GOREČNICA * Izdelano za Slovence poleg francoskega „La Zelatrice". S privoljenjem visokočastitega ško/ijstva Ljubljanskega . V Ljubljani. Založila bratovšina. — Natisnila Klein in Kovač. 1880 . očes kaj storiti za razširjanje bra- tovšine Naše G-ospč presv. Serca Jezusovega? Hočeš biti gorečnik, gorečnica pri tern lepem opravilu? Beri naslednje premislike v teh bukvicah; vidil boš, kakošno je to malo apostoljstvo, in morebiti dobiš veselje stopiti v službo pri Jezusovem in Marijnem Sercu. Delo je prijetno, majhno, plačilo pa veliko. tN~03OD^ brl Pervo poglavje. Naša Gospa presvetega Serca je izgled gorečnicam *). Itaša Gospa presv. Serca v našem stoletji očitno dopolnuje imeniten misijon, čigar časti nas hoče deležne storiti. Kaj je ta misijon, to poslanje? Poslušajte: I. Dandanašnji svet se bolj kakor kdaj loči v dve stranki. Nauki, obnašanje, djanje, misli, želje in gnanje teh strank so si kar naravnost nasproti. Perva teh strank dirja v brezno s takim objokovanja vrednim gnanjem in s tako ne¬ umnim veseljem, da bi človek rekel: vse upanje na ti poti jih ustaviti je zgubljeno. Njih zagrizeni krič je ppklensko sovraštvo zoper Boga in njegovega Kristusa. To je stranka brezbožnih. Druga uni nasprotna stranka se veliko- serčno ustavlja tej divji povodnji vsega hudega. Ta stranka gre vsaki dan z bolj določnimi *) Govor jo le bolj o „gorečnicah“, mislita se pa oba spola, kakor bi rekel: „goreča duša". 6 stopinjami proti Jezusovemu Sercu, ki je najviše tolažilo sv. Cerkve v poslednjih Sasih. To je množicaprijatlov Božjih. Med tema trumama, ki se srečujete in bijete v razločnem pomenu in mislih na poti skoz življenje, se Neomadežana Devica kaže s presvitlim veličastvom in z usmiljeno ljubeznijo. Ta Prečastitljiva kliče enim: „Jest sem zmožna vas oteti ob kraju pekla, vas iztergati satanu, ki vas zapeljuje, vam pridobiti povernitev k Bogu, ako bi se molilo za vas, in ako vi hočete priti v moje materno naročje: Jest sem upanje ob¬ up anib.“ Ona kliče drugim: „Ako vas skrivna moč žene dan na dan naprej proti najsvetej¬ šemu Sercu: povzdignite oči in glejte moje poslanje! Od začetka sv. Cerkve je moje tiho iii skrivno opravilo to, da vodim duše k zaupljivi zvezi in ljubezni božjega Serca. Ali dandanašnji, ko se katoliške ljudstva gibljejo in verno vzdigujejo, da bi temu z užaljenjem napolnjenemu Sercu darovale očitno in slovesno popravo, moje poslanje ne more več ostati v senci in tihoti ... Le k meni, le k meni ljudstva, ki hočejo pripravljati zmagoslavje Jezusovega Serca in se skleniti z Njim za vselej . . . II. Res, Ona je Naša Gospd presv. Serca! To se oglaša in ponavlja iz ust več 7 kot štirih milijonov bratov in sester iz vsih starost in vsih dežel. Ona je Naša Gospš, presv. Serca! Tako se glasi v silni množici svetiš, ki se vzdigujejo po vsem svetu nji na čast . . Tako kliče gotovo že sto ali več tisuč zahval, ki so nji bile izrečene in poslane iz raznih strani sveta za prejete prečudne dobrote. Ona je zares Naša G o s p £ presv. Serca! pristavlja klicem sv. mati katoliška Cerkev po svojem nezmotljivem Poglavarji. Pod tem imenom je kronana v svojem svetem svetišu, se pa z blagrom na pomoč kliče, in njeni udje se obogatujejo s predragimi od¬ pustki in z obilnimi milostmi. Ees, Ona je Naša G o s p & presv/ Serca. Ona ima polne roke zakladov usmiljene ljubezni. Delivka je vsih milost, je naša premogočna besednicav težavnih in za¬ motanih okolišinah, dušnih in te¬ lesnih. Ona govori pred Jezusovim Sercem za naj bolj žalostne matere, za naj bolj za- pušene družine, za duše, ki jih satan z naj veči silo preganja; govori in živo prosi za rešenje v vsih nesrečah, naj hujših, naj skrajniših in naj bolj obupljivih. Na njeno premogočno prošnjo se Jezu¬ sovo Serce odpre, izlija več studencev milost kakor skala Horebova, na ktero je bila udarila Mojzesova šiba, in iz tega Serca tečejo žive vode za napajanje Izraelovega ljudstva. 8 III. Serce Jezusovo! . . . To je cilj, II kteremu Marija vabi sedanji svet, to je večna lepota, ki Marija hoče našo ljubezen do nje zbuditi. Tukaj je ognjiše vse luči in razlaga vsega Zveličarjevega nauka, živo plame neskončne ljubezni, studenec vse dobrote, pri- bežališe resničnega pokoja in šotor vse svetosti. Ta je Marija, ktera je v posebnosti apostelj tega božjega Serca, ki Ga vedno moli, ktero pa tudi njo med vsimi ljudmi naj posebniše ljubi, ker je Njegova zvesta služabnica. Ona je kraljeva pot, ki pelje k temu prečešenemu Sercu; zgovorni glas, ki ima tj e klicati vse narode; roka, ki odpravlja za- deržke, ktere napravlja brezbožnost, vnemar- nost in mlačnost. Ona stopi pred nas kakor naj lepši podoba tega božjega Serca, kakor ključ, ki odpira pristop vanj; kakor Jezusova Mati in Mati naša, ki ima pravico zedinovati vse serca otrčk s Sercem svojega božjega Sina. Ona bo nam ogledalo resnične pobožnosti do najsvetejšega Serca, nas bo učila Ga spoznavati, moliti, ljubiti, Mu dajati čast, hvaležnost, dolžne zadostovanja, Ga posnemati v vsih njegovih čednostih, v kterih nam je izgled dajalo, in se Njemu posvečevati v prid dušnega zveličanja. Lejte, to je Marijno delo in poslanje! Zavračati k Sercu Jezusovemu vse duše, tudi tiste, ki so nar delj od Boga zašle, — za- 9 vračati jih tj e po tako obilnih milostih, ki jih Ona zajema v tem božjem Sercu, — jih v to Serce vseliti za vselej ter doseči, da žive le po mislih in po volji Jezusovega Serca. In to poslanje, ta naloga, ta misijon zamore postati vaše delo, vaš misijon, bogo- ljubne duše, ako vas je volja za to. Kakoršne koli ste že starosti, okolišin, domačije, stanii, vi zamorete Mariji služiti, da se spolnuje to sveto in slavno početje: k temu ni druzega treba, kakor da bodete „gorečnice“ te bra- tovšine. Drugo poglavje. Kakšno poslanje ima gorečnica? Gorečnik, gorečnica ima ta-le misijon ali nalogo: pripravlja pota naši ljubi Gospej presv. Serca, razglasuje njeno blaženo ime, vabi duše v njeno družbo, razširja njeno češenje in nje ljubezen, napoveduje njene dobrote. To opravilo ima gorečnica in to ji daje pravico do gotovega varstva, do večih milost, do viši častne stopnje v nebesih. Gorečnica Naše ljube Gospe presv. Serca ima pred očmi Jezusa in Marije obširen delež pri vsih dobrotah, kterim odpre studenec, ko duše družbi pridobiva. In če ta duša v edinosti z drugimi skoz veliko let privabi obilno število bogoljubnih družnikov indružnic, bode dosegla plačilo primerno številu, vred¬ nosti in delom te lepe apostoljske žetve. 