Laetril, hrustanec morskega psa, hidrazinov sulfat,
antineoplastoni in dietni re`imi, kot je npr. Gonzalesov
protokol - to je le nekaj izmed tiso~ev alternativnih na~inov
zdravljenja raka, ki so si v zadnjih letih izborili vsaj nekaj
pozornosti. V tej {tevilki revije Cancer opisujejo Traversa in
sodelavci eno izmed takih zdravljenj, Di Bellovo
multiterapijo (MDB), pa tudi prah, ki ga je to zdravljenje
dvignilo v zadnjih dveh letih v italijanski splo{ni, politi~ni
in znanstveni javnosti. MDB je kombinacija somatostatina
(ali njegovega sinteti~nega ekvivalenta oktreotida),
melanina, bromokriptina, raztopine retinoidov, pogosto pa
tudi ciklofosfamida ali hidroksiuree. Razvil ga je, pa tudi
uprablja ga `e ve~ kot dve desetletji, italijanski fiziolog
Luigi Di Bella. Di Bellova terapija je dobila nacionalni
poudarek v Italiji novembra 1997, ko je eden od sodnikov
razsodil, da naj zdravstveno zavarovanje pla~a to
zdravljenje otroku z mo`ganskim malignomom. ^eprav ni
bilo nobenega znanstvenega dokaza, da je zdravljenje
uspe{no, je kasneje {e nekaj drugih sodnikov odlo~ilo, da je
treba posameznim bolnikom pla~ati MDB iz javnih sredstev.
Sodu so izbila dno medijska poro~ila o bolnikih, ki so trdili,
da so z MDB ozdraveli, trditve samega Di Belle o
ozdravljenju tiso~ev bolnikov in javno nezaupanje vladi,
akademskim ustanovam in zdravstvenemu sistemu. Vsemu
so se pridru`ile {e histeri~ne zahteve javnosti, naj odgovorni
to terapijo priznajo, sistem zdravstvenega zavarovanja pa
naj jo pla~a. Na javnih demonstracijah so zahtevali
“svobodo zdravljenja” (to je bolnikovo pravico, da v
sistemu zdravstvenega zavarovanja sam izbere
konvencionalno ali nekonvencionalno zdravljenje).
Podporniki Di Belle so za pomo~ takemu zdravljenju
obiskali tudi pape`a Janeza Pavla II. 
Vse do januarja 1998 je do`ivljal italijanski zdravstveni
sistem hud pritisk bolnikov, njihovih dru`in, lokalnih
sodnikov, politikov in ob~il. Vsi so zahtevali, naj sistem
zagotovi MDB zastonj, tako revnim kot bogatim. Ministrstvo
za zdravstvo je sklenilo, da bi o zadevi lahko razpravljali,
vendar {ele takrat, ko bi potrdili u~inkovitost MDB s - prvi~
- retrospektivno {tudijo bolnikov, ki jih je zdravil dr. Luigi Di
Bella, in - drugi~ - s primerno klini~no raziskavo faze 2.
Trinajstega novembra 1998 so na tiskovni konferenci v
Rimu italijanski vladi in javnosti prvi~ predstavili kon~ne
rezultate teh klini~nih raziskav. Natan~ne rezultate
prikazujeta v tej {tevilki revije Cancerja Buiatti s sodelavci
(1) in Traversa s sodelavci (2), objavljeni pa so tudi v reviji
British Medical Journal (3).
Med 314 bolniki, ki so imeli zadostno dokumentacijo o
diagnozi in zdravljenju, Buiatti in sodelavci (2) v Di
Bellovih arhivih klini~nih popisov za bolnike, zdravljenje
med 1971 in 1997, niso na{li podatkov, ki bi dokazovali
uspe{nost terapije. [e ve~, pri 386 bolnikih z razli~nimi
napredovalimi karcinomi so opravili 11 neodvisnih klini~nih
raziskav MDB faze 2 (1,3). Raziskave je dovolil italijanski
parlament februarja 1998, potrdil pa italijanski Nacionalni
svet za raka. Organiziral in vodil jih je italijanski Nacionalni
in{titut za zdravje, nadzoroval pa mednarodni odbor, ki sem
mu imel ~ast predsedovati. ^lani tega odbora so bili: P.
Calabresi (Providence, Rhode Island, ZDA) kot predsednik,
F. Cavalli (Bellinzona, [vica), P. Kleinhues (Lyon, Cedex,
Francija), J.G. Mc Vie (London, Zdru`eno kraljevstvo), H.
Pinedo (Amsterdam, Nizozemska), K. Sikora (Lyon, Cedex,
Francija) in T. Tursz (Villejuif Cedex, Francija). 
Med 386 bolniki, vklju~enimi v raziskave in zdravljenimi z
MDB, niso dosegli nobenega popolnega odgovora, delni
odgovor pa le pri treh. [e ve~, v nasprotju s prej{njimi Di
Bellovimi izjavami so ugotovili, da spremlja zdravljenje
znatna toksi~nost. 
