju tako imenovanega kvizlinštva v drugi polovici vojne predstavili prej kot prvega. "Tudi sam bi raje videl, da bi knjiga Korenine zla izšla prej. Vendar pa se mi je delo pri tej knjigi bolj zavleklo, kot sem mislil. Prav del rokopisa o obdobju domobranstva, to je čas od konca leta 1943 do konca vojne na Gorenjskem, za knjigo Odstrte zavese je bil najbolj pripravljen za tisk; zato se mi ni želelo tako pomembno, da bi zaradi tega upošteval časovno zaporedje. Obe knjigi skupaj pa zdaj sestavljata monografijo o tistem obdobju naše zgodovine, ko je narodno izdajstvo najbolj prišlo do izraza." Kdo bere vaše knjige? "Povsem natančno ne vem. Zdi pa se, da poleg starejše generacije, ki je preživela zadnjo vojno, o tej temi premalo vedo tudi mlajši in zato je za te knjige tudi več zanimanja, kar kažejo ponatisi. Vsekakor pa jih berejo tudi tisti, o katerih je govora v knjigah oziroma njihovih simpatizerjev. To vem po anonimnih grozilnih pismih. Ne vem, ali bo Knjiga o belogardiz-mu Korenine zla tudi tako brana kot Odstrte zavese, vsekakor pa se že razmišlja o četrtem ponatisu. Naslov oziroma polovico naslova za knjigo Korenine zla ste poiskali pri utemeljitelju krščanskega socializma pri nas dr. Janezu E. Kreku. Zakaj? "Dogajanja v okupacijskih letih na naših tleh je lažje razumeti, če poznamo tudi zgodovino nekaj desetletij prej. Pri tem se mi je zdelo potrebno posebej opozoriti tudi na obnašanje Cerkve in tudi na pojav tako imenovanega Krščanskega socializma. Smer, ki jo je v krščanstvu zavzel dr. Krek že na začetku tega stoletja, - danes jo povzema tudi mariborski naslovni škof Veko-slav Grmič - je bila ena od značilnosti časa pred obema vojnama, čas oziroma takratne socialne razmere pa je Krek zelo dobro poznal. K razumevanju kasnejših dogodkov pa je treba dodati še vedenje o nemški raznarodovalni in osva-jalni politiki, poznati socialni položaj prebivalstva pri nas in delitev takratne politične, ekonomske in cerkvene oblasti." Da se zgodovina po svoje ponavlja, je eno, da pa se navadno iz tega nič ne naučimo, pa je spet drugo. Če se del današnje politične podobe zrcali v tisti pred petdesetimi leti, kar v svoji oceni o vaši knjigi omenja Lado Am-brožič • Novljan, ali to ne Eomeni, da bi se ob novih udih preizkušnjah lahko pri nas in še kje ponovno srečah s pojavi, značilnimi za medvojni čas? "Na žalost je tako. Kar poglejmo, kaj je bilo in se še godi na Balkanu. Ni nobene garancije, da tudi pri nas ne bi postalo tako hudo, če bi nas le bolj oplazil zadnji vojaški spopad na nekdanjih jugoslovanskih tleh. Vojaški spopad pa spremlja vse tisto, o čemer pišem v svojih knjigah - o sodelovanju z napadalcem in o metodah, ki jih ta uporablja za spodbudo tega." Ukvarjate se tudi s spet aktualno in manipulirano temo o državljanski ah narodnoosvobodilni vojni. Kdo naj to vprašanje, Id nekatere vznemirja vedno znova, razjasni - zgodovina ali politika? "Prav gotovo je to eno pomembnih vprašanj sodobnosti. Vrsta zgodovinarjev od mag. Žnidariča do pokojnega Sterle-ta in tudi ne-zgodovinarji, kot sva Novljan in jaz, se ukvarja s to temo. Delno, a res le delno, je šlo tudi za državljansko vojno - a le v Ljubljanski pokrajini. Vendar poglejmo: ko je v neki deželi okupator, državljanske vojne ne more biti. V enciklopedijah piše, da gre za državl-jansko vojno, kadar se spopadeta dve skupini iste države. Če bi na primer jeseni 1944 domobranci z nemško pomočjo uničili partizanstvo, ne bi mogli prevzeti oblasti. To je vendar imel okupator. Primer državljanske vojne je španska vojna. Če bi bila pri nas res državljanska vojna, potem domobranstvo pred zgodovino ne bi imelo slabe vesti. Če bi pristali na to tezo, potem bi bil to edinstven primer v Evropi, saj bi okupatorjevi sodelavci postali enakopravni tistim, ki so se okupaciji upirali. Poskusom zbrisati madež kolaboracije smo priča prav zdaj. Ne verjamem pa, da bo komu zares uspelo zgodovino prevrednotiti in vrteti nazaj. Dokumentacija tega ne dovoljuje." Prelomno obdobje druge svetovne vojne, ko leta 1943 Italija kapitulira, prinese v naše kraje namesto belogardizma pojav domobranstva. Nobena "Dejanje oborožene in vsakršne drugačne prostovoljne pomoči napadalcu na lastno državo, dajanje pomoči temu napadalcu in njegovi vojni, ni dejanje v državljanski vojni. Takšno dejanje obravnavajo kazenski zakoniki vseh držav, nekoč tudi cesarske Avstrije... Če našo kolaboracijo te vrste... preprosto izenačimo z državljansko vojno, je nismo razložili, pač pa bi jo opravičili. Motivi so bili pri nas res podobni motivom, običajnim za državljanske spopade... toda tudi pri nas, kot v svetu, ie tisti čas divjala vojna med državami, napadalskih držav proti naši lastni, vojna proti vsiljeni oblasti tujca." • (dr. Janko Pleterski, Prešernov koledar 1994) okupacija potemtakem ne mine oziroma ne uspeva brez ljudi, ki sodelujejo z novimi oblastniki? "Tako je. Hitlerjeva pobuda gaulajteriu, naj iz domačih ljudi formira skupine Nemcem v pomoč, se je udejanila. Za pet mark na dan so služili domobranci oziroma osem do devet mark, kadar so šli v patruljo. Iz dokumentov je razvidno, da je esesovski general Roesener iz "bivših belogardističnih krdel ustanovil slovensko domobranstvo". Ti pomožni policisti so delovali v okviru esesovske formacije. Razlika pa je ta, da so domobranci v Ljubljanski Eokraj ini prisegali zvestobo ogu, veri in domovini pred nemško vojaško oblastjo. Na Gorenjskem niso prisegali, saj so bih pod neposrednim poveljstvom Gestapa. Poleg domobrancev so uporabljali tudi vohune, raztrgance in vse, kar spremlja vojskovanje. V tem je bil izredno vešč gestapovski kapetan Rozumek, ki se je izdajal za antinacista. Celo lažni Glavni odbor OF za Gorenjsko je uspel ustanoviti začasno, da bi tako odkril osrednje vodstvo OF. Helmut Rozumek je bil najsposobnejši gestapovski oficir na Balkanu -tako so po vojni ocenili strokovnjaki. Tudi zato sem mu v knjigi namenil kar precej strani, kajti storil je veliko zločinov." V zapisanih pričevanjih, dokumentih, Id jih predstavljate v knjigi, se pojavlja cela vrsta slovenskih imen. Kako kot zgodovinopisec gledate na uporabo priimkov ljudi, ki so se živi oziroma imajo svojce? "Tako prva kot druga knjiga o obdobju in ljudeh, ki so sodelovali z okupatorjem, ni nastala zaradi kakšnega maščevanja, pač pa zaradi razumevanja preteklih dogodkov, fredvsem za mlado generacijo, men ne navajam, če le ni nujno. V arhivih so tudi spiski domobrancev, vendar jih ne navajam, da sorodniki ne bi imeli težav. Pomembno je, kar je iz teh dokumentov razvidno -da so domobranci dobivali plačo, in da so jo dobivali od gestapa. Nekateri so bili res zapeljani, tudi zato pri svojem pisanju skrbno pazim, katero ime gre v objavo, katero ne. Ne imena, razen posameznih, pomembne je bile Žrtve in način sodelovanja z okupatorjem. Zato pa je pri domobranstvu šlo." Kako si razlagati dejstvo, da je na Gorenjskem po letu 1944 ob razvitem narodnem odporu okupatorju, nastalo domobranstvo in se tudi obdržalo? "O tem je v knjigi veliko besed. Gostota okupatorjev je bila velika. Nadrobno predstavljam pojavljanje domobranstva in tudi, kje je bilo najmočnejše. Območje med Kranjem, Domžalami, Cerklja-mi in Škofjo Loko je bilo strateško razdeljeno med močne domobranske postojanke; a poleg gestapa je bila zelo pomembna pomoč iz Ljubljane. Od tam je najprej prišel mladi in ambiciozni klerikalni Slavko Krek, ki je postal šef Centra gorenjskega domobranstva. Za njim je iz Ljubljane prišlo 29 domobranskih častnikov in podčastnikov, med njimi tudi Jože Bernik, ki je zdaj predsednik SSK (Svetovnega slovenskega kongresa). Z drugo skupino pa so prišli še duhovniki - kurati. Tako prvi kot drugi z blagoslovom škofa Rozmana. Zakaj se je obdržalo? Še posebej potem, ko je postalo jasno, da se zavezniki ne bodo izkrcali v Istri in ne bodo prišli na Balkan, je to območje za nemško vojaško oblast postalo še posebej pomembno. Zato so potrebovali tudi domobransko pomoč. Konec decembra 1944 je bilo na Gorenjskem v dvaindvajsetih postojankah že okoli tisoč petsto domobranskih vojakov, maja naslednjega leta pa še tisoč dvesto več. To pa je bilo več, kot so šteli vsi trije gorenjski partizanski odredi. Temu je treba prišteti še več tisoč okupatorjevih mož. Premoč je bila nevarna." Med prilogami in dodatki v knjigi objavljate tudi vrsto dokumentov. Med njimi pisma katoličanov v OF škofu Rozmanu, pa Kocbekova pisma, domobransko in druge prisege, tudi odlomke iz nekaterih današnjih mnenj polemik, na primer Trstenjakovo in Miklav-cičevo. Zakaj? "Mislim, da so odlomki v nekaterih dokumentih zanimivi za bralce tudi še danes, še posebej, ker sem prepričan, da te vsekakor pomembne zadeve ljudje ne ali pa premalo poznajo. O zgodovini pa je treba soditi po dejstvih, dejanjih in dokumentih. Tudi zato so ta pisma prvič javno objavljena v taki knjigi, prej so bila le v zbornikih." ...Ali se še spomnite tiste prve dobe OF, ko je bil ves narod enoten? Na tisti prvi čas upora, ko smo dobili do okupatorja pravilno razmerje in se noben Slovenec ni mogel nad Slovencem pregrešiti? Trenja med Slovenci so se začela šele pozneje, takrat, ko je na osvobojenem ozemlju začela reakcija zbirati zaupne ljudi ter jih pod krinko antikomu-nizma hujskati v organizacijah Katioliške akcije... • (Pismo Edvarda Kocbeka škofu Rozmanu, 29. jan. 1943) Ker pišete o občutljivih temah, o nedavni zgodovini, je najbrž kar običajno pričakovati odmeve, nasprotna mnenja in podobno. Tako je bilo v preteklosti, kaj pa zdaj? "Če sem včasih odgovarjal na vse verbalne "napade", se zdaj za zmerljivke ne menim. Prav ta ko za neznanje "piscev", ki jim ostajajo le žalitve. Vsi taki razgaljajo le svojo nizkotnost. Nasprotna mnenja, seveda argumentirana, spoštujem in odgovarjam z argumenti - tako kot v tej knjigi. Le-ti govorijo sami. Dodal sem le nekaj aktualne razlage, seveda pa ne prav vsega." • Lea Mencinger ISKRAEMECO +_ NOVOLETM VODILI M KORIST BOM PROTI RAKI/ SREČNO IJVISPEŠVO LETO 1996 ŽELIJO POSLOVNIM SODELAVCEM, PRIJATELJEM liV VSEM BRALCEM: BLED GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Javni zavod TRIGLAVSKI NARODNI PARK BOHINJ GRADBENO PODJETJE BOHINJ TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM CERKLJE NA GORENJSKEM OŠ DAVORIN JENKO GORENJA VAS - POLJANE MARMOR HOTAVUE OŠ "IVANA TAVČARJA" JESENICE DOMINVEST JESENICE KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE, p.o. TP ROŽC Jesenice TRG. PODJETJE DELIKATESA WO JESENICE KAMNIK LEKARNA KAMNIK OŠ TOMA BREJCA KRANJ ALPETOUR Potovalna agencija, p.o., Kranj AOUASAVA, d.o.o., tesktilna industrija in trgovina CESTNO PODJETJE Kranj CREINA Kranj, podj. za proizvodnjo kmetijskih in spec. ind. strojev, p.o., Kranj DINOS KRANJ, d.d. DOMPLAN KRANJ GLASBENA ŠOLA KRANJ GORENJSKA LEKARNA KRANJ GORENJSKI GLAS, časopisno podjetje, KRANJ GORENJSKI MUZEJ HTP HOTEL CREINA KRANJ INFOTRADE inženiring in razvoj informacijskih sistemov ISKRA PRO, Podjetje za robotizacijo in avtomatizacijo MERKUR - trgovina in storitve, d.d. OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ OŠ HELENA PUHAR OŠ JAKOBA ALJAŽA KRANJ OŠ LUCIJANA SEUAKA OŠ SIMON JENKO OŠ STANETA ŽAGARJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, d.d. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ MENGEŠ FILC, d.d. OŠ MENGEŠ ZORA DOMŽALE, z.o.o. RADOVLJICA DOM DR. JANKA BENEDIKTA RADOVLJICA GLASBENA ŠOLA RADOVLJICA OŠ A T. LINHARTA RADOVLJICA VIPI, d.o.o. ŠKOFJA LOKA CORONA, d.o.o., Proizvodnja in trženje el. in plinskih aparatov OŠ CVETKO GOLAR Škofja Loka OŠ JELA JANEŽIČA Škofja Loka PEKS, pekama in slaščičarna ŠKOFJA LOKA UNITECH LTH-OL, d.o.o. TRŽIČ OBČINA TRŽIČ OŠ ZAU ROVT WZ TRŽIČ ŽIRI ETIKETA TISKARNA, D.D. Voščilom se pridružujejo tudi Onkološki inštitut v Ljubljani, Sklad za gradnjo in opremo onkološkega inštituta. Vsem članom društva za boj proti raku, vsem, ki ste namesto posebnih novoletnih voščil namenili denar v korist boja proti raku, Gorenjskemu glasu, za brezplačno objavo, se toplo zahvaljujemo z iskreno željo, da bi vam bilo novo poslovno leto nadvse uspešno. Zveza Slovenskih društev za boj proti raku Iz čistega dohodka bomo nabavili MAMOGRAF. Iskraemeco, Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4 Družba ISKRAEMECO je eden največjih evropskih in svetovnih proizvajalcev opreme za merjenje in upravljanje energije. Zavedamo se, kako so za razvoj naše družbe pomembni dobri kadri. Iščemo nove sodelavce v Poslovnem področju Razvoj in raziskave Če ste dipl. inl elektrotehnike, računalništva ali avtomatike in vas zanima delo na področju razvoja elektronskih indukcijskih števcev, razvoja komunikacij in razvoja programske opreme, se lahko zaposlite kot STROKOVNI SODELAVEC Iščemo več kandidatov, prednost bodo imeli kandidati, ki dobro poznajo mikroprocesorske sisteme, programske jezike in komunikacije. Znanje angleškega in nemškega jezika naj bo vsaj pasivno, zaželene pa so delovne izkušnje. Iščemo tudi VODJO ODSEKA ZA RAZVOJ SISTEMOV ki naj bo dipl. inl elektrotehnike, energetike ali avtomatike. Kandidat mora poznati elektroenergetske sisteme za merjenje in vodenje, imeti pet let delovnih izkušenj ter aktivno obvladati nemški jezik. Kandidatom nudimo zanimivo delo v prijetnem okolju, strokovno napredovanje ter stimulativen osebni dohodek. Prošnje z dokazili pošljite 8 dni po objavi na naslov: ISKRAEMECO (Kadrovska služba), Savska Loka 4, 64000 Kranj. 4> O O £■4 CD > en OJ T— «3 hm a E o o 0) ■o CD CM j£ a> ' 2 © =>'■« >"° > O) rt O) © « k3-§ °-• ©.© c.2 o ■š °- .2. 3 1 0) > J* o © O 3 °l ,«© to o 11 a. 3 to5! 5 S XO>N ©£ 11 © to > « 3 ©* II O w S .E «kj II is ■ ""S « o o> Zxfl C\! O C *o jo (p Š! i i to «r c > 11 i § i.....t »3>N z N UJ -J lil I i g o > o si sa X UJ ujg UJ 3 DCZ ?ls a o C/>Or5 a> 532 ase M 0. > > c/)>o O "JS Bi 51 -JOSE * < UJ (OZN ffl © © .E .E "č? jO 'm" 0 O g 1 c S tO 3 N £ 2 c 1 °-2 |oe lit > « 8- oŠ« c £ © -a .Si 2 ©■§ O O. © ■S «• £>0 RS s C o C (O a) >o o a) « •£•«> N ess O C C CNN «5 0) O q C J) 0*1 U_>N»N 5 O o EE (A Q) E 8 Sin O) ♦5 O m — O ^ wo Sil E 0 _ M| K/5 tO as _, . 3 .5, > o" C 2 O 2 wo •n"0-Q c 2? o « co E <£ o£ ©1 > c x: rt .t: E s p s NoE c a o a. 3 a "O a> « T-5 o Ž« ^3 o s a a XI = 2 N s.© jO O 5.E w >o • c -c; s? »o 52 2 € 3 W -»o 2 O- rt w © 8 E rt o co o « O ffl O c. 53 TJ o sz E cd O-O) ,© rs si o "S © °>N E © rt c O jO O. O S S c E * 8 c rt 2 jo —\ CD -Jo> >T- rt ra © O ca, ==>« "D ^ rt rt M c2 ._ o ■£ °- 9> rt rt si C C >o © © o KJ O -3 °s ,2© 2 ^ (0 o o T- . K rti i g ><0>N -W N W « cn n cr> .E^^2 «o =->o © .a o o — o g;- > 3 _, • - -O J2 c TJ © E N © N © © »- _ E m >^ ffl 5 C > « £ © © _ C "7? •£•; *5 , m$-rt 2 ^ g - rt O — N N ©rt O) O N © o a) rt ZcOr- C 05 s « ■S 2 c lo§ a o o © «.© Mi, 3 O t- © lil* O w" N . rt r: © c liti -g is — © v © 2 "S © 'o* S-^E > ©w2 ,0 ZOC O C 3 C is k; o o CL j S UJ o - -J "O ~ ^ o c M je 8 g 5 s © a o n a. UJ -j c S -o O E 3 c Tj rt ..8 1 > O > a £ I 3 X) m © ° S W O a o co C« 3 O 2-£ N CD ~ O) rt cn N T- © o >o © O 3 rt +-ČJ) ^ N ^_ T- ro c. S n O) © c © x> © > rt C N .© © "D (D _ cn *- cn w >o Oko C ! 1 > N > C +- .. > © w rt ©C 6 c 9 © © c c •o 2 S © CD © ^ ,«© O) © > n i co KJ ~" O i 1 xj to p -C đ © v; fMKZ) !G © C* Tj cn . t- o o rt © _ s i ca n o i i ? © 3 © KJ O ^ 3 S 3trT © P I 2T~ -S CL <|) O w © i— I— I— H-CO 00 C/3 CO t— oo co co cvi cn c\j cnj cd cn co cd cnj cn c\i cvi co cn co co co m tn ss co co o > a.« > © Is 1 J* C o g X) o OCD C k7) > > > O C C "O g k75 i<55 j2 _g) > > c o > > O. TJ o © o ^ j^: © rž ££ g a. o. o o. o 2.E ©"S © £ co a. d i o * ■ 2 a o > g i a c: n' m °-« C TJ © KJ ffl >XJ 0. "S TJ radio žiri IŠČEMO RADIJSKE NAPOVEDOVALCE Če imate veselje do dela na radijski postaji, se nam oglasite na telefon 692 222. Delo je honorarno ! Telovadimo s fitness centrom Monika Šport in Gorenjskim glasom Miganje ni samo za velike Ne, ne, naši ljubi mali škratje prav tako želijo telovaditi. Vse skupaj se začne že v zelo zgodnji mladosti. Recimo, draga mama, da vas vaš otropk vpraša: "Mami, kam pa greš?" Odgovor, k Moniki na fitness, malčka seveda ne zadovolji, hoče vedeti še več, vse skupaj hoče seveda poskusiti tudi sam. Kar pa, roko na srce sploh ni tako slaba ideja. Prav zato so v Moniki Šport pripravili posebne programe otroške aerobike, ki bo vašemu malčku pomagala razviti celo vrsto spretnosti. Otroci se bodo razgibali s SfiVNfl # SOLflRI) 9 BRDO PRI KRANJU □S06V22-1I-33B SfiVNfl •HYDRO JET pomočjo žog, obročev, poigrali se bodo s steperji kot tudi z igračami. Program otroške aerobike bo vašemu otroku omogočil tako telesni kot duševni razvoj - koordinacija, usklajenost, občutek za ritem, otroci pa se bodo naučili tudi vedenja v skupini vrstnikov. In kaj naj počnejo ljubi starši vmes. Preprosto, fitness klub Monika Šport nudi tudi tistim velikim obilo možnosti razvedrila in rekreacije. Za mamice bo verjetno še posebej zanimiva masaža kot tudi solarij, o tem pa bomo kakšno rekli v prihodnjih nadaljevanjih. AQUASAVA Kranj Smo podjetje z intenzivnim mednarodnim poslovanjem. K sodelovanju vabimo VODJO FINANČNEGA PODROČJA Od kandidata pričakujemo: - VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri - delovne izkušnje s področja vrednotenja proizvodnje, izdelave mesečnih finančnh poročil, kalkulacij in nadzora nad stroški poslovanja - aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika - starost do 35 let Poleg tega pričakujemo sposobno osebo s smislom za organzacijo dela, ponujamo dinamično delo z možnostjo dodatnega izpopolnjevanja. Cenjene ponudbe sprejemamo v kadrovski službi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: AOUASAVA, d.o.o., Gorenjesavska 12, Kranj ali na tel. št. 064/222-441. PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o. POT NA LISICE 8 64260 BLED razpisuje prosta delovna mesta 1. INŽENIRJA STROJNIŠTVA Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe - smer energetika - pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika - lahko pripravnik - odslužen vojaški rok Z ELEKTRIKARJA oz. ELEKTROTEHNIKA Od kandidata pričakujemo: - IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe - znanje priklopa elektro motorjev in montaže elektro instalacij - znanje povezave in zagona avtomatske regulacije in drugih sistemov - dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih - odslužen vojaški rok a STROJNEGA TEHNIKA Od kandidata pričakujemo: - V. stopnja strokovne izobrazbe - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na strojnih instalacijah - pasivno znanje nemškega jezika Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom, ki bo trajalo 3 mesece. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: PMT KUMA COMMERCE, d.o.o., POT NA USICE 8,64260 BLED cn cn tis . " o 3 55 ? g|j tjf 5 O« O 3 00 rr 5r PO CO 0- ^ P C u _ 5 coco n> cr •KI lili ? 5? O CO hi o -A. 03 _ -J; o CO * Z o ® 3 r1, 8a C2 5 » n ® a> —. ^ 3 - < tu w o o " 3" ® e a> • -k £ ■ _ CO CD O 2- v* U U lih w o. 3 0> » °> sr ® T) tO c tO < O 5 » o lifl -•JO JB r» < o- 3 5 ft 9- a> n w © - (D "O o^L • 3 8 £5*1 H 3- o- S x---o g g- ilfl s 3 CD j^, ilfl iil 3.2.3 a> (2.5 ifi lil » 3 CO GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Smučarske naprave na Starem vrhu so zdaj v lasti občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki S smučarskimi napravami na Starem vrhu zdaj upravljajo domačini Pri Žgajnarjevih te dni nenehno zvoni telefon, saj mnogi ne verjamejo, da je na Starem vrhu res moč smučati Stari vrh, 3. januarja - Telefon nenehno zvoni, ker je bilo v zadnjih mesecih v nekaterih časopisih kar nekaj napačnih informacij oziroma napovedi, da smuke letos na Starem vrhu ne bo. Ko so tik pred novoletnimi prazniki pognali vlečnice in je bil obisk kar dober, pa je razburjenje povzročila televizijska reportaža, da žicniške naprave že tri leta niso delale, kar seveda ni res. Občutljivost je razumljiva, saj so po dolgotrajnih dogovarjanjih v drugi polovici decembra žicniške naprave na Starem vrhu prešle v last štirih občin, ki so nastale na območju nekdanje škofjeloške občine. Nove lastnice pa so naprave dale v upravljanje domačinom, ki so ustanovili podjetje Smučarsko turistični center Stari vrh. Zadnja tri leta so bile zime res skope s snegom, toda bilo je nekaj lepih smučarskih dni. Niso pa bile takšne kot včasih, ko so se smučarske naprave vrtele dva, tri mesece. Zamisli o umetnem zasneževanju pa m niso mogle biti uresničene, tudi drugih novosti ni bilo, dokler se ni razvozljal problem lastništva, okrog katerega se je vrtelo vse drugo. Matej Demšar, Žgajnar po domače, je vodja podjetja Smučarsko turistični center Stari vrh, ki so ga ustanovili kmetje z območja smučišča in dobili žicniške naprave v najem, njihove lastnice so štiri občine. Do cilja so morah' po daljši poti Dogovori glede lastništva smučarskih naprav na Starem vrhu so se vlekli vse lansko leto, čeprav je bil že konec predlanskega med škofjeloškim podjetjem Šport in rekreacija in občino Škofja Loka podpisana pogodba o prenosu Starega vrha na občino, znotraj podjetja pa naj bi olastninili Soriško planino. Tako naj bi bila "poravnana" vlaganja občine v Stari vrh in financiranje dejavnosti žičniškega podjetja. Agencija za privatizacijo se namreč s prenosom na občino ni strinjala in postopki so potekali vse lansko leto, dokler po daljši poti niso prišli do istega cilja. Sklad za razvoj je namreč 14. decembra letos odstopil od predkupne pravice na žičniške naprave na Starem vrhu vrednosti 53,7 milijona tolarjev in tako je bila prižgana zelena luč za uresničitev dogovorov izpred dobrega leta. S podjetjem Šport in rekreacija so bile stvari urejene v drugi polovici decembra, razlika pa je bila v tem, da starovrške žičnice niso prešle le na škofjeloško, temveč na vse štiri občine, ki so na začetku Občine so kot novi lastniki prevzele odplačevanje starega posojila za opremo za zasneževanje, katerega hipotekarji so starovrSki kmetje. Odpadla je torej tudi ta skrb, saj so se prej pogosto spraševali, kaj se bo zgodilo, če podjetje Šport in rekreacija ne bi redno odplačevalo posojila. Koču na Starem vrhu so 31. decembra odprli, najemnik je nov, za leto dni je kočo najelo podjetje Iniciativa iz Kranja oziroma Štirje gostinci. Koča spada k škofjeloškemu notelu Transturist, direktorica Irena Uhan je povedala, da so že dobili prve goste, ki so prišli smučat na Stari vrh, prišli pa so iz Ribnice. Da je na Starem vrhu po treh zelenih zimah letos dovolj snega, so Že obvestili nizozemske goste, ki so redno prihajali Škof)o Loko in imeli na Starem vrhu smučarsko šolo. lanskega leta nastale na njenem območjo. Torej na občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri. Vse štiri občine so tako 28. decembra podpisale pogodbo s podjetjem Smučarsko turistični center Stari vrh, ki ga je ustanovilo osem domačinov. Tako so v upravljanje prevzeli smučarske naprave na Starem vrhu. Teptalce pognali petnajst minut po podpisu pogodbe Kako zagnani so domačini na Starem vrhu, najbolj pove dejstvo, kako so bili pripravljeni na podpis najemne pogodbe. Podpisali so jo tik pred novoletnimi prazniki, ko je po božični odjugi ponovno zapadel sneg, na Starem vrhu ga je nametlo 60 centimetrov. Teptalci na Starem vrhu so dobesedno čakali na podpise vseh štirih županov, saj je bilo rečeno, da bo dokončno pogodba usklajena v četrtek, Vse kaže, da bodo do konca tedna pognali tudi sedežnico, saj je Zavod za raziskavo materiala že dal pozitivno mnenje za novo silno vrv, ki jo bo kot vse kaže potrebno zamenjati prihodnjo sezono. novi lastniki pripravljene pomagati na začetku. Nič pa nočejo slišati o stalnem proračunskem financiranju, zato bo zelo pomembno, kako se bodo novi upravljalci izkazan' prvo leto. Seveda bo to zelo odvisno od snega, ki ga je zdaj na Starem vrhu dovolj, zaželimo jim le, da bi snežna odeja vzdržala vsaj tja do konca februarja. Sedanja rešitev, da s smučiščem upravljajo domačini, je brez dvoma najboljša, saj so najbolj zainteresiram, da je dobro urejeno in da je poslovanje kar najbolj racionalno. Podjetje Smučarsko turistični center Stari vrh je ustanovilo osem domačinov, lastnikov zemljišč, na katerih se razteza smučišče. Pri žiiniških napravah jih zdaj dela 10 do 15, le domačini, nekaj je tudi prejšnjih žičnlčarjev. Sest strojnikov žiiniških naprav imajo in dva strežnika, ki so decembra na novo opravili izpite. Med prazniki z obiskom zadovoljni Preden so v četrtek, 28. decembra, pognali oba teptal-ca, ju je pregledal serviser g. Drofenik s Prevalj. Potrebna je bila le kontrola, saj sta bila dobro vzdrževana in pognali so Pripravili bodo posebno ponudbo za šole, v paketu pa bo tudi topli obrok, ki ga bodo pripravile kmečke žene. Ob srednji postaji sedežnice nameravajo postaviti šotor, kjer boao lahko razdelili hrano. Že v drugi polovici januarja pa bodo začeli organizirati tudi manjša (sindikalna) tekmovanja, saj so pripravljeni sodelovati merilci Loka Tlminga. Teptale« so pognali po petnajstih minutah, saj sta bila dobro vzdrževana, tudi sicer se ni pritoževal, da bile žičniške naprave slabo vzdrževane. Vendar se na spodnji postaji žičnice nismo mogli izogniti slabemu občutku ob pogledu na zasnežene sedeže, ki jih zadnja leta niso več puščali na vrvi. Vse leto so potemtakem na dežju in soncu, čemu niso vsaj pod skromno steho? 28. decembra, najkasneje do devete ure dopoldne, zato je bil serviser na Starem vrhu že od desetih. Ker so se stvari nekoliko zavlekle, smo ključe srednje postaje žičnice dobili šele opoldne, že čez petnajst minut pa sta teptalca zabrnela, pravi Matej Demšar, ki vodi podjetje Smučarski turistični center Stari vrh. Najemno pogodbo so podpisali za eno leto, v tem času bo najem brezplačen, občine so kot ju že po petnajstih minutah, čeprav je prvi star 24 let, drugi pa za dobro polovico mlajši. V petek so poskusno pognali vlečnico Kopa, smučanje na Grebljici pa je bilo brezplačno. Prišlo je kar nekaj smučarjev, ki so slišali obvestilo Radia Žiri. V soboto so pognali še vlečnico Stari vrh, ki ji pravijo tudi Sidro, ter otroško vlečnico in široko splužili in posuli cesto od spodnje postaje Žičnice do Za-prevaJa, ki jo sicer uporabljajo le domačim. Ob njej je bilo tako dovolj parkirišč za avtomobile, smučišče pa je bilo dostopno tako s poljanske kot selške strani, čeprav sedežnice še niso pognali. Dnevna smučarska vozovnica zdaj stane 1.300 tolarjev, saj vse naprave še ne obratujejo, urejenih pa je dobra polovica smučišč, torej dobrih 20 hektarjev, medtem ko se celotno smučišče razprostira na 40 hektarjih. Matej Demšar pravi, da so z obiskom med prazniki kar zadovoljni, še boljšega pa seveda pričakujejo, ko bo urejeno celotno smučišče. Tedaj bodo dnevne vozovnice stale od 1.900 do 2.000 tolarjev. Do konca tedna bodo pognali tudi sedežnico Nekaj več težav je z zagonom sedežnice, kar je razumljivo, saj je pri njej varnost zelo pomembna, že nekaj časa pa je jasno, da bo treba zamenjati nosilno vrv. Vendar pa bodo kot vse kaže za letošnjo sezono še dobili vsa potrebna dovoljenja. Od Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane so namreč že dobili pozitivno mnenje, ki ga je podpisal ing. Jarec, velja pa za letošnjo smučarsko sezono. Popraviti morajo še amortizer na prvem stolpu in odpraviti nekaj manjših pomanjkljivosti, nakar naj bi dobili obratovalno dovoljenje inšpektorata pri ministrstvu za promet in zveze. Upamo, da nam bo uspelo sedežnico pognati do konca tedna, pravi Matej Demšar. Zavedajo pa se, da bo že prihodnjo sezono potrebna nova vrv, skupaj z obnovo sedežnice jih bo veljala približno 140 tisoč mark. Če bo sezona ugodna in se bodo izkazali kot dobri upravljalci, s čimer bodo seveda podaljšali najemno pogodbo, pa bodo prihodnje leto začeli postopoma uresničevati tudi projekt umetnega zasneževan-ja. Začeli naj bi na Grebljici, nadaljevali na poligonu Valentin in tja do vrha sedežnice, kar pomeni, da naj bi s kompaktnim snegom lahko zasnežili približno 15 hektarjev. • M. Volčjak Novi carinski predpisi Nič več oprostitev carine pri uvozu opreme Z letošnjim letom je začel veljati zakon o carinski tarifi, skupaj z novim carinskim zakonom Kranj, 4. jan. - S 1. januarjem so začeli veljati novi carinsk (»redpisi, Id so uvedb popolnoma nov carinski sistem, ki mi ahko rečemo kar evropski, usklajen pa je z določili Svetovi trgovinske organizacije. Za nekaj tisoč izdelkov so določer carinske tarife, ki žal se niso bile objavljane v Uradnem list; zato obveščenost še ni dobra. Novi carinski predpisi vsebuj carinske kontingente, pri katerih bodo carinske stopnje nižjt določali pa jih bodo za posamezno leto. Oprostitve ozironi znižanja so poslej možna le ob uvozu opreme za invalide znanstvenih instrumentov in kulturnih predmetov, kar pomen da ni več olajšav pri uvozu opreme za industrijo. Zakonod. ialec je sicer pustu vrata priprta in vlada v posebnih primeri! lahko dovoli uvoz opreme, seveda pa so to res izjeme, kakršn je denimo gradnja avtocest, potreben pa je ustrezen postopek. Nov carinski sistem, ki je naposled zamenjal starega, jugoslovanskega, izhaja iz primarne zaščitne funkcije carin, kakor tudi iz potreb po ustrezno nižjih uvoznih obremenitvah uvoženih surovin in repromateriala, ki ga pri nas ne izdelujemo. Na splošno torej lahko rečemo, da so novi carinski predpisi v funkciji domače porabe in proizvodnje. Carinske stopnje so višje za blago, ki ga imamo doma dovolj in nižje za izdelke, ki jih doma nimamo oziroma jim imamo premalo. Pri določanju carinskih stopenj pa so upoštevali tudi stopnjo obdelave blaga oziroma izdelka. Ker je naša industrija pretežno predelovalna m uvozno odvisna, je njeno konkurenčnost moč povečati z zmanjšanjem stroškov, med katere sodijo seveda tudi stroški vhodnih materialov. Tako so carinske stopnje v grobem razdeljene v tri skupine: do 5- odstotne so za surovine, od 5- do 10-odstotne so za polizdelke in repromateriale, od 8- do 15-odstotne so za izdelke višje stopnje obdelave (oprema), od 15- do 27-odstotne pa so za blago široke potrošnje. Z uveljavitvijo novih carinskih predpisov sta odpadli dosedanji uvozni dajatvi - davščina za carinsko evidentiranje v višini 1 odstotka in posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve prav tako v višini 1 odstotka. Po novem sta namreč zajeti v carinskih stopnjah. Ker je Uradni list še v tisku velja zapisati, da se s 1. januarjem potrdilo, da se blago ne proizvaja v Slovenij uporablja samo še za uvoz opreme za invalide 1. in 11. stopnje, za uvoz znanstvenih instrumentov in opreme, uvožene v nekomercialne namene, za uvoz predmetov, ki so neposredno namenjeni opravljanju kulturne dejavnosti in jih pri nas ne izdelujejo in za uvoz za potrebe invalidskih podjetij in zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Izjema pa je tudi blago, ki ga uvozijo za izgradnjo avtocest. Carinski zakon ohranja ukrep oprostitve plačila carine v primeru uvoza surovin m reprodukcijskega materiala, ki se uporabi oziroma vgradi v izdelke, ki jih kasneje izvozijo. Za naše izvoznike je to seveda zelo pomembna stvar. Zakon o carinski tarifi vsebuje tudi kontingente in znižane carinske stopnje oziroma prost uvoz določenega blaga. Carinske kontingente, za katere ne bo carine, bo vlada določala po predhodnem mnenju Gospodarske zbornice in sicer tako, da bodo določili količino posameznega blaga, ki ga bo v enem letu moč uvoziti po znižani carinski stopnji ali brez carine. Merila za določanje kontingentov in njihovo razdelitev bo določal Eoseben podzakonski akt k zakonu o carinski tarifi. Carinski ontigenti so seveda možni za blago, ki ga v Sloveniji ne proizvajamo oziroma ga je premalo. Tako je hkrati ohranjena zaščita domače industrije in znižani vhodni stroški uvoženih surovin, Slovenija pa tako izpolnjuje tudi obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Drugi ukrep pa vsebuje znižane carinske stopne oziroma carine prosti uvoz, nanaša pa se le na določene izdelke, oprostitev pa velja za nedoločen čas. Gre z izdelke, ki jih pri nas ne izdelujemo, zanje je določena carinska stopnja, ki velja v EU. