IZHAJA VSA*' Naročnina: ITALIJA . . INOZEMSTVO *•<* *gs ^ j s^MiaT^tiS 0.40 5-20 | 2-60 . .«'20 i 9-10 I 4-60 Uredništvo in upravništvo: Trst, v " Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petki > A? 2' Og-lasi: Za vvak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančn* \ - L, osmrtnice, zahvale, poslana, vahila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent. sz* * !• >.- _ Trst, 18. janu«rja 1923. — Leto IV. - Štev. 154. Glasilo Komunistične stranke Italije „Delo“ je zopet tu! Je tu zopet, da zmeša račune našim nasprotnikom, da bodri proletariat v njegovem osvobodilnem boju ter da ga pod rdečo zastavo povede do končne zmage. Naj imajo to zavest vsi komunisti, naj si zapomnijo to naši nasprotniki. Proletarci! Z nami in naprej! pravi da se moro »pravično razporediti ni zmanjšali davek, ki obremenjuje osebno lastnino in.osebno ' rednost, ki so prvi činitelji proizvodnje in blagostanja.« K-nostftvno: zmanjšali davke bogatašev in vojnih dobičkarjev in jilt navalili na pile Dva dni pozneje jc v Trstu vrgel neki bivši fašist v prepiru s svojimi tovariši bombo, ki je ranila 35 oseb. 21. decembra so bili odvedeni v zapor iz uredništva »Lavoratora« vs: uredniki tega lista, osumljeni skrivanja s. Leonet,- Vsem Komunističnim sekcijam, podružnicam Ljudskega odra ■ i Dragi sodrugH Bolj kakor vsul; drugi organ proletariata, jr. bito po prihodu fašistov na akcijo za »Dela«, hi. bi sc morala vršiti v novembru p. I. Kar se ni izvršilo v mesecu novembru, to se mora izvršiti sedaj!, Takoj po sprejemu lista naj sc. žepnine akcija za gmolni in duševni podri;/ >iDelan. In sicer po sledečem :e določenem jiravilu.: takoj ah začetku novega življenja '»Delan, To jr. naša dolžnost, toda to je tudi naša pravira. Jz zgoraj povedanih razlogov za začasno prenehanje tista in vočigied razmera m, v katerih živi danes revoln-oblast prizadeto časopisje. Ti) časopisje j cionarni list proletariata postaja vsebina proletariata kut javno in legalno zako- j v zadnji številki ob j (jvi j ene g a. apela t»m ni to njegovo orožje, ni bilo samo brez o- j važnejša in izvedba nje določil tem odlo-pore izpostavljeno navalu fašizma, ki je čilnejšcga pomena za »Delo«, bil vedno gospodar na polja »zakonitosti« in povsod zmagoslaven, ampak je bilo 'SODRUGI! podvrženo tudi sarnoroiji državnih in ob- , . . , .... , , vinskih ustanov, s katerimi ,v v mamo po Brcz ^daljmh m nepotrebnih svojih stikih gospodarskega in tehnične- j razlaganj vas opozarjamo na odredbo ,z-ga'značaja. Ob prihodu fašistov na o-! (lr"t0 od nrcdnišlra m upravništvo »Dela« blast je bilo naše časopisje torej tepeno i r ^razuma z Deželno zvezo m tauih m prvič zalo, ker je revolucionarno in drv- ! ^Irnshh soarugov, z vodstvom Ljudskega■ za to, ker je ubogo. In izven tej, dvvh\ ^rff.W vzrokov ni bito nobenega, drugega za j dvainpolmesvvni molit. »Dela«. To velja .vel za druge komunistične časopise v Italiji, ; ki so morali ob fašistnvskem državnem prevrata, začasno prenehati in od katerih so nekateri zapeli znova izhajati. Kako je. bilo torej z »Delom« ob zmagi. fašistov? Ker niso bili fašisti v moči direktno in odkrito preprečiti delovanja, naše tiskarne, jim je. priskočila'na pomoč uprava ■mestne plinarne in elektrarne, ki nam jc najprvo prepovedala rabo elektrike, in plina, nakar so fašisti prerezali dovodni kabel j. Obratovanje v tiskarni jc bilo mogoče vzpostaviti še-le po mesecu dni, ko seje uredilo razmerje z mestno upravo. I sa l;o drugačno pripovedovanje narodnjaških listov o usodi naše tiskarne, ob f ti šli lovski zmagi -- je. prazna bajka. Toda za izhajanje »Dela« je bilo treba premagati še druge tehnične, težko':-', rj kolere pride, nemalokrat list. nemaničcv ka j kor je. »Drlo«. Kljub zastavljanja vseh na- j šili. sil in energičnem posredovanja Držel- j p c komunistične zveze, vi bilo mogoče • Usta prej izdali kakor danes. »Delo« je prenehalo ravno v času, k) jr hnlclfi, abh c g, s%%hjo,rjit. //(*- nov nega izhajanja. Obhajati primerno svojemu pohtžaju. Sodrugi se^^ominjujo apela priobčenega v zadnji številki, lanskega leta. Ta n-prl, sodrugi, vam poklicu jemo, v spomin ši rja nje liste,, dopisnik za dopi vanj: v list. Odbor za »Drlo« vrši svojo nalogo na sledeči način: a) sprejem« in p) imrrno uporablja postan') propagand no gradiv o kakor Irlake, nabiralne, pote za Tajni, sklad »Dela«, pole. za vabi ran je novih naročnikur ter f;.-o-.V tista, tako da ho akcija lista segalo vsestransko 'n> globoko; h) prirejuje tam, kjer se naši sodrugi i n somišljenik; čmjijo dovolj močne, posebne sestanke, kjer naj sc ’ pri- i ra delovnih množic! Po tem dekretu bodo lija iz Turina, ki je bil obdolžen, da je iso- | morati plačevati davke od svojih plač: i znal za orožje, katerega je policija našla I vsi državni uslužbenci, uslužbenci držav-| ni h uradov, železničarji in tramvajski | uslužbenci. Vlada upa iztisniti iz žepov teh delavcev 60 milijonov lir letno. Delič jc fašistovska vlada določila dobo | vojaške službe na is mesecev. I Šestič je vlada 5. januarja t. 1. odobrila i d?»Viet o hišnih najemninah, ki izklju-v « c zaščito hišnih najemnikov in daje | hipnim gospodarjem pravico, da si izra-j črnin jo vse hišne poprave in da še na i druge načine odirajo uboge hišne najem* j ni K e. Posledice vladnega dela se kažejo vso- V zunanjem svetu N»i pomembnejši dogodek iz časa po prihodu fašistov na oblast v zunanjem svetu je IV. kongres Komunistične internacionale od 5. novembra do 5. decembra, Meščanska diplomacija jo reševala in da. v gori omenjenem, smisla; I bedo poznali jn čutili tudi v Julijski Bo-! rešuje se spore nasitile po turski zmagi d) sestavijo sezname, tistih, o katerih | »očiji. Delovne pogodbe se že slabšajo in ; iJI ra(li neplačevanja vojnih odškodnin solnim pojasni položaj proletariatu j povsod. Število brezposelnih se povečuje, in pomen komunisti' nega časopisja; , jviiorjgfarljc postaja vedno bolj neusmi-1 prirejuje skupne agitacijske izlete r j Ijeno, ljudstvo misli na izselitev. bližnje kraje, kjer sc vrši propagan- ! Učinki vladnih ukrepov in dekretov se v uredništvu »1’Ordine Nuovo«. Uredniki »Lavoratora« so bili spuščeni na svobodo 25. decembra. l eden pozneje je bil aretiran urednik »Dela« radi — subv erzivne propagande. Dne 29. t. m. so oblasti v Napoliju are-rale Aleksandra Bošnjaka. se misli, da sc hodu naroč »l)elo« in kat' rim bomo od rade za pos očili na i ‘ Ujejo so glasovi o ukinjenju brezposelne : P0 Nemčiji na številnih konferencah. 2. časa do j podpore. Tržaška občina jc uvedla za i decembra je začela svoje delo konfe- 77/ časa pošiljali izvode za posl:e.vnjopj svoje uslužbence 11 urni delavnik. r) odbor funkcionira istočasno kol. so-i Arzenali so brez dela in stoje pred za* trud niška moč za list s sestavlja- i pretjem. Vlada je že razpravljala tudi o njem dopisov, poročil itd., (delo ka- • predaji idrijskih rudnikov v zasebno izko-Ir.fega opravlja predvsem dopisnik'), i rr- anje. , . j Sedaj vedo naši činitelji zakaj so slo- so splosna pravna za sestavo m vtJ karabinjerje in fašiste. Prišlo je začelo 9. januarja z. zasedbo mesta Esse-na in se sedaj razteza na ostala mest v premogokopnih revirjih Porenja. Par dni pred zasedbo se je vršila v Es-scnti konferenca zastopnikov prizadetih komunističnih strank, ki so pozvale proletariat srednje in zapadne Evrope na akcijo proti antantnemu nenasitnemu imperializmu. Po zmagi fašistov v Italiji je reakcija v državah belega terorja še bolj dvignila glavo. Zaznamovati je bilo znatno naraščanje reakcionarnega vala. v Jugoslaviji, na Ogrskem v Nemčiji in drugod. 