Po teh nedvomnih negativnih rezultatih je ve~ina politikov
in novinarjev, ki so bili sprva zagovorniki tega
zdravljenja, MDB nehala podpirati. Tudi pozornost medijev
je mo~no uplahnila. Podpora MDB se tu in tam {e vedno
pojavlja. Preostali zagovorniki iz strokovnih krogov trdijo,
da bi bile klini~ne raziskave morda bolj{e, ~e bi bilo
zdravljenje planirano individualno, tako kot je to delal Di
Bella pri svojih lastnih bolnikih. Priporo~ajo tudi, da bi bilo
namesto raziskav faze 2 bolje izvesti randomizirano
preiskavo faze 3 (4), vendar je malo verjetno, da bi v
razburkani ~ustveni atmosferi ob teh raziskavah bolniki
pristali na randomizacijo. Ker sta bila ~as in cena
pomembna dejavnika, najbr` ne bi bilo smiselno za~eti
dra`je in dalj ~asa trajajo~e randomizirane raziskave faze 3
pri izbranih malignomih, preden bi take, bolj ob~utljive
tumorje, odkrili z dobro na~rtovanimi klini~nimi
raziskavami faze 2. 
Ne glede na znatno ceno in negativne rezultate pa so te
klini~ne raziskave obrodile sadove. Prvi~ - bolniki, ki bi bili
sicer zdravljeni z MDB izven klini~nih raziskav, so bili
zdravljeni v onkolo{kih centrih, kjer so jih primerno
obravnavali in jim kasneje nudili vso sodobno
profesionalno oskrbo. Drugi~ - raziskave so ponudile
legitimno mo`nost za dokaz kakr{ne koli potencialne
koristnosti takega alternativnega na~ina zdravljenja.
Tretji~ - z dogovorom med vlado in onkolo{ko raziskovalno
skupnostjo o pravilno na~rtovanih klini~nih raziskavah, ki
bi nudile dokaze o uspe{nosti, je uplahnila  javna in
medijska histerija okrog MDB. Najva`nej{e pa je, da bodo
negativni rezultati raziskav {tevilne bolnike odvrnili od tega,
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
Paul Calabresi 
Cancer 1999; 86:1887-9
Medicinske alternative alternativni medicini
27
da bi opustili uspe{no konvencionalno zdravljenje raka na
ra~un Di Bellove terapije. 
Seveda moramo vedeti, da na~ini zdravljenja, kot je MDB -
ne glede na to, ali jih uporabljamo skupaj s konvencionalno
medicino (komplementarno) ali namesto nje (alternativno) -
niso novi. Res je, da so taka zdravila uprabljali stoletja
skoraj v vseh kulturah v prepri~anju, da lahko pozdravijo
tako reko~ vsako ~lovekovo bolezen. Razlogi za
alternativno medicino so tako razli~ni, kot so razli~ne
metode zdravljenja. Najpogosteje ljudje ne morejo do
medicinske oskrbe, je ne morejo pla~ati, ne zaupajo
medicinskemu sistemu; pogosto po~nejo to zaradi kulturne
tradicije ali pa ker verjamejo, da je alternativna medicina
najbolj{a. Kot pojasnjuje B. Cassileth v tej {tevilki Cancerja
(5), obsegajo intervencije komplementarne in alternativne
medicine (KAM)  vrsto metod, ki temeljijo na odnosu med
du{o in telesom (biofeedback in vodeno izra`anje s
podobami), ro~no zdravljenje, kot so akupresura in
masa`ne terapije, biolo{ko aktivne snovi, kot so vitamini,
zeli{~a in dietni elementi, pa tudi magneti, kristali in mnoge
druge. Ugotavljajo, da je v  letu 1997 posami~ne vrste KAM
uporabljalo 42% Ameri~anov (6) in da so za to porabili
pribli`no 21.2 milijarde dolarjev. 
Izku{nja z Di Bello odpira dvoje pomembnih vpra{anj:
zakaj ljudje z rakom (pa tudi z drugimi bolezni) vse
pogosteje i{~ejo pomo~ pri zdravljenju in laj{anju bolezni
izven konvencionalne medicine, in drugi~, kak{ne so
resni~ne medicinske alternative alternativni medicini. 
V zadnjem ~asu so morali zdravniki in drugi zdravstveni
profesionalni delavci - zaradi skraj{anega ~asa, ki ga imajo
za odnos med zdravnikom in bolnikom, zaradi vse ve~je
uporabe tehnologije, drobljenja oskrbe in zaradi
zmanj{evanja denarja za zdravstvo - opustiti mnogo
svetovanja, so~ustvovanja in podpore bolnikom. Ni
presenetljivo, da bolniki izpolnjujejo nastalo praznino z
alternativnimi ali s komplementarnimi zdravljenji. Dobra
oskrba bolnika z malignomom terja skrb za kakovost
`ivljenja, to je psihosocialno pomo~, terapijo bole~ine in
podporno zdravljenje. Kot pi{e Cassileth,  bi postale
alternativne terapije del uradne medicine in nehale biti
alternativne tisti trenutek, ko bi bile znanstveno podprte.