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ - ZDRUŽENJE PODJETNIKOV GORENJSKE 1. RAZPIS ZA KONTINGENTE V Gospodarskem vestniku št. 50 je objavljen razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov v obdobju 1. 1. do 30. 6. 1996. Rok za vlaganje zahtevkov je 21 dni od dneva objave razpisa (21.12.1995) v Gospodarskem vestniku. Zahtevke za dodelitev kontingentov pošljite Gospodarski zbornici Slovenije - Združenje za trgovino, Slovenska 54, Ljubljana na obrazcu, ki je sestavni del razpisa. Pristojbina za vlogo (izdaja do 5 originalnih potrdil) znaša 2.000,00 SIT. Obrazec pa je treba izpolniti za vsako carinsko tarifno številko posebej. Razpis in obrazec lahko dobite tudi pri nas na Območni gospodarski zbornici v Kranju, Bleivveisova 16, tel. 222-584. 2. NAJAVA UČNIH MEST Gospodarska zbornica Slovenije v skladu s pooblastili Ministrstva za šolstvo in šport že dve leti zapored objavlja prosta učna mesta v Razpisu za vpis v srednje šole. Tudi za naslednje šolsko leto (1996/97) lahko podjetja najavijo učna mesta na osebnem obrazcu in izpolnjenega pošljejo na naslov: OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA KRANJ, Bleivveisova 16 ali po faxu na štev.: 064/222-583 najkasneje do 20. januarja 1996. Informacije lahko dobite po telefonu štev. 064/222-584. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Mercedesova študija novega terenca Stuttgartski Mercedes • Benz bo na bližajočem se avtomobilskem salonu v Detroitu predstavil konceptno študijo avtomobila za prosti čas. Oblikovalska študija imenovana AAVision naj bi bila morda tudi naslednik zdajšnjega Mercedesovega terenskega avtomobila z oznako G, ki pod blagovno znamko Puch, nastaja tudi na avstrijskem Štajerskem. Gre torej za zasnovo avtomobila s štirikolesnim pogonom in elektronskim krmiljenjem, opremljali pa naj bi ga s štiri-, pet-, šest- in osemvaljnimi motorji, ter turbodizelskim agregatom s hladilnikom polnilnega zraka, pri šest- in osemvaljniku pa bo na voljo elektronsko krmiljen petstopenjski samodejni menjalnik. Študija AAVision je rezultat sodelovanje med oblikovalci Mercedesovih razvojnih centrov v Nemčiji in ZDA. Dinamične oblikovalske poteze zaznamovane s tradicionalnimi hišnimi stilnimi elementi, velike steklene površine ter kratek sprednji in zadnji konec ter druge podrobnosti firispevajo k dinamičnosti avtomobila poleg inovativnega štiriko-esnega pogona, pa bo novi avtomobil opremljen tudi z vsemi varnostnimi dodatki. Proizvodnja novega Mercedesovega terenca bo stekla v njihovi tovarni Tuscaloosi v Alabami in bo tako prvi Mercedesov avtomobil, ki ga bodo izdelovali v Združenih državah Amerike. Kdaj bo stekla serijska proizvodnja, še ni znano, letno pa naj bi naredili okoli 6S.000 teh vozil. • M.G. Letos vendarle nova Lada Kot kaže bo letos vendarle stekla serijska proizvodnja novih Ladinih avtomobilov serije 110. Gre za tri karoserij ske izvedbe, Štirivratno limuzino, petvratno kombilimuzino in petvratni kombi. Avtomobile ruska tovarna že kar nekaj časa kot prototipe prikazuje po avtomobilskih salonih, da gre zdaj zares, pa gre soditi tudi po večji količini zaganjačev in alternatorjev, ki jih je tovarna naročila pri sempetrski Iskri Avtoelektriki, ki je oba sestavna dela tudi razvila. Vendar pa novih avtomobilov pri slovenskem zastopniku Lada avtu ne pričakujejo pred koncem leta. • M.G. (&> HYUnrjRI $ SUZUKI LUŠINA ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8, TEL: 064/632 • 286 mmiAŠČEM SERVIS TER PRODAJA mvmmftA&uEMH vozil UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZASTARO DOBAVA TAKOJ ■Vavtoinstaiacije [garancija KUPITE I mobitel I IlIKSHIlll VUNI M d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ 224-575 Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo taksna, kakršno boste napravili sami. Sem zvesti bralec vašega časopisa in med drugim preberem tudi rubriko "ZAŠČITA POTROŠNIKOV". Ker v tej vaši rubriki objavite marsikaj, se mi zdi, da bi lahko objavili tudi tole: Ravno danes sem prejel račun za TV naročnino in iz računa je razbrati, da je za 1,00 SIT (EN tolar) obresti. Vse v redu in prav, toda ko sem začel računati obrestno mero, sem prišel do precej ODERUŠKE ŠTEVILKE. Naj zadevo malce pojasnim. - Naročnina za NOV. je znašala 1.540,00 SIT - Rok plačila 15.12. 95 - Ker je bila naročnina plačana 16.12. 95 na pošti 64105, je zaračunano 1 SIT OBRESTI 1 SIT OBRESTI ZA EN DAN = 365 SIT lemo 365 tolarjev obresti letno za znesek 1.540 tolarjev znaša 23,70 % letnih obresti Po tej razlagi si lahko privošči take obresti le driavi monopolist, ki ga močno ščiti država in mu nihče ne more do živega. Poleg vsega tega, pa je program ZANIČ, saj je v poplavi medijev močno ostal zadaj in od vsega kar je ostalo od RTV Slovenija, je samo draga naročnina, ki jo moramo na žalost plačati, Čeprav nam njihove storitve niso všeč. Ob tem se spomnim starega vica: "Natakar mi lahko prinesete jedilni list." "Lahko." "Naročil bi dunajski zrezek." "V redu," pravi natakar. Natakar prinese vampe, ki jih je naročil direktor RTV-ju. Ko mu prinese, se direktor TV-ja razjezi in pravi, da ne bo plačal, a mu natakar takoj pripomni: "Jaz tudi ne gledam vašega programa, pa ga moram plačati." • R. Strajnar iz Kranja ZAŠČITA POTROŠNIKOV REKLAMA ZA CIGARETE CAMEL Potrošniki so nas opozorili na reklamne panoje, ki se pojavljajo v Ljubljani in verjetno tudi drugod po Sloveniji Gre za reklamo za vžigalnike Zippo, ki pa po mnenju potrošnikov pomeni prikrito reklamiranje cigaret Zippo. Reklama namreč prikazuje moškega s cigareto, na vžigalniku pa je jasen napis Camel z logotipom, ki se pri teh cigaretah uporablja. Na podlagi teh pritožb smo podali prijavo na Slovensko oglaševalsko združenje. Prejeli smo odgovor, da Častno razsodišče Slovenskega oglaševalskega združenja ugotavlja, da je naša pritožba utemeljena. Pri omenjeni reklami se je namreč želel oglaševalec izogniti, odloku o prepovedi oglaševanja cigaret. Častno razsodišče tako ugotavlja, da je oglaševalska akcija v nasprotju z 21. členom slovenskega oglaševalskega kodeksa, ki pravi: "Oglašev-naje o tovrstnih izdelkih (alkohol in tobačni izdelki) z zakonom ni dovoljeno, razen izjem, ki jih dopušča zakon. Oglaševanje v teh primerih ne sme prenašati direktnih nagovorov na povečano konzumiranje tovrstnih izdelkov." Ker sta oglaševalsko akcijo izvedla oglaševalec in medij, ki nista včlanjena v Slovensko oglaševalsko združenje in ker le-to še nima javnih pooblastil na področju oglaševanja, tovrstnega oglaševanja tudi ne more preprečiti. Je pa Častno razsodišče pozvalo tržno inšpekcijo, da poskrbi za spoštovanje zakonodaje. Če bi tudi vi opazili tovrstne plakate, nas o tem obvestite in mi bomo posredovali prijavo tržni inšpekciji ali Slovenskemu oglaševalskemu združenju in tako skušali preprečiti nedovoljeno oglaševanje izdelkov oz. storitev. Zveza potrošnikov ne nastopa proti reklamiranju izdelkov, zahteva pa, da se oglaševalci držijo zakonskih določil, ki to področje urejajo. Pravna pisarna ZPS Jure M ar kič Phonda ŽIBERT AVTC 3t4ali5v rat In / CIBAJA IN 8EMYI§ Sj^ Britoff 173f c 64000 Kranj, tERODECK tel.: 064/242-167 l VEDEŽEVANJE ASTROtjOOUA dS6/41-29l9£S£ PREROK p.p.101. 61260 LJUBLJANA Z.iupajte »voje težav« našim prerokom, e svojim videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Preroklffanja.Marica,Rada, JoZlc* .Ivanka,Majda, astrolog.:Mflenak. KZAUPAJTE NAJBOUŠlAfJ* POKLICI ZDAJ! 064/225-060,225-061 ROHR-BLITZ jf.o.o.. ' CliitMje VKH VRST HIŠNIH IN KANALIZACIJSKIH C C VI ' KANAL TV PREGLEDI SESANJE IN ČIŠČENJE POO VODNIM PRITISKOM ENJE B)L . Sobnih lovilcev ITELAnatnza danes napovedujejo za danes napovedujejo megleno vreme z nizko oblačnostjo. V soboto bo še suho, v nedeljo popoldne pa lahko pričakujemo nekaj padavin. LUNINE SPREMEMBE Ker bo danes polna luna nastopila ob 2151, bo po Hersclibvem vremenskem Mjuču dež in sneg objuaaaUzahod^^ ODLGAT Pa smo ga odpikaT GLASBA IN LJUBEZEN V NOVEM LETU Jutri, v soboto, ob 8. uri na Poslovnem valu in ob 13. uri na Radiu Triglav, 96 MHz MDS stereo! Pa smo v novem letu. Upam, da vam bo sijalo sonce vse leto - saj smo vendar v sončevem letu! Pa čeprav skozi oblake. Sonce pa je povezano s srečo in ljubeznijo. Eden najpomembnejših in najstarejših pomočnikov ljubezni je seveda - glasba. Star izrek "Kdor igra Klavir, ima srečo pri ženskah", ni prazna fraza, čeprav pianist običajno te sreče ne more užiti, ker ima obe roki zaposleni vri klavirju. Pa vendar je igranje klavirja - zatrjuje v svojem tajnem poročilu o seksu lan Hagel - dober uvod v večer, ker spravi še posebej žensko v pravšnje razpoloženje. Ob melodiji Na planincah sončece sije, zaigrani z enim prstom, ji bodo Šli mravljinci po hrbtu, in če bo pianist z ostalimi prsti sledil mravljincem, bo vse drugo prišlo samo od sebe. Že v antičnih časih je glasba spremljala ljubezenske igre in preden so si pari padli v objem, je vroč menuet prignal razpoloženje do vrelišča. Poljski skladatelj in pianist Chopin je bil povabljen k vplivni dami na obed. Med kosilom so ga gostitelji spraševali vse mogoče stvari, tako da se ubogi umetnik niti najedel ni do sitega. Po obedu ga je gostiteljica prosila, naj jim kaj zaigra na klavir. Chopin ji ni mogel odreči, sedel je h klavirju in odigral kratko polko. Ko je vstal, ga je dama vprašala: "Ali nas hočete nasititi s tem kratkim delcem?" vprašal Chopin je dejal: "Da, gospa! Tudi jaz nisem veliko jedel!' sa+y> * ŠKODA Volksvva^en Group Tastarega, entavžentde-vetstopetindevetdesetega, in se priklopili na šestindevet-desetko. Kakor kdo najbrž, no, upam, da ste se Imeli točno tako, kot vam je pasa-lo, pol pa, a ste ga gonili sto na uro, ali ste gledali tv, mogoče vas je en malo zdelal čas in ste pred polnočjo že kakšno kitico oddremali, mogoče ste letali pod milim nebom in ste bili zasneženi kot kakšen snow bird (snežni ptič - to je najnovejša pasma ptičev vzgojenih v Radovljici, pa še prav simpatični so, pred hišo vam recimo skidaj o sneg pa te zadeve...), hja... glavno, d'je mimo. Jap, tudi v glasbenem smislu se je preteklo leto bržkone izteklo, tako doma kot zunaj, "techno" in njegova hard verzija "rave" sta bila pri nas pravzaprav šele na pravem pohodu, po drugi strani so bili precej taglavni novopunkerji iz Kalifornije in njihovi hibridi, Ja Green Day, Offspring, Nofx..., največji rockerji in temu primerno tudi tisti, ki znajo pobrati največ denarja so še vedno The Rolling Stones, The Beatles so posneli nov komad "Free As a Bird" (z mrtvim Johnom Lennonom je to seveda lahko le čudo tehnike)... pri nas, pri nas je bil bržkone dogodek leta razpad skupine Pop design, natančneje rečeno, Vili je šel na svoje, Dizajnerji pa z novim pevcem Mikom. Kdo bo boljši? Kaj pravite... V globalu rečeno pa bi lahko ugotovili, daje v letu '95 slo glasbena scena na domačem prizorišču le dobila tisto, kar ji gre, tako, da muzikontar-jem odslej ravno ne bo treba jamrati, da jih nobeden ne j..... Radijske postaje, tv postaje, lokalne televizije, pisani mediji..., ne mi rečt', da ni zalavfalo... TOP 3x2 v letu '95 SLO 1. Adi Smolar 2. Andrej Šifrer CRO 1. Parni Valjak 2. Severina ZAHOD 1. Take in drugačne Techno kompilacije 2. Green Day ali pa The Cranberries - kdo bi vćdel... NOVOSTI Torej pobrskajmo še en malo v staro leto, ko so k Aligatorju! priromale zadnje novosti...: Pri nemški založbi so izšle 4 laserske plošče, na katerih boste našli originalne posnetke prve postave Avsenikov, še s Francom Korenom (zadeva je arhivska in temu primerno v vsaki glasbeni zbirki nepogrešljiva), pri Paniki Je izšla cedejka Alenke Vidrin "Vrtiljak" (šanson pa to), končno je tu cedejka Marte Zore, končno tudi MZ Hektar "Energija" Matjaža Zupana..., tu Je ponatis zelo uspelega "live" albuma Sank Ročk, koncertnih posnetkov iz Laškega, kjer delajo najboljši p... na svetu. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 198: Napišite mi, kdo je drugi z naše 3x2 lestvice lanskega leta. A ne veste, kateri drugi. Nč, kr znajdte se... Rešitve čakam do srede. 10. januarja v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". In kaj čem rečt na koncu, prvi letošnji čav... Ob vstopu v novo leto je naše vizualne, televizijske medije popadla strastna konkurenčna žilica. Gromko napovedana nova POP TV in malo manj gromko propagirana TV 3 nista skrivali, da sta tu zato, da konkurirata nacionalni TV in s svojim programom doka-žeta, kako da je nacionalka v resnici okorela in senilna stara gospa, ki nujno rabi kakšno novo obleko ali vsaj nov klobuček. Juhuhu! Je predvsem nad novo komercialno televizijo POP TV zajuhalo TV potrošništvo, še posebej, ko se je izvedelo, da je konkurenco gor vzdignil ameriški kapital Le-ia ničesar ne prepušča naključju in je tako v priprave poslal izvežbeno ekipo, ki je kader usposobila. Vsakega napovedovalca, recimo, so profesionalno osvetlili in osvetlitev, ki pritiče posameznemu spi-kerskemu obrazu, vnesli v računalnik... Da ne govorimo o gala otvoritvi nove komercialne TV, ko je na slavnost prišla vsa ljubljanska smetana. In ker profesionalni Američani res ničesar ne prepuščajo naključju, so na otvoritvi, denimo, zgroženo spraševali slovenske sodelavce: ja, kje pa so tu, na tej otvoritvi VIP tekači? Kakšni VIP tekači, so zazijali novi televizija? Ja tisti... no tisti, ki na vsaki taki otvoritvi poznajo slavne ljudi, pristopijo in jih vprašajo, ali bi hoteli dati kakšno izjavo. In če rečejo da, potem priletijo novinarji in kamermani in brž posnamejo tisto izjavo... Eh, so zamahnili * roko novoslovenski televizij- ci, pri nas jih pa ja ni treba! Pri nas se vsi med sabo poznamo! Slovenija ni Amerika. Tu, kjer se vsi poznamo, tudi spodrsl-jajčke in začetniške nerodnosti novega TV dojenčka prenašamo z vsem razumevanjem in priza-nesljivostjo. Bomo videli, v kaj bo ta dojenček zrasel, ko se bo skobacal iz plenic in ne bo več bral poročil z dialektom in pred vremensko sliko izumetničeno mahal z rokami! lačila, najraje pa njihove beležke in kulije. Klinarjeva Rina pripoveduje, kako da bo država poslej ločila lenuhe od res brezposelnih, kamera nacio-nalke pa ven in ven kaže rjav pulover nekega prisotnega novinarja. Ena leva, ena desna -jok, obratno je: dve levi, dve desni - modruje vsaka štrikarca, ki spremlja poročilo o brezpo-slenih na nacionalkL.Kaj ima rjav pulover z brezposelnostjo? Tema tedna Glosa ttrskarija v sliki Konkurenčne TVpostaje so informaci]s še v povojih... Če je ekskluzivna vest, da sveče visijo s streh, ne moreš kaj posebej filozofiratL ko Če nič drugega • konkurenca so! Če samo v tem ne bodo šli po poti slavnega velikega brata, nacionalne TV, da ne bodo snemali novinarskih konferenc, ki jih skličejo ministrske ali druge službe za stike z javnostjo, so napravili velik korak za slovensko TV občestvo. Nacionalna TV te slikarije še naprej obožuje: minister nekaj pripoveduje, kamera pa se sprehaja po novinarjih na tiskovni konferenci: zdaj kale njihova ob- Mnogol Brezposelni - v štrikar-ijolAli kaj?!? Če pa pogledamo resnici globoko v oči, kakšne revolucije na področju TV informiranja niti ne moremo in ne smemo pričakovati Slovenija je majhna, majcena zadevica in kakšnih udarnih vesti, primernih maniri tukajšnjega gledalst-va, vsak dan res ne moreš pričakovati. Samo pomislite, kolikokrat ste med prazniki slišali kaj da se bo zgodilo s čeki v plačilnem prometu! Stokrat ste slišali, da se v resnici poštenjakom ne obeta nič novega, pa vendar je bila vest, da v resnici ostaja vse po starem, desetkrat najavljena in objavljena! Kakšna ponovoletna informacijska suša tare nacionalko se je videlo tudi po prispevčku, kako da so nekateri poredni trgovci zaradi inventure zaprli štacune takoj po praznikih! In sledil je poduk, da se to tako v kapitalizmu ne dela! Seveda se ne dela - v kapitalizmu se grejo v teh sušnih januarskih dneh pompozne razprodaje; če pa pri nas trgovci zapirajo trgovine, pa že vedo, zakaj! Zaradi nikakršne kupne moči! Ne poznam trgovca, ki ne bi delal inventure magari opolnoči če bi se mu potlej splačalo imeti po praznikih odprto. Zato gre taka karajoča TV moralka, češ, lej jih tičke, kar zapirajo, skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven! Na splošno pa je vsaka konkurenca, tudi televizijska, za gledalca blagoslov. Za kakšno mišjo dlakico se pa le kaj spremeni magari samo pristop in oblika. »Paknga« pa bo več ali manj ista. Če je ena izmed udarnih vesti v teh dneh in v tej alpski deželici pač ta, da sveče visijo s streh in da vam lahko padejo na glavo - ponavljajo jo vsi živi in neživi mediji - potem prostora za kakšno filozofiranje ni veliko. Sveče dol mahajo, ledene so, lahko vam tresknejo na glavo - krivi pa boste tako ali tako sami saj komunala še plugov nima, kaj šele dvigal in košar za pobiranje sveč... • D. Sedej RADIO 104.5 IM.» m.t uj^f m.s OGNJIŠČE . i« lil* lu lil II »1 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za vašo pesem boste lahko glasoval v oddaji po tel.: 061/152-10-35 aH 061/152-15-42!n tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov. Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 4, 61210 LJubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 8.1.1996 Popevke:, 1. ALI VEŠ, DATE LJUBIM - JANEZ BONČINA - BENČ 2. SLOVENSKI PO(P)TOP - VAGABUNDI 3. TINA - DOMINIK KOZARIC Nz-viže: 1. OSTAL BOM NA KMETIJI - CELJSKI INSTR KVINTET 2. MOJA PESEM - VESELE ŠTAJERKE 3. MAMIN POLJUB - MODRI VAL IZ KOPRA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. KOSE DETE RODI -NEWSWING OUARTET 2. DRUŽINSKI PRAZNIK - AVSENIK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišč« Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ima in priimek: Naslov: PoŠta: TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na frekvencah 88,9 in 95,0 Mhz V ponedeljek, 1. januarja 96, smo v novoletnem Tržiškem hitu z vami, izmed 24 predlogov, M so bil naj v preteklem letu, izglasoval hit leta 95 In izoblikoval novoletno hit lestvico. Podelil smo tudi tri super nagrade našega pokrovitelja. Torej, hit leta 95 Radia Tržič je: BE MY LOVER - LA BOUCHE Nagrade podjetja TRI KRONE pa prejmejo: Irena Rant iz Podbrezij, Vida Srečniklz Tržiča, Barbara Primožič iz Tržiča. Čestitava!!! In še to: kupone iz prejšnje lestvice (29. decembra), sprejemava še do ponedeljka, 8. januarja, na naslovu Radia Tržič, Babs 4, Tržič. Lep pozdrav in vse naj naj v letu 961 Novoletna hit lestvica: 1. Be My Lover- LA BOUCHE 2. Kako je dobro - SIMONA VVEISS 3. Willy use a Bilk/... boy - E-ROTIC 4. Sedaj živim - VILI RESNIK 5. Odprt oči - ANJA RUPEL 6. Try me aut - CORONA 7. Fantasv - MARIAH CAREY 8. Prisluhni mi - DARJA SVAJGER 9. Danclng with tears in my eyes - CABBALLERO 10. Back for good - TAKE THAT KUPON GLASUJEM ZA 1 MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV: 2 3 6 7 8 9 10 LESTVICA 5 + 5 RAMA ŽIRI tre j« In »mM* Smim Ptofc Dragi prijatelji naše lestvice. V sredo smo na noge postavi prvo letošnjo lestvico, ki pa bo precej drugačna kot prejšnja tri leta. Na njej bodo ponovem našli mesto le domaći izvajalci, pa tudi predloge bodo predlagali slovenski glasbeniki in skupine sami. Tako so predloge, ki so objavljeni spodaj v sredo & dali Don Juan, čuki. Monroe, Pop design. Metuf. Reouiem, Gamsi, Panda, Untvem in Damjana Goiavšek. Poslušalci pa so po telefonu pridno glasoval, In 5 uvrstitev na lestvico so dosegi! naslednji izvajate!. Ostale pa smo uvrstili kot predloge, za katere lahko glasujete tudi braM 1. LETEČI POTEPUHI: Bicikl 2. 4 FUN: Kraljica noči 3. METULJ: Prišle so štorklje nazaj 4. REGINA Bodi tu 5. PANDA: Za vedno moj Predlogi: 1. ANJA RUPEL Odšla bom še to noč 2. FARAONI: Ne bom pozabil na stare čase 3. POP DESIGN: Kadar sem s tabo 4. VLADO KRESUN: To ni političen song 5. JAN PLESTENJAK: Pogrešal te bom V sredinem popoldnevu so naši srečni nagrajenci PETRA RIHTARŠIČ, Laiše 3 Selca. MARKO KLEMENČIC, Trnje 13, Železniki, ANDREJ KERŠIČ, Kočno 5, Zganja Potekava in ANDREJ GLAVAČ, Jama 19, Mavčiče. Čestitke In še naprej pridno glasujte in kupončke na dopisnicah pošljite na naslov RADIO ŽIRI, Trg svobode 2,64226 Žiri. Do prihodnje pa lep pozdrav in vsem skupaj kličem srečno. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64228 Žiri. Ob petkih na RADIU CERKNO in v GORENJSKEM GLASU "Na vsako vprašanje ee odgovor najde11 Tudi letos lahko vsak teden preizkusite Vaše znanje v nagradnem kvizu. Danes (petek) ob 17. uri prvič letos na valovih Radia Cerkno lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". V žrebanju za 10 nagrad - tri v vrednosti po 1.990 SIT ter 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli do srede, 10. januarja 1996. Vprašanje v današnjem prvem krogu kviza v letu 1996: KUPON "Na vsako vprašanje ee odgovor najde" Kakšen je obratovalni čas plavalnega bazena v Železnikih ob sobotah in nedeljah? Pošilja:__ Kupon z vpisanim odgovorom pošljite do 10. januarja 1996 na Radio Cerkno, 65 282 Cerkno, PlatiJeva 39 ali m Gorenjski glas, 64 000 Kranj. Vprašanje v predzadnjem lanskem krogu kviza je bilo očitno kar težko, saj smo prejeli le 52 dopisnic, v kontaktni oddaji Radia Cerkno pa so dovolj natančno odgovorile le trii poslušalke: PAVLA MRAVLJE in VIDA ERJAVEC iz Idrije; KATARINA KOSIR s Sovodnja. Odgovor je bil: Triglavski narodni park meri 84 804 hektarjev, od katerih je 54 220 ha osrednjega območja TNP m 30 585 ha robnega območja. Do prihodnje srede je še čas za pošiljanje odgovorov na zadnje lansko vprašanje, doslej smo dobili le 14 dopisnic, v oddaji Radia Cerkno pa sta le DARJA LAPAJNE iz Cerknega in DAMJANA ŽONTA iz Idrije vedeli, kdo je predsednik sveta občine Cerkno. Sodelujte vsak petek v našem kvizu. SOBOTA, 6. JANUARJA TVS1 8.20 Radovedni Taček: Muzej 8.40 Oglejmo si!, 12., zadnji del dokumentarne serije 9.05 Zgodbe iz školjke 9.35 Izobraževalna oddaja 10.05 Snežna vila Juki, japonski risani film 11.30 Znanje za znanje, ponovitev 12.20 Ouartet Tartini: W.A. Mozart: Godalni kvartet v D-duru K-575 13.00 poročila 13.05 Hugo, Tv igrica, ponovitev 13.35 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 14.25 Tednik, ponovitev 15.15 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 16.20 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Otroška oddaja 17.30 Irska, 1. oddaja: Zlati časi zelenega otoka 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 20.05 Ta pretesni blues 21.05 Biblija, 41. oddaja 22.05 Turistična oddaja 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Čudna znanost, ameriški film 0.30 Poročila 0.35 TV jutri, Videostrani TVS2 7.50 Poglej in zadeni: Otvoritev Zlate lisice, ponovitev 9.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.55 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.15 Bischofshofen: Smučarski skoki, Turneja Interšport, prenos 13.55 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 14.45 Bischoshofen; Smučarski skoki, Turneja Interšport, nadaljevanje prenosa 15.55 Športna sreda: Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Olimpija Hertz - Sportina Bled, prenos 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Policijska pištola, francosko-nemški film 22.05 Novo leto v Sarajevu KANALA 7.00 Video strani 8.00 Spot tedna 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Alica v čudežni deželi, ponovitev risanke 10.15 Kino, kino, kino 10.50 Maručini kristali 11.45 Dance Ses-sion, ponovitev 11.50 Spot tedna 12.20 A shop 12.35 Video strani 16.50 Spot tedna 16.55 Vreme 19.05 Generacija transformerjev 19.30 Devetdeseta, ponovitev oddaje 20.00 Vreme 20.05 Čikaške zgodbe, ameriška nanizanka 21.20 Končna razsodba, ameriški barvni film 23.30 Vreme 23.35 Časovni stroj, ponovitev ameriškega filma 1.20 A shop 1.35 Spot tedna 1.40 Ljubezenski vodnik 2.10 CNN poroča 7.00 Video strani 9.00Reboot, risana serija 9.30 Znamenje strahu, risani film 10.30 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 New-yorška policija, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Planet opic, ponovitev ameriškega filma 15.00 Obraz tedna, ponovitev 15.30 Harrv in Hendersonovi, ameriški film 17.30 Avtodrom 18.00 Elizabetina zgodba, ameriška nadaljevanka 18.55 2,4 otroka, an- 8leska nanizanka 19.30 24 ur 20.00 a jug!, ameriška nanizanka 21.00 Mali Buda, ameriški film 0.00 Težave v Kitajski četrti, ameriški film 1.40 24 ur, ponovitev 2.10 Videostrani TV 3 8.00 Otroški program 11.30 Skokec in čebelica 12.00 Družinski studio 13.00 Popoldanski film 14.30 Družinski studio 17.30 Napotki doktorja Turčenkova 18.30 Jutri bo nedelja -verski program 19.00 Poročila 19.15 Burleska 20.00 Večerni fiim 21.30 TV film HTV 1 13.20 Škof Ivan Antunovič, dokumentarna oddaja 14.45 Briljantina 15.30 Vsi poročevalci sveta 16.20 Poročila 16.25 Sinovi viharjev 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Kdo pride na večerjo? 19.10 Na začetku je bila beseda19.30 Dnevnik 20.10 Par exellence, zabavna oddaja 21.15 Ulični policaj, ameriški barvni film 23.15 Dnevnik 23.35 Slika na sliko 0.05 Poirot, angleška nanizanka HTV 2 11.45 TV koledar 11.55 Alpsko smučanje, posnetek 1. teka in prenos 2. teka veleslaloma (ž) iz Maribora 13.15 Smučarski skoki, prenos novoletne turneje iz Bishof-shofna 15.00 Film 16.45 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 17.30 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 18.15 Peter Selers, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cerkev sv. Evfemije, dokumentarni film 20.45 Vidikon 21.30 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 22.30 HR TOP 20 AVSTRIJA 1 12.15 Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Maribora 13.15 Smučarski skoki: Interšport turneja, prenos 13.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. teka 14.45 Smučarski skoki: nadaljevanje prenosa Interšport turneje 15.25 Disnev predstavlja: Levji kralj, dokumentarec 16.15 Fantom iz opere, zadnji del amer-iško-francosko-italijansko-nemškega filma 17.50 Zmajev prstan, 1/ 2 del italijanskega fantazijskega filma 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.50 Šport 22.50 Boinesestre 23.50 Čas v sliki 23.55 Trije bratje, italijansko-francoski dilm 1.40 Onstran nedolžnosti, ponovitev ameriškega trilerja AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Caprice, ameriška vohunska parodija 10.45 Beethoven, ponovitev ameriške komedije 12.10 Dopoldanska praznična oddaja 13.00 Čas v sliki 13.05 Mrez mame ne grem nemški film 14.45 Skoraj počitnice 15.30 Molk v gozdu, nemški fiim 17.00 Čas v sliki 17.05 Sfinga - Skrivnosti zgodovine, Kleopatra - zadnji nasmeh faraonov 17.35 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer tišine - prostor 20.15 Mož v senci, 3. del nemško-avstrijskega filma 21.55 Čas v sliki 22.05 Vse je komedija 23.45 Priča obtožbe, ameriška kriminalka 1.25 Poagledi od strani 1.30 Šport, ponovitev 2.30 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Tržiške karaoke 19.45 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Petkov tedenski pregled, 97. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Običaji na Štefanovo 21.20 Mi pa radi dobro jemo: Odojek iz krušne peči 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odprti ekran 21.40 Kamera presenečenja 21.50 Pod slovensko lipo - 1. oddaja 22.35 Marjanca '95 v Radencih 00.05 Erotični film: Pohotni poslovnež 1.35 Z vami smo bili... nasvidenje 1.36 Odpovendi spot programa TELE-TV Kranj 1.38 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Sveti Miklavž v Železnikih 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 Aconcagua 95 18.56 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska pot do luči 19.30 do 24.00 Večerni program z Uršo Mravlje R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo zaceli z glasbo, nato pa nekaj povedali o stvareh, ki jih ne slišimo vsak dan. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledi oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Se prej bomo pogledali v zvezde skozi horoskop. Nikakor ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18.00. Spored bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Vbla-rič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez predgrađe do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.00 Božično-novoletna čestitka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. DEVET MESECEV ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. NIMAŠ POJMA! ob 16. in 20. uri, amer. ljub. kom. DON JUAN DE MARCO ob 18. in 22. uri ŽELEZAR amer. zn. fant. akcij, spekt. DREDD ob 16. uri, amer. melodr. NORA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20. uri RADOVLJICA amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film 007 - ZLATO OKO ob 18. in 20.15 uri ŽIRI amer. zn. fant. trill. YOHNY MNEMONIC ob 20. uri NEDELJA, 7. JANUARJA TVS1 8.10 Otroški program 8.10 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 8.40 Živ žav, ponovitev 9.30 Čebelica Maja 9.55 Nedeljska maša, prenos iz cerkve sv. device Marije v Polju 11.00 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30Slovenska etnologija praznuje 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaže 15.20 To ne more biti ljubezem, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Loto 18.50 Za TV kamero 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Zrcalo tedna 19.55 Šport 20.05 Novoletni 3x3 21.40 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Šport 23.10 Ciklus filmov Matjaža Klop- čiča: Zgodba, ki je ni, slovenski film (čb) 0.45 Poročila 0.50 TV jutri, Videostrani TVS2 9.25 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 10.25 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek prenos 11.20 Videošpon, ponovitev 12.