5’ Jugoslaviji so zastopniki zavednega proletariata sklenili udeležiti se volitev v narodno skupščino in ustanoviti novo stranko proletariata. Vlada je nastopila proti ustanoviteljem te stranke po zakonu o zaščiti države in jih arftirala potem ko je že javno razglasila, da ne bo dovolila, da bi se zavedni proletariat udeležil volitev z lastno listo. Seveda vse po protikomunističnem zakonu! 7. t. m. se jo vršil pred okrajno sodnijo v Celju proces proti štirim našim so* drugom, od katerih eden Manfreda je bil obsojen na 2 let i težke ječe za to, ker je čital tudi »Delo«. Na Poljskem je bil koncem decembra umorjen predsednik republike Naruto-\virz. Začetkom januarja je bil izvršen a-tentat proti finančnemu ministru čeho-slovaške republike Kasinu, ki je bil ranjen. Ta dva politična atentata govorita, da, ni miru, da ni reda. da n; zadovoljstva jr iti v »narodnih republikah.«' m mir Konec svetovne vojne so pozdravili vsi narodi srčno in iskreno kut zaključek predolgo trajajočega krvoprolitja in kot. začetek nove dobe, do,bc miru in sprave med narodi, dobe najidealnejše svobode, napredka in splošnega blagostanja. Tistih, ki so bili o nastopu take nove dobe globoko prepričani in so vanjo tudi iskreno verjeli, ni bilo malo. Mi sc temu ■fr UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO »II K LA« I nizacijo čet za varnostno službo, razpu-I stili zbor kr. stražnikov in ojačiti karabi-j nijerje. Nadalje je vlada sklenila, da ne I ho vzela nobenega posojila v inozemstvu, j ker to zelo slabi italijansko valuto in da pohod na Rim, ki se je začel že dve leti !1,0 “htevala od poslansko zbornice pol- prej na selih s pobijanjem poljedelskih ! ,iomoč finaniuo reformo in zenestav- delavcev, s sežiganjem ljudskih domov j jame uprave, m uničevanjem proletarskega imetja ter j E’- novembra je Mussolini sklical pose pozneje prenesel na industrijska mesta j člansko zbornico, /braniin poslancem je z rušenjem ustanov in organizacij raz-1 pn^edal. da jim dovoli lahko, da so dve redno zavednega delavstva; treba je bilo; 9'ti miatijo prazno slamo v poslanski zbor fašistovske »oktoberske revolucije« za. one j 11‘CK (*a i'*1 1,:' *"(j* lahko v dveh dneh ki so boleli da bodi fašizem tudi revolti- 1 P;>s_U(i domov. rionaren in za one, katere Jc bilo treba! *a Mussolinijeva napoved se seveda ni malo prestrašili. j tikala komunističnih poslancev. Naš , , .... ,i- • ... i poslanec s. Piet.ro Rabezzana je odgovoril ivaksno stahsce J e zavzela vomi.m.st.e- daljšim govorom, katerega na stranka nupram tej »msistovsrn revo- , ,. .. , .» , • ,nntlfi lucij i Ali naj naštevamo tu vse iiomembne in nepomembne dogodke iz zadnjih dveh in pol mesecev, od onega znamenitega pohoda na Rim do pridobitev še bolj znamenite fašistovske rovoluc.iječTo naštevanje bi bilo nesmiselno. Napravilo je to že narodnjaško časopisje, ki jc z veliko skrbjo opisovalo najmanjši pripetljaj iz dobe fašistovskegi zmagoslavja in ga povzdigovalo v višave, kar je tudi v njegovem interesu. Mi pa bomo v naslednjem navedli po časovnem redu le vse. one dogodke iz zadnjega dvainpol-Jiiesečja, ki bolj kakor dnevna luč osvetljujejo jedro fašist o vskega in sploh narodnjaškega vladanja. - In sicer najprvo one iz. ožje pa, ono iz zunanjega sveta. Ro poletnih in jesenskih vojaških ter političnih manevrih fašistov jc poslalo sta lisce Kactovc »demokratične« vlade koncem okt. p. 1. negotovo. Meščansko časopisje je začelo pisati o možnosti fašistovske vlade z nekdanjim min predsednikom Salandro na čelu. In že so izjavili, da prevzamejo nase odgovornosti dotočen po njih sporu z liberalno demo- j maH Mussoliniju na njegovo grožnjo. Rti kvarijo, ki ni hotela opustiti svojega me- j glasovanju so mu dali neomajno zaupni-sUi na vladi fašistom, ki pravijo, da soj(r, p,»leg komunistov so glasovali pro-sovrivžniki do zdaj \ Italiji vladajočdi j f j p1(ij socialisti. Slovenski narodni po- slojev. Svoje stališče je Komunistična j slnllci s0 se vzdržali glasovanja ali jih stranka izrazila v apelu, objavljenem na i nj j-,;jf, zraven, da se preveč ne kompromi- predvečer državnega prevrata fašistov in j )jrjji0 pozvala jnoletariat Italije, da stvori jako nismo čudili in se ne čudimo niti danes, do krvavih spopadov, kjer so bili mrtvi in j Vzrokov, ki so bili taki veri v podlago in ranjeni. ljudi, ki so to vero skrbno negovali, jc Postili uslužbenci so oznevoljeni radi bilo več nego dovolj za vso ljudi in za vse oddaje prometa v zasebno upravo, želez- narode. Risalo se je in govorilo, da bo ta bičarji, fašistovski železničarji v Naiioli-1 vojna poslednja v zgodovini človeštva; juLV iia uvedbo 10 iir>i»g,i dolu-niku od-.j zru.,ga unhude diUbo zmaga tun* *'ss»-govorill z zasedbo kolodvora. j kršili in militarizmom. Narodi dobo vsi Med hišnimi najemniki, delavci in u- j pravico do samoodločbe in bodo tako uni-radniki vlada velika vznemirjenost radi 'teni vsi vzroki, ki so bili krivi, da so se vladnega ukrepa, četudi izjavljajo lastni- ljudje od panitiveka sem med seboj ne- j:renehomti klali in se uničevali. lej so zamolčali seveda vsi meščanski listi ! (in tudi ne-ineščanska »Edinost«). Naš po-Ko se prepirata dve meščanski skupini, j slunee je povedal, da meščanstvo samo u-■ domovine fašizma, potem ! enako kontrarevolucionarni, za nadoblast i ničuje demokratične jirevare in da je tako v izvrševanju vladnih funkcij, t, j. za lo, i prav. Toda proletariat ne bo dopustil, da kdo ho bolj izkoriščal delovne množice, ni j padejo vsa bremena narodne obnove (re-mesto proletariata na strani ene ali dru- i konstrucije v vojni uničenih bogastev) na ge skupine, ampak bolj kot kdaj prej v j njegova ramena proletariata. »Naša stran ki hiš, da bodo postopali zmerno. Prebivalci Julijske Benečije so bili nazadnje osrečeni z novo upravno razdelitvijo dežele, katero je sprejel ministrski svet na svoji seji dno i. januarja. Ro tej razdelitvi dežele bodo obstojale sledeče pokrajine: Tržaška pokrajina z glavnim mestom Trstom, ki bo obsegala razen tržaške okolice še obmorski del Goriške, Milje (gornja Istra) in zaledje do Postojne; Furlanska pokrajino, z glavnim mestom Vidmom Id bo obsegala italijansko Furlanijo in del Goriške. Istrska pokrajina z glavnim mestom Puljem z ostalimi kraji Julijske Benečije. Meščfinske-narodnjaške stranke Julijske Benečije so dobile, z upravno razdelitvijo nove snovi za nacionalistično propagando. Razredno zavedni proletariat veri in v tem upanju so se borili možje, rut vseh frontah kot resnični junaki in s to vero so odložiti orožje iz rok prepričani, da so izvršili dolžnost vsak napram svojemu narodu, vsi napram vsemu človeštvu. Bojevniki'so verjeli, da dobe za svoje žrtve trdo zasluženo plačilo. Narodi so so začeli svobodneje kretati in si ustanavljati svoje nove »svobodne« domovine. VVilsouovi nauki so si osvojili duše in srca. in prešinili ves svet z zaupanjem kakršnega ni videla prej še nobena doba v zgodovini. Nevernikov je bilo malo. Mi smo bili med njimi in se nismo motili. Veselje ie bilo kratko. Vera je izginila takoj ko j e bilo treba spraviti ideale v sklad z realnostjo. Mir, ki je bil sklenjen v Versaillesu ni odpravil militarizma, ni sc bo požvižgal na upravne meje. On po-1 rešil nobenega gospodarskega vprašanja, zna samo eno mejo: To je meja izkoriščanja. In samo enega sovražnika: to je i meščanstvo. I Sedaj se. bavi fašistovska vlada z usta- zaklical Ba- lastni organizaciji, od katere edinstveno-1 ka vas )lo potolkla!