Nasprotno pa se skoraj vse komplementarne ali alternativne
metode izogibajo ute~enim raziskavam, ki bi lahko
dokazale uspe{nost zdravljenja ali podpornih intervencij.
Pri ute~enem na~inu raziskovanja zahtevamo, da dobimo
zadosti trdne dokaze o uspe{nosti zdravljenja `e iz
laboratorijev in predklini~nih raziskav. To je potrebno
predvsem v primerih, kot je MDB, ko utemeljeno
predpostavljamo, da bi bile lahko `e posami~ne sestavine
terapevtsko u~inkovite. Za dokaz uspe{nosti moramo v
takih primerih zagotoviti stroge pogoje klini~ne raziskave,
za~en{i s fazo 1, in po potrebi nadaljevati preko faze 2 vse
do faze 3. 
Dobre raziskave so tudi klju~ k izbolj{anju vsega, kar
konvencionalna medicina `e ponuja bolniku z rakom.
^e `elimo zmanj{ati {tevilo bolnikov, ki se zatekajo k
nedokazanim alternativnim terapijam, moramo izbolj{evati
in {iriti nabor dokazano uspe{nih uradnih medicinskih in
podpornih intervencij. Sem sodijo ugotavljanje ogro`enosti,
preventiva, odkrivanje, zdravljenje, pre`ivetje, paliativna
oskrba in skrb ob koncu `ivljenja. 
Komplementarne terapije lahko zdru`ijo najbolj{e tako
konvencionalnih kot netradicionalnih metod za ~imbolj{e
zdravljenje in najbolj{o kakovost `ivljenja. Jasno je torej, da
je treba raz{iriti raziskave uspe{nosti komplementarnih
metod. Tiste, ki se bodo izkazale kot resni~na korist za
bolnike, je treba vklju~iti v njihovo popolno oskrbo, priznati
pa jo morajo tudi zavarovalni~arji kot legitimno oskrbo, ki
jo je treba financirati. 
Morda je prav zadostna skrb za bolnika {e vedno
podcenjena alternativa alternativni medicini. Prestra{en
bolnik lahko takrat, ko je brez finan~ne ali geografske
mo`nosti za kakovostno oskrbo, postane lahek plen tistih, ki
mu obljubljajo ozdravitev z nedokazanimi na~ini. Dokazani
na~ini zdravljenja morajo biti dostopni torej vsem, ki jih
potrebujejo.
Alternativna medicina je slaba alternativa konvencionalni
medicini. ^e alternativna medicina nadomesti
konvencionalno medicino, lahko s tem prikraj{a bolnika s
potencialno ozdravljivim karcinomom na eni strani za
dragoceni ~as in na drugi za mo`nost pre`ivetja. Italijanska
vlada, posebej minister za zdravstvo, italijanski
Nacionalnemi svet za raka, italijanski Nacionalni in{titut za
zdravje in italijanska onkolo{ka skupnost si zaslu`ijo vse
~estitke, ker so v manj kot enem letu nedvoumno dokazali,
da je Di Bellova multiterapija neuspe{na in zato ni
sprejemljiv nadomestek konvencionalnega zdravljenja raka. 
LITERATURA
1. Traversa G, Maggini M, Menniti-Ippolito F, Bruzzi, P, Chiarotti F,
Donato G, et al. The unconventional Di Bella cancer treatment:
a reflection on the Italian experience (commentary). Cancer
1999; 86:1903-11.
2. Buiatii E, Arniani S, Verdecchia A, Tomatis L, and the Italian
Cancer Registries. Results from a historical survey of the survival
of cancer patients given Di Bella Multitherapy. Cancer 1999;
86:2143-9.
3. Italian Study Group for the Di Bella Multitherpay Trials.
Evaluation of an unconventional cancer treatment (the Di Bella
Multitherpay): results of phase II trials in Italy. BMJ 1999;
318:224-8.
4. Mueller M. Di Bella’s therapy: the last word? BMJ 1999;
318:208-9.
5. Cassileth B. Alternative and complementary medicine: separating
the wheat from the chaff (commentary). Cancer 1999; 86:1900-2.
6. Eisenberg DM, Davis RB, Ettner SI, Appel S, Wilkey S, Van
Rompay M, et al. Trends in alternative medicine use in the
United States, 1990-1997: results of a follow-up national survey.
JAMA 1998; 280:1569-75.
Z dovoljenjem zalo`nika prevedel R. G.
■
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
28