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 13.25 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 14.15 Svetovno prvenstvo profesionalcev v latinsko ameriških plesih, posnetek 15.00 Tedenski izbor 15.00 V vrtincu 15.45 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 16.30 Poglej me! 17.10 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 17.45 Zardoz, ameriški film 19.30 Risanka 20.05 Antologija skupine The Beatles, angleški glasbeni dokumentarec 21.00 Večerni gost: Prof. Franc Jakopin 22.00 Svobodni padec, francoska drama 23.30 Športni pregled 0.00 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Spot tedna 8.05 20.000 milj pod morjem 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet show 10.30 Magnetoskop 11.15 Epikur-ejske zgodbe 12.15 Unpato, ponovitev 13.25 Spot tedna 13.30 Video HTV 2 strani 15.35 Spot tedna 15.40 šolska košarkarska liga, ponovitev 16.25 Živeti danes 16.55 Vreme 17.00 Muppet show, ponovitev 17.30 Disnev vam predstavlja: Mala morska deklica 18.00 Avto ljubezen, 1/5 del ameriškega barvnega filma 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev 19.30 Slam, oddaja o košarki 20.00 Vreme 20.05 Duša in telo, angleška nadaljevanka 21.00 Kino, kino, kino 21.35 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 22.25 Vreme 22.30 Slam, ponovitev 23.00 Končana razsodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 1.10 Spot tedna 1.15 CNN poroča 7.00 Video strani 8.00 Kimba, risana serija 8.30 Peter Pan, risana serija 9.00 Edera, italijanska nadaljevanka 10.00 Kuhajmo skupaj 10.30 Med prijatelji 11.30 Na jug!, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Mali Buda, ponovitev ameriškega filma 15.30 Maharadžina hči, ameriška nanizanka 16.30 Veterinarka, anagleška nadaljevanka 17.30 Lov za zelenim diamantom, ameriški film 19.30 24 ur 20.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 20.30 Urgenca, ameriška nanizanka 21.30 černi gad, angleška nanizanka 22.00 Blues Brothers, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 1.00 Video strani HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Leteči medvedki, risanka 9.00 Otroška oddaja 10.00 Skrivnostni svet Arthurja Ć. Clarka, dokumentarna serija 10.30 So čisto znoreli? 10.45 Igre na ledu 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box, posnetek božičnega koncerta z Dunaja 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Show 17.00 Poročila 17.10 Prevaranti, angleško-indijski barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Černi gad, angleška humoristična serija 23.35 Poročila HTV 2 9.50 Video strani 10.00TV koledar 10.15 Vidikon, ponovitev 11.00 Maša; športna nedelja; Alpsko smučanje, posnetek in prenos iz Maribora; Odbojka: Kvalifikacije za EP 15.35 Body Fitness 16.05 NBA magazin 16.35 Slam magazin 17.05 Ski shovv 17.35 Peta hitrost 18.05 Briljantina, ponovitev 18.50 Z jadri okoli sveta, hrvapka dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.10 Bestseler, ameriški barvni film 21.45 Umetnine iz svetovnih muzejev 21.55 TOP sport 23.00 Koncert TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Konjereja v občini Železniki -ponovitev oddaje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kronika tedna 18.47 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani AVSTRIJA 1 10.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Flachaua 11.30 Disnevjev festival festival: Risanke 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Maribora 13.25 Svetovni pokal v slpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Flachaua 14.45 Otrok na koncu sveta, ameriški pustolovski film 16.15 Športno popoldne, dvoranski turnir v malem nogometu z Dunaja 18.05 Baldy man, 1/6 del angleške komedije 18.30 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled s strani 20.15 King Ralph, ameriška komedija 21.50 K stvari 23.05 Čas v sliki 23.10 Vizije AVSTRIJA 2 m 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ko so ugasnile luči, ameriška komedija 10.30 Kultura 11.20 Novnarska ura 12.00 Pogledi s strani 12.30 orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.30 Dokumentarec 14.55 Salve smeha, vrhunci oddaje 15.05 Grad Humertus, nemški film 16.30 Nabodeno v Avstriji, kulinarični magazin 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Lotto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Sanjska ladja, nemška serija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok - 1 9.05 Top spot 9.08 TV kažipot 9.10 Miha Paviiha - otroška oddaja (ponovitev) 10.00 Sindikalisti za novo leto 1996 10.15 Z Marto Zore v novo jutro 10.25 Novoletne poslanice županov občin 10.40 kamera presenečenja: Ansambel Blegoš 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 97. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 2. novoletno božični koncert Big Band Ota Vrhovnika v Slovenj Gradcu, 23. 12. 1995 (produkcija: Televizija TELE-TV Kranj) 13.13 Z vami smo bili... nasvidenje 13.14 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.15 Videostrani TV 3 8.00 Otroški program 9.30 Vera in čas 12.00 Družinski studio 13.00 Popoldanski film 14.30 Družinski studio 17.30 Pingvin Pingo -otroški film 19.00 Poročila 19.15 Burleska 20.00 Večerni film 21.30 Zdrava video glava (vodi Tomaž Domicelj) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 17.20 Hitro, daleč, visoko 19.30 do 24.00 Večerni program -Glasba po izboru Tomaža Zavrla R TRŽIČ Pozdravu iz studia siedi nedeljska Klepetalnica, ob 11.40 se bomo potepali planinah. Opoldne bo na vrsti tedenski mozaik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrob-nosit iz našega vsakdanjika. Kot ponavadi, bodo ob 12.50 na sporedu obvestila, ob 13.20 pa glasbene čestitke. Nedeljski spored bomo nadaljevali s Kolovratom domačih, ki se bo zavrtel ob 14.30. Gostje bodo člani ansambla Blejski trio. radio triglav 96 MHz R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirln vrtiljak 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, voščila 13.00 Nedeljski klepet 14.00 Osebna voščila 15.00 Poročila BBC, STA vreme 16.00 Osebna voščila 17.00 Poklici, poklepetaj, poslušaj 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL 7.00 Kaličoplava druščina 9.00 BIMI -otroška lestvica 9.30 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.00 BBC-novice 13.00 Nedeljska reportaža 13.55 Pasji radio 14.00 Slovenska glasbena lestvica za MTV - teletext 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Hollvvvood -oddala o filmu 18.15 Novice 21.00 Vedeževanje in astrologija v živo Z nagradami 23.00 Jazz galerija R OGNJIŠČE LOKATV 1810 Nedeljska reportaža: S kolesom po Kitajski 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 2040 Film, podna-slovljen... videostrani 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. DEVET MESECEV ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. NIMAŠ POJMA! ob 16. in 18. uri, DON JUAN DE MARCO ob 20. uri ŽELEZAR amer. zn. fant. akcij, spekt. DREDD ob 16. uri, amer. melodr. NORA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20. uri RADOVLJICA amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama DOLGA POT DOMOV ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film 007 - ZLATO OKO ob 18. in 20.15 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film OBLEGANI 2 ob 20. uri ŽIRI amer. zn. fant. trill. YOHNY MNEMONIC ob 17. uri, dan. trill. PLITVI GROB ob 20. url VSEBINA 78 MARKO JENŠTERLE: Skrbniki dokumentov naše zgodovine LEA MENCINGER: Arheologi že "prehitevajo" gradbene stroje DAMIR GLOBOČNIK: 2. kranjski likovni bienale NIKA LEBEN: Obogatitev kulturne dediščine Beseda urednice Prva ponovoletna številka Snovanj je v celoti namenjena temam, ki zadevajo ohranjanje kulturne dediščine. O pisni obliki kulturne dediščine - arhivih je uvodno razmišljanje napisal Marko Jenšterle. Arheolog in umetnostni zgodovinar Milan Sagadin, decembra lani je prejel priznanje Občine Kranj, v intervjuju ugotavlja, da trenutno Časi arheologiji niso ravno nenaklonjeni Drugi likovni bienale mesta Kranja ocenjuje umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je lani uspel restavrirati na Gorenjskem celo vrsto fresk, o tem piše Nika Leben, umetnostna Zgodovinarka. • Lea Mencinger MARKO TUŠEK: Proti jugu; les, železo, papir, akrit, alociani elementi, 330 x ISO cm Do sredine januarja bodo v galerijah kranjske Mestne hiše še na ogled likovna dela, ki so bila izbrana za 2. likovni bienale mesta Kranja. Marko Jenšterle Skrbniki dokumentov naše zgodovine Slovenska osamosvojitev je ob vseh prijetnostih prinesla tudi nekaj nepričakovanih procesov. Slovenija, ki je vse dotlej pripadala enim ali drugim državam in znotraj njih uspela ohraniti svojo kulturo in identiteto, se je kot država znašla pred veliko dilemo: kakšne in kje so njene meje. Narod je resda skozi stoletja ohranil svoj jezik, toda v tem času so mu administrativne pregrade v obliki meja postavljali drugi. Nelogična je meja pri Trstu, na avstrijskem Koroškem se Slovenci vsak dan znova borijo za svoje pravice, zdaj je nenadoma postala problematična še meja na jugu, ki v Jugoslaviji nikoli ni bila pomembna. Tako, kot nihče ni predvideval spektakulamega propada komunizma, ni bilo veliko tistih, ki so sanjali o slovenski državi in si jo V tej zvezi tudi risali na svojih imaginarnih zemljevidih. Komisije, ki se zdaj ukvarjajo s postavljanjem meje, ali pa tiste, ki na primer razpravljajo o delitveni bilanci Jugoslavije, se v prvi vrsti zatekajo k dokumentaciji. Nenadoma pa se je izkazalo, da ima narod sicer lahko svojo državo, vendar to še ne pomeni, da ima z njo dostop tudi do svoje zgodovine. Velik del arhivov povezanih s Slovenijo je še vedno v Beogradu, pa naj gre pri tem za takšne umetniške vrednosti, kot so arhivi slovenske Kinoteke, ali pa za čisto politične stvari, kot so na primer arhivi raznih tajnih služb. Predvsem slednji so tisti, ki nam vsake toliko časa vzburijo naš vsakdanjih, saj so manipulatorji iz nekdanje prestolnice v svojem poslu profesionalci, Slovenci pa smo na začetku svoje obveščevalce razgalili do konca in jih s tem izločili iz igrev Novih seveda še nismo izobrazili, poleg tega pa tak proces tudi terja svoj čas. Ko v teh dneh Arhiv Republike Slovenije praznuje svojo častitljivo 50-letnico, se malokdo zaveda, da j>re praktično za institucijo, v kateri je skoncentrirana vsa naša zgodovina, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. V arhivu imajo okoli 2420 arhivskih fondov in zbirk ter več kot 19 tisoč metrov dolgo skladovnico zgodovinskih zapisov na pergamentu, -papirju, fotografskem papirju in filmskem traku, v obliki mikrofilmov ter zdaj tudi že na magnetnih in optičnih nosilcih. Svet se razvija vsak dan hitreje, novi mediji pa ne kreirajo le ritma našega življenja, ampak tudi zgodovine. Papir zamenjujejo diskete, CD-ROMI, diski itd., vso našo preteklost je mogoče spraviti že v en sam računalnik. Pa vendar sodobna tehnologija nikoli ne bo mogla nadomestiti na primer originalov Trubarjevih knjig, V odnosu do naše kulturne dediščine se zato skriva tudi odgovor na vprašanje, zakaj se je recimo treba ukvarjati z drago in dolgotrajno restavracijo takšnih del, kot je Dalmatinova Biblija iz leta 1584, ko pa bi bilo recimo veliko enostavneje in hitreje takšne redkosti s scaneriji prenesti v računalniški spomin. Papir je namreč še vedno tisti, ki najdalje ohranja sporočilo našim zanamcem. Papirusi iz Egipta so še danes ohranjeni v številnih svetovnih muzejih, ravno v teh dneh pa je svet obkrožila novica, da so v škofiji VVurzburg na jugozahodu Nemčije v arhivu našli tisoč let star prepis pisma starorimskega politika Cicera, ki je bil v dvorani pisarjev vvurzburške katedrale napisan okoli leta 1000. Gre za prepis pisma Cicera prijatelju Aticusu. Papir in arhiv sta torej za kasnejše rodove spet ohranila dokument s pomembnimi podatki. Izbiri papirja posebno pozornost posvečajo tudi restavratorji iz Arhiva Slovenije, saj redno sodelujejo z Inštitutom za celulozo in papir in sicer pri izdelavi papirja, primernega za pisanje in tiskanje dokumentov in publikacij, ki vsebujejo trajnejša sporočila. Za dokumente pač ni zdravo, če so natisnjeni na ekološko čistem in hitro razgradljivem papirju. Zgodovina je trajnejša od potrošništva, dejstvo pa je, da mora zanjo vsak narod skrbeti sam. V svetovni zgodovini je ne malo primerov, ki nam zgovorno kažejo, da so zgodovino večinoma pisali zmagovalci, ali pa vsaj tisti, ki so imeli v rokah medije. Zaradi tega tudi mi "svetovno zgodovino" poznamo le tako, kot so jo običajno zapisali Evropejci. Toda velik del Zemlje je prežet z drugačnimi kulturami, z drugačnim načinom komuniciranja in prenašanjem znanja. Ta zgodovina je Evropi večinoma tuja in nerazumljiva, saj težko razume, da je lahko na nekem delu sveta legenda pomembnejša od zapisanega dokumenta. Toda naša neizprosna vpetost v evropski kulturni prostor nam narekuje, da za svojo zgodovino skrbimo po evropskih normah saj današnji čas vse bolj zaupa dokumentom, kot govoricam. Tudi zaradi tega imajo od leta 1978 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani katedro za arhivistiko, po političnih spremembah leta 1990 pa smo v Sloveniji dobili osrednji Arhiv Republike Slovenije, v katerem je zaposlenih 65 delavcev. Vse dotlej je zakonodaja dopuščala, da so imeli nekateri republiški organi (npr. notranje zadeve, ljudska obramba), politične organizacije (Centralni komite Zveze komunistov) ali inštituti (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja) lastne arhive, po letu 1990 pa so vključeni v Arhiv RS. Toda, kot da se Slovenci ne bi zavedali pomena arhivskega centra. Vse pogosteje se pojavljajo težnje mest in občin, da bi ustanovile svoje arhive in pri tem zahtevajo tudi zelo staro gradivo. Slovenci imamo očitno v sebi nekaj, kar nas vedno znova razdeljuje in razbija. Takšna je znana travma zaradi dogodkov v času druge svetovne vojne, vendar smo priča še nekemu drugemu pojavu, ki se kaže v alergičnosti na centralizem. Kot da bi Ljubljano čutili enako, kot nekdaj Beograd. Nihče pa ne pomisli na to, da bi pri razbitju sedaj centraliziranega arhiva slej ko prej prišlo do razpršitve gradiva. Slovenska mesta se že zdaj močno razlikujejo v njihovem odnosu do kulture, znotraj tega pa je varovanje arhivov še toliko bolj delikatno. Vprašanje je, ali si lahko dvomilijonski narod privošči takšno decentralizacijo, kot so si jo zamislili nekateri. V zadnjem času se je v Arhivu RS zelo povečalo število obiskovalcev in to iz preprostega razloga, ker ljudje v novem sistemu potre- bujejo vrstno starih dokumentov. Nekakšna stalnica v arhivih so raziskovalci. Ti so arhivarjem tudi najljubši, saj direktor Arhiva RS mag. Vladimir Žumer o njih pravi; "Ti uporabniki so nam najljubši, saj raziskujejo zgodovinske teme in predstavljajo naše "okno" v kulturnoznanstveni svet; arhivsko gradivo Šele preko njih pride v javnost." Ob njih pa je vedno več ljudi, ki arhiv obiščejo zaradi takšnih stvari, kot so spričevala, načrti hiš stavb, gradbena dovoljenja ipd. Te stvari so postale še posebej aktualne ob denacionalizaciji. V Arhivu RS so dobesedne preplavljeni z uporabniki, ki so bili med vojno izgnani v taboriščih begunci pred okupacijskimi oblast mi in mobiliziranci v nemško vojsko, saj na dan izdajo tudi po 400 takšnih potrdil. Na eni strani torej arhiv opravlja povsem pragmatično funkcijo, vendar je ob njej skoraj pomembnejša tista, ki skrbi za narodovo zgodovino, pogosto tudi s preprečevan-jem nasilnega uničevanja nepotrebnega gradiva. Veliko ljudi se pač ne zaveda tega, da je zgodovina sestavljena iz vrste drobnih stvari, dogodkov in dokumentov in da za njihovo ohranjanje skrbi ogromno ljudi, ki s potrpežljivim in preciznim delom sestavljajo našo podobo. Le-to nam je v grobem že uspelo zarisati na zemljevidu sveta, zdaj pa jo je treba še precizirati. In tu so nam arhivski dokumenti v neprecenljivo pomoč. Lea Mencinger Milan Sagadin, arheolog in umetnostni zgodovinar ARHEOLOGI IE "PREHITEVAJO" GRADBENE STROJE Ko je bil star dvanajst let, je kupil spominski zbornik 900 let Kranja in se navduševal nad Kastelčevim člankom o Starostovanskem Kranju in drugimi prispevki iz arheologije in zgodovine. Tisto, kar kot petošolec še ni razumel, so mu govorile slike in risbe v knjigi. Ko je z drugimi cele ure preslonel ob ograji in pasel radovednost pri izkopavanjih okoli kranjske Župnijske cerkve, se mu je že zdelo, da bi kaj takega tudi sam lahko delal. To sicer ni bila Troja ali znamenitosti izpod egipčanskega puščavskega peska; vendar pa ni bil prav nič manj vzhičen, ko je še kot študent prvega letnika arheologije pri izkopavanjih okoli kranjske cerkve prvikrat z lopatico luščil prst od starostovanskih kosti in predmetov okoli njih. Kasneje je kot konservator arheolog sodeloval pri pomembnih izkopavanjih predvsem na gorenjskem območju, pa tudi širše. Za svoje delo je prejel že več priznanj - poleg velike plakete mestne občine Kranj pred nedavnim, tudi Valvasorjevo nagrado kot soavtor razstave Pismo brez pisave v Narodnem muzeju Ljubljana in Steletovo priznanje za predstavitev poznoantične naselbine na Ajdni. Je bil razlog, da ste hkrati študirali arheologijo in umetnostno Zgodovino - poleg tega, da je bilo naporno - ta, da se niste mogli dokončno odločiti med obema vedama? "Sploh ne. Na začetku študija me je zanimalo široko področje, zato sem se odločil pač za oboje. Povezal sem ju, ker se prav v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku obe področji zelo lepo srečujeta. Na primer - obdelava staroslovanskega nakita: s stališča ikonografije tega enostavno ne more proučevati, kdor ni arheolog in umetnostni zgodovinar obenem. Tudi pri proučevanju zgodnjih gradov je treba imeti nekaj pojma o arhitekturi in metodi odkrivanja arhitekturnih značilnosti." Pri zadnjih izkopavanjih na arheološkem najdišču na Ajdni je bila s pomočjo detektorja za kovine odkrita majcena, le kakšna dva centimetra dolga puščica za ptice. Ali arheološka stroka že vseskozi uporablja poleg seveda klasičnih metod Izkopavanja, tudi sodobnejša orodja? "Med mojim študijem arheologije modernih tehničnih pripomočkov enostavno še nismo poznali. Veljavna je bila tako imenovana nemška šola, ki je slovela po natančnosti, ta načela pa sicer veljajo še danes. Današnji študent arheologije pa se že med študijem seznani s številnimi novimi metodami in pripomočki za delo na terenu in v pisarni, pa tudi z možnostmi, ki jih ponujajo pomožne tehnične vede. Bojim pa se, da se med študijem zdaj manj srečujejo s tipologijo predmetov. No, novejši učni program prinaša tudi arheologijo novejših obdobij, srednji in tudi novi vek. Nisem povsem prepričan, da je to tudi najboljše, še posebej pa ne, da se ves študij odvija le v okviru oddelka za arheologijo. Takšna usmeritev vsekakor zahteva interdisciplinarni študij." Nekdaj se je arheologija "končala" z enajstim stoletjem, kar je bilo mlajše, ni bilo zanimivo. Seje ta časovna meja že kaj spremenila? "Menim, da arheologija sama, ko začnejo v 12. stoletju prevladovati pisni viri, nima več dosti dodati. Nastopa seveda lahko, vendar le kot ena od strok, ki prispeva svojo metodo. Vrednotenje podatkov pa morajo opraviti npr. umetnostna zgodovina, etnologija, zgodovina itd. Treba pa se je zavedati, da razširitev področja arheologije na mlajša obdobja v praksi prinaša ogromno ta hip še povsem nerešljivih problemov: nekajkrat povečana količina materiala pomeni seveda tudi številne nove kadre (arheologi, tehniki, risarji itd.), nove depojske in razstavne prostore in strožji nadzor na terenu." Če bi obveljalo načelo, da je arheologija praktično "vse", ali bi potem potrebovali dovoljenje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine za gradnjo vsake hiše? "To ravno ne, prav gotovo pa ne bi več dovoljevali npr. strojnega izkopa v starih naseljih. To bi bila seveda dokaj nevzdržna situacija - končno pa od vsake pečnice, ki leži pod zemljo, res ni mogoče pričakovati nadvse pomembnih zgodovinskih podatkov." Ali zna arheologija danes "prebrati" že vse iz predmetov, ki so se ohranili v zemlji iz različnih obdobij? "Z lavo in pepelom zasute Pom-peje so izkopavali že zgodaj; v renesansi na primer se je slikar Rafael zanimal predvsem za ohranjene antične umetniške predmete, mozaike v stavbah in podobno. Arheologija v bistvu izhaja iz umetnostne zgodovine. Z razvojem metode in vključevanjem pomožnih ved pa arheologija razbira potrebne podatke tudi iz manj vrednih ali celo neuglednih predmetov. Zato dokumentiramo najdbe in situacije, ki nam trenutno morda še nič ne povedo ali zelo malo; verjamemo pa, da bodo z razvojem stroke prej ali slej tudi ti postali izpovedni. Če so npr. nekdaj pri izkopavanjih zanemarjali lončevino - nič jim ni pomenila v kronološkem in kulturnem smislu - je zdaj drugače: na najdiščih se poleg kovinskih in drugih predmetov zbira in dokumentira prav ta nekdaj tako malo upoštevana keramika. Z objektivizacijo in povečanjem števila podatkov, ki jih ugotavljamo za posamezne zvrsti najb, se sčasoma povečuje tudi njihova izpovednost." Ali potem ne drži povsem teorija o trdnih materialnih dokazih, ko pa zgodovine pravzaprav ne znamo in zmoremo prebrati, ker še ne poznamo vseh metod branja? "Resnici o zgodovinskem dogajanju, ki ga ilustrirajo arheološki predmeti, se lahko seveda le približamo, možni pa so trdni dokazi posameznega dogodka. Vse, kar za arheologijo zanimivega najdemo na nekem najdišču, je delo človeških rok. Človek pa je, kot vemo, prav zaradi svoje nepopolnosti, nikoli do konca definirano m predvidljivo bitje. Tak se kaže tudi v svojih izdelkih in s tem mora računati tudi tipologija arheoloških predmetov. Če skuša biti popolnejša od izdelovalcev, izgubi verodostojnost in smisel." Sodelovali ste pri številnih arheoloških izkopavanjih. Med pomembnejšimi je gotovo bilo tudi najdišče na sedanjem križišču Iskra v Kranju? Bi želeli to najdišče do kraja raziskati? Se na tem delu Kranja skriva najpomembnejši del starodavne naselitve? "Raziskana je približno tretjina poznoantičnega in zgodnjesrednje-veškega grobišča, le tisti del, ki ga je ogrozilo cestno križišče. Kjer je sedanje parkirišče za tovornjake m področje do gostilne Kolodvor, se razteza še neraziskano grobišče. Tudi starodavna cerkev ni bila do konca izkopana, le njen jugozahodni del. Vsekakor je v Kranju in v njegovi bližnji okolici vrsta pomembnih arheoloških najdišč. Kaj od tega je najpomembnejše, je seveda še nerazrešeno vprašanje. Grobišče s cerkvijo, odkrito v križišču Iskra, postavlja vprašanje, ali gre za še za eno od kranjskih grobišč ali pa je grobišče pripadalo sosednji naselbini nekje na področju današnjega Stra-žišča. Ni še dokazov, da gre za dve naselbini. Kranj je bil sicer zelo velika prazgodovinska naselbina v že v 7. in 8. stoletju pr. Kr., istočasno pa je bila tudi Šmarjetna gosto poseljena predvsem na njenem juž- nem vrhu in na terasastih delih prisojnega pobočja. Dve zelo pomembni, enakovredni naselji v istem času? Posamezni poznoantični in zgodnjesrednjeveški grobovi so bili odkriti tudi na Laborah in v Stražišču. Iz tega časa pa ima levi breg Save ogromno nekropolo okoli sedanje župne cerkve in nekoliko starejšo od te na Lajhu. Povsem možno je, tako bi sklepali po dveh grobiščih, da sta res bili tudi dve naselji. Kasnejša pripadnost desnega brega Save freisinškemu gospostvu je potem lahko posledica že starejše delitve prebivalstva tega območja na dve naselbini. To seveda le domnevamo, ker sledov poznoantične naselbine v Stražišču še nismo odkrili." Se v prihodnosti že kaže kakšna priložnost, da bi nadaljevali z arheološkimi raziskavami na desnem savskem bregu? "Zaenkrat ne. Vendar pa je bilo že Ered leti govora o gradnji parkirne iše na tem delu. Do tega bo prej ali slej prišlo, to pa bo seveda priložnost, da arheologi pred gradbeniki pogledajo v plasti pod površjem. Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine arheologiji to omogoča." Imate arheologi nasploh kaj dosti težav z investitorji? "Različno. Morda zadnje čase celo nekaj manj. Ob sedanji gradnji avtocest se je za arheološke raziskave odprlo veliko področje dela; na odseku, ki ga pokrivam jaz, predvsem okoli Dragomlja pri Domžalah, smo pred kratkim našli ostanke prazgodovinske naselbine. Ne vemo, kako velika bi lahko bila, najdbe pa se pojavljajo kar na površini kakih treh hektarov. Odkar se v Sloveniji gradijo avtoceste še nikoli ni bilo tako dobro poskrbljeno za varstvo naravne in kulturne dediščine. Gradnja ceste namreč potrebuje ob vseh drugih tudi dovoljenja naravovarstvenih in spomeniško varstvenih služb in mora upoštevati njihove zahteve. Prav zaradi tega smo arheologi lahko na terenu pred gradbenimi stroji." Kaj se bo zgodilo, če boste arheologi pri pregledu bodoče trase avtoceste našli kulturne spomenike nacionalnega pomena? "Če bodo take narave, da jih bo po zaključku raziskav treba tudi prezentirati, se jim bo cesta ognila. Tak je dogovor. Sicer pa se je trasa že v procesu načrtovanja izognila vsem tedaj znanim kulturnim in naravnim spomenikom." Alt je sploh dovolj časa, da se odkrije kaj tako pomembnega? "Zemljišče bodoče trase avtoceste lahko raziskujemo le tam, kjer je že bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Kazalo je, da bo ob pregledu trase odkrita nova arheološka najdišča moč raziskati že prihodnjo pomlad, vendar pa se bo vse zavleklo tja do konca leta." Najbrž pri pregledih terena arheologom pride pod roke marsikaj bolj ali manj pomebnih podatkov iz Življenja pred tisoč in več leti na naših tleh. Vsega tudi ne boste mogli raziskati. Kako ravnate v takem primeru? "Najdišč je res kar veliko. Naš kranjski zavod je kadrovsko slabo zaseden, zato lahko opravi le toliko dela, kot ga pač opravi. Po določenem času takšno dejstvo, da se ne da pregledati vsega v celoti in podrobno, enostavno sprejmeš. Moje vodilo je, da se trudim narediti, kar morem. Seveda nas tudi izigrajo, gradbeniki na primer že nekaj dni kopljejo tam, kjer bi arheolog moral pred začetkom zemeljskih del opraviti svoje delo. Včasih se da še kaj rešiti, sama prijava inšpekciji pa seveda investitorja ne gane posebno. Toda to je pogosto tudi vse, kar se da narediti z nase strani." Potemtakem je za arheologe najdišče, kot je na Ajdni nad Potoki, pravo olajšanje. Gori se pač ne bo gradilo ne hiš, ne cest, ničesar... "Seveda. To je sicer le ena plat, druga pa je ta, da je organizacijsko in tudi fizično dokaj zahtevno že zaradi svoje višine in značilnosti terena. Na Ajdni sem sicer tudi sodeloval pri izkopavanju, bolj pa pri zaščiti in prezentaciji izkopanih objektov. Drugače pa kar malo zavidam kolegom muzejskim arheologom, ki svoja izkopavanja lahko načrtujejo. Arheologi, ki delamo na zavodih za varstvo kulturne in naravne dediščine, na imamo predvsem zelo razsežen teren, na katerega naj bi vedno prispeli prvi - ker pač moramo prvi pregledati zemeljske plasti pred vsemi drugimi posegi. Za znanstveno delo pa potem že kar zmanjkuje časa." Grad Kieselstetn, kjer Imate pisarno, stoji na kraju, kjer bi lahko našit dokaze o najstarejši naselbini v Kranju. Ste ta predel že povsem raziskali? "Še ne. Vendar pa so delne preiskave kieselsteinskega vrta dale podatke, ki so presegli vsa moja pričakovanja. Ko se je stavba začela pred približno petnajstimi leti obnavljati, smo v sklopu teh del leta 1989 pregledali tudi vrt; izredno debela poznoantična plast, pa zgodnja antika, na katero v Kranju še nismo naleteli - čas tik pred našim štetjem in pred nastankom naselbine Emona - je bila za nas arheologe prvovrstno presenečenje. Lahko smo ugotovili tudi spodnjo poznoantično plast obzidja. Poleg velikih kranjskih grobišč je kieselsteinski vrt nova arheološka zanimivost. Zdi se, da je na tem predelu tja do Pungerta ohranjena antična naselbina. O tem govori že obsežno grobišče na Lajhu." Kaj pa na obrambni zid, ki se je "skoraj" podrl na Jelenov klanec/ "Podiral se je srednjeveški obrambni zid, ki je nastal na temeljih poznoatičnega zidu. Najbolj ogroženi del zidu od gradu Kieselstein do Škrlovca se zaenkrat še ne obnavlja. Pa ga bo treba, saj je v obupnem stanju. Preplezal sem ga po zunanji strani, zato vem, kakšen je. Tudi stanovalci hiš pod njim to vedo, vključno s kranjskim županom." Doslej ste izkopavali na domala šestdesetih najdiščih. Ali bi katero zaradi pomembnosti posebej izpostavili? "Da, Mali grad v Kamniku. Obdelujemo ga že zelo dolgo, saj je grad finančno prava jama brez dna. No, raziskave so zdaj končane, čeprav srednjega dela gradu z lipovim drevoredom niti nismo načeli. Predvsem zato, ker bi sicer morali posekati lipe. Zato pa se je v preiskanem vzhodnem in zahodnem predelu pokazal zanimiv stavbni razvoj gradu, odkrili smo celo prvotno, najbrž še predromansko jedro gradu - vsaj drobne naselbinske najdbe kažejo tako. Lahko bi celo pripadalo kakšnemu slovenskemu velikašu; v tem delu smo namreč našli staroslovansko grobišče iz 11. stoletja. O tem govorijo tudi nekateri starejši elementi vkomponirani v enkratno grajsko kapelo iz 13. stoletja. Morda nam bo uspelo najti dokaze, da sta tako grobišče kot tudi najstarejši bivalni del gradu iz istega obdobja. To pa bi bilo za kamniško zgodovino zelo pomembno odkritje. No, zdaj je na vrsti predstavitev vseh dosedanjih raziskav na Malem gradu, ob postopnem urejanju gradu pa bo izšel tudi informativni vodnik." Kako to, da ste sodelovali pri odmevni razstavi Pismo brez pisave? "K sodelovanju me je povabil kolega Timotej Knific, ki je vedel, da sem se že ukvarjal z ikonografijo staroslovanskega nakita. Za kongres jugoslovanskih arheologov leta 1988 na Bledu naj bi pripravili razstavo na blejskem otoku, ker pa je zmanjkalo denarja, do razstave sploh ni prišlo. Dve leti kasneje so kolegi v Narodnem muzeju v Ljubljani začeli pripravljati obsežno razstavo o prvih stoletjih krščanstva v Sloveniji in Eovabili so me zraven. Strokovnja-i, ki so se zbrali ob tem projektu in razstavi, so se sijajno "ujeli", kar se je seveda pokazalo tudi na odmevnosti razstave in kasnejši Valvasorjevi nagradi avtorjem." Ali je sodelovanje med institucijami te vrste nekaj povsem običajnega? "Je, predvsem pa gre za sodelovanje med resorji, saj so problemi povsod bolj ali manj enaki. V zadnjem času nas je še posebej povezal problem avtoceste, ki je še ni. Sam sem zadolžen za odsek Šenjakob - Blagovica, Blagovica -Vransko. Zaradi problemov, s katerimi se ob avtocesti srečujemo arheologi iz regionalnih Zavodov, je bila ustanovljena tudi SAAS - Skupina za arheologijo avtocest Slovenije pri Upravi za varstvo naravne in kulturne dediščine Ministrstva za kulturo." Ne glede na vse to, pa se zdi, da je arheološka veda danes vendarle bolj cenjena kot nekdaj. Prav to - odnos do kulturnih spomenikov ste večkrat predstavljali v svojih strokovnih člankih? "Prav gotovo so pogoji boljši. Zdaj imamo nacionalno državo, od katere upravičeno pričakujemo, da bo bolj upoštevala lastno kulturno dediščino - že zato, ker bo zdrava nacionalna zavest edini branik, ki bo preprečeval, da bi se izgubili v evropskem prostoru. Nekaj je znakov za spremembe na bolje - obeta se npr. posebna inšpekcijska služba za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta naj bi učinkoviteje preprečevala uničevanje, bodisi zaradi ropanja, bodisi zaradi črnih gradenj. Kulturna dediščina žal ni obnovljiva in arheološko najdišče ni žabja mlaka, v kateri se življenje lahko obnovi, tudi če je enkrat izropana." LIKOVNA SNOVANJA Obogatitev kulturne dediščine V zadnjih letih poteka na Gorenjskem intenzivna obnova cerkva, ki jo financirajo župnijski uradi s pomočjo krajanov, del sredstev pa prispevajo tudi občinski in republiški proračun. Prevladujejo obnove ometov, urejanje odvodnjavanja in menjave kritin. Žal pri tem izginjajo zadnji ostanki s škriljem pokritih strešin, predvsem na zvonikih, kjer kamnite plošče nadomešča bakrena pločevina. Strokovna služba skuša slediti obnovam predvsem s pravočasnim sondiranjem in navodili, vendar se še vedno dogaja, da ljudje samoiniciativno odstranjujejo