« je sli in odločnosti je odvisno, če in v koliko ! bezzana fašistom in zaključil svoj govor lahko proletariat izkoristi spore med me- , s ici|(;era: žiref« rrcoluciiu delavcev, kme- seaniktnn ščanskimi skupinami. To je bil slučaj , iov ia Coiakov! Dol s parlamentom! se lusistt ravno ob pohodu fašistovim Rim, ki je bil | |>nigj poslanci so samoumevno priki n-nvornnsU .I..I •.......::i......... 1:1.1.... .1,__ I .... ... . . ' .. vlade. Fašistovski kongres, ki se je vršil takrat, v Napoliju, jc bil potem ko je. Mussolini (»Edinost bi rekla gospod Mussolini) zagrozil z zasedbo Rirna in uničenjem »vodilnega razreda«, (mislil je — meščanskega), nko ne dobijo fašisti — pet listnic, v naglici zaključen. Začela se je fašistovska mobilizacija za poliod na R im. To je bilo 21 oktobra. V noči od 27. na 28. oktobra so fašisti po raznih mestih Italije in tudi Julijske Benečije »zasedli« prefekture in važne javne, urade. Istočasno jc vinila izdala ukaz, da jirei-dejo vse oblasti na vojaška od nekdaj fašistom prijazna poveljstva, katera so tudi fašisti priznali. Tudi v Trstu, Gorici in drugih primorskih Inestih so fašisti zesedli prefekture. Slovenski narodnjaki političnega druš-tva »Edinost« so bili kar navdušeni za rasist.ov.sko revolucijo. Tržaški narodnjaki (\Vilfnn) so sc šli poklonit generalu Sanni, v Gorici pa, je tiček peljal depu-laeijo k fašistovskemu konzulu lleilandu, kateremu ju ta mladi narodni poslanec izjavil, da je »presenečen« po uspelem fašislovskcm činu in da jo ves navdušen za vlado fašistov. Kmalu bomo videli zakaj so slovenski narodnjaki tako navdušeno pozdravili fašistovsho oblast. Pohod na Rim, v troh kolonah, pod vodstvom zasluženih generalov, se je tekom j ! 28. oktobra nadaljeval. Ta dnu sc vrne kralj v Rim. odi\.,;o svoje privoljenje za | Ko jc poslanska zbornica zaključila enotno ironfo. Kot prvi korak do tega je ; SV()je d(1,0> i(! fašistovska vlada začela pokazala nosa stranka na oživotvrnitev i svoi0 Delavske zveze in na ndejstvitev parole: j odpravila je najprvo one ustanove, ki TTdcce proti trikolori! A k o je naletel po- i so nravnavale odnošnje med delavci in zis nase stranke na giuhn uspsa vodite- delodaialcl in v katerih so imeli besedo Ijov Splošne delavske zveze, kot miipo- (mli ./fts,opniki delavstva, kot člani teh klicanejše — k-'" i i navijanjem fašistovske milice za narodno i hrambo. | Fašistovska milica pomeni legalizacijo (Uzakonjenje) fnšistovskih bojnih oddelkov. Izpod kontrole stranke preidejo li pod kontrolo vlade, na čelu katere stoje največji fašistovski voditelji. Do 28. februarja bo fašistovska milicija ustanovljena po vsej državi. Odslej bo proletariat vse bolje spoznal svojega sovražnika, ki bo ves nastopal v imenu države in postavo. Meščanski državi in postavi veljaj boj proletariata. Komunistična stranka Italije, je cel čas fašistovske vlade stala na svojem mestu, kot edina zastopnica interesov tlačenega j morna klanja, ljudstva. Ona, edina prepoveduje in reali-zuie kot od vsega svojega počet k a — neizprosno borbo proti fašizmu in svari ni priznal nobenemu narodu pravice do samoodločbe, ni zajamčil proizvajajočim slojem nobene svobode, nobenega napredka, nikakršnega blagostanja. Usužnjil ie in gospodarsko uničil Nemčijo; oznevo-ljil je skorn vse narodnosti bivše avstro-ogrske monarhije, kojo je razkosal po interesnih sferah antantnih držav; potisnil je. Turke iz njihovih evropskih dežel v Azijo in napovedal boj na nož vsakemu proletariatu, ki se je predrzni! se resnično osvoboditi vseli svojih pijavk in si ustanoviti svojo resnično svobodno domovino, v kateri si sam določa vero in postave. Tnkozvana versailleska mirovna pogodita ne lo da ni odpravila starih vojnih vzrokov marveč je ustvarila nove, je pomnožila v bogati meri pogoje, iz katerih so že nastale in radi katerih lahko nastanejo vsak hip nove vojne, nova brato- Vsc to se je moralo zgoditi. Zgodovina ne hodi po tiru idealnih naukov, ki si jih zamisli dobrodušni učenjak med šti proletariat pred sodalreformistjčnim Vimi' zidovi svoje sobe ali svoje palače. so utsisti lM* končanem pohodu divje m j n(,istjj(, jn osebne iniciative -po našem i-mascevnlno vrgli na proletariat in njego- j jzkoriščeavnja. Fašistovska. vla- da je odpravila državni urad za brez- ve ustanove, ne da bi v več krajih zadeli na najmanjši odpor proletarskih mas. Tako so fasisti prišli na vlado nemoteno, ker edini, ki bi jih mogel motiti pri tem je bil proletariat, ki ni stopil v Hk-cijo iz gori povedanih razlogov. >ii Kako je začela vladati fašistovska vlada? S spremembami v diplomatskem n-sobju! Ako se zamenijo osebe, se spremeni tudi sistem. To je menda prvo načelo fašistovskcgtt vladanja. Odpoklicani in nadomeščeni .so bili: pariški, berlinski in ivashingtonski poslanik. Zatem jo vlada vzela v roke reorganizacijo javne verno- razglas obsednega Ht«nja,' ki je bilo tudi ^ -M«»ssoiini poveril generalu preklicano in zač,m posvetovanja z vn- { P*. Bon,.»' **«' almku generalnega slaba. dilnitni osebnostim z,v sestav« novo vlade. Drugi dan v neden,0 jC že sklenjena sestava ministrstva MmSoiini. V |onde-1 Jek potrdi kralj ministrsko listo, predloženo Po Mussoliniju. Kvntkjmnvirat (čo-tvorica, ki je vodila pohod n« Rim) zaukaže demobilizacijo ia.šislovskih bojnih oddelkov. Fašisti so prišli na vlado, kar bi lahko dosegli tudi prej in fr,'Oz pohoda Treba pa je biio realizirati ti.