10 Biti gorečnica Naše ljube Gospe presv. Serca je toliko, kakor pospeševati sama pri sebi delo svojega lastnega posvečevanja, pa tudi postati v Marijnih rokah pomoček zve¬ ličanja za druge. Ginljivo opravilo ter bratovšina Naše Gospe presv. Serca je ognjiše božje luči za razsvitljevanje najbolj slepih duhov, je ogenj nebešk za ogrevanje naj merzlejših sere, je mogočen glas, se daleč razlega, je studenec milosti za vse narode: če je pa to, je potem gorečnik, gorečnica odsvit te luči, iskra tega ognja, o d g 1 a s tega glasil, potoček tega studenca. Naša Gospd presv. Serca se je poslužuje po tisučerih raznih potih, da zveršuje svoje opravilo, ki je posredovanje med svetom in presv. Jezusovim Sercem. Biti gorečnica Naše Gospč presv. Serca se pravi, po svojih okolišinah posvetiti se službi te mogočne Kraljice, da povsod vstanovlja in vedno dalje razširja kraljestvo Jezusa Kristusa. Pa res, pri vsi svoji slabosti, svoji starosti, bolehnosti, revšini ali malem času, ki ga ji puste vsak dan njene dela in opra¬ vila, bode vender gorečnica zmerno orodje velikih del, dosegla bode znamenitih spre- obernjenj, razširjala bo obilnih tolažil, izpelje¬ vala bo pravo in stanovitno dobro. Naša Gospd presv. Serca se bode spozna¬ vala dolžnico taki gorečnici. Kakor je David velikodušno obdaroval svoje vojske, Salomon delavce svojega tempeljna, družinski oče de- 11 lavce na polji, in Jezus Kristus svoje aposteljne: podobno bo tudi Marija gorečoice obsipala s svojimi milostmi, s svojimi dobrotami. Kdo bi vse dopovedal, kolike in kakošne preobilne dobrote ima Naša ljuba Gospd, presv. Serca prihranjene svojim gorečni ko m in go- rečnicam! Dajte nam vnetega gorečnika, vneto gorečnico, pravo hčerko Naše Gospč presv. Serca, in odgovorila bota iz skušnje: „Gustate et videte“ — okušajte in glejte, kako dobrotna je Marija. Tretje poglavje. Razne stopinje gorečnic. Kakor terebinta sem svoje veje razpro¬ stirala in moji odrastki so častitljivi in prijetni. Sirah. 24, 22. Začetek bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca je bil tako majhen, kakor zerno gorušičnega drevesa v evangeliju; zraslo pa je veliko drevo, ki se razširja do kraja zemlje. Peres tega drevesa je brez števila, to so družniki vsih dežel, vsih starost, ki se drevesa derže in žive od njegovega življenja. Njegovo prelepo dišeče cvetje so molitve, ki se dvigajo noč in dan iz naročja bratovšine k Bogu kakor prijetni duh kadila. Njegov tako obilni presladki s a d so milosti, so dobrote, ki jih prejemajo, — so nepričakovane spre¬ obračanja grešnikov in grešnic, prav posebne uslišanja, ki jih nebč obrodi na tem preblagem 12 drevesu. Njegove veje so pa gorečniki in gorečnice, ki zbirajo družnikov, oskerbujejo molitev iu priklicujejo očitne milosti in do¬ brote nad družbo. Na drevesu pa se vejice zbirajo okrog vej, veje pa se zedinjajo pri močnem deblu, čegar korenine išejo po zemlji splošne in obilne sočnosti, živeža in mokrote za vse drevo in njegovo bogato lepoto. Tako je z bratovšino: ločijo se go¬ rečniki — gorečnice, vstanovniki — vstanovnice, dobrotniki — dobrotnice. Vidno deblo, s kterega rastejo te tisučere veje, je bratovšina v Issoudun-u; zasajeno je to drevo v ondotno častitljivo svetiše kakor v blagoslovljeno zemljo, svoje nevidne korenine pa ima v samem Sercu Jezusa Kristusa, od koder nam prihaja vsa popolnost. Med vsimi udi matere bratovšine je tedaj potrebna edinost in neogibna različnost. P o t r e b n a j e edinost za duha po¬ božnosti, njene opravila, njene djanja, njene molitve, njene bukve, njene reči za bogo- ljubnost, njene praznike, njene podobe (štatve), njeno služabništvo in vse, kar se razširja s pečatom tega djanja in v njenem imenu. Neogibna različnost je v pomoč- kih, bolj ali manj mnogoterih, ki jih Previd¬ nost daje vsakteremu za razširjanje bratovšine. Eni gorečnikov, gorečnic žive v duhovniji, kjer je ta bratovšina že vstanovljena; taki ravno tam razširjajo število udov, poživljajo ljubezen 13 do Naše Gospe presv. Serca, ohranijo zvezo s sedežem bratovšine, ter naznanujejo središu sad svoje gorečnosti. Taki so gorečni ki, go- rečnice. — Drugi najdejo srečno priliko, da razširijo ali v novo vstanove bratovšino v kaki srenji, duhovniji, vasi, kjer še ni bila znana. Taki postanejo gorečniki vstanovniki, gorečnice vstanovnice. — Drugi poslednjič gledajo svoje apostol)stvo ohraniti tudi po smerti, obračati ga na vterjenje korenin, na zunanje lepšanje, boljšanje tega velikega dre¬ vesa , skazujejo bratovšini dobrote, se živo vdeležujejo tega, kar mora središe bratovšine delati, da se ohrani njeno vnanje in notranje življenje, lepota njenih svetiš, altarjev itd. To so dobrotniki in dobrotnice, so glavne veje, ki poganjajo iz debla, vterjajo edinost z dre¬ vesom in pomagajo, da novih korenin po¬ ganja v zemljo. To je edinost v vladi bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca. tleterto poglavje. Gorečnica v delu svojega apostoljstva. Oh! kako je dobra Našo, Gospd presv. Serca! (Besede Pij a IX; Annales Mars. 1869.) Nič ni bolj lahkega in bolj sladkega kakor misijonsko djanje gorečnično!.. . Rčči dobri. Mariji vdani hčeri, da naj pospešuje ljubezen do te dobre Matere, to je ravno to, kakor reči ognju, da naj greje; tiči, da naj 14 ferči; potoku, da naj navzdol teče. Tako moremo tudi mi reči o bratovšini Naše ljube Gospe, da vsak ud je pripomogel in pripo¬ more po eni ali drugi poti k njenemu raz¬ širjanju. — Nasledujejo nektere posebne oko- lišine tega dela. I. Gorečnica med otroci. Otročiči so pervi povabljeni, in ta, ki jih vabi, je samo Dete Jezus. Poglejte na podobo Naše ljube Gospč presv. Serca, kako Jezušek vam svoje Serce kaže in ponuja z eno ročico, z drugo pa kaže na svojo Mater, kakor da bi rekel: „Če hočete, vam d&m svoje Serce, da lj ubite Marij o, ali ga hočete?