omete in pri tem poškodujejo pod ometi skrite poslikave. Tako smo v zadnjem času izgubili celotno renesančno arhitekturno poslikavo zvonika podružne cerkve sv. Magdalene na Pšati, spodnji del freske na župni cerkvi sv. Trojice v Kamni Gorici in del zgodnjegotske freske na po-družni cerkvi sv.Ožbolta na Jezerskem. Ob odstranjevanju ometov prihajajo na dan številna dragocena pričevanja, ki dopolnjujejo naše vedenje o stavbnem razvoju posameznih spomenikov in bogatijo zakladnico stenskih poslikav od zgodnje Restavrirana freska Oznanjenje na slavoločni steni kapele sv. Petra v Stražišču. Katarini na Jereki ali pri sv. Pavlu v Stari Fužini. Najbolj nas je presenetilo sondiranje gotike do 19. stoletja. Posebej beležev na zvoniku podružnice bi poudarili bogate poslikave sv. Duha v Češnjevku, kjer so zvonikov, saj na Gorenjskem bile vse stene nekoč tonirane skoraj ni več zvonika, na grafitno sivo, bordure in vogal- katerem ne bi ob sondiranju ni pasovi pa so bili beli. Zaradi našli naslikanih vogalnikov m zahtevnosti bo mogoče to po- bordur. Šivani vogali so lahko slikavo rekonstruirati, ko bodo čisto preprosti pravokotniki, menjali omete v celoti. Šivane grafitno sive barve, kot na vogale dopolnjujejo bordure primer na zvoniku župne pod strešnimi napušči ali kar cerkve sv. Benedikta v Stran- pod vsemi delilnimi venci, kot j ah, podružne cerkve sv. Flor- na primer na zvoniku pri sv. ljana v Studenščicah ali Klemenu v Mojstrani. Borduro podružni cerkvi sv. Klemena v sestavljajo navadno cofki ali Mojstrani. Bolj baročno razgi- suličaste navzdol obrnjene bani, s polkrožnimi zaključki, križne rože, ki izhajajo še iz so bili rekonstruirani na primer gotske tradicije. Vsi naslikani na podružni cerkvi sv. Nikolaja vzorci so s pomožnimi črtami y.Sp. Bitnjah, župni cervi sv. vrezani v sveže omete, kar pri plast fresk v Studenščicah je freska Križanja na južni zunanji steni prezbiterija podružne cerkve sv. Ožbolta na Jezerskem. Prizor Križanja z Janezom in Marijo spremljata dve figuri s kronama in sulicama. Zal je bila skrajna desna figura deloma uničena ob odstranjevanju ometov. Tudi ta poslikava sodi med naše najstarejše znane freske. Okoli leta 1400 so v našik krajih slikali furlanski mojstri. Fragment freske z neznanim prizorom uokvirjenim s t. im. kosmatskimi ornamentom, značilnim za furlanske slikarje smo odkrili na zahodni steni ladje pri sv. Nikolaju v Sp. Bitnjah. Zal je večji del freske uničil zvonik, ki so ga prislonili k ladji. Pred letom 1470 so nastale freske v prezbiteriju podružne cerkve sv. Lamberta na Lan-covem. Arhitektura oz. obočni sistem ima vzore na Koroškem, mogoče s Koroške izhaja tudi jih ali ladjah. Ker je večina naših cerkva v jedru gotska ali celo romanska, je pri vseh obnovah potrebno preveriti slikar, ki je poslikal notfanjšči-vse plasti beležev in ometov, no prezbiterija po vzoru do najstarejše plasti, kjer so kranjskega prezbiterija. Doslej navadno naslikani vsaj posve- sta bili odkriti podobi sv. tilni križi. Med najpomembnejša odkritja zadnjih let štejemo nedvomno odkritje poslikave v ladji podružne cerkve sv. Flor- Uršule in Helene na ostenju gotskega okna v vzhodni steni prezbiterija ter poslikava severne stene. Na njej ie v Urna v Žabnici au sv. Simona in Jude na Sp. Brniku. Najlepši in najbolj slikoviti pa so tri-barvni vogalniki, značilni za Bohinj: na primer pri sv. Ahacu na Nemškem Rovtu, sv. rekonstrukcijah poskušamo ponoviti. Seveda pa so za obiskovalce privlačejše figuralne poslikave, ki jih odkrivamo tako na zunanjščinah kot v prezbiteri- jana v Studenščicah, kjer sta zgornjem pasu upodobljeno vidni dve plasti fresk. Na Marijino življenje ( Obisko- spodnji plasti je v črno uokvir- vanje in Kronanje), v sp. pasu jenih poljih naslikano verjetno pa šest apostolov. Slikar je bil Kristusovo življenje. Viden je kvaliteten, kar nam dokazuje le del konja in bosonoge zlasti senčenje obrazov svetnic, človeške figure, verjetno iz Vsa slikarija zlasti ornament je prizora Pohoda sv. treh kral- izredno drobna, fina. Postopo- jev. Freske sodijo med naše ma odkrivamo tudi freske v najstarejše upodobitve iz časa podružni cerkvi sv. Nikolaja v Ered letom 1300 in so našli- Mevkužu, kjer so odkrite v ane v tako im. risarsko plos- celoti freske na slavoločni kovitem slogu. Čez to plast je steni in prvi poli ladje. Pripi- dobrih stopetdeset let kasneje sane so mojstru Bolfgangu, ki naslikal žirovniški mojster je slikal v drugi polovici 15. novo plast fresk, ki pa še niso stoletja. Na si. steni je na odkrite. Stilno sorodna spodnji severnem delu v spodnjem pasu upodobljena svetnica za-vetnica s plaščem (morda sv. Uršula), na južni strani pa verjetno sv. Primož. V zgornjem pasu je kot navadno Oznanenje, zal skoraj popolnoma uničeno z novim obokom iz 19.stol. Na južni steni je še freska sv. Florjana v bogati opravi in izredno slikovito upodobitvijo mesta. Zanimivo je tudi, da so bili na Florjano-vih škornjih in Primoževih opasnicah odkriti fragmenti srebrnega nanosa na barvni podlagi, kar kaže na bogatega naročnika in kvalitetnega slikarja. Doslej tovrstnega kra-šenja fresk na Gorenjskem nismo poznali. Med najbogatejšimi in najlepšimi gotskimi freskami na cerkvenih zunanjščinah sodi nedvomno velika kompozicija Križanja na južni steni prezbiterija ž. c. sv. Mihaela na Dovjem. Freska, verjetno delo koroških freskantov, je bila vidna že na podstrešju, po odstranitvi oboka v kasneje prizidani zakristiji pa se je pokazala v vsej veličini. Osrednji prizor Jezusa na Križu spremljata naturalistično upodobljena levi in desni razbojnik, v spodnjem pasu pa se razvije cel sprevod vojščakov v viteških oblačilih, žalujočih žena in številni drugih spremljevalcev v raznolikih in slikovitih nošah. Poleg Križanja je najbolj pogost motiv na zunanjščinah upodobitev zavetnika popotnikov in romarjev sv. Krištofa. Upodobitev sv. Krištofa na južni steni ladje pri sv. Nikolaju v Sp. Bitnjah je med bogatejšimi upodobitvami tega svetnika, saj Krištofa z Jezusom na rami spremljajo na vsaki strani po trije svetniki v polk rožnih nišah. Med njimi je zanimiv cerkveni patron sv.Nikolaj s cerkvijo , ki ima še strešni stolpič. Ne manjka niti riba faronika v vodi. Fresko sorodno upodobitvi na podružni cerkvi sv. Magdalene na Brodu v Bohinju smo Drugi kranjski likovni bienale V galerijskih prostorih Mestne hiše so še do srede januarja na ogled dela 18 likovnikov, ki sodelujejo na 2. bienalu mesta Kranja. Likovno društvo Kranj, ki je glavni prireditelj bienala, si je razstavo zamislilo kot poskus soočenja članov kranjskega likovnega društva z umetniki iz širšega slovenskega prostora, ki so bili k sodelovanju posebej povabljeni oziroma jih je izbrala likovna kritičarka Judita Krivec Dragan. Kiparjem Mirku Bratuši in Dušanu Fišerju ter slikarjem Črtomiru Freli-hu, Hermanu Gvardjančiču, Aleksiju Kobalu, Silvestru Plotajsu - Sicoeu, Mojci Mariji Pungerčar in Jožetu Šubicu, ki naj bi s svojimi deli odražali aktualne tendence, ki danes prežemajo domačo likovno umetnost, se je zato pridružilo deset kranjskih likovnikov, ki jih je izbrala žirija: slikarji Boni Čeh, Klementina Golija, Karel Kuhar, Henrik Marchel, Nejč Slapar, Hamid Tahir, Vinko Tušek, Klav-dij lutta in Franc Vozel in kipar Marko TJ^ek. VsUodelujoči (razen K. Golije, M. luška in F. Vozla, ki so vodili organizacijo bienala) pa so se potegovali za nagrade, ki jih je podelila štiričlanska žirija (Liljana Stepančič, Iztok Premrov, Judita Krivec Dragan in Damir Globočnik). Grand prix mesta Kranja je za sliko "Catherine D." prejel Silvester Plotajs - Sicoe, predstavnik ekspresivno zaznamovanega figuralnega slikarstva, ki temelji na vehementni in elementarni slikarski potezi in na osebni interpretaciji slikarskih tem iz vsakdanjega življenja in zakladnice svetovne umetnosti, ki se na njegovih slikah odsevajo na izjemno sproščen način. Drugo nagrado je pripadla Mirku Bratuši za kiparsko instalacijo "Ko sem jo prvič videl plesati", pri kateri se avtor domiselno poigrava z motivom, svojo, instalacijo pa je popeljal tudi v prostor in jo z njim spel v novo korelacijo. Tretjo nagrado je prejel Karel Kuhar, ki je v objektu iz žice m papirja "Brez naslova" združil elemente slikarstva in izdelovanja objektne plastike v skladno celoto, prežeto z osebno ikonografijo, magičnim in krščansko simboliko. Odkupna nagrada Gorenjskega muzeja je bila podeljena Tahirju Hami-du, ki se je izkazal z izjemno virtuozno risarsko spretnostjo, s katero v svojih risbah združuje onentalsko dekorativnost in ornamentalnost s temami iz zgodovine evropske civilizacije. Nagrado strokovne žirije si je priboril Klavdij Tutta za sproščeno interpretacijo kraškega in mediteranskega pejsaža, priznanje žirije pa Dušan Fišer za slikarsko instalacijo "Štiri stvari - Akvalunga", pri kateri gre zopet za preigravanje z vrsto obrazcev slikarske in kiparske prakse, ki so združeni v novo pomensko celoto. Med sodelujočimi pa so izstopali tudi intimistični figuralik Boni Čeh, ki se je predstavil z novimi, silovi-tejšimi interpretacijami ženske figure, interpret personificirane škofjeloške krajine Herman Gvardiančič, Aleksij Kobal s svojimi duhovnimi kraškimi pejsaži, ki jih vihari burja, vpetimi v nenavadne "neo-gotske" okvirje, Henrik Marchel z abstraktnimi deli, zaznanovanimi z značilno gesto, komponiranjem barv in svetlobno interpretacijo, Mojca Marija Pungečar s slikami, razpetimi med ekspresivno odsli-kavo in združevanjem različnih materialov, Marko Tušek s sliko - objektom, razdeljenim na galerijski in na nezaključen oziroma dislociran del, ki bi ga lahko videli, če bi obiskali kraje, ki nam jih je s koordinatami nakazal avtor, in "kranjski neokonstruktivist" Vinko Tušek. Vzporedno z bienalom je bilo prirejenih tudi nekaj spremljajočih razstav. Razstava, ki je na ogled v preddverju stavbe Iskratel, na žalost ni to, kar nam obljublja njen velikopotezen naslov "Gorenjska likovna ustvarjalnost". Na njej smo namreč lahko videli dela 14 članov Likovnega društva Kranj in samo dveh (!) članov sorodnega škofjeloškega društva. Majhna netočnost, velik spodrsljaj, celo namerno zavajanje ali nova oblika megalomanije Likovnega društva Kranj, ki morda še ni slišalo za Franca Novinca, Borisa Jesiha, Mirno Pavlovec, Janeza Hafnerja, Metoda Frli-ca in številne druge avtorje? Tudi nekatere druge razstave so na ogled v negalerijskih prostorih, zato naj bo dovolj, da jih samo omenimo. V Čafe baru na Pungertu razstavlja Zmago Puhar, v Salonu pohištva Šenk ekspresivni krajinar Zmago Jeraj, stalna zbirka del slikarskega pesnika smrti Jožeta Tisnikarja pa je bila odprta v okviru Mizarstva Ovsenik. Zanimivega projekta na različnih lokacijah se je polotila Arija Smajdek, ki je izzvala lastnike kranjskih lokalov, da bi razstavili njeni "Figurini". Ustaviti pa se je potrebno ob skupni razstavi Franca Bergerja in Roberta Primiga, dveh ustvarjalcev iz Beljaka v Avstriji, ki jo lahko vidimo v kletnem razstavišču Prešernove hiše. Franc Berger je pokazal dve instalaciji, pri katerih ga je vodilo razmišljanje o usodi posameznika v visoko tehnizirani in urbanizirani civilizaciji - njegov "Jože" (embrio v plastični celici, ki lebdi med zmečkanimi časopisi) opozarja na okrnje-nost človekove biti, za katero je kriva tudi poplava informacij, v kateri se venomer znova izgubljamo. Drugačne pa so plastike Roberta Primiga, ki bi jih najlažje označili za nekakšne persiflaže znanih ikonografskih tem (Ifigenija) in kiparskih obrazcev, s katerimi nam sporoča, da je tudi poglobljeno kiparsko prakso mogoče popeljati v sproščujočo lucidnost. Povsem nepotrebna pa je bila zopet razstava Italijana Franca Miianija v enem od stranskih prostorov Mestne hiše, ki seveda ni namenjen za take razstave, kot bi lahko rekli tudi za avtorja, da ta s svojimi psevdorenesančnimi portreti in plastiko/mobilom ne dosega ravni večine sodelujočih na bienalu. Damir Globočnik Eripisali slikarju Jerneju iz oke, ki je poslikal vrsto cerkva na Gorenjskem in velja za zadnjega solidnega freskan-ta gotike. Verjetno je freska iz druge tretjine 16. stoletja. Tudi fresko Krištofa iz srede 16. stol. na južni steni prezbiterija podružne cerkve sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici je bilo mogoče občudovati le na podstrešju zakristije. Ko pa so zakristiji znižali streho, se je freska pokazala v celoti. Tudi tu Krištofa spremljajo svetniki v nišah. Ker je freska zelo dobro ohranjena, so bili potrebni le manjši restavratorski posegi. Zaključuje se tudi re-stavnranje freske sv. Krištofa na ladji podružne cerkve sv. Ožbolta v Šentožboltu pri Trojanah, ki jo odlikuje predvsem nežna upodobitev tako Krištofa kot Jezusa. Avtor ni znan. Doslej je bilo najmanj znanih poslikav iz 17. stoletja. Zadnja odkritja zavračajo tezo, da je 17. stol. prehodno obdobje po zatonu gotike in pred barokom bogato le z nekaj tabelnimi slikami, nagrobniki in zlatimi oltarji. V Zalogu je bila na podružni cerkvi sv. Matije odkrita freska sv. Krištofa, ki jo datiramo v 17. stol. sočasno z gradnjo cerkve. Figura je še gotsko občutena, vendar v postavitvi in oblikovanju obraza ter draperije že kaže naprednejše stremljenje. Dekorativen okvir nad fresko z letnico 1740 je mlajši. Iz 17. stol. je tudi spodnja plast freske odkrite ob obnovi fasade na ž.c. sv. Trojice v Kamni Gorici s prizorom Križevega pota. Žal je freska slabo ohranjena, manjka skoraj cela figura Jezusa, viden je le del njegovega oblačila in križ ter stoječa celopostavna podoba Marije s sklenjenimi rokami in bodežem ob ustih. Fresko je prekrivala mlajša plast ometa s poznobaročno upodobitvijo Križanja, ki pa so jo restavratorji sneli in se bo restavrirana prenesla na vzhodno steno prezbiterija. Zaradi slabe obstojnosti fres-koometov je bilo potrebno sneti tudi pas renesančnih fresk, ki so bile odkrite pod strešnim napuščem zahodnega pročelja župnišča v Radovljici. Na fnzu, ki se nadaljuje od freske Marije z otrokom so upodobljeni zastori, angelske glavice in napisni trakovi s svetopisemskimi izreki. Vsebino napisov bo mogoče razvozl-jati šele po restavriranju. Včasih odkrijemo poslikave tudi tam, kjer menimo, da je že vse odkrito. Sondiranje beležev na slavoločni steni v romanski kapeli sv. Petra v Stražišču je odkrilo tudi lep prizor Oznanjenja, ki ga je v 17. stol. naslikal boljši slikar kot freske ohranjene v prezbiteriju. Fina modelacija Marijinega obraza izpričuje kvalitetnega mojstra, celoten prizor pa spominja na holands-ko žanrsko slikarstvo 17. stoletja. V pozno 17. stoletje datiramo tudi poslikavo gotskega prezbiterija v p.c.sv. Katarine v Lomu. Tu sta slikala nedvomno dva slikarja: mojster, ki je upodobil Marijo z rožnim vencem in v sosednji poli severne stene mučenko z mečem ter pomočnik, ki je naslikal v nadaljevanju sv. Barbaro in sv. Marjeto na južni steni. Manieristično potegnjene figure z nesorazmerno velikimi rokami so grobe tako v oblikovanju draperije kot v skoraj karikiranih obrazih svetnic, ki imajo izrazito poudarjeno čelo in ves ostali del obraza stisnjen v brado, le Marijin obraz je nežnejši. Avtor tresk ni znan. Obok je poslikan s temno, skoraj črno vegetacijo, med katero so vpeti živobarvni cvetovi in angelske glavice. Ohranila sta se tudi fragmenta angelov z godali. Krištof kot zavetnik popotnikov se pojavlja tudi v baroku, v 18. stoletju. Na južni fasadi ladje župne cerkve sv. Antona v Krašnji smo ob sondiranju odkrili večjo upodobitev Krištofa z Jezusom na rami. Nekaj novosti datira tudi v 19. stoletje, ko imamo na voljo več pisnih podatkov. Ponovno odkrita in restavrirana je bila v literaturi že omenjena freska Brezmadežne v lopi pod zvonikom župne cerkve sv. Florjana v Lahovčah, ki je ob napisu tudi datirana 1850. in je verjetno delo Laverjeve šole. Marija stoji na mesecu, ob zastoru, ki uokviria ozadje pa je slikar upodobil pokrajino s cerkvijo in nekaj hišami, na drugi strani pa je naslikal medaljon s priprošnjo Mariji. V župnijskih zapisih omenjene poslikave v župni cerkvi Žalostne Matere božje na Breznici, ki so bile deloma odkrite ob beljenju notranjščine pa še čakajo restavriranja. Za zaključek omenimo še nove freske na profanih stavbah. Zlasti zanimiva je freska sončne ure v atriju graščine v Radovljici iz 16.stol. z grbom Dietricnsteinov in štiri večje kompozicije baročnih fresk na nekdanji poštni postaji na Zg. Otoku. Tu so na dveh fasadah upodobljeni sv. Trojica, sv. Fiorijan m dvakrat Marija kot Višarska Marija in kot Brezmadežna. Upamo in želimo, da bodo tudi te poslikave postopoma strokovno restavnrane in ovrednotene, kajti samo izluščenje izpod beležev ni dovolj. Freske je potrebno po odkritju skrbno očistiti, utrditi, zaplombirati poškodbe, šele nato pridejo na vrsto retuše in površinska zaščita, ki poslikavi vrnejo prvotni sijaj. Ker so postopki dogotrajni in zahtevni, poteka restavriranje seveda počasi. Omejene možnosti, predvsem malo strokovno usposobljenih restavratorjev in omejena sredstva. • Nika Leben dipl. um. zg. samostojna konservatorka na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju gorenjski glas «18. stran EJGA ZA GORENJ KE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 5. januarja 1996 ŠkofjeloČan Janez Pipan (pišete mu lahko na naslov Agencije Internet) je tako ali drugače ie 17. leto povezan s slovensko estrado. Praktično ni dogodka, zlasti lepotnega tekmovanja, kjer Janeza ni zraven, in prav tako skorajda ni lepotice, zlasti z gorenjskim poreklom, katere Janez (še) ne bi imel na negativu. Takole je dal "v umetniško horizontalo" Katjo Božič, kije doma iz Mojstrane, najbolj znane gorenjske vasi. Žal je Janez ob poklicnem zanimanju za lepoto Katjo pozabil vprašati, če je tudi članica "Jure Košir fun cluba". Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da v Tržiču hitijo s pripravami na letošnji "Smučarski tek gospodarstvenikov in politikov" na tekaški progi v Lomu pod Storžičem, ki so ga tržiški organizatorji minuli leti zaradi pomanjkanja snega morali prestaviti na Pokljuko. Sneg (trenutno) v Lomu oziroma natančneje v Slaparski vasi je; FotoEJGA pa je na skrivnih kondicijskih pripravah našel ombudsmana Iva Bizjaka in generala Janeza Slaparja, ki trmasto utrjujeta kondicijo za napore na tekaških dilcah. Tudi letos bo vse organizacijske nitke smučarskega teka politikov in gospodarstvenikov držal v rokah Vinko Grašič, ki mu Lojze Peterle daje zadnja navodila. Letošnji tek bo zadnjo januarsko nedeljo, 28. januarja, start točno ob 11.00 uri - za osvežitev tekaških veščin so tržiški organizatorji že zarezali tekaške smučine v Slaparski vasi, v Križah in v Zvirčah. postaj in v oddaji Odprti ekran na TELE-TV Kranj - ali pa z dopisnico na naš naslovi GORENJSKI GIJlS, 64 000 Kranj. Glasove preštejemo vsak teden posebej in vsakič s tedenskim žrebom porazdelimo 10 nagrad. je kozolec izjemna kulturno krajinska slovenska posebnost, pa med drugim priča tudi pobuda nemške občine Nagoid, ki je prijatelji kranjskogorski občini za obnovo kozolcev ponuidila desettisoč mark pomoči; SLAVKA MEŽKA pa predlagamo za Gorenjca meseca tudi zaradi njegove pobude - preko Gor-enjskega mladinskega ce»fr& - za "ročk 'n'roll koncert za rockerje vseh starosti" tik pred novim letom na Jesenicah (novozapadli sneg je sicer preprečil izvedbo koncerta) 21 SLADJAN STOJANOV iz Kranja, po mnenju uglednih strokovnih komisij in občinstva najlepši Gorenjec, saj je že predlani dosegel imenitne uvrstitve na moških lepotnih tekmovanjih, decembra lani pa je bil izbran za drugega spremljevalca M istra Slovenije '95, Domžal-čana Tomaža Barišiča; za ljudi, kj poklicno ali ljubiteljsko nastopajo na lepotnih tekmovanjih, se običajno omeni tudi "mere": Sladjan ima 188 centimetrov v višino in številko čevljev 44, lepotna tekmovanja pa so njegov konjiček - doslej izjemno uspešen, zato ga predlagamo za Gorenjca meseca decembra 1995. Nagrajenci zadnjega decembrskega glasovalnega kroga so: VALERIJA GAR-DENER, Pod Gozdom 18, Boh. Bistrica; SAMO JENKO, Virmaše 53, Škofja Loka; BREDA TADIČ, Bo-kalova 17, Jesenice; KARLA ŠTUKELJ, Zg. Pirniče 36, Medvode; BRANE POUAN-ŠEK, Visoko 119/c, Visoko; DANIJELA GASAR, Zg. Sorica 14, Sorica - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Praktične nagrade Gorenjskega glasa tokrat prejmejo: KATARINA KOS, Mlinska 4, Bled; KATARINA ZUPAN, Cankarjeva 2, Radovljica; ANGELCA ČESEN, Vogljanska 18, Voglje-Šenčur; CVETKO ŠTRUKELJ, Retnje 28» a, Križe, RENATA PROSEN, Virmaše 97, škofja Loka. Tudi v letu 1996 bodo nagrade v redni tedenski akciji simbolične, torej v vrednosti "po iurja", čeprav nas je Ivan Sepetavc iz Kranja pismeno ozmerjal, da smo ga s tako majhno nagrado užalili in nam je vrednostni bon za tisoč tolarjev poslal nazaj. Zato smo tokrat v zadnjem "novoletnem" glasovalnem krogu izžrebati eno nagrado več kot običajno - iskreno upamo, da tisoč tolarjev vendarle še ni tako majhno darilo, da bi bilo brez vrednosti in žaljivo, kot meni g. Šepetavc. PONEDELJEK, 8. JANUARJA TVS 1 10.10 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 10.35 LjubljanaLjubljana 11.25 Zgodba, ki je ni, ponovitev slovenskega filma (čb) 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 14.00 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.20 Za TV kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost: Prof. dr. Franc Jakopin 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Slama 17.25 Oglejmo sil, 12., zadnji del angleške dokumentarne serije 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Lingo, TV igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.30 Pro et contra 21.30 Trajanja 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.45 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka 23.40 Svet poroča 0.10 Poročila 0.15 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.00Tedenski izbor 12.00 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 12.25 Ljudje in zemlja 12.55 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 13.40 Ta presneti blues 14.30 Sobotna noč 16.30 Studio City 17.25 Športni pregled 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Fedora, ameriški film 22.30 Brane Rončel izza odra: Joao Boscom 2. del 23.15 Euro- KANALA 7.00 CNN poroča 7.45 A shop 8.00 Dobro jutro s Crtom Kanonijem 8.05 Novice 8.45 Fresno, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Addams, ameriška risana serija 10.30 Žametne vrtnice, ponovitev 11.15 Jeleni z zahoda, ponovitev 10. dela ameriške nadaljevanke 12.05 Novice 12.10 A shop 12/25 Video strani 14.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa s Crtom Kanonijem, ponovitev 16.00 Novice 16.05 Video strani 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.15 A shop 17.30 Slam, ponovitev 18.00 Fresno, ameriška nadaljevanka 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Družina Adams 20.00 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Filmska uspešnica: Guverner in striptizeta, ameriški barvni film 22.30 Jo-nathan, oddaja o turizmu 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Rodeo, kontaktna glasbena oddaja 23.55 Gost pike na A, ponovitev 0.10 A shop 0.25 Spot tedna 0.30 CNNporoča HTV 1 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen 12.45 Otok z zakladom, ameriški barvni film 15.00 Otroški program: Srečanje s pisateljem 15.20 Povej mi pravljico 15.30 Poročila 16.150troški program: Modul 8 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe - Donava - Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja 20.40 Zlatko vitez, dokumentarna oddaja 21.40 Poslovna razstava 21.45 Iz strankarskega življenja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Sanje, japonsko-ameriški barvni film 1.00 Poročila 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Prijatelji, ponovitev ameriške nanizanke 1Z30 Urgenca, ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Maharadžina hči, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.30 Lov za zelenim diamantom, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosby, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Pe]pvno dekle, ameriški film 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 ™9n"m Rl, ameriška nanizanka 23.20 POP 30, ponovitev 23.50 24 ur, ponovitev 0.20 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center west - ponovitev petkovega filma 10.00 Ana iz Green Gablesa - ponovitev petkovega filma 11.00 Družinski studio -ponovitev vveekend programa 12.00 Ponovitev sobotnega popoldanskega filma 13.30 Ponovitev petkovega večernega filma 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev petkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Ana iz Green Gablesa 19.00 Poročila 19.15 Burleska 20.00 Film 21.30 Medical center vvest 22.30 Ponovitev sobotnega TV filma HTV 2 16.00 Video strani 16.15 Tv koledar 16.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.15 Top šport, ponovitev 18.20 Podobno, a različno 18.30 Knin, dokumentarna oddaja 19.00 Pogumni 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphy Brown, humoristična serija 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogo-met: Petica 22.30 Glavni osunmlje-nec, nadaljevanka 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja del 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 22.00 Satelitski progrtam Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni program - Ti, jaz, najin otrok 22.00 Glasbena oddaja - Old timer shop AVSTRIJA 1 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Dvojne težave, ameriška komedija 13.00 Otroški program 15.25 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.25 A-team 17.15 Zlata dekleta 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Mož v senci, nemško-avstrijska kriminalka 22.05 Onstran bele linije, ameriški film 23.45 Čas v sliki 23.50 Luksu, seks in razuzdano življenje, ameriška komedija 1.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4,55 Dr. Ouinn, ponovitev 5.40 Živalski raj, Življenje hijen AVSTRIJA 2 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 šiling, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maria gre svojo pot 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 23.00 Ob pol enajstih 23.00 Eden pleše drugače 23.30 Vrnitev Casanove, francoski film 1.05 Kultura 1.40 Pogledi od strani, ponovitev 1.50 K stvari 3.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Poročila: Objektiv Gorenjske 42 19.25 Iz izbora: Novoletni mini pet 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Podjetnik tedna 20.30 Kronika športa v letu 1995 20.52 Podelitev priznani tržiškim šporntikom 1995 21.10 EPP blok - 3 21.15 4. novoletni gala operni koncert 22.43 Poročila. Objektiv Gorenjske 32 22.58 Z vami smo bili... nasvidenje 22.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz Iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Najprej vam bomo svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bo za presenečenje, upajmo, prijetno, poskrbel pokrovitelj oddaje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Svet računalništva 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Občinski tednik 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 16.00 Črna kronika 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 EPP blok 21.40 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Dedek mraz na obisku 20.00 Koncert mladinskega orkestra "ORFEJ" iz Sorice v Kulturnem domu ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 Posnetek koncerta mladih talentov na Dovjem, 1. TOREK, 9. JANUARJA TVS 1 10.00 Videostrani 10.15 Otroški program 10.15 V. Pečjak - J. Rode: Drejček in trije marsovčki 10.35 Unicef - koncert za otroke 11.45 Prigode pingvina Potepina, japonski risani film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.50 Tedenski izbor 13.50 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 14.20 Obzorja duha 14.50 Svobodni padec, francoska drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, zadnja epizoda kanadske nanizanke 17.40 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 20.30 Made in Slovenija 21.20 Roka ročka 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.45 Poslovna borza 22.50 Huda telesna poškodba, 10., zadnji del angleške nadaljevanke 23.45 Poročila 23.50 TV jutri, Videostrani 20.00 Glasbena oddaja 21.30 Medical center vvest 22.30 Ponovitev sobotne burleske R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Oddaja za invalide 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 13 ožigosanih 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. DEVET MESECEV ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. NIMAŠ POJMA! ob 17. uri, amer. ljub. kom. DON JUAN DE MARCO ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. melodr. NORA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri TVS 2 9.00 Euronevvs 10.50Tedenski izbor 10.50 Sedma steza 11.20 Osmi dan 11.50 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 12.20 Alpe Jadran 12.50 Novoletni 3x3 14.20 W. A. Mozart: Figarova svatba, opera 16.40 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija 17.10 Okus po zločinu, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Po Sloveniji 18.45 Da ne bi bolelo: Spet vidim ostro 19.15 Videošpon 20.00 Šport 21.30 (Ne)znani oder 22.15 A. Arbuzov: Staromodna komedija, TV priredba predstave Drame SNG Ljubljana 23.55 Euronevvs HTV 1 KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.45 Fresno, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.30 To trapasto živjenje, ponovitev ameriške nanizanke 11.20 A shop 11.35 Video strani 12.00 in 14.00 Novice 14.15 Jonathan, ponovitev oddaje o turizmu 14.45 Dobro jutro z Darkom Korenom 16.00 Novice 16.05 Video strani 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.40 Vreme 16.45 Rodeo, ponovitev 18.00 Divje palme, ponovitev 1/6 dela ameriške nadaljevanke 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.35 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastič-na nanizanka 20.30 Karma: V sozvočju 21.40 Državnik novega kova, angleška nanizanka 22.10 Kako določiti poslovni potencial, 3. del 22.40 Gost pike na A 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Edrta, ponovitev italijanske nadaljevanke 14.30 Delovno dekle, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Točka Bravice, ameriška nanizanka 22.00 I.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.20 POP 30, ponovitev 23.50 24 ur, ponovitev 0.20 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center vvest - ponovitev ponedeljkovega filma 10.00 Ana iz Green Gablesa - ponovitev ponedeljkovega filma 11.00 Družinski studio - ponovitev vveekend programa 12.00 Ponovitev nedeljskega popoldanskega filma 13.30 Ponovitev ponedeljkovega večernega filma 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev ponedeljkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Poročila 19.15 Burleska 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročilaa 10.05 Izobraževalni program 10.15 Marian in veseladružba, nadaljevanka 10.40 Iz sveta narave 11.50 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen 12.45 V kotičku 14.30 Otroški program, ponovitev; Kako živijo živali; Jedilnica 15.05 Poročila 15.10 Dokumentarna serija 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.10 Veliki Buoh, hrvaška dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.35Slika na sliko 23.05 Poročila HTV 2 16.25 Video strani 16.40 TV koledar 16.50 Zakladnica, glasbena oddaja 17.35 Portreti: Onassis, ponovitev dokumentarnega filma 18.30 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 črno belo v barvah: V zmajevem gnezdu, ameriški barvni film 19.00 Korajža velja - glasbena prireditev v OŠ Železniki (2. de!) 