-ti idealu*, fašistovske armade. Imeti dobro organizirano varnostno službo tor topo disciplino v armadi in v državni upravi, to pa ji' najvišje načelo Mussolinijevega vladanja, po katerem hoče uvesti v Italijo mir, red in obče, blagostanje. Vlada je sklenila odpraviti dvojno'formacijo varnostnih oblasti tki', stražnike karabinijerje),in upeljati enotno orga- posclne in razpustila je paritetno, komisije med agrarci in poljedelskimi delavci. Posledica tega je poslabšanje, kolonskih pogodb, navalitev večjih bremen na kmete. Drugič je. fašistovska vlada sklenila oddajo telefona in telegrafa zasebnim lastnikom. To se godi po drugem nauku fašistovr-kega gospodarstva, ki pravi, da je treba »ukiniti in zmanjšati na čim manjšo mero delavnost države v privatni industriji in posebno v prometni, ki jo je država s svojo birokracijo n-zurpirnla ter od k n za ti državi njene prvotne funkcije«!!). To pometli za nas, da se. preda, državne uslužbence zasebnemu izkoriščevanju. Tretjič je vlada sklenila odpust žele-zničarjfcv, 50.000 jut številu, po svojem I celjeni nauku: »-reorganizirati in oprostiti dr žavno upravo ter zmanjšati jo na čim rnanjo število uradnikov, ki bodo zbrani po spretnosti, bodo dobro plačani in bodo odgov orni« četrtič je vlada sestavila zakon dekret o obdav enju (taksiranju) delavske mer.de. kar se trši po četrtem njenem nauku, ki „ j gib idealnih pravic posf bolj očitpo se kaže pot. ki je ostala se od-, (lov< marvof. |!nrft(,i nnilvlade kapitalizma prta po zadnjih političnih dogodkih: Ah|e„0 sk,,pine nm, kapitalizmom druga ,v Komunistično stranko, ah s fašizmom! mdri,„v_ Alh% ki jt> 1)fl sklenjen v Kar je drugih omemebe vrednih dogod- Versaillesu je bi! ratifikacija pravic k«\ iz prvih dveh in pol mesecev lasi-- j zmagovalen nad premaganim. Zmagova-lovskega vladanja ni veliko: priznati j ,R0 jR dosege, svoj cnj. ki je šel za tem, da premaga, da potlači in da olmhoža no- je treba, da je bila ta doba razmeroma mirna. Kar sc je pa zavesilo, vse jo odkrivalo protiprolotnrski značaj sedanje vlade in besni srd fašistov’ do delavskega gibanja. Prvi tedni fnšmtovskega vladanja so označeni po zasedanju in pustošenju delavskih domov, po zapostavljen j u posameznih proletarcev in po ricinovem olju. Zavedni proletariat gotovo ne žabi teh dnevov in za ricinovo olje pripravlja drugo olje. 18. decembra je tekla delavska kri. V Turinu, tej junaški trdnjavi italijanskega proletariata jo prišlo najprej do varnega tekmeca na gospodarskem polju Avstrija ni bila razdeljena radi antanti-ne ljubezni do tlačenih narodnosti in Turčija ni bila potisnjena v azijske meji' iz ljubezni d« krščanstva. Vse se je zgodilo radi antantnih kapitalističnih interesov, ki so tako ukazovali. Avstrija kot gospodarska in vojaška enota, je bila ob strani militaristična in industrielne razvite Nemčije tem interesom nevarna. Obubožana. Nemčija, razkosana Avstrija ni uničena Turčija ne tvorijo več nobene ne gospodarske ne vojaške enotnosti. Vezi, ki družijo skupaj sestavne delo malega spopada med fašisti in komunisti, gospodarskih enot so pa močnejšo in v katerih je ostal mrtev neki fašist. To pri liko so izrabili fašisti in se s vsemi svojimi močmi vrgli na torinski proletariat. Ubitih je bilo še 9 delavcev in 1 fašist. Sežgana je bila največja, ustanova ifa-li.im-kega proleftniuta. vredna več milijonov lir. Vhula je. izrazila skoraj svojo pohvalo f urinskim fašistom. irtše od svilenih niti, ki vežejo papirje diplomatičnih mirovnih pogodb, lvar je ustvarila zgodovina v-dolgih stoletjih s silnimi napori in žrtvami vseh vrst in kar je zrušilo polagoma in težko skupaj : gospodarskim in kulturnim razvojem človeštva, ae ne da odpraviti in uničiti na ponosno povelje, kapitalističnih agentov. ! Antanta je vedela to nrav dobro, zato ni j mogla odpravili svojega militarizma, ki i ga potrebuje v to, da brani svojo zmago in, da si izvojuje z njim nove gospodari iške trge. Proti Turčiji je organizirala ! Bajkau; proti Sovjetski Rusiji je orga-' niziruhi obroč malih antanti podvrženih ' državic in je ustanovila obenem malo ; antanto, ki naj bi imela poleg drugih I nalog tudi to, da onemogoči zopetno spo-I jiiev gospodarskih delov bivšo habsburške domovine. Versailleska pogodba je j prinesla človeštvu mesto miru nebroj no-i vib vojn, ki jim ni konca, in radi nujnih j interesov anlantino kapitalistično politi-1 ko so nahaja dau»s s\ot }»ped možnostjo ; nove svetovne vojne, novega svetovnega ' klanja, ki bo še hujše in bolj krvavo, bolj uničujoče kot je bilo zadnje dolga le la trajajoče, t Rusija je premagala vse svoje sovražni-I ke in danes nastopa v mednarodni poli-l tiki kot velesila in kot politična moč prve j vrste. Turčija se, je dvignila v imenu | naukov o samoodločbi narodov in je za-I dala untantinim interesom v Aziji hud j udarec. Indijski narodi se puntajo proti stoletnemu angleškemu kapitalističnemu tlačitelju in izkoriščevalcu. Bivši avstrijski narodi spletajo skupaj nekdanjo medsebojne gospodarske vezi in oživljajo tako sporne probleme z antantnim kapitalizmom. Obubožana Nemčija ne more plačevati Franciji vojne odškodnine. Zadolžena Francija ne more živeti brez nemške vojne odškodnine in brez nemških rudnin. Anglija ne more zapustiti Turkom azijskih petrolejskih izvirkov in ni voljna prepustiti francoski industriji pro-j sto pot razvoja. Vojna ni uničila ne ka-i pitalizma, ne kapitalistično industrialca! j tekme, /ato so ostali nedotaknjeni po-! goji-povzročitelji vojne, zato so ostala no-: dotaknjena vojna sredstva. | Meddržavne konference, na katerih so 1 diplomafje zapravljali ljudski denar in ; skušali napraviti ravnovesje mod posa-| meznimi državnimi interesi, so ostale ja* i love. Mirovna konferenca v Lausani ni v j stanu, da bi napravila mir med Turško ' in Grško. Obratno ustvarja nevarnost, da I se vojna razširi na druge balkanske dr-j žave in na vso Evropo. Zapadi)i kapitalizem noče dovoliti Turkom, da bi bili sami svoji in absolutni gospodarji v svoji domovini in 'da bi smeli izkoriščati v miru | bogastva svoje zemlje. Anglija hoče imeti ! Dardanele odprte tudi za vojno brodovje, ! ker hoče imeti prosto pot za slučaj, da , Di se ji zljubilo napasti Turčijo in ustrn-j hovati Rusijo. Ruske obmejne državice j so na povelje antantnih gospodarjev od-I klonile ruski predlog o razorožitvi. Na j konferenci v Parizu se antilftia ni mogla i zediniti glede načina, po katerem naj bi sc. prisililo Nemčijo, da plača vojno odškodnino. Francija je dobila proste roke in jo, podpirana od Italijo in Belgije, zasedla bogato premogokopno ru brsko kotlino, da si vzame za svojo industrijo premog, ki ji ga Nemčija ni hotela in ni mogla dati. Posledica in potrebe kapitalističnega razvoja ne poznajo narodnih pravic,- ne poznajo ljudskih svoboščin. Mir je bil hujši od vojne. On uničuje polagoma kar je pustila vojna nedotaknjenega. Kapitalizem s svojo mrežo interesov, \ kojo jc zavil ves svet ustvarja in mora ustvarjati vedno nove vojne nevarnosti. Buržoazijaki jo izvrševttlni organ kapitalističnih stremljenj, ni sjiosobna, da bi to nevarnost odpravila. Ona jo posledica kapitalističnega ustroja človeške družbe jn razvoja kapitalističnega gospodarstva. Temu razvoju mora služili in njegovim nujnim zahtevam mora podjarmiti vse narode, vse ideale, vse pridobitve človeškega znanja in vso srčno kri najplemenitejših sinov Adamovega rodu. Danes se nahajamo zopet pred vojno nevarnostjo, Nad narodi so zj/irajo črni oblaki in lahko se zgodi vsak hip, da .