“ Koliko sinčkov, koliko malih hčerk, ki so postali veselje svoje družine, se ima zahvaliti za nedolžnost in za gorečnost svoje lepe mladosti Naši Gospej presv. Serca! Bogoljubna mati jim je sklepala ročice in jih je učila moliti bratovsko molitvico pred častitljivo podobo Naše ljube Gospč in na- vdihala jim je ljubezen do Matere Božje. Blagor otročiču, ki sprejme nauk in začne sam de¬ lati za Našo ljubo Gospč presv. Serca: pervenci njegove gorečnosti imajo pred očmi sv. vere nezmerno veljavo. Satan ne čaka števila let; prej ko more, zapiše otročiča pod svojo za¬ stavo, in ga pripravlja, da služi njegovim namenom; Marija pa, ki je peklenskemu 15 diakonu glavo sterla, tirja za-se male, da jih postavi za svoje poslance in poslanke. Marija potrebuje vidnih angeljčkov, kakoršni so dobri mali, ki Bogu zvesto služijo in lju¬ bijo svojo Mater Marijo. Kje pa bode tacih angeljcev našla, de ne na naročji keršanskih mater? Kako pa pridobiti tacih kerubinčekov ? Ako je mama ali stareji sestra, ali kdo drugi iz družine vnet gorečni k, gorečnica, otročič ne bo mudil lepo ravnati se po ti dobri šoli. Preden bo njegova ročica znala razločno zapisati, se mu bo že vcepila želja, da se tudi on pripiše v bratovšino Naše ljube Gospe. Le-ta pa ima mladih prijatlov, malih sorodnikov, ki se večkrat vidijo: tudi nje bo pridobil za bratovšino. Kteri fantiček, ktera mala deklica bi odrekla k svoji jutranji in večerni molitvi pridj ati še zdibljej: „0 Naša ljuba Gospš, presv. Serca, za nas Boga prosi! 4 ' To je tako kratko; vsak bo rad sprejel. Mlada gorečnica zapisuje ali d&je za¬ pisati po njih materi mlade nove bratce in sestrice, pa tudi milosti, ktere izprosijo za-se in za družine od Naše ljube Gospe presv. Serca. Ysim tem bo na sercu, da zopet svojcem naznanujejo, kaj so obljubili in kaj so pod Marije dosegli. Poslušalo se bo, prašalo po razlagi. Podoba Naše ljube Gospe, ki jo mladi aposteljčki dele svojim prijatlom, se pregleduje, berejo se lističi o bratovšini, milost božja dela, in tudi že pčstarni ljudje imajo 16 veliko srečo, da po otrocih zvedd o tako mični in koristni bratovšini in postanejo njeni druž- niki in deležniki neštevilnih dobrčt. Kadar ima zapisnik vsaj 12 imen v čast 121etnega Jezusa, gorečnik ali gorečnica pošlje svoje male pisemce do vodstva bratov¬ skega (pri nas) v Ljubljano. To je, bi djal, pervi dopis z nebeško Kraljico, kteri pride do Nje v tovaršiji z neštevilnimi drugimi iz vesoljnega svetd, in bo dobro sprejet. Ne bo se pozabilo tacih sprejeti med novince ali novinke za gorečnike, gorečnice, med ktere bodo sprejeti, ako bodo zadosti poterjeni v gorečnosti in ljubezni za bratovšino. II Gorečnica v dekliških odgojiših. Po odgojilnicah in vstavih, pravijo fran¬ coske bukvice o tej reči, se izobražujejo prav dobre in vnete gorečnice, in popisujejo to reč obširniše. Naj omenimo to reč nekoliko. Kake deklice boljega imena po obnašanji in pridnosti od svoje učenice z dovoljenjem gosp. duhovna, če ga imajo, sprejmejo pra¬ vico napraviti ali zbrati malo družbico Naše Gospe presv. Serca. Ta družbica se utegne po raznih okolišinah dežel in vstavov raznotero vravnavati. Po več krajih imajo podoben red kakor je v bukvicah za „Marijne otroke. 11 Bratovšina ima namreč svojo predsednico, eno ali dve pomočnici, tajnico itd.. Vse Ie-te 17 in take zamorejo dobiti pravico gorečnic, da delajo tudi zunaj za Marijno bratovšino, kadar pridejo med sv4t, pa za dopise v prid bra¬ tovšine. Predsednica pošilja bratovšini pripo¬ ročila v molitev in pa zahvale za uslišane prošnje — saj vsak mesec. To pride lahko v bratovski časnik ali letnik. Po več odgojiših imajo škatljico pred štatvo (podobo) Naše ljube Gospč, v ktero devajo prošnje in za¬ hvale; predsednica ima ključ, je priča, kadar se odpira, da vse gre v redu. Vsak četertek po sv. maši, ako jo imajo, se družbici po zgledu one v Issoudun-u pod predsedstvom, učenice ali njene namestnice nekoliko bere iz kacih bukev, tajnica poroča o oddanih priporočilih in zahvalah, poje se kaka pesmica k Naši ljubi Gospej, moli se mali rožni venček ter se konč& z molitvico: „Spomni se“ v namen vse bratovšine in posebej tistih, ki so očitno priporočeni. — Pripravnice ali novice nosijo pri shodih zelen traček, ktere so že sprejete, pa rudečega. (Tako na Francoskem.) III. Gorečnice po duhovnijah. Marijne bratovšine po duhovnijah so velika pomoč duhovnemu pastirju za prido¬ bivanje duš. Koder imajo take bratovšino že svojo kapelico s primernimi podobami in du¬ hovni pastir hoče še vstanoviti bratovšino 2 18 Naše ljube Gospe, postavijo še štatvo ali po¬ dobo Naše ljube Gospč na kak prostor, lahko ravno tam, in sicer veljd, kar je bilo rečeno o vpeljavi bratovšine po odgojiših. Predsednica sama je prava gorečnica bratovšine, pravi francoska knjižica, druge utegnejo na prošnjo pri duhovnem pastirji dobiti tudi ime gorečnic, da opravičene opravljajo ta mali misijon po duhovniji. — Po nekterih duhovnijah so se začeli pozdravljati z besedami: „Notre Dame du S a c r e - C o e u r“ (Naša Gospd presv. Serca), na kar se odgovori: „priez p o ur nous“ (za nas Boga prosi). To je nekako znamnje, da se očitno spoznava ta bratovšina. IV. Gorečnica po dekliških delavnicah in tovarnah (fabrikah). So delavnice, po kterih veje katoliški duh, kjer višji pospešujejo pobožne opravila, kjer delajo le dobre deklice, kjer zanikarnih ne sprejemajo. V tacih je veselje viditi Našo ljubo Gospd presv. Serca s svojim altarčkom. Deklice imajo po več tacih krajih cel6 svojo štatvo, pravi francoska knjižica, po¬ stavljeno na očitnem kraju, okinčano s cvet¬ licami, ki se večkrat obnavljajo, z malo svetilko pred njo, ki vedno gori, ali pa saj k njenim praznikom, in tujim ljudem daje spoznati, kakošen duh tam veje. Tam, v tem ko se šivanka ali drugo 19 orodje suče, se od časa do časa oglasi Marijna pesem, razveseli serca in dan posvečuje. Tam so vse ali skor vse delavke vesele, ako morejo biti gorečnice, ali se saj skušajo razširjati kraljestvo Naše ljube Gospe presv. Serca. Tam je tudi nebeška Pomočnica ob času pomanjkanja že dostikrat pokazala svojo hvaležnost, ker poslala je nepričakovane in nenadjane pomoči. So pa tudi, da se Bogu smili! take tovarne (fabrike) in delavnice, v kterih je čednost in vera v vedni nevarnosti. Za duše, ki so v takem stanu, je pač veliko in zaslužno delo, o gorečnice Naše ljube Gospe, ako jim morete kaj pomagati, da se saj tiste rešijo, ki niso do čistega