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališke skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA *.,. Videostrani 18.08 Test 18.16 Torkov športni pregled 18.20 Mini 5 18.53 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitksi program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo AVSTRIJA 1 6.00 Hlo, sestra! 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Zlata dekleta, pšonovitev 9.25 A-team, ponovitev 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Zmajev prstan, ponovitev 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.15 Zlata dekleta 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Severozahodna Arktika - dežela Franca Jožefa 21.10 Urgenca 22.05 Smrtni grehi, ameriški fum 23.25 Čas v sliki 23.35 Kdo je bila dama?, ameriška komedija 1.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji 5.15 Akti X, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema 13.00 Čas v sliki 13.10 Nabodeno v Avstriji, kulinarični magazin 13.40 Umor, je napisala 114.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.10 Poročilo 22.00 čas v sliki 22.30 Na grizorišču, reportaža tedna 23.00 uhovi, danska serija 23.55 Medeja 1.10 Kultura 1.50 Pogledi od strani, ponovitev 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Krila na nebu: Pokal Breitling (produkcija: Marko Malec) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program (pripravlja in vodi: Drago Papler) 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utirp Kranja 20.30 Torkova tema: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj v letu 1995 21.00 Kolovrat domačih viž: Slakove uspešnice z ansmblom Igor in Zlati zvoki 21.38 EPP blok - 3 21.43 Z Marto Zore v novo jutro 21.53 Novoletni vidoboom 40 - 70. oddaja 22.55 Z vami smo bili... Navidenje 22.56 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 22.57 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 škofjeloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža: S kolesom po Kitajski, ponovitev 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI R TRŽIČ V oddaji S"m Tržičan bomo obudili spomine na stare čase. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete lestvici Air Play Slovenia, ob 17.40 pa 39. lekcija English One To One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Tedenski horoskop 10.00 Minute za countrv 11.00 Ni Ža, ki ne bi zanimala ga knjiga 12.00 BC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA vreme 15.15 Lestvica (Braco Koren) 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novica 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Poljanska kronika 18.00 Pogovor z županom občine Gor. vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Horoskop RGL 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J VValkers golf tirne 16.10 Spozna, mo se 16.25 Nagradna ugank; 17.15 Novice 19.15 Novice 19.21 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Av stralska glasba 22.00 Came RHYTHM 23.00 Egosrvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. DEVET MESECEV ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. ljub. kom. DON JUAN DE MARCO ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. thrill. JOHNYMNE-MONIC ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film ZLATO OKO ob 20. uri Sponzorji današnje križanke so gorenjska smučišča. Prispevajo bogate nagrade in vas vabijo na zasnežena smučišča. Žičnice Vogel vam podarjajo 3 dvodnevne vozovnice, Žičnice Kranjska Gora 2 dnevni vozovnici, RTC Krvavec 3 dnevne vozovnice za odrasle in 2 za otroke, Žičnice Velika planina 2 dnevni vozovnici za odrasle in 1 otroSko, Žičnice Stari vrh 2 KRANJSKA GORA Informacne: 881-414 VELIKA PLANINA Informacije: 061/831-425 dnevni vozovnici za odrasle, Žičnice SoriSka planina 2 dnevni vozovnici za odrasle in 1 otroško. 3 nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Nagrad je ogromno! Vse, kar morate narediti, je, da pravilno izpolnete kupon križanke, ga prilepite na dopisnico in pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj do četrtka, 18. januarja 1996, ali rešitve oddate na turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, skorja Loka, Tržič, Dovje Mojstrana ali Kranjska Gora. Želimo vam veliko užitka na snegu! Srečni izžrebanci nagradne križanke Tovarne klobukov Šešir iz Škofje Loke so: 1. nagrada - Franc REŠ, Trg svobode 6, Boh. Bistrica; 2. nagrada - Rudi LAVRIN, Frankovo naselje 46, Škofja Loka; 3. nagrada Silva SNED1C, Sp. Duplje 18, Duplje; 4. nagrada - Sandra RIMAHAZI, Za Pecovco 3, Bled; 5. nagrada - Jernej ČRV, Javomiško nabrežje 7, Jesenice; 6. nagrada - Petra KOUS, Gradni-kova 7, Kranj. Nagrade oziroma obvestila boste prejeli po pošti Informacije: 721-011 I KRANJSKA GORA KRVAVEC VOGEL \ 5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 18 16 17 18 19 20 21 22 24 25 26 17 28. SOI VELIKA PLANINA s PLANINA 1 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Pri čekih vendarle ne bodo tako strogi Kranj, 4. jan. - Združenje bank Slovenije je priporočilo svojim članicam, naj od trgovcev sprejemajo čeke brez omejitev, da ne bi prišlo do motenj pri poslovanju s čeki. Z letošnjim letom je začelo veljati navodilo Banke Slovenije, ki spreminja dosedanji način vnovčevanja čekov. Trgovci namreč poslej lahko čeke, s katerimi so jim kupci plačali blago, vnovčujejo le še v bankah in hranilnicah, ne pa več pri Agenciji za plačilni promet. Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je priporočil svojim članicam, naj zaradi nemotenega poslovanja s čeki sprejemajo od trgovcev vse čeke, brez omejitev. To seveda praktično Eomeni, da gorenjski trgovec lahko v svoji banki vnovči čeke ank, ki imajo sedeže drugod po Sloveniji. Priporočilo se seveda nanaša le na poslovanje s čeki bank in hranilnic, ki so članice združenja. Navodila ob vnovčenju vsebujejo tudi avtorizacijo čekov in možnost njihovega storniranja, če na tekočem računu ne bo kritja. Trgovci se tega seveda najbolj boje, saj v tem primeru v celoti prevzamejo tveganje. Vendar pa bodo kot vse kaže, to uvajali postopoma in bankirji bodo s podpisniki čekov ravnali "v rokavicah", kar pomeni, da jih bodo najprej opozorili. Ukrep je tako praktično naperjen proti izposojevalnicam in zastavljalnicam, ki od svojih strank kot jamstvo jemljejo neizpolnjene čeke ter proti nekaterim hranilnicam, ki so od trgovcev odkupovali čeke, s katerimi so kupci obročno plačali blago. Pri takem trgovanju s čeki so bili zaslužki dobri, saj so bili popusti znatni, trgovci pa so čeke "prodali", kadar jim je manjkalo gotovino na nabavo novega blaga oziroma ko so prišli v finančne težave. Vse te čeke so doslej vnovčevali brez težav, poslej ni več tako, saj jih lahko vnovčijo le v bankah, ki pa so se "oborožile" s seznami takšnih podjetij oziroma hranilnic. Še naprej je pa moč na ček napisati največ 15 tisoč tolarjev in najmanj 1 tisoč tolarjev. Januarska revalorizacija 0,8-odstotna Kranj, 4. jan. - Združenje bank Slovenije je sporočilo, da januarska stopnja revalorizacije znaša 0,8 odstotka. Januarsko revalorizacijsko stopnjo so izračunali kot aritmetično sredino oktobrske, novembrske in decembrske rasti cen na drobno in tako znaša 0,8 odstotka. Preračunano na letno raven pa je 9,86-odstotna. Prve izkušnje s kartico Activa-Eurocard/Mastercard Največ zapletov zaradi omejitve nakupov v tujini Morda ne veste niti tega, da se v težavah lahko obrnete na telefonsko številko ++386 66 451 256. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Voiarski pot 12, teletax: 061/216-932 IZVOZ IN UVOZ, REPUBLIKA SLOVENIJA, predhodni podatki JANUAR - NOVEMBER 1995 tisočUSD, tekočitečaji X11994 1X1995 l-XM994 |-X! 1995 Izvoz Uvoz Saldo menjava Pokritost uvoza v % 676233 723515 753750 831236 -77517 -107721 90 87 6221217 7669260 6595922 8623360 -374705 -954100 94 89 INDEKSI IZVOZA IN UVOZA, REPUBLIKA SLOVENIJA, predhodni podatki JANUAR - NOVEMBER 1995 I lnd*kt> Indeks Indtks JtL95_. XI 95 XI95 U(ii5_ 094 X35~ XI94 l-XI 94 Izvoz 127,2 97,8 107,0 123,3 Uvoz 136,6 106.4 110,3 130,7 Goren|ska^Banka Banka * po*iluln>m. SPREMEMBA POSLOVNEGA ČASA OB SOB.OTAH Cenjene komitente obveščamo, da smo s 1.1.1996, sprememnili poslovni čas ob sobotah in to v vseh ekspoziturah z deljenim poslovnim časom. Po novem bo poslovni čas za individualne komitente trajal: • od 8.00 do 11.00 (namesto sedanjega od 9.00 do 12.00). Gorenjska^ Banka Banka d poAuhom Kranj, jan. • Plačilno kartico Activa je že nekaj časa moč kombinirati z Eurocard/Mas-tercardom, s čimer postane mednarodna. Prve izkušnje kažejo, da je pri plačevanju največ nesporazumov, ker imetniki ne upoštevajo, da je v 24 urah moč opraviti sedem nakupov, v enem tednu pa največ 21 nakupov oziroma dvigov gotovine. Kombinirano kartico Activa-Eurocard/Mastercard na Gorenjskem izdaja Gorenjska banka, pogoj je, da imate vsaj pol leta odprt tekoči račun, da ste zaposleni, in da mesečni priliv znaša več kot 800 mark v tolarski protivrednosti. Obstaja tudi zlata kartica, ki jo dobite, če ste v banki uvrščeni v bonitetni razred A, če vaš priliv na tekoči račun presega določen znesek, če imate v banki vložena sredstva, in če ste lastnik nepremičnine. Članarina za navadno kartico znaša 2.800 tolarjev letno, pri zlati pa je ni. Tedenski limit nakupov je S tisoč dolarjev, pri dvigu gotovine pa 2 tisoč dolarjev, pri zlati pa 4 tisoč dolarjev. Enkraten nakup lahko seže do 1.500 dolarjev, enkraten dvig na bankomatu v tujini pa 500 dolarjev. V 24 urah lahko nakupi znašajo največ 2 tisoč dolarjev, dvigi gotovine pa 1 tisoč dolarjev. Imetnik kartice torej mora vedeti, da je v 24 urah moč opraviti največ 7 nakupov ali dvigov gotovine, pri tem pa se ne upošteva datumska meja, temveč 24-urni interval od prve avtorizir-ane transakcije, v enem tednu pa je moč opraviti 21 nakupov oziroma dvigov gotovine. Prav zaradi nespoštovanja teh omejitev je največ nesporazumov pri plačevanju v tujini. Mnogi tudi ne vedo, kaj lahko napravijo, če imajo v tujini težave pri plačevanju s kartico. Na hrbtni strani ima napisano telefonsko številko ++386 66 451 256, kamor lahko pokličete, avtorizacijski center pa je dosegljiv od 7 do 21. ure. Znak ++ pomeni izhodno številko države, kjer se nahajate. Svetujemo pa vam, da si omenjeno telefonsko številko napišete tudi na listek, kar vam bo prišlo prav, če boste kartico izgubili ah vam jo bodo ukradli. V avtorizacijski center lahko pokličete pri kakršnihkoli težavah, navsezadnje se vam lahko pripeti, da vam bankomat v tujini zaradi okvare ne bo dal gotovine, transakcija pa bo zabeležena in s tem število dovoljenih transkacij izkoriščeno. Lahko se vam zgodi, da trgovec ali hotelir ne bo sprejel plačila s kartico, ker ima težave z avtomatsko avtorizacijo prek POS terminala. V tem primeru zahtevajte ročno avtorizacijo in trgovec mora po telefonu poklicati svoj avtorizacijski center, ki bo avtorizacijo preveril in jo tudi izdal. Če tega ne bo hotel napraviti, vam lahko pomaga klic v avtorizacijski center, ki bo sprožil ustrezen postopek in rezultat je lahko tudi prekinitev pogodbe med trgovcem in Eurocardom oziroma Master-cardom. To prav tako lahko napravite, če trgovec sploh nima POS terminala, vendar sprejema plačila s kartico. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N«UFNW*0DA1NI NAKUmVmOOAINI ; (udmuiomn MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 ioo m. A BANKA {KranjJrtJč) 89,60 AVALBM 90.10 AVALKranjakagora 90.00 BANKA CREOrfANSALT d.d. Lj 90,30 EROS (Stari Mayr), Kranj 90,30 GEOSS Medvod« 90,30 GORENJSKA BANKA (vMtnoto) 89,00 HRAMUdCA LON, d.d.Kranj 90.00 KKSVIored Medvode 90,10 MDA-liinlca gubljsna 90.40 HMM ROŽICE Mengei 90,39 IURIKA Jeeenice 89,60 INVtST Škof)« ^ 90.20 LEMA Kranj 90.30 UIKRStraBače 90,36 NEPOS (Škofja Lok«, Trata) 90,30 NOVA LB Kamnit. Medvode, Sk. Loka 80,15 PBS d.d. (na veeh poštah) 88,60 ROBSONMenge* 90,60 SH*Slov. hran. In pot. Kranj 90,10 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 89,40 SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 89.00 SLOVENUATURSTJeaenlce 89.60 SZKB Blagajniško m. Žlri 90,00 SUM Kranj 90.30 TALON >«(. poti*Irata&Lok«,ZflBttnk. 9Q,4Q TEKTOURS Domžale TRORCAL Kamnlk-Bakovnlk UBKd.d.Šk.Loka WILFANKran| WLFAN Radovfca, Grajati dvor WILFANTrBČ POVPREČNI TEČAJ M Špai Podatke apramemb 90.30 90.48 90,49 90,40 90,40 90,50 90,06 90,60 90.80 90.80 91,00 90,80 90,70 90.80 90,70 90,90 90.70 90,80 90.50 90.70 90.80 90,95 90.50 90,45 90.80 90,90 90,70 91.60 90,60 90.60 90.70 90,70 91,40 90,80 92,60 90,80 90.80 90,60 90.84 12,62 12,75 12.73 12.60 12.70 12,78 12,40 12,50 12,60 12.75 12,80 12,65 12,75 12,80 12,71 12.75 12.68 11.45 12,80 12,70 12.66 12,40 12.65 12,46 12,70 12,75 12.70 12,75 12,72 12,80 12,80 12,80 12,65 12,88 12,90 12,90 13,00 12,85 12,88 12,91 12,99 12,90 12,84 12.95 12,85 12.90 12,90 12,68 12,90 12.90 12,80 12,96 12,85 13.12 12,85 13,05 12,88 12,85 13,00 12,83 13,06 12,88 12,88 12,85 12,92 7,99 8,00 0,00 0,00 8,00 0,00 7.73 7.80 8,00 8.18 8,07 7,90 8,05 0,00 7,80 8,10 8.16 7,55 8,10 8,10 8.00 7.83 7.90 7,76 8,00 8,15 7,90 8,20 8,00 8,00 8,00 0,20 7.99 8.49 8,40 8.40 8.70 8.20 8.26 8,66 8.20 8,60 8,30 8.35 8.40 8,60 8,30 6,30 8,30 8,68 8,30 8,30 8,28 8.50 6.40 8,62 8,26 8,35 8,30 8.45 8.65 8.25 8.25 8,30 8.39 80 tolarjev. dnevnih tujih valutah. mumu Ml Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 Lastninjenje Več kot tisoč prvih soglasij Kranj, 4. jan. • Agencija za privatizacijo je doslej izdala podjetjem 1012 prvin soglasij in 436 drugih soglasij. Tako so uspeli ob koncu drugega in pol privatizacijskega leta v v * v * i postopke lastninjenja poslati prvih tisoč podjetjih, kar so si NfW3 flJ-lVPnfi Q||]7n£l ^rPrtl IPT#) zastavili kot cilj. Sicer pa so lani izdali več prvih soglasij kotleta #IU 1994, saj so takrat v povprečju potrdili 34 privatizacijskih Kranj. 4, jan. - Nova davčna služba naj bi začela davke pobirati sredi letošnjega leta. Začasna ustavitev zakona o agenciji za plačilni promet je namreč davčno reformo otežilo, ne bo pa je ustavilo. Izvajanje zakona o agenciji za plačilni promet je začasno ustavilo ustavno sodišče, nanaša pa se na njeno razdelitev na dva dela. Na finančnem ministrstvu pravijo, da davčne reforme ne bo moč izpeljati, če tisti del agencije, ki se ukvarja s plačilnim prometom in pobiranjem davkov, ne bo podrejen vladi. S projektom davčne reforme bodo zdaj nadaljevali, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev ustavnega sodišča. če bodo ustavni sodniki presodili, da je zakon v nasprotju z ustavo, bodo verjetno imeli tudi težave s kadri za novo davčno službo. Nameravali so jih namreč prerazporediti iz agencije v davčno službo, kar je vladi sporni zakon o agenciji omogočal. Če ga bodo ustavni sodniki razveljavili, bo morala vlada na trgu delovne sile poiskati več sto dacarjev, seveda pa ie takšnega kadra malo. Vendar na finančnem ministrstvu kljub temu {»ričakujejo, da bo nova davčna služba začela delati sredi etošnjega leta. programov mesečno, lani pa 46 mesečno. Kljub temu pa na prvo soglasje še vedno čaka 440 privatizacijskih programov, kar seveda povzroča kopico problemov, med drugim vse bolj glasna opozorila investicijskih družb, ki so zbrale državljanske certifikate, zdaj pa jih lahko zelo počasi zamenjujejo za delnice. V podjetjih, ki so dobila prva soglasje, je družbeno premoženje vredno 546 miljard tolarjev. V podjetjih, ki še čakajo na privatizacijsko soglasje pa je po oceni državnega sekretarja za privatizacijo Toneta Ropa še za približno 198 milijard tolarjev družbenega premoženja. Skupaj naj bi torej znašalo 745 milijard tolarjev. Manjkajočih 150 milijard tolarjev, na kar vse bolj glasno opozarjajo investicijske družbe, je moč najti v različnih privatizacijskih "rezervah". SZT Smo ena največjih evropskih strokovnih založb na področju telekomunikacij in iščemo za našo slovensko hčerinsko firmo SZT zastopnike. Če iščete - pestro in zanimivo delo - zagotovljeno delovno mesto - obetajoče možnosti zaslužka če - radi vzpostavljate stik z ljudmi - znate prepričljivo argumentirati - imate lasten prevoz, potem se oglasite pri nas! Delati boste začeli takoj. Prijave z življenjepisom in dvema fotografijama pošljite na naslov: SZT, d.o.o., Ljubljana 61000 Ljubljana Cesta v Kleče 12 Fax: (061) 159 7259 PRODAJNI CENTER STARI pVQR_ Škofja Lok«, Kldr)6«w( 26,t«l.,-$34-800 *>RiporočaM°jpopusn ZA GOTO*1 ^^^^^^^^ BARVNI aumZOMtCOD 159 kovinO"hna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Združitev dveh Mercatorjevih predelovalnih podjetij Z združitvijo nastale Mesnine dežele Kranjske Meso-Izdelkov ni več, so samo še Mesnine dežele Kranjske. Škofja Loka - V poslovnem sistemu Mercator so z novim letom združili več trgovskih in predelovalnih podjetij, med drugim sta se združili tudi podjetji Mesna industrija, dLo.o., Ljubljana in Meso • Izdelki, d.o.o., Škofja Loka. Novo podjetje se imenuje Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., sedež pa ima na Mesarski cesti 1 v Ljubljani. Kot je povedal Miro Duič, dosedanji direktor škofjeloških Meso - Izdelkov in novi direktor profitnega centra Maloprodaja, so se v Mercatorju odločili za združitev dveh mesnoprede-lovalnih podjetij zato, da bi povečali konkurenčnost na trgu, zmanjšali stroške poslovanja, si bolje razdelili delo ter izboljšali izkoriščenost predelovalnih, skladiščnih in drugih zmogljivosti. Novo podjetje ima tri profitne centre: Maloprodajo, ki združuje osemdeset mesnic po Sloveniji, Klavnico Škofja Loka, ki bo odslej klala živino tudi za potrebe nekdanjega ljubljanskega podjetja in bo popolnoma izkoriščena, in Predelavo, v katerem sta našla mesto predelovalna obrata v Kranju in v Ljubljani. Profitna centra Klavnica in Maloprodaja imata sedež v Škofji Loki, Predelava pa v Ljubljani. Predelovalni obrat v Stični so ukinili oz. so ga preselili v Ljubljano. Dosedanje blagovne znamke, ki so se že dobro uveljavile na trgu, bodo ohranili. V prihodnosti bodo trgovsko mrežo še razširili, načrtujejo pa tudi okrepitev predelave. Za gorenjske kmete, ki so že doslej oddajah živino v škofjeloško klavnico, se z združitvijo podjetij ni nič spremenilo. Združitev dveh Mercatorjev predelovalnih podjetij je povzročila nekatere kadrovske spremembe. Direktor podjetja Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., je Anton Mastnak. direktor profitnega centra Maloprodaja Miro Duič, direktor Predelave Alojz Nosan, direktor profitnega centra Klavnica pa Tomaž Šlibar. • CZ. Predavanji Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov Naklo - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žena Kranj vabita v torek, 9. januarja, na predavanje Mire Primožičeve o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. Predavanje bo ob pol osmih zvečer v novih prostorih kmetijske zadruge Naklo. Lesce - Radovljiška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe organizira v sredo, 10. januarja, ob devetih dopoldne v prostorih kmetijsko gozdarske zadruge Sava v Lescah predavanje o izbiri mineralno vitaminskih dodatkov za domače živali in o Lekovih zdravilih, ki jih je možno dobiti brez recepta. Predaval bo dipl. ing. agr. Anton Sovinšek iz tovarne Lek Ljubljana. • CZ. Pri mleku v novo leto s starimi odkupnimi pogoji Cena, letnik 1994 Kranj - Čeprav so nekateri pričakovali, da bo dedek Mraz ali kak drug dobrotnik prinesel tudi novo, višjo odkupno ceno mleko, se to kljub lanski 8,5-odstotni inflaciji ni zgodilo. Izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe je se vedno 34,45 tolarja ali prav toliko, kot je že od predlanskega L novembra dalje. Kot so nam povedali v Gorenjski mlekarni v Kranju, so novo leto začeli s staro ceno in tudi s starimi odkupnimi pogoji, ki pa očitno le ne bodo veljali dolgo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. lože Osterc je namreč že imenoval komisijo, ki bo v kratkem začela pripravljati nov mlečni pravilnik. Ker so v tej komisiji predstavniki mlekarn, kmetov, strokovnih ustanov, ministrstva, kmetijskih zadrug in drugih organizacij, je pričakovati, da bo novi pravilnik nekakšen kompromis med predlogoma, ki so ga že lani pripravile mlekarne in slovensko združenje govedorejcev. V Gorenjski mlekarni doslej s kmeujskimi zadrugami, Mercatorjem - Kmetijstvo Kranj in s srednjo mlekarsko in kmetijsko šolo še niso podpisali letne pogodbe o letošnjem odkupu oz. prodaji mleka, predvidoma pa jih bodo šc ta mesec. Sporne so predvsem količine, ki pa jih bodo podpisniki verjetno lažje uskladili po sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerem bi mlekarji in zadružniki radi zvedeli, kolikšne bodo letos za mleko in mlečne izdelke izvozne spodbude. Če so pridelovalci mleka stopili v leto 1996 z odkupno ceno "letnik 1994", to ne velja za rejcepitancev. Odkupna cena goveje živine se je namreč na Gorenjskem za pet odstotkov povišala že o. decembra lani. • CZ. m ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Krajevna enota Logatec Tržaška c. 19A, 61370 LOGATEC VABILO Vse lastnike gozdov in druge zainteresirane krajane vabimo na predstavitev Zakona o gozdovih. Predavanje bo 8. 1. 1996 ob 15.30 uri v sejni sobi KGZ SORA ŽIRI, Trg svobode 2. Poleg zakonskih obveznosti lastnikov gozda bodo predstavljene tudi davčne olajšave, sofinanciranje vlaganj in druga aktualna vprašanja. Predaval bo inženir gozdarstva Janko Vidmar. VABLJENI Na koščku zemlje ob Bohinjskem jezeru veliko različnih želja Je možno sobivanje kampa in gozda? Gozdarski inštitut Slovenije je po naročilu turističnega podjetja Alpinum Bohinj izdelal študijo, ki vsebuje tri različice o nadaljnji usodi kampa Ukane. Ukane - Alpinum je študijo naročil predvsem zato, da bi dobil strokovni odgovor na vprašanje, ali je ob ureditvi kanalizacije, prometa, večji skrbi za gozd in rešitvi vseh ostalih problemov možno ohraniti kamp na zemljišču neposredno ob jezeru. Kamp Ukane se razteza vzdolž jugozahodne obale Bohinjskega jezera, le petsto metrov južno od pritoka Savica v jezero. Zavzema 5,4 hektarja zemljišča in ima po ureditvenem načrtu prostora za tristo kampistov. 2,5 hektarja zemljišča je v lasti podjetja, lastnica dveh približno enako velikih Earcel pa je država oz. njen sklad metijskih zemljišč in gozdov, ki je v denacionalizacijskem postopku tudi zavezanec za vrnitev zemljišč Nadškofijskemu ordinariatu Ljubljana. Ob tem, ko je Alpinumu predlani za ta del zemljišča potekla desetletna najemna pogodba z Gozdnim gospodarstvom Bled, jo je sklad kot novi lastnik lani le izjemoma in ob pogojih, ki jih je postavila blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, podaljšal za eno leto. Zavod je soglašal s podaljšanjem pogodbe le, če bo upravljalec z gozdnih površin kampa umaknil vse avtomobile, spoštoval zmogljivosti kampa, preprečeval mehanske poškodbe na deblih in koreninah dreves, pustil listje na mestu odpada, prepovedal kurjenje na gozdnih površinah, izkopavanje, urejevanje in zasipavanje ležišč šotorov ali površine med šotori... Nekateri so se čudili Ko so se predstavniki zavoda za gozdove, zavoda Triglavski narodni parki, gozdarskega inštituta, Alpinuma in občine Bohinj sredi decembra zbrali na sestanku v Bohinjski Bistrici, so se nekateri Čudili. Direktor inštituta dr. Milan Hočevar se je začudil, da so navzoči tudi novinarji (povabila jih je občina), direktor Alpinuma. iztok Noč, pa se je spraševal, kako to, da imajo študijo, ki jo je naročil Alpinum, v rokah tudi drugi. Običajno je namreč tako, da izdelovalec Študijo izroči naročniku (in plačniku), ta pa potlej sam odloči o njeni uporabi. Poškodbe na drevesih V gozdičku, ki nudi zavetje kampu, prevladujejo bukev, smreka in jelka. Gozdarji so ob pregledu ugotovili, da je drevje boli poškodovano v priobalnem pasu, kjer prevladuje kampiranje v prikolicah. Ob tem, daje to območje ie zaradi naravnih razmer bolj občutljivo kot preostali del kampa, pa kampiranje še dodatno zmanjšuje vitalnost gozdnih sestojev. Drevje trna poškodovane korenine, obse kane veje In poškodbe na deblu. Več kot polovica dreves ima odrgnjeno skorjo, vel kot tretjina dreves otupljeno skorjo, skoraj vsako drugo drevo ureznino, v deblih dreves je veliko zabitih žebljev... Problem ni samo kamp Sanacijski program za Bohinjsko jezero, ki gaje bivša radovljiška občina sprejela pred sedmimi leti, predvideva■ v' prvifazi pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje JNP tn strokovnih podlag za razglasitev jezera za naravni spomenik, v drugi pa izgradnjo kanalizacije, ureditev prometa in prestavitev nekaterih dejavnosti iz neposredne bližine jezera na druga območja. Za kamp Ukane načrtuje najprej dosledno omejitev števila gostov na dovoljeno raven (300 ljudi), do leta 1995 pa opustitev dejavnosti in preselitev na ustreznejšo lokacijo. Problem torej ni samo kamp, ampak tudi cesta, kanalizacija pa taborjenje na Strgan evcu, tisoči kopalcev, ribogojnica... Tri predlagane rešitve Ker se spredlogom gozdarjem, da naj bi kamp v gozdičku neposredno ob jezeru ukinili, strinjajo tudi v javnem zavodu Triglavski narodni park, je turistično podjetje Alpinum naročilo pri Gozdarskem inštitutu Slovenije študijo, ki naj bi odgovorila, ali je ob jezeru možno sobivanje gozda in kampa. Inštitut je pripravil tri predloge. Po prvem predlogu naj bi kamp takoj preselili na novo, že predvideno lokacijo ob potoku Mostnica, kjer bi bile na enako velikem ah še celo malo večjem zemljišču dobre možnosti za razvoj kampa in celo za nadstandardno ponudbo. Lokacija ob Mostnici ima urejeno parkirišče in komunalno infrastrukturo ter ponudbo raznovrstnih rekreacijskih dejavnosti, blizu so tudi trgovine in gostišča. Po drugi različici naj bi kamp Ukane zaprli najkasneje v treh letih, v tem času bi bilo kampiranje možno le ob ureditvi kanalizacije m struge hudornika ter ob spoštovanju drugih omejitev, hkrati pa bi gradili m urejevali avtokamp na novi lokaciji ob potoku Mostnica. Tretja možna rešitev predvideva, da bi del dejavnosti kampa še naprej ostal na sedanji lokaciji, vendar le po predhodni sanaciji območja in pod zelo strogim režimom rabe prostora. Po tej različici bi morah območje prekriti z rodovitnim slojem Ersti, pomladiti drevje, urediti strugo udournika in terase, ki bi preprečevale odnašanje prsti, rešiti komunalne probleme, dosledno spoštovati največje možno število šotorišč in kampistov, preusmeriti kamp prikolice na novo lokacijo, prepovedati vožnjo z avtomobili - in tako dalje. Ta varianta je le pogojno skladna z zakonodajo in dolgoročnimi usmeritvami Triglavskega narodnega parka, vprašljiva pa bi bila tudi rentabdnost. V zavodu TNP in v zavodu za gozdove se zavzemajo predvsem za drugo rešitev, medtem ko bi bil za Alpinum bolj sprejemljiv tretji predlog. Kot lahko razberemo iz študije, se problemi v kampu nanašajo predvsem na preobremenjenost tal m gozdnih sestojev ter na onesneževanje tal in jezerske vode. Zmogljivosti kampa so prekoračene. Po veljavnih dokumentih je v njem prostora le za tristo ljudi, po podatkih zavoda za statistiko je njegova zmogljivost 250 šotorišč oz. sedemsto ljudi, v konicah pa je v njem celo tisoč ljudi. Kanalizacija ni urejena, pogosta je erozija, samoobnovitvena sposobnost gozda je prekoračena, po trditvah predstavnikov Triglavskega narodnega parka je bila vrsta posegov v kampu izsiljena in v nasprotju s pogoji in soglasji, ki so bila osnova za izdajo dovoljenj. • C. Zaplotnik Kmetijstvo v blejski občini Regres za pitanje goveđi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga, da bi v letošnjem proračunu za kmetijstvo namenili 6,4 milijona tolarjev. Bled - Občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga vodi svetnik Jože Skuma-vec, se je že lani odločil, da s sredstvi (lanskega) občinskega proračuna spodbuja tudi nadaljnjo rejo telet oz. pitanje mladih pitanih goved. Za to je namenil okoli 910 tisoč tolarjev. Na razpis seje prijavilo 56 Trgovina GORENJESAVSkA 1 5, KRANJ Tet.: 225.820, 225-850 Servis KAliŠNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 kmetov z območja občine, Id skupno redijo 971 govedi. Regres, ki so ga kmetje z več kot petimi govedi lahko uveljavljali pri nakupu krmil in mineralnih gnojil v blejski kmetijsko gozdarski zadrugi, je znašal 5.500 tolarjev za govedo. Kmetje, ki iz kmetijske dejavnosti plačujejo zavarovanje vsaj za enega družinskega člana ali kdo med njimi prejema kmečko pokojnino, so bili upravičeni do polnega regresa, preostali (gre predvsem za kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi) pa le do 75-odstotnega zneska. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga županu oz. občinskemu svetu, da v letošnjem občinskem proračunu nameni za pospeševanje in usmerjanje kmetijske pride- lave v občini 6,4 milijona tolarjev. Denar naj bi namenih predvsem za pospeševanje prireje in pridelave kakovostnih m zdravih pridelkov, za zmanjševanje pridelovalnih razlik med nižinskimi in hribovskimi oz. gorskimi kmeti-jami, za usmerjanje v dopolnilne dejavnosti, ki Še nimajo tradicije ali so pozabljene, za povečevanje in zaokroževanje kmetijske posesti in za spodbujanje naložb. Odbor je tudi podprl prizadevanja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, da bi iz občinskega proračuna namenili del denarja za vzdrževanje gozdnih cest, še posebej pa za sofinanciranje izgradnje gozdne ceste na Jelovico prek Kupljenika in na Staro Pokljuko. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ie soglašal, da občina & (lanskih) proračunskih sredstev pomaga kranjski območni enoti veterinarskega zavoda Slove' nije pri nakupu naprave milk* oscan za analiziranje vzorce* mleka in da Kmetijsko gozdar* ki zadrugi Bled plača njen dele* (25 tisoč tolarjev) za vseslcr vensko akcijo spodbujanj* večje porabe mleka. V začetki) letošnjega leta bodo v občifl* Qravili zbore, na katerih 3 kmete seznanili z občins; kimi in državnimi spodbudam1 za kmetijstvo, s programom kmetijske svetovalne službe tet s spremembami predpisov področju kmetijstva. Člani odbora so se na de* cembrski seji tudi spraševati; kakšne so zakonske možnosti kaznovanja tistih, ki zemlji^ ne obdelujejo, in ki s tel" škodijo tudi sosednim parcela!" (širjenje plevelov). Ko so prej?' ledali zakon o kmetijskih zeflir jišč (ta bo po odločitvi ustavnf ga sodišča veljal le še do jeseni); so ugotovili, da so možnost' majhne, in da je postopek zel" dolg in zapleten. • CZ. UREJA: Vilma Stanovnik V sredo se je na Jesenicah in na Bledu končalo SP skupine C v hokeju za mlade do 20 let NAŠI LE ZA "GOL" PREKRATKI Mlada slovenska hokejska reprezentanca seje v finalu pomerila z ekipo Kazahstana in le nekaj sekund pred koncem srečanja prejela odločilen gol, ki je napredovanje v skupino B prinesel Kazahstancem Jesenice, Bled, 3. januarja - S podelitvijo kolajn in nagrad se je v sredo zvečer v dvorani Podmežakla končalo letošnje svetovno prvenstvo skupine C v hokeju za mlade do 20 let. Naši rcprezentantje so vse prvenstvo igrali odlično in si priborili "veliki" finale, žal pa tokrat sreča ni bila na njihovi strani, saj jih je reprezentanca Kazahstana premagala v zadnjih sekundah. Tako se je našim le za las izmuznilo napredovanje v kvalitetnejšo skupino B. Več kot tisoč gledalcev, ki se je zbralo v jeseniški hokejski dvorani, je v sredo na odločilnem srečanju videlo lepo in kvalitetno igro obeh moštev, našega in kazahstanskega, tako da je bila tekma ves Čas izenačena in napeta. Ko pa je pri rezultatu 5:5 nekaj sekund pred koncem že kazalo, da bo treba igrati podaljšek, je spretni Ramenski zadel gol in igranje v skupini B (vanjo se je uvrstila le zmagovalna ekipa). Kljub vsemu so naši repre-zentantje na svetovnem Ervenstvu zadovoljili, saj je ila že uvrstitev v finale lep rezultat (najprej so premagali Dansko z 1:2, nato Romunijo 10:4, nato pa še Nizozemsko 10:0). Ostaja le grenak priokus, daje bila skupina B blizu kot še nikoh.... Konec prejšnjega tedna sta se v 19. krogu pomerili ekipi Triglava in Sportine, zmagali pa so Blejci z rezultatom 2:4 (0:2, 1:1, 1:1). Slavija Jata in Maribor sta se razšla z izidom 7:1, Acroni Jesenice in Olimpi-ja Hertz pa sta tekmo odigrala včeraj zvečer. Pari današnjega kroga pa so: Acroni Jesenice - Slavija Jata, Olimpija Hertz - Spor-tina, Maribor - Triglav. Slovenska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu na "domačem terenu" prikazala dobro igro, vendar pa se ii ie v finalni tekmi s Kazahstand uvrstitev v B skupino izmuznila le za gol. Za tretje mesto sta na Jesenicah igrah reprezentanci Danske in Belorusije, zmagali pa so Danci 5:4. Na Bledu sta bili tekmi za peto in za sedmo mesto. Peto mesto si je z zmago nad ekipo Romunije priborila Velika Britanija, sedmo pa z zmago nad Španci Nizozemska. Španci pa so izpadli iz skupine C. Ob koncu tekmovanja so na Jesenicah trem prvouvrščenim reprezantncam podelih kolajne in krožnike, kristalno vazo za fair play pa je dobila reprezen- tanca Belorusije. Za najboljšega vratarja so razglasili Danca Dena Derovitza, najboljši branilec prvenstva je bil Slovenec Klemen Kelgar, najboljši napa-dlec Kazahstanec Petr Deviat-kin, najučinkovitejši strelec pa Belorus Anatolij Volodkevič. • V. Stanovnik, foto: J. Furlan ALPSKO SMUČANJE LISIČKE ŠTARTAJO ŽE DANES Maribor, 5. januarja - 33. Zlata lisica bo letos tako rekoč v idealnih pogoji, saj je na Pohorju zadosti naravnega snega, poleg tega pa so pripravili tudi več kot 1500 kubičnih metrov umetnega snega. Kot je na sredini tiskovni konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora Dušan Senčar, ob tekmovališču vsak dan pričakujejo več kot 15 tisoč gledalcev, za spremljanje tekem v Mariboru pa se je prijavilo več kot 230 domačih in tujih novinarjev. Danes bo na Pohorju (odpovedan) veleslalom (start prve vožnje ob 10. uri), jutri bo veleslalom (Start prve vožnje ob 9.30 uri), v nedeljo pa še slalom (Start prve vožnje ob 9.30 uri). Za današnji veleslalom je vodja slovenskih ženskih reprezentanc Jaro Kalan izbral ekipo, v kateri bodo nastopile: Urška Hrovat, Mojca Suhadolc, Katja Koren, Nataša Bokal, Špela B račun in Andreja Potisk - Ribič. Na startu v Mariboru ne bo še vedno poškodovane Spele Pretnar in Alenke Dovžan. • V.S. v KOŠIR NAJBOLJŠI V SESTRIERU Ob stoletnici italijanskega športnega dnevnika "La Gazzetta delo Sport" so v Sestrieru organizirali slalom deseterice najboljših svetovnih slalomistov. Tekmovalci so progo prevozih trikrat, po seštevku dveh najboljših časov pa je zmagal Mojstrančan Jure Košir, pred Von Gruenigenom in Jaggejem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Miklavc, ki je bil peti, italijanski smučarski as Albertu Tomba pa je dvakrat odstopil. Jure KoSir je za zmago dobil 35 tisoč dolarjev, Andrej Miklavc pa za peto mesto 10 tisoč dolarjev. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Vabilo skakalcem-SK Triglav iz Kranja vabi mlade skakalce, da se vključijo v klub. Vabljeni so predvsem rojeni leta 1987 in mlajši. Treningi in vpisovanje so v skakalnem centru na Gorenji Savi. Vpisati se je moč ob petkih od 15. ure, ob sobotah od 9. ure in ob sredah od 18. do 19. ure. Na treninge pridite z alpskimi smučmi. • JJB. Pokal tiskarne Slovenija na Kobli - Smučarska zveza Slovenije in Smučarski klub Didakta iz Radovljice sta organizatorja FIS veleslaloma za moške. Tekmi bosta v soboto in v nedeljo, obakrat s Startoma ob 10. uri. • VS. Biatlonci na Pokljuki - Danes, s startom ob 10. uri, bo ŠD Gorje organizator državnega prvenstva moških na 10 kilometrov in žensk na 7,5 kilometra v biatlonu. Tekmovanje bo na Rudnem polju na Pokljuki. • V.S. Freestylerji na Straži - Ta konec tedna se bo na Straži nad Bledom začel letoSnji West Freestvl Cup. Jutri, v soboto, 6. januarja, se bodo tekmovalci pomerili v skokih (prve kvahfikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa bo ob 12. uri), tekmovanje pa bo tudi generalka za mednarodno nočno tekmo, ki bo na Starži 3. in 4. februarja. V nedeljo bo še tekma v tako imenovanem sprint slalomu (prvi kvalifikacijski nastop bo ob 10. uri, finale pa ob 11.15). • V.S. Novoletni teki v Logatcu • Jutri, 6. januarja, bodo v Gorenjem Logatcu vsakoletni Novoletni teki. Proga za bolje pripravljene bo dolga 15 kilometrov, za ostale pa 7 in jo bo moč preteči v drsalni ah klasični tehniki. Prijave za tekmovanje bodo organizatorji sprejemali v stavbi OŠ v Gorenjem Logatcu do 9. ure, Start pa bo ob 10. uri. Kot sporoča Janez Pavčič, pa že potekajo priprave na letošnji "Tek treh dežel", saj bo prireditev že v nedeljo, 14. januarja, na nekoliko krajši progi s Startom in ciljem v Kranjski Gori. • \S. KOŠARKA L0JK PO TEKMI UDARIL SODNIKA Kranj - Na sobotnem prvoligaškem srečanju med Republiko iz Postojne in kranjskim Triglavom so gledalci videli prav klavrno igro. In če smo vsaj malce pošteni, so pri tem prednjačili domači košarkarji. Temu primeren je bil tudi končni rezultat - 77:97 za goste. Srečanju pa je klavrni pridih dodal še domači trener Brane Lojk, ki je nekaj minut po koncu srečanja udaril ljubljanskega sodnika Lindica. Njegova poteza, ki je lahko bila tudi nepremišljena, a to vseeno ne more biti opravičilo, je, kot je bilo možno izvedeti, posledica sodniških odločitev, predvsem v drugem polčasu. Vse pa se je začelo že v prvem polčasu, ko sta sodnika najboljšemu kranjskemu košarkarju in tudi državnemu reprezentantu Gregorju Hafnarju zelo hitro napiskala tri osebne napake. Od tega sta mu dva prekrška dosodila celo v napadu. Tako so Triglavani večino prvega polčasa, ki so ga izgubili s 34:43, odigrah brez njega. V drugem polčasu so se domači v 24. minuti približali Postojnčanom že na Štiri točke zaostanka, nato se je voz spet obrnil navzdol. Agresivna igra gostujoče ekipe razmeroma mladi postavi Triglava pač ni dovoljevala, da bi razvila svojo igro. Poleg tega pa so domači katastrofalno slabo metali iz igre - 88:31 oziroma nekaj več kot 36-odstotni met (za dve točki 76:30, za tri le 12:1). V tem delu igre so se gledalci kar nekajkrat razburili. Najprej zaradi nekaj prerivanja med Hafnarjem in postojnskim igralcem Žakljem, ki je Hafnarja očitno sunil v mednožje. Sodnika kot kaže te poteze nista opazila, zato tudi nista reagirala. Proti koncu tekme je prišlo še do nesporazuma med sodnikoma samima. Pod domačim košem je žoga ušla izven igrišča, sodnik, ki je stal blizu žoge, je dosodil žogo za domače. Po tej odločitvi pa je s sredine igrišča pritekel drugi sodnik, ki je bil drugačnega mnenja, in po pogovoru med sodnikoma so žogo dobili gostje. To je kot kaže dokončno razburilo domačega trenerja Lojka, ki je po koncu srečanja pri zapisniški mizi udaril sodnika Lindiča. Presoja, ah so bile sodniške odločitve pravilne ah ne, ni v naši pristojnosti, zagotovo pa niso botrovale porazu Triglava. Lojkova poteza pa mogoče ni bila mišljena le kot nezadovoljstvo s sodnikom osebno, ampak s sojenjem na večini njihovih tekem, nad katerim se Triglavani pritožujejo že celotno letošnjo ligo. Kakorkoli, nepotreben dogodek ne bo {lomagal k razrešitvi težav, s katerimi se Triglavani srečujejo v etošnji ligi, tako v klubu samem kot tudi s sodniki. • S. Subk ZMAGA IN PORAZ LOKA KAVE Škofja Loka, 3. januarja - Škofjeloški košarkarji so minulo soboto gostovali pri Krki v Novem mestu, kjer so zmagah z rezultatom 74:83. Žal pa jim ni uspelo osvojiti novih pomembnih točk v sredo v domači dvorani. Gostih so ekipo Ilirije in izgubili z rezultatom 70:74. Neodigrano tekmo 15. kroga med Koprom in Loka kavo, ko ekipe KK Koper ni bilo na igrišče, pa je tekmovalna komisija registrirala z rezultatom 0:2 v korist Loka kave. Triglav je bil v sredo prost, saj je tekmo 18. kroga s Smelt Olimpijo odigral vnaprej (rezultat je bil 93:61). Jutri ekipa Triglava v Al ligi gosti Satex, tekma pa bo v dvorani na Planini ob 20. uri. Loka kava v A2 ligi jutri odhaja na gostovanje k Jezici, ekipa Didakte Radovljice pa v domači dvorani v OŠ A.T. Linharta gosti ekipo Pennzoil Borovnica. Tekma se bo začela ob 18.30 uri. • V.S. ŠAH KOSMAČU PRVO MESTO Kranj, 3. januarja - Člani Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj so odigrah prvenstvo kluba v pospešenem šahu za leto 1996. Po devetih partijah na 15 minut je bil med 16 igralci najboljši Blaž Kosmač s 7 točkami. Enako število točk je zbral tudi Dušan Zorko.le da je imel nekoliko slabSe nasprotnike. Tretji je bil Matjaž Slibar s 6.5 točke. Najboljši pionir je bil Uroš Kavčič na 6. mestu s 5.5 točkami. • Aleš Drinovec 13 SKRITA GORA ŠPORTNI PODLISTE PIŠE: IZTOK TOMAZIN Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 po severni steni in druge dogodivščine med himalajsko smučarsko odpravo SKI8000. HIMALAJSKI DOM Naš cilj Gašerbrum 1 je res skrita gora. Čeprav z 8068 metri sodi med najvišje gore na svetu, smo ga za grebeni šest- in sedemtisočakov, ki ga obkrožajo, zagledali šele zadnji, sedmi dan hoje. Bil je to pohod silovitih nasprotij. Z nosači vred smo bili zdelani od naporov in pomanjkljive prehrane prejšnjih dni, pestila pa nas je tudi višina. Tod nezadostno aklunatiziran človek ie krepko občuti pomanjkanje kisika. Obkroženi pa smo bili s takimi lepotami, da mi je bilo zaradi tega pravzaprav najtežje hoditi, vse naokoli so se v neskaljeno temno modro nebo dvigale divje gore, izpod njihovih pre-padmh sten pa so v dolino hitele razbite, zvijugane kače ledenikov. Samo stal bi in občudoval. Naenkrat se je na naši levi izza temnorjavega skalnega grebena zableščala trikotna konica, čez kak kilometer hoje pa smo se lahko zastrmeli v mogočno ledeno piramido, višjo od vseh okoliških gora, obrobljeno s strmimi skalnimi grebeni. Naša gora! Le nekaj ur vzpenjanja po ledeniških nanosih nas je še ločilo od mesta, kjer odprave na Gašerbrume postavljajo bazni tabor. Malokje na svetu so stalna naselja na višinah, na kakršnih odprave na osemtisočake postavljajo bazne tabore. Skušamo se utaboriti čim-bližje izbrani gori, a dovolj daleč, da nas ne dosežejo plazovi. Običajno je to na robu ledenika, okrog pet tisoč metrov visoko. V bazi in višinah nad njo med odpravo povprečno preživimo od enega do dveh mesecev. Okolje je po merilih življenja, kot smo ga vajeni v civilizaciji, milo rečeno izredno neprijazno -skalna in ledena puščava, temperature večinoma globoko pod lediščem, preživetju pa služi le tisto, kar prinesemo s seboj. Ko zagospodarijo viharji in plazovi in ko nabuhli oblaki namedejo ogromne količine snega, je že v bazi vse podrejeno golemu obstanku, višje na gori pa še toliko bolj. Kadar pa sestopiš z gore po dnevih skrajnih naporov, zmrzovanja v zaledenelih višinskih šotorčkih, v sneg izkopanih luknjah ali celo na prostem, ves izsušen, prestradan in premražen, se v bazi vlažna spalna vreča na trdem ležišču med kamenjem in skromna hrana, ki jo pripravlja kuhar odprave, zdijo vrhunec udob- ja. V Himalaji se naučiš spoštovati stvari, ki se jih v udobju in varnosti običajnega življenja doma komaj še zavedamo - lagodnost telesnega in duševnega počitka, toploto, sitost, varnost... Vsakokratna vrnitev z višin v bazo pomeni predvsem predah med napori, zbiranje preostalih moči in iskanje zadnjih rezerv, pripravljanje opreme, hranjenje in pitje, uživanje v dragocenih, a mnogo prekratkih urah toplote. Bazni tabor je resnično "himalajski dom", od katerega je v marsičem odvisno dogajanje v strminah gore, ki jo želimo preplezati. Zelo pomembno je, kje in kako ga postavimo. Tokrat smo se utaborili točno pet tisoč metrov visoko ob sotočju ledenikov Abruzzi in Južni Gašerbrum, na slikovitem kraju, nad katerim se je prevešala mogočna piramida naše gore, z vseh strani pa smo bili obkroženi s šest in sedem tisočaki V blifini sta le taborili švicarska in avstrijska odprava, ki sta plezali na sosednji Gašerbrum 2. Nosači so doiiveli teiko pričakovani čas izplačila, nato pa so jo jadmo odkurili po ledeniku navzdol, preden bo sonce preveč zmehčalo sneg in olivilo deroče ledeniške potoke. Pod večer se je v spremstvu Simona in Matica, ob pomoči zdravil proti bolečinam, predvsem pa neomajne volje, kot zadnji privlekel Urban. Ves naslednji dan smo dograjevali tabor. Za šotore smo s težavo izravnali ploščadi med peskom in kamenjem, pod katerima je bil živ led. Poleg osebnih šotorov smo postavili kuhinjskega in jedilnico, odmetali in navalili na stotine skal, uredili hrano in opremo... Določil sem kraja, ki sta življenjskega pomena in morata biti čim bližje šotorom, obenem pa čim dlje narazen - stranišče in zajemališče snega za pitno vodo. Prve dni na višini, dokler organizem še ni prilagojen, v glavi buta kot na nakovalu, a napor je najboljše zdravilo za pospešitev aklimatizacije. SMUČARSKI SKOKI ZMAGOVALEC GROSAR Žiri, 3. januarja - SSK Alpina iz Žiro v je bila organizator pokala Cockte za mladince do 18 let. Pomerili so se na 70-mcrrski skakalnici, nastopilo pa je triinsedemdeset tekmovalcev. Obenem so se na pregledni tekmi pomerili tudi člani. 21 tekmovalcev se je nato pomerilo še v tekih za kombinacijo. Najboljši v skokih in kombinaciji so bili gorenjski predstavniki. Rezultati: mladinci 18 let: 1. Jaka Grosar (Tržič Trifix) 2183 t 68 in 72,5 m, 2. Primož Peterka (Triglav) 212,3 t 67 in 68,5 m, 3. Jaka Eniko (Alpina Žiri) 190,2 t 64,5 in 63 m, 4. Matej Hribar (Tržič Trifbc) 1893 t 63 in 65 m, 5. Gorazd Robnik (Mislinja) 184,7 t 63 in 62 m, 6. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) 181,8 t 62 in 61 m. Člani: 1. Rok Polajnar (Triglav) 208,1 t 66,5 in 68 m, 2. Tomaž Murko (Ljubno) 203,9 t 68 in 65,5 m, 3. Roman Perko (Tržič Trifbc) 200,8 t 65,5 in 67,5 m; 4. Primož Kopač (Alpina Žiri) 198,4 t 65,5 in 65,5 m. Klasična kombinacija: 1. Roman Perko (Tržič Trifbc), 2. Igor Cuznar (Tirglav), 3. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri). PREMOČ KRANJČANOV Velenje, 3. januarja - Na 40-metrski skakalnici v Velenju se je 63 tekmovalcev pomerilo v skokih za pokal Cockte pri dečkih do 13 let. Najboljši so bili mladi Kranjčani. Rezultati: 1. Gašper Cavlovič 223,8 t 38 in 41m; 2. Matic Zelnik (oba Triglav) 219,8139,5 in 39,5 m; 3. Blaž Križaj 210,9 136,5 in 38 m, 4. Janez Rukše (oba Ilirija Center) 207,2 1 36,5 in 37 m; 5. Anže Brankovič (Triglav) 205,4 t 37 in 37,5 m; 6. Uroš Vrhovec (Ilirija Center) 198,4 t 35,5 in 36,5 m. TRIGLAV PRVIH PET MEST Sebenje, 2. januarja - SK Tržič Trifbc je organiziral letos prvo domače tekmovanje v skokih za pokal Cockte v kategoriji mladincev do 16 let. Pomerili so se na K-53 M, nastopilo pa je 64 skakalcev iz 10 slovenskih klubov. V novem snegu so se najboljše odrezali mladi Kranjčani, ki so osvojili prvih pet mest. V obeh serijah je bil najdaljši Primož Delavec. Rezultati: 1. Primož Delavec 210,6 t 49,5 in 51 m; 2. Uroš Peterka 206,0147,5 in 48,5 m; 3. Andrej Cuznar 197,9 1 47,5 in 49 m; 4. Sašo Bodlaj 197,8 t 46,5 in 48 m, 5. Marko Šimic (vsi Triglav) 192,2 t 46 in 46,5 m* 9. Anže Urevc (Stol Žirovnica); 10. Jure Kosmač (Alpina Žiri); 11. Tomaž Kravcar (Tržič Trifbc). Skupno v pokalu Cockte po štirih tekmovanjih premočno vodi Triglav s 1306 točkami, 2. Ilirija Center 544 točk, 3. Tržič Trifbc 311 točk. • Janez Bešter NAMIZNI TENIS BREZ PORAZA JESENICE IN KRIZE 2 Z odigranimi položenimi tekmami v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi, se je tudi uradno zaključilo tekmovanje v jesenskem delu sezone 95/96. V prvi ligi je brez poraza na prvem mestu ekipa Jesenice 2, z izkušenimi igralci Robertom Ferbežarjem, Armandom Pod-bregarjem, Jakom Vebrom in Stanetom Babičem glavnimi nosilci za uspeh te ekipe. Za petami z enim porazom jim je ekipa Sava PNKC, na tretjem mestu pa je lanski prvak ekipa Križ 1, z istim številom osvojenih točk kot četrtouvrščeni Gumar, velika gneča pa je tudi v drugi polovici lestvice, saj bo boj za izpad še zelo zanimiv in napet. Končni vrstni red jesenskega dela: 1. mesto Jesenice 2 18 točk, 2. mesto Sava PNKC 16 točk 3. mesto Križe 113 6očk, 4. mesto Gumar 13 točk, 5. mesto Šenčur 1 10 točk, 6. mesto EGP 1 7 točk, 7. mesto EGP 2 5 točk, 8. mesto Merkur 4 točke, 9. mesto Kondor 3 točke in 10. mesto Jesenice 11 točka. V drugi ligi je suvereno obvladovala položaj ekipa Križe 2, ki je vse dvoboje zmagala gladko in je trdno jia prvem mestu po jesenskem delu. Na drugem mestu so izkušeni Predosljani, na tretjem pa nekoliko presenetljivo Šenčur 3, mesta pri dnu lestvice zasedajo mladi bodoči upi kar nekaterih klubov. Končni vrstni red jesenskega dela lige: 1. Križe 2 18 točk, 2. Predoslje 15 točk, 3. Šenčur 3 14 točk, 4. EGP 3 13 točk, 5. Sava 2 9 točk, 6. EGP 4 9 točk, 7. Duplje 6 točk, 8. Jesenice 3 4 točke, 9. Merkur 2 2 točki in 10. Šenčur 2 brez točk. Prvenstvo se bo nadaljevalo po 21. januarju. • J. Starman SMUČARSKI TEKI' EMONA POKAL NA POKLJUKI V soboto, 30. decembra 1995, je tekaški smučarski klub Bled priredil medklubsko tekmovanje v tekih na smučeh za EMONA pokal. Na zelo lepo urejeni progi na Pokljuki v Kranjski dolini so se pomerili v klasični disciplini tekmovalci iz dvanajstih domačin klubov in iz treh hrvaških klubov. Dekleta so tekle na 5 km in je pri mlajših mladinkah zmagala BRENČIČ Maruša - TSK Valkarton Logatec, 2 HIŽAR Ines - TSK Olimpija, 3. TOMAZIN Alenka - TSK Valkarton Logatec. Pri starejših mladinkah je bila prva gostja iz TSK Rijeka - GRODIČEK Diana, 2. BRIŠKI Inana - SK Goranin Delnice in 3. DOLINAR Urša - TSK Merkur Kranj. Pri juniorkah je zmagala MALI Andreja - TSK JUB Dol pri Ljubljani, 2. JAKŠA Anita - TSK Valkarton Logatec, 3. ZEVNIK Vesna - TSK Merkur Kranj. Nastopila je samo ena članica in sicer REKAR Maša - TSK Merkur Kranj. Mlajši mladinci so tekli 7,5 km in je zmagal KOLANDER Rok - ŠD Maribor Železničar, 2. PONIKVAR Martin - TSK Olimpija, 3. GRIČAR Dejan - TSK Olimpija. Starejši mladinci so tekli 10 km in je zmagal GODINA Uroš - TSK Valkarton Logatec. 2. ZAGORIŠEK Marjan - ŠD Planica, 3. NOVAK Aleš - ŠD Planica. Juniorji in člani so tekli 15 km. Pri juniorjih je bil prvi PETKOVŠEK Jožko - TSK Valkarton Logatec, 2. GRASIČ Gašper - SK Merkur Kranj, 3. GLOBOČNIK Gorazd - TSK Merkur Kranj. Pri članih je prepričljivo zmagal KAVALAR Jože - ŠD Planica, 2. POKLUKAR Jože - SD Gorej in 3. JERONČIČ Primož - TSK Olimpija. • V. B. Nova nesreča v Julijskih alpah Izkušena alpinista je presenetil plaz Iskanje pogrešanih planincev se nadaljuje, gorskim reševalcem se je včeraj pridružil tudi helikopter letalske policijske enote z Brnika, vendar ju še niso našli. Včasih se zalomi tudi velikim mojstrom. Petinpetdesetletni Stane Belak je bil tako doma kot v tujini znan alpinist, himalajec in gorski vodnik. 24. decembra se je s 27-lerno Jasno Bratanič odpravil na Malo Mojstrovko. Opremo je pustil v avtu skupaj z listom papirja, na katerem je bilo zapisano, kam nameravata oditi. Prav omenjeni list je reševalcem vsaj delno olajšal delo, saj je Stane Belak - Šrauf vedno izpeljal načrtovano. Tistega dne je dež začel prehajati v sneg. Novozapadli sneg se ni spnjel s podlago, tako da se je v gorah sprožilo kar nekaj plazov. Eden od njih je najverjetneje s seboj potegnil tudi oba planinca. Gorski reševalci so s pripravami za iskanje planincev začeli v torek, ko so na sedemnajstem ovinku vršiškega prelaza našli Šraufov avto. V sredo zjutraj so se gorski reševalci s teptalcem kranjskogorskih žičničarjev odpelali na Vršič ter s sondiranjem in lavinskimi psi začeli preiskovati prvega od dveh večjih plazov. Zaradi goste megle v dolini je helikopter letalske enote policije ■ Pri Koči na Gozdu se je končala pot za avtomobile Gorske reševalne službe. Naprej je bilo treba peš, na smučeh, nekaj reševalcev pa se je odpeljalo s teptalcem žičničarjev. žal moral ostati na Brniku, reševalcem se je lahko pridružil šele včeraj do zgodnjega popoldneva, ko se je megla spustila na okohške vrhove. Izsilil tovornjak s priklopnikom Včeraj je zaenkrat še neznani voznik osebnega avtomobila golf serije 3 rdeče barve na izvozu iz avtoceste Kranj zahod izsilil tovornjaka s priklopnikom. Voznik tovornjaka je zaviral in z vozilom zavil tako, da je prebil posodo v gorivom. Del goriva je izteklo na cestišče, tovornjak pa se je ustavil na sredini ceste ter tako zaprl promet. Za očiščenje ceste so poskrbeli policisti skupaj z gasilci in delavci cestnega podjetja, zaradi nesreče pa je bila cesta zaprta od 9. pa do 12. ure. Za voznikom golfa policisti še poizvedujejo. • U.Š., foto Jurij Furlan V akciji iskanja je sodelovalo več kot štirideset gorskih reševalcev in lavinskih psov, iskanje v plazu pa je še posebej težavno, saj je lavina izredno zbita in zmrznjena, tako da sonde le stežka predirajo snežni oklep, njihovo lomljenje je zato žal prepogost pojav. Z akcijo iskanja bodo reševalci nadaljevali najverjetneje še nekaj dni, danes, v petek, z večjim številom lavinskih psov. Če pa iskanje v nekaj dneh ne bo obrodilo sadov, bo na nadaljnje iskanje žal potrebno počakati do pomladi. • U.Š., foto Jurij Furlan Zimske "radosti" Pa ne v nebesa. Na strehe hiš. V teh dneh ob svojih vsakodnevnih sprehodih ne glejte samo pod noge, ampak tudi nekoliko višje. Zima je s svojim mrazom poskrbela, da strehe dobivajo pravo okrasje ledenih sveč, ki kot kapniki rastejo s streh. Vendar pa zna biti tako okrasje hudo nevarna reč, Če se odlomi od strehe. Pogledi navzgor pa vsaj na naših cestah menda niso več tako nujni. Kar se je drevja moralo polomiti, se ga je očitno Že uspelo polomiti, nove zaloge butar čez cesto je moč pričakovati ob novih padavinah. Telefonisti in elektnčarji so si ob tem vsaj nekohko oddahnili, saj ponekod še niso uspeh skrpati pretrganih žic. Ko smo jih povprašali, koliko škode (v tolarjih) jim je namrznil zadnji sneg, točne Številke vsaj zaenkrat niso znah povedati. Vsem materialnim stroškom bp potrebno prišteti še 3653 delovnih ur redno zaposlenih Telekomovih delavcev in 270 delovnih ur kooperantov. • U,Š. PREJELI SMO Sneg, ki je zapadel med novoletnimi prazniki je naredil največ škode na drevju ter električni in telefonski napeljavi. Ceste v manjših krajih so v glavnem že očiščene, v večjih, zlasti v Kranju, pa je na večini pločnikov in parkirišč še polno snega. Drevesca nikar! Navadno z veseljem in zanimanjem preberem vse članke avtorice gospe Darinke Sedej. Zadnji članek z dne 22. decembra 95 iz njene redne rubrike, z naslovom "Božičnega drevesca nikar", pa me je zelo razočaral. Strinjam se z omenjeno gospo, da naši gozdovi doživljajo krizo. Pa ne samo naši gozdovi. Tudi drugje po svetu ni nič bolje. Zaradi brezvestnega izsekovanja in kislega dežja izumirajo že pragozdovi v tropskih krajih. Za to stanje ie kriva industrija, avtomobili ter ogrevanje stanovanj. Skratka kriv je človek s svojo potrošniško miselnostjo. Nujno je, da se nekaj spremeni v naših glavah v našem načinu razmišljanja. Naj vam navedem primer. Leta 1981 sem bil prvi, ki sem z delegatskim vprašanjem opozoril na smetišče na Mali Mežakli. Takrat so se mi vsi navzoči smejali. Danes je smetišče na Mali Mežakli ekološki problem, ki ga bo zelo težko sanirati! Vsi skupaj bi se morali bolj zavedati, da gozd ni samo les, ampak je poleg morja tudi "tovarna", ki nam prideluje kisik, kar je življenjskega pomena za vsa živa bitja! Zato vas sprašujem, kaj bi bilo, če bi se vse milijarde ljudi, ki žive na svetu odločile posekati za božič ali za novo leto smrečico? (Saj po vašem prepričanju imamo vsi to pravico mar ne?) Kaj kmalu bi zemlja postala puščava! Že tako se giblje število posekanih smrečic v tem času V stotisoč, če ne še več! To pa že ni več zanemarljiva številka. Strinjam se z vami, da je posekano drevo mrtvo drevo. Vse premalo se zavedamo, da vsako drevo, ki ga posekamo za zabavo umre zares in ponavadi za vedno! Smelo trdim, za en dobet teden zabave bi bila čisto dobra umetna smrečica. Nekatere so prav lepe in niti predrage niso. Če še pomislimo, da je okraševanje in sekanje smrečic prastar poganski germanski običaj, vas spršaujem: "Ljudje Božih kako se vendar počutite, ko največji krščanski družinski praznik praznujete s poganskimi običaji, ki so še škodljivi po vrhu??! Enako velja za novo leto! Razmislite kdaj v tej smeri in za Božjo voljo, ne propagirajte prosim holokavsta V gozdu! Kakorkoli že gozd je in bo ostal nekaj lepega-, Veličastno Božje delo je, ki ga ne smemo in ne moremo uničevati v nedogled in za zabavo! Kazen bo huda! Jože Kogoj, Sp. Gorje 76 • KOMENTAR Politika iz parlamenta v medije JVfarlco Jenšterle Slovenci smo z novim letom dobili tudi dve novi televiziji, ki bosta na poseben način popestrili naš medijski prostor. Na njem ie od osamosvojitve dalje poteka zanimiva politična bitka med strankami, saj se vse zelo dobro zavedajo, da je od njihovega pojavljanja in ugleda v javnosti odvisna tudi količina glasov na volitvah. Zato ni čudno, če se je bivši Demos po zmagi na volitvah najprej spravil nad nacionalno televizijo in tudi sedanji politični akterji si na moč prizadevajo televizijo dobiti pod svoje okrilje. Proces, ki ga je mogoče spremljati v Sloveniji, je v svetu dokaj znan. Mediji na primer kreirajo politiko v sosednji Italiji, kjer je znan Berlusconijev primer, pa tudi v mnogih drugih driavah na svetu. Mediji so običajno močni predvsem v driavah s populistično tradicijo in v tej zvezi je treba dodati, da se tudi v Sloveniji očitno rojeva takšna politika. O tem, da je klima pri nas zanjo zelo dobra, nas je prvi prepričal ie pokojni Ivan Kramberger, ki je na volitvah pobral kar petino glasov, zdaj pa nanjo prisegajo tudi mnogi drugi politiki Slovenci se zato nimamo pravice posmehovati našim nekdanjim sodržavljanom na jugu, ko pa tudi nam samim očitno prija "ljudskost oblasti in oblastnikov". Slovenija svojima dvema milijonoma prebivalcev ponuja več mnoiičnih medijev, kot marsikatera večja in razvitejša driava. Že samo pri beinem pregledu dnevnega časopisja se nam razgrne prava paleta različnih mnenj, kar je sicer zelo dobro, nikakor pa ne more biti finančno uspešno. Zaradi tega bo za vsakim medijem vedno stal politično natančno določen kapital. Razen morda treh tradicionalnih časopisov (Delo, Dnevnik, Večer), ki so znali preiiveti obdobje tranzicije (tudi zato, ker se nikoli niso v popolnosti kompromitirali pri bivšem sistemu) novi časopisi ne morejo računati na preživetje s pomočjo svojih bralcev. Posledica le-tega so dokaj redne menjave urednikov, ki s svojih mest ne odhajajo zaradi nesposobnosti, ampak le zaradi pripadnosti političnim linijam. Z novim letom smo tako na primer dočakali zamenjavo na čelu Republike, ki naj bi iz doslej LDS-ovskega glasila spet prešla v "Kučanove roke", v zadnjih tednih lanskega leta pa je bil najbolj zanimiv dogodek, ko je Krekova družba kupila 20 odstotkov Delovih delnic. Slovenska cerkev se medijev sploh loteva resneje in dolgoročneje od naših strank. Že nekaj časa na primer oddaja Radio Ognjišče, zdaj smo dobili še novo televizijo TV 3, poleg tega pa cerkveni predstavniki že prehajajo tudi na področje Interneta. Bitka za gledalce in bralce se bo torej v naslednjem obdobju samo še zaostrila, kar bo predvsem nacionalno televizijo spodbudilo k boljšemu in konkurenčnejšemu programu, verjetno pa se bodo mnogi njeni ustvarjalci še tesneje navezali na politiko. Vedeti je namreč treba, da je bila ravno naša nacionalna televizija od nekdaj izrazito režimska, saj v njenih vrstah praktično ni bilo novinarskih disidentov, tako kot smo jih lahko videvali v skoraj vseh naših časopisih. Zaradi tega je tudi sedaj mogoče opaziti televizijsko hrepenenje po političnem nadzorstvu. Le-tega pa seveda ni treba posebej vabiti, saj prehitro pride sam. Slovenska vlada recimo ni brez vzroka pred iztekom leta pokrila ogromne televizijske izgube, saj si je premier s tem "kupil" kar nekaj medijskega prostora, predvsem pa vpliva na televizijski politični program, kar je v volilnem letu izjemnega pomena. Nove televizije, radijske oddaje in časopisi torej niso le popestirtev našega prostega časa, ampak predvsem tisti prostor, na katerem se bo v prihodnje krojila naša politika. Ta prostor pa je, kot že rečeno, v prenekateri državi na svetu pomembnejši od parlamenta. Sreča: Biti neumen in imeti delo! Jože 1SFovale Po novoletnih praznikih se življenje spet "počasi vrača v vsakdanje tire. Večina politikov bo seveda začela delati šele v ponedeljek. Le ministrica Kli-narjeva poskuša dokazati, da je resničen angleški izrek, ki pravi, da obstajajo laži, preklete laži in statistika. Njen najnovejši izum je tokrat, da je pri nas le okoli 70 tisoč nezaposlenih in ne več kot 120 tisoč, kot trdi Statistični urad. Blagor ubogim na duhu! Pred novim letom sem se odločil in prehitel trgovce, zato sem inventuro opravil že pred prazniki. V preteklem letu so mi trije bralci povedali, da pišem preostre komentarje, od teh je bil eden moj srednješolski profesor samoupravljanja s temelji marksizma, druga dva sta še dodala, da so provokativni, in da silijo k razmišljanju. Iz Liberalne demokracije so vsaj petkrat sporočili, da moji komentarji niso objektivni. Neki pravnik je celo rekel, da so demagoški in brez dokazov. Pemajst bralcev je navdušenih, trije pa so pripomnili, da imam preoster jezik. Najbolj temeljiti kritiki so seveda gospod ravnatelj, Igor in Zoran. Politični komentator seveda ni kriminalistična policija, še manj sodnik, porota ali sodišče. Politični komentator je posameznik, ki poskuša razumeti oblast in politično dogajanje. Pri tem seveda ne ocenjuje politike "objektivno", ampak nanjo gleda tako kot večina ljudi, namreč od spodaj navzgor in poskuša iz zbranih in preverjenih dejstev iz ozadja oceniti in seveda tudi napovedati, kaj se bo zgodilo. V preteklem letu sem teden dni prej napovedal, da bo general JLA Milan Aksentijevič prišel v Slovenijo. Poleti sem mesec dni prej napovedal, da bo obrambni minister Jelko Kacin poskušal zamenjati načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana. Vse moje trditve v zvezi s kranjsko Planiko so se žal potrdile. Moje trditve v zvezi Z Adidasom potrjuje tudi članek Matjaža Erznožnika v zadnji številki revije Mag. Seveda sem se tudi motil, ker sem naivno pričakoval, da bodo krščanski demokrati izstopili iz koalicije z LDS in ZL, ker sem pozabil, da v koaliciji ena roka umije drugi dve, in da denar ne smrdi. Zaradi mojih komentarjev so se v vodstvu Liberalne demokracije odločili, da bodo prenehali pisati odgovore na moje komentarje. Vendar pa so zaradi mojega oktobrskega komentarja vseeno poslali Gregorja Golobica na kranjsko televizijo. Golobic se je predstavil kot politik novega kova, odgovarjal je na vprašanja, ki mu jih niso postavili in ves čas ponavljal, da ni rekel, da upokojenci živijo dobro. Dr. Drnovšek je Jelku Kacinu prepovedal javno politično nastopati, ker so v Liberalni demokraciji doumeli, da je nekdanji propagandni minister najhujša antipropaganda za LDS. Žal smo s tem prikrajšani za nepozabne showe, ki jih sedaj morajo prenašati člani kolegija ministra, ker Kacin še vedno misli, da bo po volitvah ostal minister. V senci javnosti Kacin pospešeno gradi svoj kranjski klan. Nekateri iz Združene liste pravijo, da tako temeljiti niso bili niti partijski silaki omejenega uma. Takrat je vse teklo po partijskih zve- zah, danes pa vse poteka po kapitalskih povezavah. Prek nekdanjega direktorja športne zveze in sedanjega direktorja druge uprave ministrstva za obrambo bo Kacin zavladal nad kranjskim športom. Glavni boj poteka seveda za lokale na bazenu. Zato je Borut Petrič izpadel celo iz predtekmovan-ja, ker se danes nihče noče spomniti, da so bazen zgradili zaradi uspehov bratov Petrič. V klanu je zelo dejaven tudi poslovnež Milan Podgoršek, ki ima menda neporavnane račune s Kacinom iz Singapurja. Poleg tega nekateri kranjski obrtniki dobivajo velika naročila iz ministrstev, katerih ministri so člani LDS. Občinski odbor LDS v Kranju že pol leta nima predsednika, potem ko je Mija Pičulin odšla na SOVO. Kot pravijo nekateri manj pomembni udi klana, bo novi predsednik LDS v Kranju postal Janez Osojnik, sicer tudi direktor kranjskih gasilcev, ki jih financira uprava za zaščito in reševanje Kacinovega ministrstva. Kar pomeni, da klan zaokrožuje svojo dejavnost, da bo vse ostalo v družini. Čez čas bo tudi župan Gros ugotovil, da mu je ostala samo še tajnica, kajti fikusov dandanes ni več v pisarnah. Tisti, ki imajo slabo vest danes ne puščajo prsmih odtisov in ne sledov v snegu, vsaj ne takih, da bi jih pravniki videli, ker je pri nas mogoče voziti z merce-desi skozi luknje v zakonih. Toda, ali ni že rimski zgodovinar Tacit zapisal, da zakoni veljajo šele takrat, ko jih uporabijo proti tistim, ki so na najvišjih položajih? Čakamo na ta dan. Sanj o pravni državi še ni konec! 