-te vsuje na zemljo ploha železa in krvi. Nevarnost pa ni slučajna in ni začasna. Ona je trajna in bo visela kot Damokljav meč nad usodo človeštva, dokler no bo proletariat, ki nosi vse posledice te nevarnosti ju? svojih plečih, strmoglavil kapitalizem j" Priboril zmago rdeči zastavi vo sobnega bratstva, miru, svobode in resničnega blagostanj tu IV. kongres Komunistične internacionale Lanski IV. kongres Komunistične internacionale (Kominterne) se je otvoril v Petrogradu, 5. novembra ob 5. oJjJe.tjij.ci ruske rcvoiueije. Na otvoritveni slavnosti je govoril S. Zinovjev in konstatiral pniviln.ost dosedanje taktike, naval belega terorja, pojačen še vslŠd združitve 2. in 2''J internacionale v protirevolucionarno fronto. Ta združitev je sicer ojačila belo reakcijo, a jo poenostavila revolucionarni boj. Kominterna sklepa iz vsega tega, da bo v kratkem z mu Umi trt vinu: iivojevana končna zmaga delavskega razreda. — A'ep (nova ekonom, politika) y Rusiji je postala perioda proletarske revolucije in najbrže bo morala proletarska revolucija prestati to periodo tudi v najrazvitejših kapitalističnih deželah. Položaj Sov. Rusije jo popolnoma ugoden. Najtežje smo prestali, sovjetska vlada stoji trdno. — Glavnj neposredni cijj Kominterne je metodično zavojevanjc večine delavskega razreda. Na koncu svojega govora poudarja še svetovno zgodovinsko važnost ustanovitve Komunist, stranke •Jude), ki je zagovarjal stališče eksekuti-vo. V svoji končni besedi j« s. Zinovjev še enkrat obrazložil vprašanje delavske vlade, katere (/lavni namen Iti bil borba proti bnrioaziji, ne pa su,rogat proletarske diktature. K stališču v posameznih ke ter na. razočarane srednje stanove Meščanske stranke niso imele rosnih organizacij, fašizem jih ima, nima pa rii-kakega programa. Skuša tudi ustvarjati svoje strokovne organizacije s pomočjo delodajalcev. Glavni nauk teh pojavov je ta, da, bnrioaziji ne. zadostuje v revolti- j cionarni periodi le. državni, aparat. Po- j [talijo. Tako združena nova stranka so treblja ,je trdno organizirana stranka. Po j j30 in; e no'a la »Z([ryžeua Kojnunislinui prihodu fašistov na vlado je položaj ono-\ siranka llaUjet(.Obenem j'1 določil ime Ujedmjenje Četrti kongres Tretje internacionale, ki je zboroval pred dvomi meseci v Moskvi, je določil združitev Italijansko socialistične Straško s Komunistično stranko stavnejši. Meščanske stranke, Tu vati- j jevei iit država jiit odkrito podpirajo. | novani kongres vse pogoje pod katerimi-ili na podlagi katerih se mora združi- bruje dosedanje delovanje in nadaljno taktiko Kominterne z vsemi glasovi razun glasov italijansko večine, ki se je vzdržala. ! zato treba močne disciplinirano stranke. S. Smerni poroča o kapitalistični o- fenzivi na Čelioslovaškem. Gospodarska , .. .kriza sili burzoaziio v to, da zniža za Kot druga točka vsporeda pride na vr- 5Q% meM,c ,n da Jsp!o)t zap].e teUsi)na sto: Prt let ruske revplurije in prešpekli- na Japonskem, v Indiji in Turčiji, kajti j pač pa prinesemo v eni prih. številk v cena vzhodu razpolaga svetovna revolucija! loti govor sodr. Lenina. zapre ■ i podjetja. V spored n o s tem pa gre ojače- ve svetovne revolucije, h kateri so obširno : . . . . J ,, . .. , ; vanje narodnih manjsm in komunisticne- porocah ss. Lenin, Klara Zetkin, j o-., ,-iiwni Kun in Trocki. Vsi so poudarjali potrebo dobro organiziranih ir. discipliniranih strank v sedanjem položaju navala ofenzive kapitalizma ter odobravali delo Sov. Rusije in N epe. Ker so poročila preobširna. ne moremo natančneje poročati; z ogromnimi rezervami v tlačenih narodih, ki se borijo proti kapitalističnemu imperializmu. Po prečitanjo pozdravnih pisem ss. Lenina in Trockega in govorih ss. Berona (Francija), Azzaria (Italija) in Kataryanie (Japonska) se je prva otvoritvena seja zaključila od zvokih »Internacionale«. Na prihodnjih sejah ki so se vršile v Moskvi se je, po izvolitvi raznih komisij prešlo na pravo zasedanje. Najprej j je poročal predsednik Kominterne Nadalje je prišla na vrsto točka: O/en-1 j živa kapitala s poročevalci s. j{ade.kom,\ Bordigo in Šmeraloai. Govor s. tladeka prinesemo tudi v celoti v oni prih. številk., ' Bordiga poroča natančneje o bistvu in pojavu fašizma, ki je klasičen zgled kapitalistične ofenzive. Fašizem je bil osno van po vojnih inlervennonistih in je našel tla v razpoloženju meščanstva v po i ga gibanja. Kazvoj vede v razpad parlamentarne demokracije. Sedanja vlada je zadnja garnitura meščanstva. Sledil bo boj za proletarsko diktaturo proti meščanstvu, ki so bo opiralo na belogardistične legionarje in sokole, čehoslovaške fašiste. Naša glavna naloga je, da si pridobimo mase; to pa potom taktiko enotne fronte in parole delavske vlnde. Za s. Šmeralom govori še s. Pulman (A-merjka) o amerikanskem fašizmu, nakar j seduje predsednik Tretj sodrug Zinovjev. Sklopom tega cdbora se morata podvreči obe stranki. Poleg tega s?, morajo ustanoviti v vseh deželah in v vseh mestih Italije pododbori sestoječi iz dveh članov komunistične in iz dvel) (-Janov socialistične stranke. Predsedniki teh odborov bodo tudi imenovani od strani bsrednjega odbora Komunistične internacionale. Združitev se mora izvršiti do lil. marca 1028. Po združitvi se bodo morali ujediniti tudi listi obeh strank na način, tla ne bo smel izhajati v nobenem mestu več nego eden list nove stranke. Do (e združitve je prišlo vsled sklepa kongresa socialistične SB*S£^j*«*«5e U»ll JBUMJ čajo. Proti fcmuogoj,lajni} sprejetju teh Sl točk se j« .dz rekla na ! se te sku kine ne more sprejeti v \ h: komunistične organizacije, kak tuu: no more biti sprejet nihče, ki se nc ;»;er ne marajo, mpggj socialisti izgubili strankinega socialističnega imena. Pozabili so nekateri na zadnji sklep v Himu in so pozabili na to, da ne moae biti v nobeni državi več nego ena sekcija Tretje internacionale, Vendar zgleda, da dobi vodstvo socialistične stranke, ki se je •.-.reklo brezpogojno za združitev, večino stranko za seboj. Opozicijo proti združitvi vodijo poslat)sc Vella in glavni u- ukazal! Vsi zadnji, pravijo, vsi za domovino, ne pa se pehati v ospredje, kdo je bolj delaven, kdo ‘je bolj požrtvovalen, kdo je večji organizator, kdo nabere več lovorik in kdo manj spi! čuk moj preljubi, to so gospodje, pred takimi klobuk dol, take je treba spoštovati! Ce ti ne bodo rešili naroda, drugi ga tudi ne bo, verjemi! Pametno bi bilo, ko bi naredili tali o, kakor Riinljani pri Kanali, ko je danes komandiral eden, jutri drugi, vsak en dan. Kaj, ko bi jim ti Čuk svetoval kako? Upliven si in pametno besedo imaš, morebiti pa te bodo poslušal}! Sicer pa še ni take sile. Ker ne mara nihče za poveljnika v ta Narodni svet. in se bojijo, da ne bi drug druzega pehali iz njega, zato ga pa raje ne ustanovijo. Ali ni tako najbolj pametno? Zaenkrat zdrav, pa kaj piši! Tvoj SKOBEC , zadnjega kongresa socialistične stranke j rednih lista »Avontija« Neun, O potoku ! v Rimu. kjer se je večina izrekla za pri-j dela za združitev in o poteku agitacijo i stop k Tretji internacionali in za biezpo-j enega dela italijanskih socialistov bomo •top k Tretj : se začne živahna debata, v katero pose- j gojni sprejem 21. točk, Ivi ta pristop dolo-1 še poročali. žejo ss. Vrb/ms (Nemčija), I{avenste.yn\_________________________________________________’ _ (Holandska), ki sta smatrala poudarjanje ofenzive za pretirano, Štern (Avstrij ), j 1 H ebb (Ani/lija) ki sla poročala o ofenzivi j v svojih deželalj to.