zaveržene. Gorečnost se poprime vsih pomočkov, ki jih navdaja ko- perneča bogoljubnost, če so še toliki nasprot- ljeji. Goreča molitev k Naši Gospej presv. Serca stori dušo iznajdljivo v pomočkih in daje priložne trenutke za delo. Pokaži kaki tovaršici podobo Naše Gospe presv. Serca. To daje priložnost, _ da se o tem govori in pomen razloži. Ta ljubeznjiva podoba je taka, da jo je težko pogledati brez sadu, ali pa jo pozabiti, kadar jo je človek vidil. Poverne se v spomin, prime se misli, vtisne se v serce, in prej ali poznej v resnici zmago doseže. Ako se ta pridobi, bode ona zopet do¬ bivala še družili, zbralo se jih bo nekako število. Ozir in strah pred svetom se zmanjšuje po zvišanji števila, medsebojni zgled vse po- 2 * 20 terjuje; bratovšina postane pribežališe za bo¬ ječe duše, ki se dosikmal niso upale iztergati iz tacik tovaršij, ki so njih dobrim občutkom nasprotne. Bratovšina Naše Gospe bode tako pomoček delavkam katoliškim, da se spozna¬ vajo, da se zedinjajo, služijo Mariji iu se po¬ tegujejo v dobrem. O blagor vam, delavke po delavnicah, tovarnah, tobačnicah, po hišah, po poljih, celč tudi po kaznivnicah, ako po¬ pustite nevarne, kužljive, pohujšljive tovaršije, drušine, in k Mariji, Naši ljubi Gospej, pri- bežujete! O ko bi ve vedile, kolikim pre- strašnim grenkostim s tim odidete, ako vse nevarnosti popustite in z vsim zaupanjem k Mariji pritečete in pri nji zvesto ostanete. (Kar je tukaj rečeno, veljž lahko za vsako drušino, družbo itd. po okolišinah.) V. Gorečnica v keršanski družini. Vsaka družina ima skor brez števila potov za razširjanje bratovšine Naše Gospč presv. Serca. Kako to ? Prašajte keršansko osebo, ktera je hvaležna ali pa ktera prosi pri Naši ljubi Gospej za ozdravljenje otroka, za spre- obernjenje možd, za kako posebno milost, za povišanje gorečnosti v službi Božji: ona vam bo povedala, da hvaležnost ali pa zaupljivo češenje do Naše ljube Gospe presv. Serca ji je dalo najti pota in umetnije za razširjanje češenja k Naši ljubi Gospej presv. Serca. 21 Vsako priložnost ve v ta namen obračati s tisto izurjenostjo, ktero duh Božji navdaja v korist bratovšine. Beseda, ki se reče o bratovšini, njena podoba, svetinja, znam nje, ki se dh otroku; bukvice, ki se posodijo; časnik, v kterem so dosežene milosti popiso- vane; uslišana prošnja, ki se pripoveduje v pogovoru; priložnost in lahkota, s ktero vsak zamore v bratovšino pristopiti, in brez števila druzih potov je, po kterib zamore vneti go- rečnik, gorečnica razširjati to lepo delo Naše preljube Gospe presv. Serca. Ne pozabi gorečnica ne poslov svoje hiše; ne revežev, ki prihajajo; ne bolnih, ki jih obiskuje; ne družin, ki ve, da jih nadloge tarejo: ljubezen, ki jo spolnuje po evangeljski zapovedi, odpira obširno povelje njeni delav¬ nosti. Revež bo z milošnjo vred rad sprejel malo svetinico Naše ljube Gospe presv. Serca, ginjen je, ako se sprejme kakor družnik in brat v veliko bratovšino. Obiskovan bolnik, podpirana družina; vojak, ki je vstanjen kake dni v hišo; ranjeni, ki jih greš obiskat v njih bolnišnice: sprejmejo radi enako zuamnje češenja, berejo liste in bukve o bratovšini, in molijo priporočene molitve in zdihljeje. Koliko terdovratnih grešnikov, koliko revnih duš v trenutku, ko imajo pred Boga priti, po zakerknjenem odbijanji spovednika — se pa ni moglo ubraniti tej mali svetinici Naše Gospe presv. Serca! Bila je ona za nje upanje obupajo čih; ko so jo djaii na vrat, se jim je serce omečilo, Marija jim je podala svojo roko, da so se zaderžki odvernili, tako so opravili zveličavno spoved, prejeli tako tolažljivo odvezo, ki čaka skesane pri Zveličarjevih nogah. O gorečnice Naše Gospe presv. Serca, tukaj je naj lepše vaše apostoljsko delo! Kadar se vam pove, da kdo umira brez kesanja, brez misli na Boga, brez vere; da so poskušali zastonj vse pregovarjanje, vse molitve; da solze zapušene matere niso mogle ganiti serca njenega umirajočega sina; da priserčne prošnje njegovih otrdk niso mogle omečiti tega umira¬ jočega; da je vse obupano: recite, da ostaja še eno upanje, še en pomoček otenja; ura nesreče in obupanja je vaša ura... Abraham je postal oče številnih mlajšev, ker je upal zoper vse upanje (Bim. 4, 18.); ve zamorete od svoje strani postati priložnost zveličanja za mnoge, ako poživite upanje v njih sercih. Spravite svetinjo Naše ljube Gospe presv. Serca v tisto stanico. Ako je bolnik nikakor noče sprejeti, denite jo brez njegove vednosti pod blazino njegove postelje, obesite jo na zid, skrite jo v njegovo obleko, in molite ponižno s pobožnimi osebami tiste hiše k Naši ljubi Gospej presv. Serca, da naj pride v pomoč ti ubogi duši. Tolažljive dogodbe pre¬ teklosti so nam porok za prihodnjost. Včasi take blagoslovljene reči v beg spravijo hudobo, ki je bila nevidna in skrita zraven umirajočega in je kakor lev prežala na svoj rop, in ve dobite vzrok dati hvalo Pomočnici v te- 23 žavnih okolišinah, namreč za spreober- njenje ene duše, ki ste jo pridobile. Sicer pa zopet o druzih prilikah dosežena milost ne bo morebiti tako očitna, pa zato ne bo manj vredna. Bogoslovci in svetniki terdijo, da v nebesih so duše, kterim je prišlo obžalovanje (popolno skesanje) le eno samo sekundo pred zadnjim zdihljejem. Bile so tako rekoč iztergane iz brezna, ki je že zijalo, da bi jih požerlo. Kdo ve, če ne bodete ve vzrok take milosti, ktere dokaza ne bote imele na tem svetu, dobile pa bote za njo povračilo v nebesih ? Druge družine bodo vaše besede o Naši Gospej presv. Serca spodbudile, da bodo za¬ čele moliti. Oh molitev! Kdo je zmožen do¬ povedati in razložiti nezmerno ceno enega samega priprostega zakiica k Mariji, njegovo tehtnost na tehtnici Božjega usmiljenja: kdo more pojasniti srečne nasledke, ki se z njim utegnejo doseči! V tej in tej hiši se morebiti davno več ni molilo; po vašem djanji se bodo zopet povernili k tej bistveni dolžnosti sv. vere. Vterdili ste tako, gorečuiki in gorečnice, na novo zvezo, ki je bila dolgo časa razderta ali pa močno oslabljena med nebesi in to družino. Mir, ki se verne v kako hišo, kako ozdravljenje, ki ga niso več pričakovali, rešenje kacega tehtnega opravila, malo veselje v do¬ mači hiši, in toliko druzih milost — to so reči, ki jih molitev k nam prikliče. Take so dela gorečnosti, v brezštevilnih podobah po vsih krajih, ki pripravljajo pota k poslanju Naše Gospe presv. Serca. 