35 ŽIVLJENJE NA STRANSKEM TIRU USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Če bi lahko tiho in neopazno pokukali v človeška srca, potem bi videli, da si marsikdo ne želi drugega kot le topline, pozornosti, malo ljubezni in prijaznosti. Da hrepenimo po topli dlani, ki bi nas popeljala v varno zavetje in nam dala občutek, da nismo sami. Da nismo prepuščeni na milost in nemilost tegobam in težavam. Toda za marsikoga so to le neizsanjane sanje. Kajti svet, v katerem živimo, zna biti krut. Trd in brez milosti. Včasih se nam celo zazdi, da je ta svet brez srca. Ki mu ni zaničesar mar. Ko lahko na glas jočemo, pa se obrne stran in skomigne z rameni. Ali pa, kar je še huje, nakloni svojo pozornost le takrat, ko pričakuje koristi. Kdo ve, mogoče podobno razmišlja kdaj tudi Miran. Sam samcat živi v hiši v Gorenji vasi. Njegova mama je v tistih davnih časih delala v Gorenjski predilnici v Škofji Loki in ga iz bogvedi kakšnih vzrokov ni mogla imeti pri sebi. Miran je bil še otrok, ko ga je k sebi vzela stara mama. "Bila je dobra z menoj," se spominja Miran. "Nikoli me ni udarila." Mama pa je prihajala le sem ter tja. In o njej potem Miran ni več kaj dosti razpredal svojih misli. "Z nama je živel še stric Gabrijel. Njega sem se na začetku bal. Veliko je pil in takrat je bil zelo nasilen. Včasih je tudi odšel od doma in nikoli nisem vedel, kaj se bo zgodilo, ko se bo vrnil..." Toda Miran je rasel. Pesti so postajale močnejše, in ko je dopolnil petnajst let, je stricu prvičj na svoj način, povedal, da njegovega nasilja ne bo več prenašal. Pretepel ga je. Mogoče je bilo tedaj v teh udarcih še kaj več. Jeza, srd, spomini na ponižanja, stričeve udarce, na noči brez spanja... kdo ve. Za Mirana je bilo važno le nekaj: od tedaj se ga je stric bal in mu je dal mir. Stara mama ga je mirila, češ daj mir, prenehaj, saj ga boš lahko fental. Toda Miranovi živci so bili že vse preveč zrahljani, da bi gledal, kam so padali udarci. Stric je potem umrl, zaradi raka. Staro mamo pa je izgubil dva meseca za tem. In potem je ostal sam: z otroštvom, v katerem ni bilo nič lepega, z najstoiškimi leti, ki jih je preživel zdaj tu zdaj tam. "Bil sem tudi v Preddvoru, razpreda svoje misli. Tam sem obiskoval tudi šolo. Kadili smo kot Turki, pa ne bi smeli. Vseh muh smo bili polni. Večkrat sem tudi ušel in se vračal v Gorenjo vas. Enkrat sem s seboj pripeljal tudi klapo. Po polju so kmetje sušili seno in v cekarjih so hranili malico. Malo smo si "izposodili" in je šlo, da nismo bili lačni. Toda policaji so nas kmalu polovili. Po nas je prišel učitelj, toda peljal nas je samo do Škofje Loke, naprej smo morali iti peš. V domu nisem imel miru. Počutil sem se preveč utesnjeno, da bi lahko zaživel z drugimi Spet sem ušel. Toda tedaj so me pustili pri miru. Niso več prišli za mano. In tako sem naredil le šest razredov osnovne šole..." Miran je med svojim pripovedovanjem velikokrat umolknil. Včasih zato, da si je nalil kozarec, drugič spet mu je pogled zataval na zasnežena pobočja, ki so počivala pod snegom. Vse hribe in doline okrog Gorenje vasi dobro pozna. Saj si na tej ali oni kmetiji včasih prisluži kak tolar. Za preživetje: hrano, cigarete in za kakšen kozarček. Največkrat priskoči na pomoč pri Dem-šarjevih v Žabji vasi Z njimi se dobro razume in imela sem občutek, da se rad oglasi pri njih. "V službi nisem bil dosti. Pri cestnem podjetju nisem dolgo zdržal zato, ker mi je škodoval plin, ki se je širil iz asfalta. Šel sem k Tehniku. Dali so me v tečaj v Ljubljano. No pa tudi pri njih nisem dolgo zdržal. Par let." Zakaj je pustil sluibo, nisem vrtala vanj. Ali pa mi je mogoče hotel povedati, pa nisem bila dovolj pozorna in sem preslišala. Toda Miran je v iivljenju počel marsikaj. Le kuhal si je bolj poredkoma. Gostilno je imel tik pred nosom in tako ga je korak kar sam zanesel tja, kaj malega je pojedel in obilo poplaknil. Če ga je kdo zafrkaval, se ga je enostavno lotil. S pestmi mu je dopovedal, da on tega ne prenese. Še posebej je bilo živahno na kakšni veselici. Teh pa je bilo včasih več kot danes. Skupaj so se znašli z Žirovci in Poljanci, in ker so se ie od nekdaj med seboj gledali kot psi in mačke, so kaj hitro zavihali rokave in je tekla kri. "Babe in pijača so bile ponavadi krive!" se je zasmejal Miran, ko je obujal spomine na tiste vročekrvne čase. "Toda tudi jaz imam še zmeraj nekaj "iivih dokazov" na tiste potepe," je nadaljeval. "Zmeraj sem "fasal" kakšen zob..." Toda nobenega obialovanja ni v njegovem glasu. Življenje ga je naučilo, da je pač treba preiiveti na tak način. "V drugem razredu osnovne šole mi je učiteljica Lojzka napisala v knjigo: Miran bodi bolj doma kot na cesti, pazi na glavo, ker ta ni loga," pa jo, zgleda, nisem kaj prida ubogal..." Misli so mu preskakovale sem in tja. Včasih so se ustavile ob dogodku, ki ga je še zmeraj zabaval, drugič spet je le zamahnil z roko in rekel, daj, pusti to, pozabi. Na neki način je ponosen tudi na tista leta, ko je bil ribiški čuvaj. Imel je bogate "raubši-carske" izkušnje iz svoje mladosti, zato je dobro vedel, kdaj kako lahko tatinske ribiče prime za vrat. "Pa so mi jo enkrat pošteno zagodli. Nekoga sem sledil, potem pa so se mi kar naenkrat znašli za hrbtom in me z motorjem vred porinili v vodo." Miran ne bo nikoli pozabil, kako je nekoč na roko lovil ribe, spodaj ob Sori. Mislil je ie, da jo drii v roki, potem pa je presenečen in prestrašen odskočil, kajti ugotovil je, da z obema rokama drii gola. Od tedaj se je bal takega "športa". Njegove roke so danes črne. Polne "zagulj-kov". "Poglej!" mi je rekel. "Bi ti šla s takimi rokami kidat sneg?" Na Krajevni so me nekaj prosili, pa ne bom šel. S tako roko le ne!" Kar uprl se je. Potem še bolj, ko se mu je zdelo, da hoče kdo povzdigniti glas. Nad njim le ne! Tega pa ne pusti! "Še zmeraj slišim tisto grozno vpitje iz svojega otroštva, ko sem se pred stricem skrival po gmajnah in se nisem upal priti domov,"je malce opravičujoče dodal. Mogoče sem ga pa res preveč začudeno gledala!!! Miran je v mladih letih rad pogledal tudi za dekleti. "Iz tistega časa imam tudi otroka. Hčerko. Danes je le odrasla in le olenjena ali kaj. Rad sem plesal in tako sva se s punco včasih "zavrtela" še malo v gmajno. Bila je jesen, zunaj je bilo še dokaj toplo in "tiste reči" se je dalo početi kar na prostem. Ja, pozimi sem zahajal k njej domov. Spravila sva se na peč in kar prav mije bilo, da je bila vroča, se je potem še bolj stiskala k meni... Ko mije povedala, da bova imela otroka, sem bil zelo vesel, le njena mama me je ves čas postrani gledala. V porodnišnico sem ji prinesel nekaj malenkosti za otroka in tudi podpisat sem šel, da je otrok moj. In da so ga lahko krstili." Zakaj pa se nisi preselil k njej? "Zato, ker me stara ni marala. Toda za otroka sem plačeval, dokler sem lahko. Če sem delal, sem dajal denar. S "staro" sva se pa grdo gledala, potem pa je bilo tako, kot je bilo..." "No, enkrat sem potem pretepel tudi tistega dedca, s katerim je začela liveti. Ker je grdo delal z mojo punčko. Otrok je moral oditi v dom za mladolemike, ker je doma postalo neznosno..." Danes ga včasih obišče. Pride ga pogledat, kako je kaj. Ali pa, da ji da kakšen tolar. Ja, dobro se razumeta. Saj je njegov otrok. Edini... Življenje pa je teklo naprej. Leta so se nabirala, Miran pa je ostajal sam. Živel je iz dneva v dan. Včasih malo bolje, drugič malo slabše. Jutro je bilo podobno jutru in marsikakšna priloinost se mu je izmuznila iz rok. Bogve, mogoče zato, ker ga ni nihče naučil, da bi jo znal zagrabiti, ali pa zato, ker se je navadil biti zadovoljen le s tem, da ima kaj jesti in kaj popiti. Toda danes bi rad videl, da bi bilo drugače. Da bi ga doma čakala lenska, mu skuhala večerjo in mu delala drulbo. Nič kaj prida ni biti sam. Ker potem išče drulbo za šankom. Tam pa popije kozarček, dva preveč in je le hudič. "Tudi za novo leto bo tako," je malce otolno potarnal. Skuhal si bom večerjo. Deset jajc in liter vina pa bo!" Toda drulbo mu bodo delale tudi gluhe stene. In tega Miran nima rad. "Poznaš kakšno, ki bi prišla livet k meni?" me je vprašal na koncu. "Ne," sem mu povedala po pravici Mogoče jo poznate vi, dragi bralci? PREJELI SMO Državni praznik spet brez zastav Prav zanimalo me je, ali se bo te tretjič zgodilo, da bodo ob driavnem prazniku Republike Slovenije drogovi za zastave v našem naselju ostali prazni? Krajevna skupnost je na precej ponesrečenih tridro-govnih točkah sicer obesila po eno klavrno zastavo, pri nas pa so ponovno ostali prazni. Že tretjič! Hišnik je (zavestno?) ignoriral praznik, ki bi ga moral spoštovati, vsaj zaradi prelahko prejetega državljanstva in krasne službe, ki jo ima. Celo v opisu delovnih nalog ima zapisano pod točko 1.1.4. "Priložnostno obešanje in snemanje zastav ob praznikih." Kako "državljani" spoštujejo državni praznik, je bilo mogoče videti tudi iz tega, da je snažilka čistila stopnišča in pometala pred blokom, da je drugi veselo vrtal v stanovanju (Uredba o hrupu to prepoveduje), in da so številni hiteli v trgovino, ki ne prizna nobenega praznika. Niti državnega, niti cerkvenega. 365 dni na leto je odprta! Z dovoljenjem? Ali res ie uradniki upravnih enot in občin ne spoštujejo svoje države? Sicer pa, kako naj jo? Osemdeset in več odstotkov prireditev, na Številnih so prisotni tudi najvišji slovenski državni predstavniki, pogosto celo sam predsednik države (npr.: 90 let Turistične zveze Slovenije, športnik leta Slovenije - 26. 12. 1995), poteka brez slovenske zastave. Če pa že kdaj pomotoma zaide na prizorišče, je pogosto zmečkana, slabo obešena, postavljena v kot (slavnostno zasedanje DZ R Slovenije isti dan) ali pa je tako majhna, da jo je komaj mogoče opaziti. Tudi na proslavi v Cankarjevem domu je 26. 12. 1995, svaj za TV kamere, visela precej ponesrečeno. Nekateri pravijo, da jim slovenska zastava ni všeč. Tudi meni ne najbolj in bi zato raje videl, da se dr. Globočnik in dr. Kozler v prejšnjem stoletju ne bi zmotila pri barvah. A, če zna biti del te države pri nekaterih stvareh strašno uporen in zmore doseči tudi z najbolj nenavadnimi sredstvi svoj cilj, ji verjetno ne bo težko pripeljati državljane do tega, da bodo obešali zastavo od vseh priložnostih. Tako se je bodo navadili, ali pa bodo izsilili, da jo zamenjamo. Sicer pa, katere so ovire, da bi ji vrnili njeno rumeno, modro, rdečo barvno kombinacijo (več o tem vedo v Cerkljah na Gorenjskem), in da bi jih dali razpoznaven grb na pravo mesto? Prav velike verjetno ne. Če hočemo, lahko vse spremenimo. Pa res hočemo? Mislim, da žal ne, tako kot nočejo na slovenske radijske postaje uvesti obveznega deleža slovenske glasbe vseh zvrsti, ampak nas posiljujejo Šifrer z irskim in Čuki s kavbojskim melosom in kot nočejo in nočejo glasbeni uredniki na Radiu Slovenija in TV Slovenija sporočati ljudem, kateri oktet ali zbor poje in kateri narodnozabav-ni ansambel igra? Pa še o avtorjih besedil, glasbe, priredbe bi lahko večkrat rekli prijazno besedo. Še več, teden dni sem proučeval ob različnih terminih, v katerem jeziku poteka petje na 12 radijskih postajah, ki jih slišim na določeni točki v stanovanju. V samostojni državi Repub- liki Sloveniji, v kateri po ministru za šolstvo in šport živijo le državljani in državljanke, nisem zbral niti petod-stotnega deleža slovenskega petja. Vse stranke, ki imate v svojih imenih naziv "Slovenija, slovenski", bi morale po petih letih samostojnosti ta naziv črtati, ali pa doseči, da se prej navedene poteze nedržavnega in antinarodnega značaja že do naslednjega praznika odpravijo. Stanislav Jesenovec Frankovo naselje 161 64220 Škofja Loka Umetnost blefa V komentarju z zgornjim naslovom je novinar Jože Novak v enem stavku omenil tudi mene in pri tem storil kar dve napaki. Prvič ni res, da je grof Margheri dobil državljanstvo z mojim posredovanjem. Kot je znano, je postopek tak, da državljanstvo podeljuje Ministrstvo za notranje zadeve. Predhodno povpraša vsa ministrstva za mnenje. Vsaj dve ministrstvi sta se, poleg našega, izrekli za to, da se državljanstvo g. Mar-gheriju podeli. Mi smo se izrekli pozitivno zaradi aktivnega sodelovanja imenovane-g a pri navezavah mednarodnih stikov na področju kulture. Torej ni šlo za nobeno posredovanje, ampak za oceno prispevka g. Margherija k slovenski kulturi. Ne vidim tudi, kaj bi bilo pri tem sicer sporno. Namreč državljanstvo g. Margherija ni v nikakršni zvezi z njegovo zahtevo za vrnitev gradu Otočec, če je v tem problem. Grad Otočec in pripadajoče posestvo bi lahko g. Margheri kot dedič dobil le, če bi njegov oče v času nacionalizacije bil državljan takratne Jugoslavije. Ker oče imenovanega ni bil državljan, smo na ministrstvu izdali negativno odločbo v zvezi z vrnitvijo premoženja. Druga napaka g. Novaka je, da je moj priimek Pelhan in ne Peljhan. Novinarju želim več sreče z resnico, komentarji in nasploh v letu 1996. Sergij Pelhan, minister Spoštovano uredništvo! Hvaležno vam vračam bon za 1.000 SIT s pripombo, da se mi ne splača zaradi tega jurja hoditi v Tržič, še dobro, da me po jurja ne pošljete v London! Samo to bi vam svetoval - ne delajte se norca iz vaših zvestih bralcev! To res ni fer! Lahko vam povem, da je mene, ki nisem tako bogat kot vi, sram, da bi dal otroku samo jurja za čokolado ali bonbone, ampak mu dam vsaj dva jurja, če ne pet. Tisočak dandanašnji ni nagrada ali darilo, ampak je v posmeh "nagrajencu". Ali ne vidite, kakšne nagrade daje naša in hrvaška televizija za eno samo lahko vprašanje? Ta BON podarite enemu vaših uslužbencev, ki so morda bolj potrebni takšne miloščine kot jaz- Mene s tem niste nagradili ali razveselili, ampak ste me krepko užalili Dandanašnji v Sloveniji, kar je manj kot deset tisoč, ni nagrada, to bi pa že morali vedeti. Star sem 84 let in naj za tisočaka hodim v Tržič, kje pa ste z računico, komu pa se to splača. Saj ima dvakrat več stroškov, kot je vse skupaj vredno! Prav zares! Zato še enkrat prav' lepa hvala za to vašo žaljivo "nagrado"! Pozdravlja vas Ivan Šepetavc Spoštovani vsi v uredništvu Najprej Vam voščim vesele, zadovoljne božične praznike, ter srečno, zdravo, mirno, uspehov polno novo leto 1996! Lepo se Vam zahvalim za podarjeno knjigo Gorenjska, v kateri je veliko zanimivosti, v njej je tudi naš novi mladi župan Franc Kramar vse časti vreden Zelo sem vesela, ko pre-jmem Gorenjski glas, če imam veliko dela, hitro prelistam samo naslove, ko pa imam malo časa, pa najprej male oglase, osmrtnice. Potem vse od a do ž. Nato recepte, tržni pregled, novice od vse povsod, tudi vso politiko. Sport pa malo preskočim, je pa vse zanimivo, za vsakega nekaj, zelo dober časopis je. Nekaj Vas pa moram pokarati, oktobra me je ena od vaših deklet anketirala po telefonu. Povedala sem ji, da sem srečna samo dvakrat na teden, ko dobim Gorenjski glas v roke, bolj je točen kot otroci. Povedala sem ji bolj na kratko, da mi je v Gorenjskem glasu vse od kraja všeč, nisem več utegnila, ker sem ravno kuhala žganje. Prav kratke sva bili, a je vseeno bil že liter poln, in že liter čez- No pa nič zato, ga imam še vseeno dosti. Obljubila mi pa je, da bom zanesljivo padla v vaš boben, da bom šla z vami na izlet, a to se pa še ni urensičilo. Nikdar na svetu se mi še ni kaj takega posrečilo, da bi v kak tak boben poskočila, gotovo sem prevelika. Kljub temu bom pa do smrti ostala vaša naročnica, mojega in vašega časopisa. Imamo ga pri niši od prve številke. Plačam ga za celo leto skupaj, tudi letos Vas prosim, če mi boste poslali položnico. Lepo vas vse pozdravljam in ne bodite preveč hudi, ker sem toliko napisala! Tilka Ravnik, Brod št. 3, p. 13. Boh. Bistrica "Mojemu" županu Igorju Drakslerju Spoštovani! Do prejema vašega odgovora št. 362-51/93 z dne 15. decembra sem živel v prepričanju, da ste gospod, in da ste tudi moj župan Toda s stališči, ki ste jih zavzeli, ščitite pridobljene privilegije pravilno mislečih (beri rdeče buržoazije) in odvzemate pravico do uveljavljanja pravic nam drugače mislečih, ki v preteklosti nismo mogli ustrezati merilom usmerjenega mišljenja in nam je bila v okvirih -širšega družbenopolitičnega interesa - poleg drugega terorja odvzeta tudi pravica do pravic. Vaše stališče je kontinuiteta tega terorja in mu daje legitimnost tudi za nazaj. Pišete: da ste seznanjeni s stanjem moje družine, in da pristojne institucije niso predlagale posebnega in izjemnega reševanja mojega problema in naj se prijavim na razpis, ki bo, če bo itd. Popolnoma enak dopis mi je poslal pred tremi leti takratni predsednik IS SO Vm-cencij Demšar. "Spoštovani" predsednik, nikoli nisem in ne zahtevam posebnega in izjemnega reševanja mojega problema, pričakujem pa, da v skladu s 7. členom konvencije OZN o človekovih pravic, po več kot dvajsetletni upravičenosti končno priznate tudi meni pravico do človeka vrednega življenja. Benedikt Pančur Mestna ubožnica Škofja Loka Spodnji trg 9a Spomin na Dražgoško bitko Januarja 1996 je od tedaj preteklo že 54 let, ko se je v prijazni vasici na pobočju Jelovice razplamenela borba med borci Cankarjevega bataljona in nemškim okupatorjem. Čeprav sem bil tedaj še mlad, so se mi ti težki dnevi vtisnili globoko v spomin. Prav na Silvestrovo 1941 so prispeli v vas prvi partizani, naslednjega dne pa še ostali borci Cankarjevega bataljona, namestili so se v vasi, v Sokolskem in prosvetnem domu ter po nekaterih domačijah. Hitro so minevali dnevi od novega leta 1942 dalje in v četrtek, 8. januarja, se je zgodilo tisto, česar smo se vsi bali. Nemci so začeli iz vseh strani prodirati proti Dražgo-šam in v popoldanskih urah se je sovražnik prvič pognal v napad, ki je trajal nepretrgoma več kot dve uri in svin-čenke so letele vse povprek. Nato so se Nemci za nekaj časa umaknili, da so ponovno uredili svoje razbite vrste. Kasneje so tu pa tam ponovno poizkušali, vendar ne na celi črti kot prvotno, pa tudi kratek zimski dan se je že prevesil v noč. Prvi dan boja 8. januarja smo bili pri nas doma sami otroci in dve nekoliko starejši sestrični. Mati Marija je že zgodaj zjutraj odšla v dolino na Češnjico po nekaj stvari za trgovino. Oče Jože pa je fural na Jelovici in prihajal domov le ob sobotah. Ker so, medtem ko je mama Marija prišla na Češnjico, Nemci že krenili proti Dražgošam, je niso pustili, da bi se vrnila domov. Ker ji ni uspelo priti preko Rudnega, se je vrnila na Češnjico in se kljub prigovarjanju brata Lojzeta in matere, naj ostane pri njih napotila preko vasi Kališe. Tam so jo ponovno ustavili Nemci. Ker jo je močno skrbelo, kako bo z nami, ker smo sami doma, je iskala vse možnosti in končno se ji je uspelo izmuzniti. Najprej je šla kar po gozdu, da se je oddaljila od vasi, nato pa se je zaradi visokega snega morala vrniti na pot, ki je vodila preko Smrečja in Površnice proti Dražgošam. Dvakrat med potjo se je morala umakniti pred nemško patruljo, ki jih je k sreči pravočasno opazila in je srečno prispela do križišča med LajŠami in DražgoŠami. Ko je Šla preko spodnjega dela Površnice, je videla, kako je gorela Podrovnikova domačija med Lajšami in DražgoŠami. S težavo se je nato prebila Še preko vasi na Pečeh in končno vsa prezebla prispela domov. Otroci smo se je zelo razveselili in še danes občudujem njen pogum in vzdržljivost, da je vse to zmogla. Materina skrb za družino in dom je bila močnejša od vseh še tako nevarnih zaprek Žal pa je bila ta njena vrnitev zanjo usodna. Takoj po njenem povratku domov smo nekaj najnujnejših stvari znosili v kletne prostore, ki so bili obokani in bi v primeru požara ti morda le kljubovali ognju. V noči s četrtka na petek smo še delno zadremali, ker je bilo sorazmeroma mirno. Že ob zori v petek pa so se začeli srditi boji. Napad je trajal nepretrgoma vse, dokler niso bile nemške vrste toliko razbite, da so morali za nekaj časa prenehati, da so si ponovno uredili svoje vrste, nekar so nadaljevali s srditim napadom. Ta dan so Nemci začeli vas obstreljevati še s topovi in začelo je goreti več hiš in gospodarskih poslopij. Pogorel je tudi sosedov hlev, pa tudi v našo hišo je priletela prva granata, ki pa k sreči ni povzročila večje škode. Zaradi nenehnega napada smo le s težavo nakrmili živino in skuhali nekaj zase. Končno se je tudi ta dan prevesil v noč in boji so vsaj delno ponehali. V soboto, 10. januarja, je divjal srdit boj ves dan. Nemcem je uspelo privleči topove celo na Površnico, to je na vzpetino na vzhodni strani vasi. Tako so s topovskim ognjem zasipali vas z dveh strani. Kmalu, ko se je zdanilo, je padla granata tik pod naše kuhinjsko okno. K sreči ni nikogar ranila, le stekla na oknu so popokala. Ker v hiši ni bilo več varno, so se vsi, ki so bili še doma umaknili h Kališnikarjevim, ker je bila njihova hiša bolj skrita in varna pred topovskim ognjem. Tu so ostali do noči, jaz in brat Lojze pa sva se že pred tem umaknila k mojemu staremu očetu. Ta dan se je vrnil tudi naš oče iz Jelovice, vendar pri dnevu ni mogel v vas zaradi močnega sovražnega ognja. Šele ko se je znočilo, mu je uspelo priti domov, ker ni našel nikogar, je iskal dalje in najprej našel naju z bratom Lojzetom, ko smo se vrnili domov, so bili pa tudi ostali že doma. Zaradi čedalje večjega pritiska Nemcev na vas, smo razmišljali, kaj storiti? Po posvetovanju s še nekaterimi sosedi, smo se odločili za umik na Jelovico. Ta večer je prispel iz Jelovice tudi naš stric, Koritnikov ata in Gre-govcev Ludvik iz Jelenšč. Ker pa zaradi neprestanega napada Nemcev, ki tokrat tudi z nočjo ni ponehal, nista mogla do svojih družin v Jelenšiče. Strica smo z veliko težavo pregovorili, da se je vrnil z nami na Jelovico. Vsi smo se bali maščevanja Nemcev in ne zaman. Boj je divjal z nez- manjšano močjo tudi ponoči Zaradi številnih pogorišč in raket, ki so bile stalno v zraku, je bilo svetlo kot podnevi. Nemci so od vseh strani z vso silo pritiskali proti vasi. Med vaščani je nastal velik preplah. Težko smo se ločili od svojh domov in težko pridobljenega imetja. Odločitev je bila še težja, ker je bila prav to leto izredno huda zima, saj je zapadlo preko dva metra snega in pot je bila le s težavo prehodna. Kljub temu smo se mnogi odločili za umik na Jelovico. Še zadnjič smo nakrmili živino in postorili najnujnejše, nakar smo se okoli devete ure zvečer odpravili na pot. Še poslednjič smo se ozrli na naše domove, ki so odsevali v krvavo rdeči svetlobi pogorišč in raketnega ognja, vmes pa je neprestano pokalo. Precejšen del poti je bilo treba prehoditi v temi, da sovražnik ne bi opazil luči in nas napadel. Šele. ko smo prišli do potoka Češnjice in se začeti vzpenjati proti Ras-tovki, smo lahko prižgali pretrolejke. Le s težavo smo bili kos naporni poti. S seboj na pot smo lahko vzeli le nekaj najnujnejših stvari in kar smo imeli na sebi. Koritnikov stric in Gro-govcov Ludvik pa sta nam pomagala nesti nekaj najnujnejše hrane. Stric je le s težkim korakom hodil z nami, ker ni vedel, kaj se dogaja z njegovo družino. Doma je imel nosečo ženo s štirimi majhnimi otroki in ga je bolj vleklo nazaj kot naprej, čeprav je vedel, da je bilo nemogoče priti do doma v Jelenšče. Pozno ponoči smo prispeti na Rovtarico in se namestili po jelovških kočah in bajtah, ki so nam nudile zasilno zavetišče pred ostrim mrazom. Toda tudi tu nismo imeli miru. Že po nekaj dneh so prišli Nemci za nami. Bilo je pozno zvečer, oče se je malo pred tem vrnil iz Bohinja, kamor je odšel po nekaj hrane. Otroci smo med tem že spali na slami v sosednjem prostoru, oče, mati Marija in stric pa so se pogovarjali v kuhinji. Nenadoma je zaropotalo, ker lesene stene niso bile dovolj močna zaščita pred krogljami, je bila mati Marija Že v prvih trenutkih napada ranjena. Le s težavo smo uspeli Nemce prepričati, da smo tu samo neoboroženi ljudje, pretežno otroci in ženske. Pridrli so v koče in jih natanko pregledali. Ranjeno mater so zasilno oskrbeli z obvezami, vendar nas Nemci še celo noč niso pustili oditi, da bi prišli do zdravnika. Šele okrog enajste ure naslednjega dne smo prispeli do zdravnice. Krogla je obtičala globoko v črevesju, ker ni mogla pomagati, jo je takoj napotila v bolnišnico na Golnik Še se spominjam pogleda, ki se je ustavil na nas vseh. Najtežje pa ji je bilo slovo od najmlajše hčerke Cilke, ki je bita tedaj stara komaj dobri 2 leti Hudo ranjeno mater so odnesli od hiše, iz katere je pred dobrim tednom odšla polna življenja in energije, ker se je na vsak način hotela vrniti k svoji družini. Še težje pa bi ji bilo slovo, ko bi vedela, da bomo Še istega leta izgubili tudi očeta in ostali brez doma in staršev. Ker je bila rana neozdravljiva je v bolnici v nekaj dneh podlegla poškodbam - ranam. Ko je jeseni umrl še oče, nas je prevzel v oskrbo stric, ki je imel že svojih osem otrok Tragična usoda je doletela vse tiste, ki so ostali na domovih. Nemci so se zaradi velikih izgub v bitki znesli nad prebivalci DražgoŠ. V Jelenščah in na Pečeh so Nemci pobrali vse moške, ki so jih dobili doma, jih odgnali v Jelenšče in jih tam postrelili. Najmlajša med njimi sta imela šele 12 let, najstarejši pa 70 let, torej niso prizanašali ne otrokom, niti starcem. Ostale vaščane pa so odpeljali v zapore v Šentvid. Med njimi tudi nosečo in ranjeno Kor-itnikovo mamo s štirimi majhnimi otroki. Najmlajšo hčer Rezko, ki je umrla ob eksploziji bombe* je nosila v naročju, dokler Nemci tega niso opaziti. Nato jo je morala odložiti v sneg ob poti in oditi z ostalimi naprej do Selc, od koder so jih odpeljali v šentviške zapore. V vasi Pod cerkvijo pa so odgnali vse moške, ki so jih našli doma v trdno zidano shrambo župnišča in jih tam usmrtili. Kako so to izvedli, še danes ni znano. Kasneje so našli tod le nekaj zoglenelih posmrtnih ostankov žrtev. Ostale prebivalce vasi, ženske in otroke pa so prav tako odpeljali v šentviške zapore. 22. julija 1976. leta so po 35 letih postaviti spomenik padlim žrtvam, v katerem je kostnica s posmrtnimi ostanki žrtev Dražgoške bitke. Ze tedaj so bila mnenja o postavljanju večjih spominskih obeležij deljena, še posebej na več kot 30-letno zamudo. Vendar je prevladalo mnenje, da naj bo to V opomin našim prihodnjim rodovom, da do podobnih tragedij ne bi nikoli več prišlo. Ko razmišljam o tedanjih dogodkih prihajam do naslednjih zaključkov: Vojna je stanje, v katerem odpove sleherna prištevnost in civilizacijska omika. Najbolj prizadet je tisti, ki ni popolnoma nič kriv, tiiti, ki vse to zakw hajo pa se pravočasno uma' knejo in se namesto prevzema krivde za povzročeno gorje ovenčajo s slavo herojev! Franc Šolar ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 I Koncerti It Haračile xa objuvo spr*j*mamo po telefonu 064t223-Uh faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. povošti-do 12.30. ure «8«» pr*d htidem Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku lire OHO ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel: 22-55-22 IZPIT ZA TO VORNJAK IN AVTOBUS NOVO IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI „IZLET AVTO ŠOLA ING. HUM AR SPLOŠNO ZIDARSTVO DOJIČ BOŽO BODOČE MAMICE IN DOJENČKI Tečaj CPPO se začne v ponedeljek, 8. januarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Vožnja z novimi vozili. IVECO Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. januarja, ob 18. uri v gasilskem domu v Radovljici. Palmanova 24.1., Madžarska-Lenti 27.1., Trst 23.1., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 41-887 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 8.1.1 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Izvajamo vsa gradbena dela, tudi vzdrževanje stanovanjskih stavb! I GOLNIK 46, tel.: 46-609 V butiku ORHIDEJA na Tomšičevi 23 Kranj, nasproti gradu I KIESELSTEIN vam nudi razna oblačila za bodoče mamice inl dojenčke. Odprto od 9. - 12. ure od 14. - 19. ure; sobota od 9. -I 12. ure. Tel.: doma-327 144 § NOV ZIMSKI DELOVNI ČAS: vsak dan 15.-24., sobota 12. - 24., j nedelja, prazniki 12. - 23. ure, Pizze z prave krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. SE PRIPOROČAMO! Posebna novoletna ponudba: BREZPLAČNI TEČAJI iz cestnoprometnih predpisov! KRANJ: umile sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 tet in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, otroci nad 7 tet in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: umik: sobote, nedelje od 18. -19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14.1 -15.30 ure; cene: 300 SrT odrasli, 200 SIT otroci ■ ■ KRANJ: Splošni oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 -19.00, sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 i -13.00 Pionirski oddelek: pon., ton, čet, pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 -19.00, sobota: i 9.00 -13.00 JESENICE: pon.- pet: 9.00 -19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA pon., tor., 1 sred., pet.: 8.00 - 19.00, čet.: 10.