- končno Hornle (Nem-1 vojni krizi. Najprej jc pričel z ofenzivo! (tcr v ^di, j J ki sta utemeljevala taktiko enotne ; asovi v agrarnih pokrajinah, kjer je bila pro-. I letarska diktatura v občinah lokalno uvo- ‘Zinovjcv o dosedanjem delovanju ekseku- i ljavljena. Vosi in manjša mesta se niso j tivc in o taktiki Kominterne. Konstatira j mogla ustavljati fašistovskemu navalu, j najprej velik naval reakcije po tretjem j Šele pozneje sp začeli valiti fašisti s svo- < kongresu, velike poraze, ki jih je doživelo i jimi vojaškimi ekspedicijami, s terorjem, \ fronte. Sledili so nato re/erati ss. Buhariiia,! Thalheimcrju in Kahakčeva o ujti programa. Vsi trije so konslatirali | pomanjkljivost socialdemokratskih pro-1 delavsko gibanje, glad v Sov. Rusiji, ki požigi, izgoni in umori na industrijske j gramov,ki jim manjka jasnosti predvsem j je pomenil veliko preizkušnjo za rusko i centre. Zveza industrialcev, vcjeagrarci 1 -> revolucijo. Delavski razred si; nahaja v ! tudi srednji posestniki, oficirji, malo- vsled lega naša taktika: med j meščanstvo, trgovci in pol proletarski e- lementi so ss združili s fašizmom. Prepoveduje nacionalno edinstvo, opira se na državo, veleburžoazijo in veleposesti)!- j iii iiiii ii Dragi Čuk! defenzivo mase in parola o enotni frvn.il. Nadalje preide na položaj v posameznih deželah, kjer omenja v prvi vrsti Nemčijo, kjer je gibanje v stalnem napredovanju, Francijo, kjer preživlja K. S. težko krizo, /Lilijo, kjer so napake delavskega gibanja lahko svarilen zgled in kjer se mase razočarane po svojih voditeljih vračajo zopet k nam. Cehoslovaško, kjer je naša stranka tudi ogromno napredovala, a preživlja krizo in celo vrsto drugih držav, med temi Poljsko, Ih/manijo, Ogrsko, Jugoslavijo, kjer vlada beli teror, Norveško, Anglijo, Ameriko, .laponsko, kjer naše gibanje napreduje delovanje Pro,:;nterne (profesionalne strokovn ; intenun kmule), mladinske inler. itd. V drugem delu svojega referata govori o taktiki Kominterne. Objektivni položaj jc revolucionaren- mednarodna nasprotja se poostril jej o, kolonialne dežele se dvigajo proti svojini tlačiteljem, ekonomska kriza ni prehodna, marveč pomenja končni propad kapitalizma. Meščanska demokracija je v propadu, kar dokazuje lačsistovska zmaga v Italiji, podobni pojavi v Nemčiji, Austriji, Čehoslovaški. Pri praviti se moramo na ilegalno periodo, ki pa ne pomenja umika. Črta revolucije ne gre v ravni smeri. Situacija je poostrena.-Svetovna navskrižja bi kfnaln' razvnela novo svetovno vojno, do katere mora priti, ako ni še prišlo, ako je prole-: a fiat nc prepreči. Na drugi strani se je Rusija nepričakovano ojačila z Nepo in je v teoriji države, olmboževanja in prole-: Žo več časa čakam :n poslušam; kaj turske diktature. Sklene se da se bo pou- ’ bos zapel zaradi tistih kronic, ki jih naši česalo to vprašanje še natančneje v , gospodje v I rstu in Gorin ne moiejo za-eksekutjvl. rešilo pa definitivno na pri- menjati kakor bi radi. Meja zeana hodnjem kongresu. (Konec prih.) Še o zamenjavi denarja Po zadnjem prerekanju med takozva-nim dosedanjem skupnem glasilu »Edinostjo« v Trstu (čegavo je sedaj?) in »Goriško stražo« je drž. posl. Šček izjavil, da bo nadaljeval svoj zagovor na sliodiji, ki jih bo v ta namen sklical. Čudna stvar ta, da poslanec izvoljen na listi, nekdanjega skupnega Političnega društva »F.dinpst«, ki ima za svoje glasilo tudi list »Edinost«, ne odgovar.j-a na napade tega lista, ali pa odgovarja negativno, dasiravno mu je ta list obljubil, da bode priobčil njegove spise. Izjavlja pa, da bode sklical shode po deželi, ker Vjoče ljudstvu dokazati kdo je kriv, da ni do sedaj vlada zamenjala denarja ljudstva in zadrug, ko je zamenjan denar velikih bank. j Prpdno pa preidemo na nadaljna ra-*dubt nioJ {zmotrivanja je pravilno, da se spomni-Čuk, ali ves. kdo je največ pretrpel radi i na gi-ožpjo, ki jo .je. poslanec Šček lije? Komunisti. Pred par leti ko si t;. objavil v »Goriški straži«: »Pa bode vsa-se filozofiral v gnezdu kot droben Gnkoc, > se drzne, ga nadalje obtoževati, bi bili komunisti kmalu križani radi na-: t Trstu, le oboji obenem je nikdar ne; marajo! Da,, ta narodna edinost! Apel Kominterne Ui tal. siil IM in Ui BilšSŠ-f vseh socialistov, ki so še zmožni .revolti cionarni h akcij, ne le celotne delavske mase in zavednih kmetov, ampak ttidi vse one poštene elemente,, ki z grozo zrejo na bližajoči se črni oblak reakcije, (■krog svoje zastave. Zavedati se je treba tega, da, ako niso Italiji tako šibke <— konfuzionisti ' — Ta ria Italije IV. kongres K. I., o k ate-1 rem prenašamo na drugem mestu daljše poročilo. Na dan svečane otvoritve IV'. svetovnega kongresa 111. internacionale, ki pade javno na dan petletnice proletarske revo- \agrarcer. Industrialna in trgovska bur-1 učijo v Rusiji, se obrača internacionala | žoazija gleda boječe na eksperiment neo-do vas, kajti dogodki, ki so se odigrali v j me jene reakcije, ki jo smatra za nekak zadnjih dneh v vaši deželi postavljajo i črni boljševizem. aš boj z reakcijo, ki se neprikrito dvigu- s je proti Vam v ospredje. , Pred dvemi let i je Komintern. vodite-1 IjeTp tedaj združene Soc: stranke j pa molčiš in ne daš glasa od sebe, dasi si se toliko gnal na primer samo zaradi .tistega tvojega bumperdasa, ki ti —............................ - | je še danes prav malo v čast. Ali so ti ... , . , .. kljun zavezali, ali kaj? Povsod ga u- HTV'uM,;y." hl i t akne S, samo v te kronice ga no potisneš, kakor da hi ti smrdele! Ali nisi slišal, kako je gospod Šček pisal v Hi m, da ni nič rekel? Najbrže nisi ničesar čult Kakšen Čuk na paTei bi pa bil, ko bi vse slišal! V Kiniu pa so rekli, da se no spominjajo, da bi bil gospod Šček kaj govoril. Nam se zdijo te besede prav pametne. Kaj se pa tebi zdi. dragi Čuk? . i Če se ti kaj zdi, lahko poveš! Marsikdo bi j rad slišal, kako jo ti zakkrožiš. Res da nimaš prav lepega glasu, zato pa poveš po pravici in to je dosti v današnjih žalostnih časih. Zveza v Trstu pa je bila vendar toliko poštena, da je povedala, da n j Zveza v Gorici nič kriva, če je dobila tisti milijonček lil', če ne dva. če pa imajo v Gorici lirce in v Trstu nič, bo gotovo eden kriv, pravi tržaška Zveza, llitro se je razkoračila »Goriška straža in pokazala na hudo narodnega gospoda Ry-bara, ki da je tudi nekaj mešal s kronami in lirami. Tako je začelo grmeti, Lia -gspfri.