24 Kako sleherni, kakoršnega koli stanti in v kterih koli okolišinah, zarnore biti apostelj Naše ljube Gospe presv. Serca, to je pokazal Pavel Rieu (izgovori: Rie) v mestu Meude (r. Mod) na Francoskem. Le-td je bil slep, ubožec in sirota, mlad deček. Brez druzega vodnika, razen svoje palice in svojega dobrega angelja varha, je hodil po vsem mestu, in vsim, ktere je Previdnost božja pripeljala z njim v po¬ govor, je priporočal, da naj se zatekajo k Naši ljubi Gospej presv. Serca za. pomoč.. Zarad bolezni ni mogel spolniti priserčne svoje želje, da bi bil mašnik; odškodoval pa se je s tim, da je razširjal priserčno ljubljeno češenje Naše Gospe... Bilje eden naj bolj vnetih gorečnikov, Ce tudi je bil slep, je bil vender v vednem dopisovanji s perviin sedežem bra- tovšine Naše ljube Gospe, to je, z Issoudunom. Pisal je namreč po šegi slepih z nekakim čerkastim pikanjem, in njegove trudne pisarije so bile dostikrat žive priče njegove goreče ljubezni za to bratovšino. Umeri je predrage smerti 15. listopada 1869. Yse mesto, ki ga je poznalo, je bilo ginjeno, ko se je zvedilo, da je umeri, in iz vsih ust se je slišalo: „svetnik v špitalu je umerl“. Slehern je bil preslavljavec (panegirikar) slepega Pavla, in hitel je v bolnišnico pokropit ga in skazat češenje njegovim ostankom. Prepir je bil za slabe njegove stvarice, kdo bi kaj v spomin dobil, in njegov sprevod je bil počešen z veliko množico vernikov vsih stanov. 25 Ako pa ljudje na zemlji tako plačujejo gorečnost ubožnega dečka, o s koliko materno ljubeznjivostjo bo povračevala še le Naša Gospa presv. Serca v nebesih! VI. Gorečniško opravilo v cerkvenih družbah in vstavili. Samostani in enake občinstva imajo v obširni razmeri to v sebi, kar je glavni živelj naše drage bratovšine, namreč: molitev in a p o s t o 1 j s t v o. 1. Bolj in bolje ko se mčli, bolj se bratovšina razširja in več je dobrega sadu. Kje pa se več in bolje moli, kakor po redovnih družbah? Molitev Najsvetejšega, zahvale, obhajila, slišanje sv. maš, spokornost, vaje bogoljubnosti, kratke molitvice ali zdihljeji, natančno spolnovanje redovnih pravil, djanja čednosti, darovanje svoje volje, ljubezen Božja, ki se razodeva v tako različnih mislih, željah in besedah — vse to so bogati studenci za- siuženja, kteri tečejo tudi v našo bratovšino od tistega dne, ko sejevdeleži kaka redovna hiša ali cerkvena družba. Takim molitvam in bogoljubnim vajam se pripisuje ta okolišina, da se je bratovšina Naše ljube Gospe tako naglo in daleč razširila. Samostanska gorečnica ne misli, da je opravilo dokončano, ako svoje sestre pridobi za bratovšino in da večkrat čez dan ponavlja 26 tako lahke besede: „0 Naša ljuba Gospa presv. Serca, za nas Boga prosi!" Gorečnica (gorečnik) gre dalje: bere vsaki mesec v letnikih veliki zapisnik raznih priporočil (pri nas vsak teden v „Zg. Danici") zalivale za tehtne milosti in dobrote, za težavne spreobernjenja, za reči, ki so že tako rekoč zgubljene: potrudi se, da en oddelek zaslužnih del svojega sa¬ mostana ali sploh svoje duhovne družbe pre¬ nese na namene naše bratovšine. To se po nekterih krajih imenuje: na¬ praviti žetev ali pridelek „Naše Gospe presv. Serca". Gorečnica izprosi bratovšini eno sveto Obhajilo, en križev pot, eno djanje zatajevanja in druzih dobrdt, ki so nebeški denar, s kterim se kupijo tako drage milosti za bratovšino. Gorečnice glavne bratovšine imajo na¬ vado, ali saj večkrat tako store, da po vstavih take radovoljne djanja čednosti, zatajevanja, darovanja pridno zapisujejo in jih pošiljajo materi bratovšini v Issoudun (lahko tudi svoji podružnici). Samo iz Valparaisa in Santjaga je bilo 1. 1867 v letnikih od samega mesca mal. serpana naznanjenih enacih daritev ne manj kot: milijon dve sto pet tisuč pet sto devet in štirdeset, in pozneje se je naraslo na 2 milijona 975 tisuč 287 zaslužnih del v teku 4 mescev. Gotovo je, da to ni zastonj, čisto gotovo, da Marija se v velikoserčnosti ne dd premagati od svojih otrok, ter bo ona še vse obilniše take darove povernila. „H6ere iz Tira in vsi bogati izmed 27 ljudstva bodo z darili tvoj obraz prosili. “ „Filiae Tyri in muneribus vultum tuum deprocabuntur, omnes divites plebis.“ (Ps. 44, 13.) 2. Drugi oddelik je apostoljstvo, poslanstvo v tacih napravah. Vse, kar je rečeno o otrocih, vstavih, delavnicah in ker- šanskih družinah, se d& rabiti tudi v cerkvenih sobivališih pri vsih zunanjih, s kterimi pri¬ hajajo v občenje. Od otročiča, ki more začeti s svojo mervico službe do Naše Gospe presv. Serca, do starčka in starke; od bogatih, pri kterih išejo pomoči za ubožne, do revne bajtice, ktero obiskujejo v imenu keršanske ljubezni; od naj teršega grešnika, ki je pozabil na svoj kerst, do divjaka, ki ga še ni prejel — imajo priliko in pomočke oznanovati Našo ljubo Gosp6 presv. Serca. Omenjeno še bodi, da v prid naše bra- tovšine po druzih deželah s prečudnim sadom dela lepo število š61, redovnikov, cerkvenih vstavov, malih in velikih semeniš, raznih napršv za mladino, moških družb, duhovnih bratovšin, samostanov in duhovskih tovaršij. V rokah duhovnega pastirja in misijonarja je bratovšina močen pomoček, da more duše vabiti in jih k dobremu voditi. Take naprave so nekake središa, alibidjal ognjiša, s kterih se sveti ogenj bogoljubnosti močno razširja na vse kraje. Tudi v Rimu, pod blagoslovom sv. Očeta, ima mati-bratovšina tacih središ, ki jo naznanujejo, razširjajo ter zvišujejo ljubezen do Naše Gospe prev. Serca in so 28 v vednem občenji z Issoudun-om, ki je glavno središe vse bratovšine. Peto poglavje. Apostoljstvo ali poslanje vstanovnic. Napravi v začetku malo poslopjice v podobi svetiša; tvoj naslednik bode pristavil lopo ; drugi za njim drugih reci, in celo delo se bo tebi prilasto- valo . ♦. Začni tedaj ... naredi podlago * (Sv. Janez Krizostom.) Biti vstanovnica (vstanovnik) se pravi: vstanoviti ali ohraniti češenje Naše Gospe presv. Serca za stalno in stanovitno v kaki kapeli (podružnici) ali v farni cerkvi; to je, napraviti Naši ljubi Gospej podobo (statvo ali postavo), znamnje, moliše, očitno svetiše; oskerbeti ji ne samo zvestih bratov in sester (udov), ampak tudi kacih vnetih gorečnic (gorečnikov), ki ohranijo ondi ognjiše ljubezni za Našo Gospo presv. Serca. Z eno besedo, pravi se, postati ena roka pri tem delu, ena veja pri drevesu, biti sklenjen z drevesom po vidni in terdni zvezi. Kak<5 kdo postane vstanovnica (vstanovnik) ? — Božja previdnost ima k temu brez števila potov, da kaki odločeni duši d& priložnost postati vstanovnica. Kolikrat se prilika tako rekoč neprevidoma in sama po sebi nakloni: kak pogovor, dopis, nasvet, branje itd. zbudi misel; pridejo pa zaderžki, čaka se več mescev; rndli se za srečen vspeh; 29 nasprotljeji so čedalje veči in viditi nepre¬ magljivi : vse bi se opustilo, ako bi se ne bilo že v navado spravilo vsak dan na pomoč klicati „ TJpanje obupujočih' 1 , ki včasi čaka, da ni nobene človeške pomoči več, in potlej pošlje svojo pomoč. Drugi pot je kaka nenavadna prilika. Novo zidana cerkev nima še podobe Marij ne: dober človek nasvetuje podobo Naše ljube Gospe. Kdo ima prav prijeten kraj za znamnje, kapelico, moliše: dosti je, da omeniš, in po¬ svečeno bo poslopjiče Naši ljubi Gospej. „Lejte“, je djal sv. Janez Krizostom kristjanom svojega časa, „lejte, koliko storite, da bi zvikšali si prihodke, ozališali si sta¬ novanje ... Mnogi dajo zidati spominke drage na velike stroške; cerkev pa zidati, na to nobeden ne misli; vse prej kakor to ... Pro¬ sim vas kakor za milost, nobeden izmed vas naj nima pristave, ki bi ne bila previdena s kapelo (znam¬ nje m). Vaša poljska hiša bo napolnovana z blagoslovi. Kake dobrote bodo iz tega tekle .. . Vsak dan se bodo tam molitve v nebesa vzdigovale za vas..." Te besede bodo naše gorečnice razumele in obračale v prid svetiš, ki se bodo po vsih krajih povzdigovale Naši Gospej presv. Serca... Naj boljši pomoček, da se to doseže, je, le začeti. Sv. Janez Krizostom pravi: „Napravi v začetku malo poslopjiče v podobi svetiša; tvoj naslednik bo pridjal lopo; drugi za njim drugih reči, in celo delo se bo tebi prilastovalo. 30 Začni tedaj, vstavi podlago; kaj pravim? Oserčujte se eden druzega, skušajte se, kdo bo naredil bolje. “ Kaj naj počne vstanovnica? — Kdor ima srečo, da vstanovi kako svetiše, središe delavnosti za mater bratovšino, ne sme pustiti, da bi se sad dela ali molitve zgubljal ali cel6 zgubil. Kdor je s trudom vžgal ogenj, naj ne pusti, da bi ugasnil, temuč mora ga podkurjati. In kdor je hišo zidal, gleda, da napravi tudi pohišje, da jo olepšuje, pobeli in stori pripravno za stano¬ vanje. Enako bodi z vstanovljeno bratovšino, ki naj se množi, poživlja in z materjo bra¬ tovšino v Issoudun-u v zvezi obrani. Tudi je svetovati, da si vstanovnik poskerbi za¬ nesljivega naslednika v tem opravilu, zlasti ako čuti, da sam omaguje, da njegovo delo z njim ne umerje. Šesto poglavje. Dobrotniki in dobrotnice. Vi pa, bratje! nikar ne nehajte dobro delati. (II. Tes. 3, 13.) Vsaka verska bratovšina potrebuje ve¬ likega središa, kjer ima glavni sedež in od koder sije njena luč v vsi svitlosti. Za našo bratovšino je to središe, se ve, Issoudun, kjer se je začela, kjer ima svoje izvirno svetiše, svojo božjo pot in svoje apo- steljne. Podružnica naša 'pa ima svoj sedež v 31 Ljubljani; do č. g. Jak. Dolenca, stolnega kaplana, se oberne, kdor se želi vanjo zapisati, ali kdor kaj za bratovšino potrebuje. Dobrot¬ niki bratovšine pa so: sv. Oče Pij IX, ki so jo poterdili in s tolikimi duhovnimi dobrotami * obdarovali; potem neštevilni škofje po vsem svetu, ki so jo za svoje škofije dovolili; du¬ hovni in verniki, ki jo razširjajo; vsi vanjo zapisani, ki molijo ; vsi, kteri za njene altarje, za maše v njen namen, za razširjanje dotičnih bukev, spisov, svetinj itd. kaj darujejo. Po¬ sebni duhovni dobrotniki so tisti, kteri n. pr. devetdnevnice večkrat opravljajo ali sicer vsak dan kaj molijo za take, ki so v bratovsko molitev priporočeni itd. Sedmo poglavje. Pohvalne pisma ali diplomi. Bratovšina v Issoudun-u daje tudi po¬ hvalne pisma ali spomine ter diplome za gorečnike in gorečnice, za vstanovnike in vstanovnice, pa za dobrotnike in dobrotnice, ki se za bratovšino posebno zaslužne store. Korist tega so kake darila, ki imajo ozir na bratovšino, posebno vdeleženje nekterih sv. maš v ta namen itd. 32 VII. Pogoje in bratovšine naše ljube bospe presvetega Serca. Opravil za to družbo ni druzih, kakor da se 1) v bratovšino zapiše po imenu in priimku; kadar ima kdo več udov na¬ branih, lahko ves zapisnik pošlje v Ljubljano stolnemu kaplanu Jak. Dolencu ali pa vredništvu „Zgodnje Danice,“ 2) da se zjutraj in zvečer opravi kratki klic: Naša ljuba Gospd, pre¬ svetega Serca, prosi za nas Bog&!“ (100 dni odpustkov, Pij IX. 26. rožnika 1867.) Vsi katoliški kristjani vsake starosti zamorejo biti udje. Vpisati smč kdo tudi osebe, kterih spreobernjenja želi. Se ve, da je dobro, za priporočene tudi dvakratni pozdrav na dan opraviti. To je že velikrat pomagalo. Zapisati zamoreš tudi že urnerle, ki se vdeležujejo molitev in dobrih del (ako so namreč še v vicah). Korist te duhovne družbe. 1) Posebna hramba naše ljube Gospe presv. Serca. 2) Vsak četertek celega leta je ena sv. maša na altarji naše Gospč presv. Serca v Issoudun-u, in sicer za vsa žive družnike. 33 3) Ravno tako pervi četertek vsacega mesca za vse ranjce družnike. 4) Tudi v Ljubljani v stolni cerkvi pri altarju naše ljube Gospe se bere vsaki mesec sv. maša za žive in merfcve ude te bratovšine, kakor tudi za tiste, ki se v bratovsko molitev priporočujejo po Zgodnji Danici. 5) Vse potrebe, ki jih kdo naznani, se priporoče v družbeno molitev. 