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor., čet., pet: 14.00 - 19.00, sreda: 8.00 -19.00, sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet: 9.00 -18.00, sobota: 1 URNIK raprto VODICE: pon., tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30, čet: 13.30 - 17.30. sobota: zaprto GORFNJSKIH DOMŽALE: pon. - pet: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 -12.00 ŠK. LOKA: pon. - pet: 8.00 -19.00 - ilt*ttt%\.?wZ^ pravljic so vsak torek od 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 - 18.00 i KNJIŽNIC Trata: pon., sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek: 15.00 - 19.00 Gor. vas: četrtek: 14.00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žiri: pon., pet.: 14.00 -19.00 sreda: 9.00 - 12.00 in 14.00 • 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) 1 MEDVODE pon., pet.: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto KAMNIK: pon., pet: 9.00 - 19.00, i sobota: zaprto PIZZERIA "ORU" TENETIŠE \ Tel: 46-198 AVTOŠOLA NIKOLOV iTeL: 064/714-731 REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH GLASOV KAŽIPOT » I Weti Obvestila Volilna konferenca Društvo izgnancev Slovenije, KO Kranj, Slovenski trg 1 je na 15. redni seji 7. novembra sklenil izvesti volilno konferenco, ki bo v ponedeljek, 8. januarja, ob 15. uri v sejni dvorani št. 15 Mestne občine Kranj. Od 14. ure dalje bo v pisarni društva pobirali članarino za leto 1996 (500 SIT) in naročila za vestnik (400 SIT). Po sklepu odbora bodo vse, ki še niso poravnali članarine in tega ne bodo storili do skupščine, crtali iz seznama društva. »»»»»»»»»»»»» Informativno-delovni zbor Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 1945 Kranj sklicuje 10. januarja ob 10. uri v veliki sejni dvorani mestne občine Kranj in 12. januarja ob 10. uri v sejni dvorani občine Radovljica informativno-delovni zbor članstva, kjer bodo člani UO združenja podrobno pojasnili Zakon o žrtvah vojnega nasilja in način izpolnjevanja ter vlaganja zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. »»»»»»»»»»»»» DU Škofja Loka obvešča v Društvo upokojencev Škofja Loka želi vsem članom srečno 1996 in obveš- ča, da se je društvo preselilo v nove prostore v Dom zveze borcev na Kidričevi 1. Or-adne ure so ob sredah in petkih od 8. do 12. ure, takrat lahko poravnate tudi obveznosti za leto 1996. »»»»»»»»»»»»» Tečaj o varni hoji in smučanju v gorah Podkomisija za plazove Gorske reševalne službe Slovenije prireja v soboto, 20., in v nedeljo, 21. januarja 1996, 22. Dan varstva pred snežnimi plazovi. Tečaj bo v prostorih Centra slovenske vojske na Rudnem polju na Pokljuki. Interesenti, društva in posamezniki, naj se do 16. januarja prijavijo na naslov: Podkomisija za plazove GRS, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana. Navesti je treba ime in priimek, naslov, matično društvo (odsek), datum prijave in podpis. Razstave M Vse o srcu Kranj - Komisija za šport in rekreacijo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 9. januarja, ogled velike mednarodne razstave "Vse o srcu", ki je v Cekinovem gradu v Ljubljani. Prijave z vplačilom 900 SIT še danes oz. do zasedbe mest v avtobusu sprejemajo na sedežu društva, in sicer od 8. do 12. ure. Vzpon na Storžič Kranj - Planinska sekcija podjetij kranjske Iskre vabi jutri, v soboto, na že tradicionalni izlet naKališčeoz. na Storžič. Odhod udeležencev bo jutri ob 6.20 uri z avtobusne postaje Kranj z rednim avtobusom do Preddvora ali pa z lastnim prevozom do parkirišča osnovne šole v Preddvoru, kjer je tudi zborno mesto. Prijave niso potrebne. Prireditve Večer s Silvom Terškom Kamnik - Danes, 5. januarja, ob 19. uri bo v razstavišču Veronika Silvo Teršek na svoj način obarval vstop v novo leto z nadihom umetnosti; ob njem bodo nastopili še Katja Levstik, Meta Malus, Dominik Krt, Neža Maurer, Tone Pavček, Ivan Cimerman in Tone Fti-čar. »»»»»»»»»»»»» Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 7. januarja, bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 15. uri molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda ter za uspeh papeževega obiska v Sloveniji. Pobožnost in sv. mašo bo vodil msgr. dr. Borut Košir. Pevski koncert Radovljica - Danes, v petek, 5. januarja, bo ob 19. uri v dvorani radovljiške graščine koncert komornega zbora Hozana iz Radovljice ter Ženskega pevskega zbora Milko Skoberne z Jesenic. »»»»»»»»»»»»» Koledniški koncert Brezje - V cerkvi na Brezjah bo jutri, 6. januarja ob 17. uri koledniški koncert. Na sporedu sta Slovenski Božič M. Tomca in Zbudi se, Jeruzalem E. Gašperšiča. Nastopajo: sopranistki Zlata Ognjanovič in Mojca Jovan, baritonist Damjan Ristič, flavtistka Maja G. Dvoršak, violončelistka Zdenka K. Marinič, violinist Jernej Brence in pianistka Tina Gašperšič ter Mešani zbor Izvir Brezje, Glasbena šola Radovljica ter Moški zbor Kropa. »»»»»»»»»»»»» Slovenski oktet Tržič - V Tržiški farni cerkvi bo v soboto, 6. januarja, ob 17.30 uri nastopil Slovenski oktet. »»»»»»»»»»»»» Božični koncert v Škofji Loki Škofja Loka - Cerkveni komorni pevski zbor "Cecilija Kobal" z zborovodjem Andrejem Prosenom vabi na Božični koncert, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri v cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki. Kot solista bosta nastopila sopran i stka Andreja Mohorič in organist David Končan. M»»»»»»»»»»»I Božične pesmi na Visokem Visoko - Mladinski mešani pevski zbor Katrca Olševek, ki ga vodi Francka Šenk, vabi na koncert božičnih pesmi. Koncert, na katerem bodo ob spremljavi instrumentalis-tov zapeli skladbe domačioh in tujih avtorjev bo v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v Kulturnem domu na Visokem. »»»»»»»»»»»»» Koncert ansambla Obzorje Besnica - Turistično društvo Besnica začenja leto 1996 s prazničnim koncertom nar-odnozabavnega ansambla Obzorje. Koncert bo jutri (sobota), 6. decembra, ob 19.30 v dvorani Gasilskega doma v Spodnji Besnici. Gledališče It T V Prevara Kranj - Danes, 5. januarja, bo ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču na sporedu predstava Harolda -Pinterja PREVARA, za abonma Petek 1., IZVEN in konto. Predstava bo ob isti uri na sporedu tudi jutri, 6. januarja, za abonma SOBOTA1, IZVEN in konto. »»»»»»»»»»»»» Sobotna matineja Kranj - Jutri, 6. januarja, bo v Prešernovem gledališču sobotna matineja, v kateri bo nastopilo gledališče jaz in ti z lutkovno predstavo Kužek postružek na obisku. Predstava se prične ob 10. uri. »»»»»»»»»»»»» Narobe svet Boh. Bistrica - Mali vaški (m)odrc iz Zasipa bo v soboto, 6. januarja, ob 20. uri v domu dr. Joža Ažmana predstavil songe in skeče Frana Milčinskega Ježka Narobe svet. »»»»»»»»»»»»» Komedija Stara Fužina - Gledališče iz Bohinjske Bistrice bo v nedeljo, 7. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Stari Fužini uprizorilo komedijo Gorana Gluviča Video klub. »»»»»»»»»»»»» Mišelovka škofja Loka - Loški oder bo ta konec tedna ponovno uprizoril kriminalko Agathe Christie Mišelovka. Predstavi bosta danes, 5. januarja, ob 19.30 uri in jutri, v soboto, prav tako ob 19.30 uri, obakrat za IZVEN. »»»»»»»»»»»»» Zaklad pod rožami Kokrica - Jutri, 6. januarja, ob 19.30 uri bo v Kulturnem domu na Kokrici gostovala Igralska skupina Preddvor s komedijo Zaklad pod rožami »»»»»»»»»»»»» Lutkovna matineja Hrušica - V nedeljo, 7. januarja, bo ob 10. uri v Kulturnem domu na Hrušici lutkovna matineja, kjer si bodo najmlajši lahko ogledali pravljično igrico Kljukčev rojstni dan. EKONOMSKA 1 S PORUČITI 223 111 gOBISKALI o VAS BOMO |064/2^11-33| SAVNA« SOL ARIJ •3, Naklo. Čestitamo! OSMRTNICA Globoko pretreseni sporočamo, da nas je tragično zapustila ljuba naša mamica, hčerka, sestra in teta mr. ph. SABINA KOŠNJEK Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 6. januarja 1996, ob 13. uri na pokopališču v Naklem. Žalujoči: sin Klemen, mamica, očka, brat Borut z družino in ostalo sorodstvo Strahinj, Ljubljana, Slovenske Konjice, 3. januarja 1996 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla LIDIJA BERGANT iz Tržiča, Cankarjeva c 22 delavka Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnice smo se poslovili v Četrtek, 28. decembra 1995, ob 11. uri na pokopališču v Tržiču. PEKO, tovarne obutve, d.d. o ■ t i m a TRŽIČ TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IĆ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 vabi na koncert SLOVENSKEGA OKTETA, ki bo v soboto, 6. januarja 1996, ob 19.30, v tržiški farni cerkvi. KONCERT SO OMOGOČILI: Radio Tržič, Komunalno podjetje Tržič, KARA, d.o.o., Senično, NIGRAM, d.o.o., Križe ROMA-TEX, d.o.o., Tržič, TEFIZA, d.o.o., Križe, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., OE Kranj, ELEKTROLIFT, s. p., Tržič. OSMRTNICA Po nenadni in zelo hudi bolezni, nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JOŽEF TROBEC Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. Do pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Regina, hči Irena, sin Tomaž, sestra Jožefa, nečak Miloš ter ostalo sorodstvo LOKALI PAN eiektronik, d.o.o. Na Kalu 19, Naklo tel.: 47-700 objavlja prosto delovno mesto ELEKTROTEHNIK eiektronik Lahko je tudi pripravnik. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. ZAHVALA Ob zadnji snežni ujmi, ki je katastrofalno prizadela naše elektroenergetske naprave, se občanom vljudno opravičujemo za motnje v dobavi električne energije. Hkrati se zahvaljujemo vsem tistim, ki so z javljanjem in pomočjo na terenu pomagali sanirati nastale razmere. Še prav posebna zahvala gre vsem delavcem Elektro Gorenjske, ki so z veliko požrtvovalnostjo zagotavljali normalizacijo preskrbe z električno energijo. II 1 I5 Elektro Gorenjska javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. Kranj, Bleivveisova c. 6 Direktor mag. Drago Štefe Direktor tehničnega sektorja: Tomaž Jamnik PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 830 - 2 2 00 J1EDELJA OD ll00 - 22,00j MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Prodam novo skrinjo LTH 220 I, ugodno. 0 325-398 a Prodam BTV Gorenje, 7 let. 045 IALON Zgornje Bitnje 32 tel.; 064/311 032 212- 18 m ODKUP m PRODAJA k PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Ugodno prodam pralni stroj. 0 718-567 m PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE, SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »634-012 32128 PODJETJE ZA INŽENIRING t UZISKOVAUIO DEJAVNOST računalniki - programska oprema - servis ■ nadzorni sistemi ■ avtomatizacija proizvodnje VSE ZA RAČUNALNIKE Strnit« Žac«rj« 34A. »4000 KRANJ, TEL/F« 064 331 779 Oiicvnl ba: nuk dilovni dan od »-17 ure V Kranju oddamo 60 m2 za poslovne prostore ali veleprodajo. Košnik s.p. «332-061_7» Prodam ročno avtopralnico, upelja-no pri Lescah, 0 331-352, po 20. uri 108 Prodamo; lokal 50 m2 na Zlatem polju, v 1. nad. K 3 KERN 0 221-353 Prodamo: v centeru Ljubljane prodamo ulični lokal za prodajo tekstila, 70 m2. K 3 KERN »221-353 iai Najem: v Kranju - nudimo najem 300 m2 prostora, primernega za razne dejavnosti ( skladišče, servis, delavnica), cena ugodna. K 3 KERN 0 221-353_ie Najem: v Kranju nudimo najem 38 m2 za trgovino, v Kranju nudimo najem 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v 1. nad. K3 KERN. O 221-353 189 Najem: bistroja v mestnem jedru, z odkupom inventarja. K 3 KERN » 221-353_i« Oddamo: večji atraktiven lokal v Kranju ter prostor za obrt ali skladišče: Prodamo: večji vpeljan gostinski lokal pri Lescah in poslovno zgradbo v Radovljici. APRON 0 331-292 ?o8 Prodam motorno žago Husquarna 650. 0 403-690_39 Hladilnik z zmrzovalnikom Gorenje, prodam. 0 22-51-51 44 Prodam dobro ohranjen molzni stroj in suha drva. 0 422-626_« Prodam obnovljen, ohranjen, gumi voz 16*. 0 43-424_51 Prodam gater, širine 65 cm, še v obratovanju. 0 68-10-74 m Prodam predgaražno mrežo, stiskalnico za kovine in varilni aparat 100 amp. 0242-397 74 Novo termoakumulacijsko peč 5 kw, ugodno prodam. 0 801-308 77 Prodam litoželezno trajnožarečo peč Kupperbusch. 0 241-509 127 Prodam Čb in barvni TV sprejemnik Pandrama CATU 8256.0241-509120 Računalnik AMIGA 1200 s hard diskom in monitorjem, veliko programi, ugodno prodam. 0 0609/621- 912_134 Fantovsko spalnico ter barvni TV ekran 51 cm in vibromasažni aparat, vse ugodno prodam. 0 710-090 198 Oddam lokal v najem, prodam agregat in motorno žago. 0 311-227 TOEROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-231 ZDRAVJA LJUBEZEN,s »EN/M?7 POKLIČITE! IZOBRAŽEVANJE. Absolvent elektrotehnike INSTRUIRA matematiko in fiziko. 0325-460__» INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. 050-501 32102 ABSOLVENTKA instruira kemijo za vse stopnje. 0311-266, Petra 32130 j IZGUBLJENO V Kranju na avtobusni postaji najden prstan se dobi 0 738-836 96 Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne dokumente izgubljene 3. 1. 96 v Kranju, a 55-138 - Borut verber V Kranju na avtobusni postaji sem izgubil DENARNICO Z DOKUMENTI. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Vreček, Tupaliče 39, Preddvor KUPIM Kupim suhe češnjeve plohe. 0 77-887 48 2* m mam gumbem smeji JEKOVEC || PETER Senično 27 prt Golniku, teLfax^ 064 58b*89 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure OBVESTILA Tržnica Cerklje odda v najem več prodajnih mest v zaprtem in odprtem delu tržnice . JO. BOJA d.o.o 0 422-442, 326-981_1« POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. 0061/ 57-4011, Poslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni glasi aistf KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnej§e obresti. Tel.: 064/211-847 OBLAČILA ŽENSKE BARETE - dvojne in otroške KAPE s Hugotom, dobite 0715-050_321« OTR. OPREMA Prodamo garsonjero v Tržiču - 18 m2, 20« POSESTI V centru Kranja prodamo poslov-nostanovanjsko hišo. Košnik s.p. 0 332-061 8»; Prodamo: na Jesenicah visokoprl-tlično delno podkleteno hišo, parcelj 700 m2, cena 180.000 DEM, K 3 KERN O 221-353_iT« Prodamo: na Podljubelju prodamo podkleteno hišo, zgoraj brunarica, n* parceli 1600 m2, cena 150.000 DEM> K 3 KERN. 0 221-353 17« WiiMinrilrir 9 BB0OPr\\ 064/22 11 33 Del. čas: 9. - 22.30 ure sobota: 10. - 21. ure h| nedelja: 9.-11.30 I in 16. -20. ure SfiVNfl @HYDRO JET Prodam hišo v Metliki v centru cen* 150000 DEM, možnost za počitniš^ dom in vinograd 550 trt z zidanico* klet 40 rr.2 in bivalni prostor 40 m2j voda, elektrika in asfalt cana 40.00" DEM. 0 062/721-350, zvečer do 2\ ure._Ji V Kranju in okolici kupimo samo«' tojno hišo s 500 m2 parcele <£ 150.000 DEM. POSING d.o.o., * 061/126-20-13 od 9. do 18. ure $ Na Bledu prodamo novo visokopri-tlično hišo z mansardo 240 m2, parcele 587 m2, mirna lokacija za 380.000 DEM. POSING d.o.o.. B 061/126-23-14 od 9. do 18. ure iss Prodamo: na Kokrici prodamo pritlično, delno podkleteno hišo, cena 185.000 DEM, parcela 700 m2, v Tupaličah prodamo visoko pritlično hišo na parceli 1100 m2, Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti, v Goricah pri Golniku prodamo hišo dvojček in 1.000 m2 sveta za 150.000 DEM. v Dupljah prodamo 5 let staro hišo, cena je 245.000 DEM. K 3 KERN 0 221-353_vn Prodamo: v Kranju na Drulovki Brodamo vrstno hišo za 195000 EM, v Kranju na Drulovki prodamo nedokončano atrijsko hišo in končano atrijsko hišo, v Kranju prodamo hišo v mestu, primemo za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM.0221-353 174 Na Brniku prodamo cca 2000 m2 zazidljive parcele. Košnik s.p. S 332-061__m Na Bledu prodamo na 1700 m2 zemljišča 2 hiši in hišo v III. gr. fazi. Košnik s.p. « 332-061_91 Gorenja vas v Poljanski dolini -prodamo manjšo hišo z vrtom primemo tudi za vikend.0 681-627 110 Na Bledu nudimo najem hiše s CK, telefonom, dva stanovanja 3. mesečno predplačilo, cena 1.500 DEM na mesec. K 3 KERN0 221-353 m Prodamo: v Mojstrani novejšo hišo na zemljišču 1000 m2 obnovljeno hišo na parceli 700 m2 na bledu in hišo na parceli 2.200 m2 pri Lescah, v Kranju parcelo 570 m2 s 1. ološčo, zazidljivo parcelo nad 2.000 m2 v Podkorenu in Poljanah. Apron 0331-292 in 331-366 207 PARCELE KUPIMO: kupimo več manjših parcel v okolici Kranja; večjo parcelo cca 2.000 m2 do 10 km Iz Kranja; 3000 - 10.000 m2 ob vpadnici v Kranj. Dom nepremičnine 022-33-00 _ 32237 PRIREDITVE Glasba za ohceti, zabave, pririditve. 0 685-537 1« Venera klub in ženitna posredovalnica vabi vse, Ki ste sami in iščete družbo ali partnerja 13. in 27. januarja ob 20. uri na spoznavne večere s plesom v Belinko v Ljubljani in 20. 1. 1996 v restavracijo Center v Lesce. Žrebanje vstopnic. Mob. 0609/631-868 RAZNO PRODAM Prodam deske (macesen ) 25 mm -1m3. 0 57-987_81 Prodam diatonično HARMONIKO 4 vrstno Melodija Mengeš, nova In navadno kolo Rog. 0712-125 32101 Prodamo: na sončni in mirni lokaciji prodamo v bližini Cerkeij enonad-stropno hišo in ločen poslovni objekt na parceli 2.800 m 2. K 3 KERN. 0 221-353_m Prodamo: v Železnikih prodamo vrstno hišo v gradnji, Žirovnici prodamo pritlično hišo in 2000 m2, v Šk. Loki ( Godešiči) prodamo nedokončano hišo In parcela 1000 m2, K 3 Kern0221-353_itb Prodamo: v Žireh ugodno prodamo ^TJfUJT1 hišo z vrtom, cena je 110000 DEM. K •»i 3 KERN 0221-353_m V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2, - v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2, K 3 KERN 0 221 ^__188 V Podkorenu prodamo zazidljivo 2.500 m2. K 3 KERN 0 HI-353 __1M V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 616 m2 po 70 DEM/m2. K 3 KERN 0 221-353_«7 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljeni, v Šenčurju prodmao zazidiji-vo parcelo 730 m2 po 50 DEM/m2, K 3 KERN 0221-353_iss V Šenčurju prodamo 730 m2 zazidljiva parcela po 50 DEM/m2, K 3 KERN 0 221-353 iss Novo opremo za trgovino -vse dejavnosti, s pultom in reg. blagajno prodamo za 4.350 DEM. Tel.: 064/218-055; 224-588 STAN. OPREMA Prodam dnevno omaro. 058-768io Omaro za dnevni prostor, prodam. 0 66-463 182 Rabljene smuči ter drsalke v trgovini Rubin Kokrica. 0 22-51-51 43 STORITVE RADIO 104.5 A A A ,05-9 107.3 l/JJMtf I07.S OGNJIŠČE Stare predale zamenjamo z novimi Blum predali, tiho, tekoče zapiranje. 0 43-553_3 Prodaja - odkup rabljenih vozil. 0323-298 In 331-214_ s SERVIS oljnih gorilnikov, avtomatike, montaža, meritve - BETA-S,d.o.o., teUfax: 874- 059 _28 RTV SERVIS ŠINKOI Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 34 Odpravite celulitis in shujšajte zdra-vo, hitro In uspešno. 0 861-682 41 SMETNJAKI Iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. 0 324-457_47 Oljni gorile! - regulacijska oprema, avtomatika, montaža, meritve, servis. ESA Kranj. 0 327-319 m Pralni, pomivalni storj, štedilnik, popravimo hitro In strokovno. 0 33-14-50_72 Trio ali duo Igra na ohcetlh, obletnicah, v lokalih. Nudimo vam dobro razpoloženje. 0 731-015 to tel. IS2-H-26 f«. 152-13-62 V Naklem: prodamo 2 zazidljivi P?iSLBS !2°«m2 P° 80 DEM/m2, K 3 KERN. 0 221-353 iw Bli5u„P.reddvora Prodamo vikend v gradnji. K 3 KERN. 0 221-353 191 nProdamo: vr8tno hišo v Kranju -Mlaka, samostojno hišo na Kokrici s parcelo 700 m2, v Bitnjah stanov. -poslovno hišo na parceli 500 m2 in novejšo dvostanovanjsko hišo s Parcelo 760 m2. MikeAco 0 216- Z74 218 Prodamo : parcelo 550 m2 pri Škofji Lok' in več parcel pri Tržiču ter vikende v Poljanski dolini, pod Krvavcem, pri Preddvoru. Mike&co «> 216-544_217 HIŠE PRODAMO: MOJSTRANA -novo visokpritlično hišo na lepo r°b?«ji "900"00 prodamo; KRANJ -URULOVKA - novo, prostorno, viso-Koprltlično hišo z vrtom ugodno prodamo; ZALOG pri CERKLJAH -22J??rce,i 1200 r"2 prodamo vispko-Pritlično, nedokončano hišo; BAŠEU - moderno, nedokončano hišo na Parceli 700 m2 prodamo; ŠKOFJA LOKA - vrstno, montažno, enodružinsko hišo z vrtom prodamo takoj, **itev julija 96; PODBREZJE - 1/2 ovojčka na parceli 500 m2 prodamo « 190.000 DEM. Dom nepremičnine •22-33-00 32238 GABOR Tel.: 310-878 čiščenje avtomoollov pri avtoprainicl BOLTGZ RTV servis sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199_84 Vodovodne instalacije hitro in po konkurenčnih cenah, priključek 25 DEM. Košnik s.p. 0 332-061 90 Servis orodja Iskra, B&D, AEG, Bosch. Makita, ELU. Hilti. Naklo, Pivka 20. 0 47-490_ 94 Prevltje - popravila rotorjev, elektromotorjev, gosp. aparatov, hladilne tehnike. Naklo, Pivka 20 0 47-490 98_ Opravljam keramična, pečarska dela za takojšna večja dela popust. 0 223-197 97 NOVO VODOVODNO NAPELJAVO V HIŠI, ter razna popravila, vam naredimo strokovno In po solidni ceni! sf^N11" tel.:218-427 4 Izdelava podstrešnih stanovanj z Izolacijo ter polaganje stropnih In strešnih lesenih oblog. 3 422-193 101 Ažurno vodenje poslovnih knjig cene konkurenčne. Prvi mesec brezplačno. 0 624-354 112 Kamionski prevozi tovora 31.0218-798 mob. 0609/625-674_m Opravljam vsa zidarska sllkoples-karska m fasaderska dela in polaganje tapet. 0 715-625_121 RAČUNOVODSKI SERVIS sprejema stranke za poslovno leto 1996 -enostavno in dvostavno knjigo-vodstvo. 0064/325-118 31897 SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da Imamo novo teLštevilko 0324-698, Smledniška 80, odprto od 9. - 17. ure. SE PRIPOROČAMO!_«011 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199 32231 STANOVANJA Iščem garsonjero na relaciji Kranj -Radovljica. Šifra: SAMSKA 122 V Radovljici oddam 2,5 sobno stanovanje, delno opremljeno. 0 725-319_161 V šk. Loki kupimo enosobno In dvosobno stanovanje z vsemi priključki do 75.000 DEM. V Radovljici, Lescah, Kranju kupimo enosobno In dvosobno stanovanje. POSING d.o.o., 0 061/126-20-13 od 9 - 18 ure._i« STANOVANJA PRODAMO: V Kranju, Planina I., dvoinpol sobno komfortno 76 m2, 96.000 DEM, dvosobno 63 m2. 91.000 DEM, takoj vseljivo, Planina III. dvoinpol sobno 71 m2, 95.000 DEM, Vodovodni stolp, dvoinpol sobno 63 m2, s CK, TEL, 79.000 DEM, Kranj center, dvoinpol sobno 82 m2, 850 DEM/m2, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. V Sk. Loki dvosobno s kabinetom in poslovnim prostorom 115 m2,1.000 DEM/m2, v centru trosobno 75 m2, z atrijem, 99.000 DEM. POSING d.o.o., 0 061/126-23-14 cd 9. do 18. ure iss l?^i^^ui)i6-Ki-?f ZASTOPSTVO IN PRODAJA TV 55 TTX 57.990 SIT mm vmom, msan m GCflfiNJS S1 TTSC 45.990 SIT sony vhs 6-tso 500 $rr SONV ux*seo 290 D6MO SOBA 2A PRSlZKUSANji-ZVOČNIKOV M HW KOWOWm mtm*t0 ■v.sm^iv ^»r mim m* CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-05& Prodamo: Hrušlca - 1 sobno v 3. nad., Tržič - 2 sobno stanovanje 48 m2 v bloku, z opremo 65000 DEM, prepis takoj. K 3 KERN 0 221-353 Prodamo: Kranj - 2.5 sobno 79 rn2 na Planini 2,4 sobno 90 rn2 v pritličju na Planini 1, K 3 KERN. 0221-353 170_ Prodamo: Kranj - 3 sobno stanovanje 74 m2 v pritličju prodamo po 950 DEM/m2 K 3 KERN. 0 221-353 171_ Prodamo: komfortno 2 ss predelano v 2.5 ss na Planini II. in takoj kupimo manjša stanovanja ter trisobna al! 2+2 v Kranju, Radovljici, Šk. Loki. Apron. 0 331-292 In 331-366 «w Z gotovino kupimo 1 s in 2 s stanovanje v Kranju. Mike& co. 0 216-544__208 Prodamo garsonjero v Tržiču - 18 m2, CK. II. nad. 2 sobno st. v Sk. Loki 61 m2, CK, IV. had. Mike&co 0 216-544_211 Prodamo 2 s s ns Golniku - 51 m2, II. nad. nima CK, na Planini III. - 2 sobno, 62 m2, II. nad. 2.5 sobno, 75 m2, II. nad. MIKE&CO 0 216-544 212_. Zamenjamo 1 sobno stanovanje, 37 m2, pritlično za drugo 1 sobno v višjem nadstropju. Mike&co. 0 216-544_m Kupimo: del hiše ali staro stanovanje v Kranju ali okolici. Mike&co. 0 216-544 z« V Kranjski gori kupim STANOVANJE za gotovino do 70.000 DEM. 0061/ 343-339 32"» STANOVANJA ODDAMO: KRANJ -Iss, opremljeno, 34 m2, 400 DEM/ mes, letno predplačilo. Dom nepremičnine 0 22-33-00_32234 STANOVANJA PODAMO: KRANJ -lepo, obnovljeno 3 ss, 60 m2, s pogledom na Triglav In Krvavec, 84.000 DEM; ŠKOFJA LOKA - novo garsonjero v Frankovem naselju, 2100 DEM/m2 RADOVLJICA - garsonjera, 38 m2, 900 DEM/m2. Dom nepremičnine 0 22-33-00 32235 Prodam: KRANJ atrijsko stanovanje 90 m2 na Planini 3. K3 KERN d.o.o. Kranj 0 221-353 32238 Prodamo na BLEDU (Alpski bloki) -1 ss 45 m2 v 4, nad., po 1700 DEM/m2 In 2 ss 60 m2 v 1. nad., K3 KERN 0 221-353 32239 Prodamo: JESENICE - 3 ss 70 m2 v 6. nad., 2 s 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM; 1 garsonjero 31 m2 po 1100DEM/m2, Is 41 m2vbloku.k3 KERN 0 221-353 32240 VARSTVO Iščem žensko brez obveznosti za varstvo 6 letnega otroka v Avstriji. 0061/159-11-12 30 VOZILA DELI Prodam aluminjasta petkraka in mrežasta platišča 7 x 15 In 6 x 14 z gumami ali brez 205/50/15 In 185/60/ 14. 0 214-016 23 mm Struinikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 mobitel pooblatetnl strvina prodajo in * •: \*2u QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja -do 100.000 km zaščite - do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motroja • povprečno 5 % manjšo porabo goriva • zaščito pri hladnem zagonu - povpr. 12 % boljša kompresija • manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODELi PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a. Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Brttof 180, Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o.. Ljubljanska c. 5, Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR. Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan, Dvorje 93. Tel.: 064/422-221 11. CHEMO, C. Staneta Žagarja 53, Kranj; tel.: 064/241-442 12. AvTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46. Šenčur, tel.: 064/41-573 13. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 14. SERVIS VRTAČ. Visoko 77 a. Visoko; tel.: 064/43-019 15. AVTOMEHANIKA VALJAVEC, llovka 17, Kranj; tel.: 064/211-977 16. NBA d.o.o., Boštjanova 30. Lesce; tel.: 0609/633-640 17. AVTOMEHANIKA GOLOB. Polje 4 b. Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.o.o.. H. Verdnika 23 a. Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODEU ZMIGOVC. Titova 21. Jesenice; tel.: 064/861-015 20. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 21. VALANT BLED, d.o.o., Železniška 6, Lesce; tel.: 064/718-596 22. MONY, Cankarjeva 30, Bled; tel.: 064/78-600 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDICIC DARKO, Žlganja vas 27, Tržič; tel.: 084/58-771 25. JENKO, d.o.o., VTrrnaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL, Vlrmaše 70; tel.: 064/631-240 27. FAZER, d.0.0.. Spodnji trg 2a. Šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA. Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOŠPORT. d.o.o.. Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS. d.o.o.. Gorenjska c. 3. Medvode; tel.: 061/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MIŠA, d.o.o., Podgorska Pot 2. Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 VOZILA Po delih Z 101, Z 750 in 126 P. 0 53-176_ss Prodam zimski GUMI z obroči za W GOLF, prtljažnik za smučI In tovor. 0326-594 31904 HYUNDAI 1.5 GLS. letnik 1991 -9700 DEM, R 11 GTL, letnik 1987 -7000 DEM, R 18 TU, letnik 1986 -3700 DEM. GOLF 1.3, letnik 1981/82 - 3000 DEM. SAMARA, letnik 1989 -4900 DEM.0 323-298 In 331-214 4 Prodam JUGO 45, bel, 12/88, 83000 km, novo reg. za 2550 DEM. 0401-482_11 Prodam Z 101 skala 55, letnik 1990. za 4.200 DEM. 0 310-175 19 JUGO 45 AX, 9/87. odlično ohranien. prodam. 0621-807_ 26 Prodam ŠKODO FAVORIT LX. letnik 1993, dobro ohranjen, reg. do 12.2.96. 067-179 31 Prodam tovorno vozilo znamke Marcedez Benz, nosilnost 1500 kg, v voznem stanju, starejši letnik. 0 47-845_21 Opel Astra TD Intercouler 1.7, letnik 1993, 5 vrat, opremljena. 0 241-016 tef& "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je ie 6. natis! Maria Treben Zaravje iz . ■ mmim% Tokrat žreb za Andrejo in Antona Tudi v prvem, po delovnih dneh nekoliko krajšem tednu novega leta, smo nadaljevali z Glasovtm telefonskim anketiranjem naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev o tem, koliko, kdaj in kako beremo časopise. Lani smo večkrat podrobno predstavili namen irt način izvedbe naših anket, ki Jih sicer izvajamo že šesto leto. Z žrebom smo tudi ta teden podelili dve nagradi Gorenjskega glasa, v žreb pa vsakič vkfjučimo vse doslej sodelujoče v Glasovih telefonskih anketah o branju časopisov. Prva letošnja nagrajenca, ANDREJO ZUPAN iz Kovorja, Pod Gozdom 1 ter ANTONA LOGARJA iz Sela 65, Žiri, letos vabimo na lep celodnevni izlet, Andreja oziroma Anton pa bosta sama izbrala, kdaj in kam bi rajžali z Gorenjskim glasom Letošnjo sezono Glasovih izletov začenjamo v soboto. 20. januarja, z imenitnim izletom v gostoljubne Toplice Dobrna, iskrena in najlepša hvala vsem, ki ste kadarkoli doslej v minulih petih letih že sodelovali v Glasovih telefonskih anketah ter z Vašimi mnenji pripomogli, da bodo letošnje 103 številke Gorenjskega glasa s prilogami Še boli zanimive in pestre, časopis pa zato nepopgrešljiv del gorenjskega tedenskega utripa. Prav tako se še vnaprej zahvaljujemo vsem, ki jih bomo kdaj v prihodnje povabili k sodelovanju V anketah Gorenjskega glasa! G. G. Dvajset minut manevriranja Novoletni prazniki so bili res naporni Če si se odločil rt silvestrsko noč vandrati malo sem, malo tja, si se moral prebijd po novozapadlem snegu. Toda mi smo vsaj lahko silvestrovai kaj pa naši vrli komunalci, ki snega niso in niso mogli spraviti* cest. No, na novega leta dne, so Bile ceste ie spluiene. Celo n& Pokljuko si prišel brez večjih teiav, le avto si moral obleči * zimske gume. Tam, kjer bi človek pričakoval najmanj probU' mov, pa se je malo zataknilo. Če smo natančni, se je zataknilo Z* okoli dvajset minut. Avtobus iz Zalega Loga je povsem p6 urniku prispel v Kranj. In ko je ze skoraj pripeljal dd Alpetourjeve garaie na Primskovem, se je srečna pot končali Nekaj metrov pred garažo mu je naproti pripeljal tovornjak »" ker so komunalci spluiili ravno toliko, da se po tistem delu cestf lahko pelje istočasno le eno vozilo, je nastala zagata. Po dvajsetih minutah manevriranja, bi rekla moja inŠtruktorica v avto šoli, sti nadaljevala vsak svojo pot. Z Gorenjskim glasom na lep januarski izlet Kopanje (in še kaj) v Zdravilišču DOBRNA Tretjo januarsko soboto, 20. januarja, Vas zelo prisrčno vabimo na Glasov celodnevni avtobusni izlet v ZDRAVILIŠČE DOBRNA. Na prvem letošnjem izletu vam v mrzlem januarju ponujamo kopanje v termalni vodi Zdravilišča Dobrna, ki ga zgodovinski viri omenjajo že v dvanajstem stoletju, prvi pisni dokument o zdravilnosti vode iz vrelca v Dobrni pa nosi častitljivo letnico 1403. Zdravilišče Dobrna nudi vrhunske storitve, o čemer smo se Glasovci že prepričali na treh izletih lani - poleg kopanja v hotelskem bazenu je v programu Glasovega izleta tudi ogled zdraviliškega kompleksa, večerja, zabavni večer v kavarni hotel Dobrna in še kaj. Tokrat bo Glasov udoben turistični avtobus odpeljal v soboto, 20. januarja, ob 8.40 uri iz Radovljice oziroma ob 9.00 iz Kranja, nazaj na Gorenjsko pa se bomo vrnili v zelo poznih večernih urah, okrog polnoči. Cene: 3.150 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane zgolj 2.600 SIT, za otroke do 15 leta samo 1.950 tolarjev. Preživite z Gorenjskim glasom prijeten sobotni dan v Zdravilišču Dobrna 20. januarja! Vse dodatne informacije in prijave: GORENJSKI GLAS, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Najlepša hvala za Vaše zaupanje • rezervacije sprejemamo do zasedbe sedežev v Glaso-vem avtobusu! »KM al Pošta svetuje Tudi vi lahko pripomorete k varnejši vročitvi pošiljk: namestite hišni predalčnik, na katerem naj bo čitljivo napisano vaše ime =UkDiO 97.3 F/7 PROGRAM VAŠIH SANJ NA RADIU KRANJ RADiO 91.3 F/7 STEREO