žft «daj in bo še bolj. Iz Gorice ... , -e, kakor si mislijo njihovi prijatelji in o apel je naslovil na proleta-, , . . ... t%r i i „ ' bozevalci. Od njih se no bo le vrnil po memben del radikalne demokracije, am pok tudi v Ioboru vaših, direktnih razred ni sovražnikov ni enotnosti. Fašisti so predvsem orožje v rokah Na drugi strani: 'Poleg takih politično nedoločnih, čeprav v neposrednem boju energičnih elementov, kakor je reakčio- krilo izključi in da se izrabi paniko , bur&oazlje in vzmali revolui-iotiarnega raz ■dina trdna država nasproti ostalim ki so p0i0ženja med delovnimi masami po iz- Ttdlije ! harno dijaštvo, demobilizirani oflcPMi. . _ zelo priporočala, da se preide v ofenzivo, j in navadni lumpi, posedujejo fašisti Indi j K',’-mVproti Tratit in iz Trsta proti Gorici. Komintern jo izrecno predlagala, da se | bataljon«, ki sestojijo iz delovnih slojev, Vge vogjc je žc obtreskalo, samo ti, Čuk pristaše kompromisov - oportunistično j kmetskih proletarcev in enega drla nl0j preljubi, ne vidiš in ne slišiš, kaj nahajajo v krizah. Ofenziva kapitala je mednaroden pojav, proti kateri vedno o-strejo nastopa delavstvo. Združitev obeh internacional (2. in 2’») pomenja predpri-prvo belega terorja proti našim strankam. Ni le slučaj, da stojijo danes naj čelu kapitalističnih držav bivši social-1 demokratje. Mussolini, Pilsudski, Ebert. Mi se borimo za enakost strokovnih organizacij, ki so edino veliko orožje v rokah proletariata, in ki jih hočejo socialdemokrati razcepiti. Parola lir. kongresa, zavojevan je. večine delavskega razreda ni še izvedena. Enotna fronta ni epizoda v našem boju, ampak epoha. Edina opora btiržoazije v sedanjem položaju je i. inler. Zavojevanje večine delavskega razreda more odločiti našo zmago. Enotna fronta ne pomenja stvaritev volilnih blokov, niti ne nrganizatorične spojitve s socialdemokrati. Prava njena formula je: vodili delovne mase v dnevnem, boju. Borimo se proti reformizmu, in za delne zahteve, proletariata. Vprašanje delavske, vlada pride v poštev 1« v deželah, kjer je j prevzetje oblasti aktualno po okoliščinah. Ona jie predstavlja proletarske diktature in ne more preprečili meščanske vojno. Obratni sveti, morajo biti najboljše izhodišče za enotno fronto. Naše stranko si morajo ustvariti v njih svoje trdne celice. Najnujnejša potreba je disciplina. Težki boji stojijo pred nami, a podpira nas Sov. Rusija, ena šestina sveta. Poudarjati moramo, da vodi pot k zmagi preko trpljenj«. Po govoru s. 7Anovje.ru se preide k diskusiji. ki je bila zelo živahna lu so sc je udeležili sodrug! iz vseh dežel, z Italije s. Tlordigu, ki jo vztrajal pri svojih nazi-ranjih v vprašanju enotne fronte ip za-vojevanju pr^etarske večine ter s. tiru- skušnjah v vojni in razočaranju po vojni v to, da se zada odločilni udarec staremu' družabnemu redu. Toda mnenje onih, ki so bili nagnjeni k polovičarstvu in previdnosti, je zmagalo. Oni so se diktature proletariata prestrašili. Sklicevali so se na veliko ukoreninjenost demokratizma in zakonitosti v ljudstvu. In sedaj se je zgodilo ono, kar vam je Kominterna v naprej povedala: Pred no so se c.enlrisli ločili od desnega krila, si je bnfžoazija opomogla, je prešla v ofenzivo, moč je padla v roke banditom, ki so no-•sitelji neprikritega srda proti vam in vašim idealom. Fašist i so postali sedaj gospodarji položaja, uvedli so dejansko diktaturo. De- kmetav. Ti elementi bodo kmalu uvideli, po kakšnih sleparskih obljubah so bili zave- so godi v Izraelu. Vsi vrabci v deželi čiv kajo o tem, tudi letošnji že, samo ti nič ne rečeš in se držiš (saj ne boš zameril?) deni v protirevolucionarne puatolpvšči- j ii0 čuk na pal ci. Vidiš, zalo ti moram ne in so postali armada zemljiških posestnikov proti svojim krvnim sorodnikom. Končno pomenja fašizem politiko mednarodnega pustolovstva Fašizem, ki nima ne programu, ne idealov, 11 e enotne in trdne razredne podlage, bo vzbudil v najkrajšetn času proti sebi gibanje javnega ogorčenja. Potrebno je speljati to gibanje v našo /strugo, voditi italijanske delavce s K. S. na čelu v tem protestnem gibanju proti reakciji tako daleč, kolikor jo le mogoče. Gela Komintern je z vam, sodrugi, pazilo zasleduje vse vaše težke in odgovorno hrtje, opozarja proletarce drugih dežel na italijanske dogodke, kot zgled za posledico taktičnih pogreškov oportu mokracija in zakonitost, ti dve lažnjivi1 jjj poloportunizma in bo srečna, dekoraciji. k< sta naivno oboževani po j <■ e j,q mogla v bodoče opozarjati na im- sibklh voditeljih italijanskih socialističnih ; daljno zgodovino vaši!) bojev kot zgled, proletarcev, sta pretptani. Z ognjem in krvjo zaključujejo fašisti razrušen j c dc- kako je treba fe napake popraviti. Ko-I m interna je pripravljena, tudi v lem rodne sloge. Od ene strani ja rogov gospod Ščok, da so komunisti izdajalci naroda, od •*<" ig1 se je ustil gospod W}1-fan da so laška stranka. Tako komunisti sami niso več vedeli, kaj da so. Vsi drugi Edinjaši pa ,so si razlagali tako: zastonj ne more biti nihče izdajajoč naroda in laška stranka, zato ko-‘ rnunistom kar s koši stresajo neparodnih lir! Srečni komunisti, kaj ne, dragi Čuk? Še ti bi se našopiril z rdečim perjem, če bi res bilo tako! Ampak če kdo preveč laže, ga nazadnje vendar potiplje Bog. Poglej jih danes \Vilfanovce in Ščekovce, kakšno milo narodno edinost imajo v hiši! Eden je hujši od druzega: očka Slavi k s plpeem, sinko Gabršček s krivcem, stric Križman z omelom, boter Kozman z metlo, svak Agneletlto s prekl j o, zet Besednjak s polenom in za njimi vse sorodstvo, kar ga je ene misli in krvi! Ves advent so plesali in še zdaj se ne ve, kako bo končalo. Enkrat so lire krive, drugič dinarji, tretjič zahvale, četrtič... Pa kaj bi pravil tebi, Čuk moj, ki še več veš kakor jaz! Komaj jo enoga prepir, čka kraj, pa že drugi začne. Meja zelena ali ni to prelepa in pristna narodna sloga? V taki iiiši seveda ni potem nobenega poštenega reda in se vsevprek zamenjuje. »Goriška straža« je naša, bodoče skupno glasilo, .))E(iii)ostu_jss n.aša, vse je naše in vendar ne vemo, čigavo je pravzaprav. Ali no bi ti Čuk na pal’ci nekoliko porazdelil, čigar je to in ono: Dokler ne boš ti naredil reda, ga ne bo v tem podjetju! To si tudi že staknil, da se narodna sloga širi in da je udarila skozi okno. Ko vjdi narodna žlalita v Istri, kako lepo edini so pri nas, pa daj, še oni pomagajo utrditi to slogo! Tudi pri njih je pogum in kar znajo tukaj, bodo znali tani tudi. Svo sc iz nočnog mrtvila budi, listajmo brača, sada jo čas! Bogmc. narodna edinost je tako divna, da je tvoj glas. preljubi nas Čuk, no more dostojno opeti in proslaviti, Najbrže so ti je slavospev udel v grlu, ko to je veličast prevzela, da nobene ne zineš v večjo čast naše stare jn novo sloge. Praštej enkrat, preštej koliko raznih političnih društev že imamo po naši mili Jul. Krajini na narodni podlagi! Za Goriško eno (»Edinost« gospoda stvar nekoliko pojasniti, kor je vendar dobro, da tudi ti take rc«v-i nekoliko jioznaš. Gospodu Ščeku so se bili v »Goriški straži« prav lepo zahvalili, ker je poskrbel zvezi v Gorici izmenjavo. Da bi nikdav tega ne storil! V Trstu jih je pograbila taka nevoščljivost, da so precej zagrenili ščeku vso zahvalo od začetka do konca. Gospod šček je potem v dolgem pismu naravnost povedal, da jc zahvalo vreden, oni v Trstu pa da nc! Še komuniste pri »Delu« je potisnil v malho, češ, da, so kričali, koliko jo on pri tem zaslužil. Tega komunisti niso očitali, ker so gospodu Ščeku predaleč, prav radi pa so tako namigovali Ščekovi liberalni | Križmana) in eno za rezervo, »Kmečko prijatelji, seveda le na štiri oči, ker libe- j delavsko zvezo za Trs t in Islro spet ra lej niso ponavadi brez grehov. Tako je »Edinost« (drugačen kaliber), in spet za grmelo naprej in naprej, samo dežja iii ] Istro še eno posebe (nova znamka!) \se j." j pri sodniji tožil!