6) Deležni so družniki vsih molitev in dobrih del misijonarjev naj svetejšega Jezu¬ sovega Serca in vsih udov društva. Odpustki. Popolnoma odpustki: V dan kadar kdo pristopi v družbo. Zadnji dan majnika, ker takrat je glavni praznik te družbe kakor predvečer mesca rožnika, ki je ves Jezuso¬ vemu naj svetejšemu Sercu posvečen. V praznik neomadežanega spočetja, rojstva, oznanjenja in vnebovzetja Matere Božje. Na Božič, vne¬ bohod Kristusov. Vsak četertek ali pa ne¬ deljo v vsakem tednu, in ob smertni uri. Nepopolnoma odpustki: Sedem let in sedemkrat 40 dni o praznikih očiševanja in obiskanja Marije Device, sv. Janeza evange¬ lista, in sv. Frančiška Salezija. Sedem I6t vsaki pot: 1) Kadar merliča k pogrebu spremiš; 2) ako moliš, kadar merliču klenka; 3) ako si pri Božji službi ali kakih du- 3 34 hovnih opravilih (vajah) o priliki očitnih ali osebnih shodov v koristne namene; 4) kadar si pri sv. maši med tednom; 5) ako zvečer vest pridno izprašaš; 6) kadar ubožne, bolne ali jetnike ob¬ iskuješ; 7) ako sovražne spraviš. Šestdeset dni odpustkov je za vsako dobro delo. Sto dni, kadar koli moliš „Spomni se“ (Memorare) k naši ljubi Gospe presv. Serca (kakor je v teh bukvicah) str. 37. Svetuje se: Sveto Obhajilo opraviti o glavnih dru¬ štvenih praznikih, kakor so: Novo leto, ss. 3. Kralji, vnebohod, neomadežano spočetje, rojstvo, oznanjenje Marije Device, Gospe pre¬ svetega Serca. Enako se udom svetuje nositi svetinjo naše Jjube Gospe, imeti njeno podo¬ bico, ali še bolje bukviee s podobo vred, moliti mali rožni venec. Praznik te bratovšine (kakor je bilo že omenjeno) je 31. majnika, ker potlej se prične mesec Je¬ zusovega Serca, rožnik. Tako je ta dan kakor zarija mesca rožnika. In ker je petek po¬ svečen Jezusovemu Sercu, ravno zato ta bra- tovšina tudi četertek posvečuje Mariji Devici, Gospej presv. Serca. 35 Prošnja. Ker so dobrote in koristi te bratovšine tako posebno velike, zaveze pa tako majhne, zato je sleherni prošen, naj bi v čast ne- omadežane Božje Matere razširjal to dobro delo. Ni namreč druzega treba bratom in sestram bratovšine, razun kar je bilo že re¬ čeno : Zapisati se, pa zjutraj in zvečer moliti majhno molitvico: „Naša ljuba Gospd pre¬ svetega Serca, prosi za nas Boga!“ — Ker se toliko sv. maš bere za žive in mertve, toraj dobro stori, kdor more kak majhen dar dati za stroške bratovšine. Sedež bratovšine je v Issoudun-u na Francoskem. Zapisujejo pa tudi v Himmelsthur-u na Hanoveranskem, potem na Tirolskem, in od leta 1875 tudi v Ljubljani, ker se je podružnica s škofovim privoljenjem vstanovila, in vanjo zapisuje gosp. Jak. Dolenc, stolni sakristan. 3 * 36 IX. k naši ljubi kospej presve¬ tega Jezusovega Serca. To devetdnevnico opravljaš lahko k vsa¬ kemu Marijnemu prazniku kot tudi v vseh dušnih ali telesnih potrebah. Ljubljeno bodi povsod presveto Serce Jezusovo! (100 dni odpustkov.) Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas I (100 dni odpustkov.) (Ta dva zdihljeja naj se vsaki dan naj poprej ponovita.) Pervi . c3 t> 03 P g P* O 45 Obudi solze obžalovanja iz naših oči, Bodi naše orožje, kedar nam satan žuga, Pomagaj nam milostno, naše terpljenje posvečevati, Blagoslovi milostno in stori rodovitno naše delo, Sprejmi nas povsod milostno pod svojo materno hrambo, Naj skušani v greh tebe nikdar ne po¬ zabijo, Daj se omečiti v naših revah, nevar¬ nostih in zlegih, Tvoje ljube roke naj nam bodo pribežališe, Tvoje usmiljenje pokrivaj naše slabosti, Tvoja presečnost nas nikdar ne zapusti, Tvoja ponižnost naj premaga našo pre¬ vzetnost, Tvoja ljubezen nas pelji k Sercu Je¬ zusovemu, Tvoja molitev nam bodi pomoč v naši smertni uri, Tvoje varstvo nas zavetvaj pred Božjim sodnjim stolom, Brani našega sv. očeta Papeža, Ohrani in množi v naši domovini pravo o Vodi škofe in mašnike po poti svetosti, Brani katoliško Evropo zoper naklepe brezbožnih, Pripelji nevernike in krivoverce nazaj k pravi Jezusovi cerkvi, Razsvetli oči nevernikom z lučjo sv. evangelija, vero. naša ljuba Gospa presvetega Serca! 46 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Oešena si Marija . . . V. Prosi za nas, o premogočna in nepremagljiva, mila Gospa presvetega Serca! O. Da bomo po tehi, o imenitno upanje brezupnih, vredni obljub Kristusa, tvojega Sina. Molimo. O Bog, kteri si v slavo svojega usmi¬ ljenja in v zveličanje naših duš neomadežani Devici Mariji dodelil neomenjeno moč čez Jezusovo Serce, prosimo te, dodeli nam po njeni priprošnji milost, v tvoji ljubezni živeti in umreti, po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. „Pod tvojo pomoč". Pod tvojo pomoč pribežimo, o naša ljuba Gospa presvetega Serca! Ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost. Amen. 47 Naša ljuba Gospa presvetega Serca, sprosi mi to milost ... za ktero te prosim, (trikrat.) «■ XI. Mali rožni venec naše ljube Oospč presvetega Serca. Žalostne dogodbe so obudile mnogim za Marijno čast gorečim osebam lepo in modro misel, in mi jo veseli razširjamo, ker sad bo rodila. Ta misel se prav labko spolni in je v tem, da naši ljubij Gospej presvetega Serca pogosto darujemo venec zdihljejev, to je, mali rožni venec, s kterim zamoremo zadobiti v malo trenutkih 3700 dni, to je več kot 10 let odpustkov. Ta mali rožni venec obstoji iz 33 jagod s tremi oddelki, kteri se ločijo s tremi debelimi jagodami; spominjaj se z globokim spoštovanjem 33 let, v kterib je Marija posebno tukaj na zemlji kraljevala Čez presveto Serce svojega božjega Sina, kteri ji je bil pokoren. Moli se tako-le: Pri svetinji naše ljube Gospe presvetega Serca se reče: „Povsod bodi ljubljeno, presveto Jezu¬ sovo Serce!“ 48 Pri treh debelejih jagodah se zdihne: „Presveto Serce Jezusovo, usmili se nas!“ Pri drugih jagodah se reče: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca, pr5si za nas!“ Za vsak zdihljej je podeljenih 100 dni odpustkov. Kdo bi pač ne daroval kake minute s tem malim rožnim vencem preblaženi Devici Mariji, ktera ima gotovo nad njim veliko do- padajenje, ker je tolike milosti sprosila tistim, kteri jo s tem imenom kličejo. Zakaj več kakor 50.000 milosti je Marija sprosila v teh šestih letih, kar ta molitvena družba obstoji, in so v letnih bukvah zapisane. Očiten dokaz, koliko sadu rode ti zdihljeji. Kadar hddimo po poti iz enega kraja v druzega, ali kadar se podamo k svojemu delu, prav lahko blaženo Devico Marijo s tem častimo. Uboge duše v vicah bodo za nas prosile in se bodo serčno pečale za naše zveličanje, ako za-nje darujemo 10 let svetih odpustkov, kteri so po cerkvenem nauku zš-nje studenec poživljenja in miru, in to lahko storimo. O pomagajmo, ker je tako lahko, tem ubogim dušam iz vic, in one bodo gotovo za nas Boga prosile, ko bodo prišle v večno veselje. Klic: O naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas ! naj bo naš slavoklic. 49 XII. Pesmi k naši ljubi Crospcj. 1. (Po napevu: Tebi, Marija, o Mati premila.) 1 . Tebi, Marija, nebeška kraljica! Danes bom pesmico novo zapel, Tebe, nebeških gnad vsih ključarica! Z novim imenom slavil bom vesel. Veš, o Marija! kako te častimo: „Naša Gospa si presvefga serca." Tak’ pravoverni kristjani slavimo Tebe, ki Mati si naš’ga Boga. 2 . Sprednost, Marija! popevam le eno: Vir vsega blaga je Božje serce — To pa je v tebi bilo včlovečeno, To ti je dalo preslavno ime. To je tud’ tvoje nezmerno bogastvo, To j'e presveta' kri tvoje kervi. To serce v svoje je vzel veličastvo Jezus, k’ na Božji desnici sedi. 3 . S tega studenca jaz rad bi zajemal; Tu svojo dušo nahranil bi rad; V sveti ljubezni bi tu se ogreval. Kdo, mi bo odperl ta čudni zaklad? Pa, oh! kako bom zajemal iz vira, Ki kakor solnce, še bolj, se bliši? Moja pregrešnost mi to opovira; Vender serce tak’ po tem hrepeni. 4 50 4 . Vem, da nevreden iz njega sem piti, Pa, če ne pijem, zgubljeno je vse, O moj Bog! kaj mi je vender storiti? Kdo to presveto serce mi odpre? — Ona, k’ jo kličem nebeško kraljico, Ki je vpodobila s svojo kerv’jo To serce; ona ima vso pravico; Njo je Bog sam si izvolil Gospo. 5 . On, ki je prišel postavo spolniti, Je svojo mater visoko častil; Hotel je njenim željam zadostiti; Njenim poveljem pokoren je bil. Tud’ tam v nebesih je ona kraljica, Ključ nebeških gnad ona ima, Vsega usmiljenja je vratarica. Ona Gospa je presvefga Serca. 6 . Duša zagrešena, bodi vesela, Ukaj! — Marija je tista Gospa. Tu vso oblast je do Jezusa imela Ona Gospa je presvefga Serca. — Toraj, Marija! ki nam si tud’ Mati, Terkaj za nas na to sveto Serce. Kar boš prosila, vse hoče ti dati; Jezus bo uslišal vse tvoje prošnje. 7 . Tebi, Marija! vse dobro je znano, Kake nadloge zemljane teže; To vse ti v Božji modrosti je dano. Ti ne preslišiš nobene prošnje. Ti nam zamoreš vselej pomagati, Tebi je odperto presveto Serce; Ti vso pravico do njega kot Mati Imaš, da vse ti spolnuje želje. 51 8 . Ker tak’ mogočna si Božja kraljica, Da gospoduješ čez Božje Serce; Si vsili presvetih darov ključarica, Cele nebesa Gospo te časte; Toraj odpiraj nam svoje zaklade; Saj zato Bog te postavil Gospo. Kaži Serce to, ki polno je gnade, Vanj nas zapiraj in hrani skerbno. II. 1 . Veselo povzdignimo svoje glasove, Čutila ljubezni naj glasno done; Le urno navijajmo strune si nove, In vnemajmo z radostjo sveto serce; Saj naša ta pesmica nova velja Marij’, ki Gospa je presvefga Serca! O ljuba Gospa Presvefga Serca, O prosi, o prosi za nas! 2 . Nezmerne lepote je stvaril Bog večni, Lepoto lepot je od vekomaj zbral, Da ona odvzame moč kači nesrečni, Ko Mater jo Sinu je svojemu dal. Izvoljena srečna lepota le ta, Marija, Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 3 . Ki solnce obrača v blišob’ čudoviti, Ki vsemu stvarjenju življenje daje, Podložen če zemeljski Materi biti. Na križu za grešnike nas umerjej In tam nas vse v varstvo preblaženo da Marij’, ki Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 52 i. Gospod, ki Marijo prečisto Devico Si v Mater izvolil, pokoren je ji; Jo zdaj je postavil nebeško kraljico; Tud’ zdaj jo uboga, tud’ zdaj jo časti. Podajmo se toraj vsi v tiru solza K Marij’, ki Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 5 . Marija zaklade nebeške odpira, Obilno človeškemu rodu tek6; Se milo na grešnike vboge ozira, Da ložej dospejo v presveto nebo. Saj moč in pravico do Jezusa ima; Marija Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 6 . Ce toraj si v grehih, nesrečno zdihuješ, Te tarejo dvomi al časne skerbi, Al celo v obupanje se pogrezuješ, Nikjer in nikodar pomoči ti ni; Priteči v nadlogah vseh tega sveta K Marij’, ki Gospa je presvefga Serca. 0 ljuba Gospa i. t. d. 7 . Ti bo pomagala kot Mati premila, Umirilo zburjeno bo se serce; V hvaljenje vsa žalost se bo spremila, Za tugo b’do tekle veselja solze, Da sleherni človek očitno spozna: Marija Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 8 . Marija! si nam pomočnica in Mati, Veselo te kličemo svojo Gospo: 53 Ne živim ne mertvim — nič ni nam se bati Saj vedno nas var’ješ z mogočno roko. Puhtijo naj misli vse naš’ga duha K Marij’. M Gospa je presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 9 . O prosi za našega svetega Očeta, Spominjaj se, kak’ te on slavno časti; O bod’ pomočnica keršanskega sveta, Da vsi smo prepričani tvoje moči; Da skusimo, ko se življenje konča, Zares da Gospa si presvefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 10 . Kristjani, preserčno Marijo častimo. In noč in dan mislimo vedno na njo, Vse djanje, nehanje mi njej posvetimo; Da, kedar zgotovljen življenja tek bo, Počivamo, prosti vesoljnega zla, Na sercu Gospe tega svefga Serca. O ljuba Gospa i. t. d. 54 XIII. naši ljubi Gospcj presvetega Serca. 0 naša ljuba Gospa presvetega Serca, Mati usmiljenja, vrata nebeške in delivka vsih Božjih darov, ponižno padam pred te na kolena. Ker si blažena Devica in naša ljuba Gospa presvetega Serca, pribežališe grešnikom, tolažnica žalostnim in zdravilo vsim: bodi tudi meni pribežališe, tolažnica in zdravilo. Ker si bramba pravičnim, upanje obupujočim, moč slabim in mirno zavetje vsim žalostnim sercem, zato te tudi jaz, o naša ljuba Gospa presvetega Serca! goreče prosim, sprejmi me na večno v svoje materno varstvo. Posvetim ti danes svojega duha z vsimi njegovimi mislimi, svoje serce z vsimi njegovimi na¬ gnjenji, in sam sebe vsega popolnoma. O presladka naša ljuba Gospa presve¬ tega Serca, obvaruj me pred zalezovanjem hudobnega duha. Stori, da bom Boga na zemlji ljubil, mu zvesto služil, v njegovi sveti ljubezni umeri, ter s teboj v veličastvu vekomaj kraljeval. Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas! Vse k veči časti Jezusovega presvetega Serca! 55 Darovanje in prlporočevanje otrok naši ljubi Gospej presvetega Serca. S serčnim veseljem, o naša ljuba Gospa presvetega Serca, izročim tega otroka v tvoje materno in mogočno varstvo in ti ga danes posvetim. Skerbi vedno in ljubeznjivo zanj. Cuj nad njim in obvaruj ga v nedolžnosti in pri zdravji, da bo rastel pod tvojim var¬ stvom v modrosti in čednosti. Stori, da bo veselje svojim staršem, tolažilo sv. cerkvi, in potem, ko bo v tem času Bogu zvesto služil, vžival plačilo svetnikov v nebesih. Za to milost te prosim, o naša ljuba Gospa presvetega Serca! Amen. -K-