« j Dasiravno je »skupno glasilo« to svojo tožbo ponovilo, g, posl. ni tožil ne lista »Edinost« ne Tržaško zadružno zvezo ki jc članek podpisala. Zadovoljil se je z izjavo v »Edinosti«, ki ne pove ničesar. Zagovor, ki ga je priobčila »Edinost« in »Goriška straža« ni pikakoršen zagovor, temveč prazno zanikanje brez podlage. Zanimivo je tudi, da njegova stranka molči in no zagovarja svojega poslanca. Kmetsko-delavska zveza je sicer izjavila, da boj ki so ga začeli tržaški »bezni-čarji«, to ni boj Ščeka, temveč cele organizacije, a gg. odvetniki molčijo ko grob. Pustimo to! p c j st \ o pa jc, da je p.-sl. š>ek skupno s svojimi tovariši skijcal shod v Š!and'’e-žu, kjer je dokazoval svojo nedolžnost in dr. Wilfanovo krivdo, kakor tudi krivdo političnega društva »Edinost« v Trstu. Ljudstvo jo poslušalo in bilo prepričano, da ima gospod prav. Spraviti skupaj 100 nevednih ljudi ki nimajo upogleda v skrivne kotičke to zadeve ter jih »prepričati« ... je laliko. »Saj je naše ljudstvo, mirno in dobro, ubogo in poslušno ljudstvo.« (iospoda hoče imeti poslušne ovce, da lahko uganja svojo komedija. Od nasprotne strani ni prašal za besedo nihče razen zastopnik fašistov. Mogoče, če hi no bilo teli-le, bi se kdo oglasil, od Wilfcwaovcev sa.i wo jil> v fetandrežu tudi nekaj dobi, a bali 'so sc »fašjft« in pa gg. govornikov, ki jih je bilo vsaj sedem. Ljudstvo zasleduje to gonio ter se vpra šuje, kaj je tako skrivnega na tej stvari, da se bojita obe stranko e dokazi in s sodbo na dan?... »Edino*t« nekaj zna a noče dati v javnost. Ali se boji! »Višji narodni svet« tudi molči kot da bi ga posl. šček ne pozval, da zadevo preišče ter objavi svojo sodbo. To preiskave pa končajo navadno tako, da je volk sit in koza cola. Ker vemo da jo »Edinost» glasilo »Jadransko banke«, ki mora pisatj to kar igta zahteva, kakor jo »Goriška straža« glasilo trgovcev in verižnikov, smo propričani, da ljudstvo ne. izve nikoli rasruce. Vse to nam poraja misel, da sta ob* stranki enako krivi, Vlada pioti kateri pravijo da sc bojujejo narodnjaki mora lijti seveda zopet prav zadovoljna, ko je prišla tudi v tej zadevi »Jurakih Slovanov« takn po ceni skoz. K. lavskih organizacij, proti katerim so vodi- j boju stali Vam, popolnoma ob stranina li že prej neoviran boj s pomočjo države, ki jim je sedoj popolnoma padla v roke. Toda ne obupajte! No le da ni vse izgubljeno, ampak vaša zmaga ja pri odločnejši in pravilnejši taktiki zagotovljena. Proletarsko sile v važnejših industrijskih mestih • Turinu. Milanu, Benetkah in Trstu so nedotaknjene in se morejo razmeroma hitro pripraviti na obrambo. Komunistična stranka Italije, ki je o pravem času zlomila vezi z neodločilnimi diti ram vsako pomoč, ki ji je mogoča. 'Živela enotnost delavcev Italije v boju proti reakciji! Živela enotnost, delavcev celega sveta v boju proti kapitalu! Živela III. internacionala in zmaga proleta rske re vol udje’ /V. svetovni kongres Kominterne Moskva,2^. novembra IS2ž. hotelo biti. čakali smo, da bomo slišali resnico, pa jo ni od nobene strani in tudi ti, čuk moj dragi, je rio moreš vedeti, ker si vse to grmenje in (voskanje prespal.. Tako šmontano smo čakali, pa smo vendar ostali z dolgim nosom, da bi nas bilo kmalu še sram! Tom v.novembru pa se je burka zuplc-la. Gospod Šček se je šel poklonit novi vladi, ko je bila tudi še stara pokonci in potem jc zavzdihnil, kako da so časi žalostni in malovredni. Zato da bi ustavili tudi grmenje zaradi lir, to sc pravi, da Iii Narodni svet tisto lire rešil, ker i to seveda ni zadosti in dobimo mord še kaj mladih. Gostov je tudi — če je --Narodni, svet, ki bo vse vodil, da bo šlo v lepšem redu. Kako bo z Narodnim svetom, so ne ve še natančno. Kakor se čujo’ liosta vsaj dva za Goriško in trije olj štirjo za Trst. in Istro. Julijska Krajina jc namreč, precej obsežna — zlasti sedaj po dobljeni avtonomiji ■- in organizacija se mora dobro razvili, čim večja organizacija, tem boljše za narod. Hitro potem bo treba ustanoviti še osrednji Višji narodni svet. Ta bo nujbrž imel glavno besedo in bo odločal o vsem in imajo tako hude, uroke. Če da ni nikjer | 0m.nil:l,,5wi “ i Vzravnala se jo ler se ozrla. Bila io že bli- Mali je prišla za gospo Hillovo, pjodme. fj.. ledno jo stopila v on»n»*u«.i Z), ct0)m vstala je tor stopila na ulico, j da, suita, prestrašena, z objokanimi Samo še kratek ovinek in tam jo Jula ti- nibus zamajal, hi bila skoro padla. «Kjo iirnu' denar, denar, denar?» Hladneje je bilo, vsa pot, je bila Že vi' .... . . .... , , , senci. Aifki so je mudilo, da bi je nc pri-1 d,° ble- oo- nic«, ter nakupovala lepili in dol>rih stva-i . , , , ,• „ L- , ri za mater in za brata io za sestri: kola- °zUtt U,K'n’ Kjel mi. di; prihajali so v parih, hodili so poOasi ob drevju in obraz se jo sklanjal k obrazu. je bučalo mesto od daleč, slišala jc zvenenje tramvajskih vozov in drdranje ujsMbusov. Aleje so se odprle in zasvetilo se je; v mesto še ni bil segel mrak. Anka je sedla v tramvajski voz. Noge . . so jo bolelo in v glavi ji je bilo oudno: ,ie sn)arnl‘ vse so ja zibalo In majalo naokoli; če Jc gledala na visoko hišo, se je hiša polagoma nagibala, nagibala, stresla se naposled tor so izgubila v meglo. Zalo iii zatisnila oči, legla, zaspala. Kmalu je bila pri kraju dolga cesta in Anka jo stopila iz voza. Od vožnjo so ji bile noge še bolj neokretne, hodila je lej?-ko ter so zadevala s skotijo ob ljudi. Ni pazila natanko na ulice in tako so je časih izgubila v neznane krajo starega mosta, v ozke, temne ulico, kjer so imeli židovski starinarji svoje umazano prodaj uidite. 1’osta'a je in se nasmehnila sama sebi čev, tort, za bratca lesenega konja in piščalko, za mater čipkasto ruto, za sestri dvoje lepo obrobljenih predpasnikov. Glodala je nemirno, čelo so ji jo nabiralo v gube: ni si mogla domisliti pravega in to-j M<: pogovarjajo liko reči je bilo. Stala je na costi ter pre-j mišljeVala, kaj bi kupila, vse bi kupila toda vso no gre v Hkatljo. lu ustnice, so ji kipele od s ral" ib: kako bodo gledali ter občudovali Anko; . , , Vrh vseh dobrih in lepili stvari je položila velik šo- Anktt doma, Prod hi-o je »lalo mnogo ljudi. Anka je pohitela da bi videla, kaj se je bilo pri. petilo, da stojo vse sosede pred vrat mi ter Zmr« ilo se je bilo čisto, že so gorelo svetilko oh ulici. Anka jo strfla in čakala na omnibus; prišel jc kmalu, zibajoč so in stresajo'-, Anka jc stopila vanj, in omnibus jo drdral proti predmestju. Sladek nemir je kljuval Anki v srcu, ko se je vozila domov; zaželela so je matere in tirala in sester, da bi sodeli zvečer za mizo ob svetilki ter se pogovarjali. Anka bi pripovedovala in #o potom, ko bi bratec že spal in In dremali tudi že »estri, bi šepetali mati in Anka šo mirom v postelji, o lepih, lepili stvareh, ki čakajo v pribodnjosti. Potem pa bi polagoma pa- «Anka! . . . Tukaj je Anka! . . . Kod pa si hodilo dote?» Vso *o sc vsule okoli njo in so ji glodale v obraz. < No, v mestu sem bila!** Pririla se jc komaj v vejo In nekatero «.\nka, kje Imaš denar, denar?» Prišel jo velik policist, bradat, svptlo :;olado na glavi «Kjo ima- denar?« In vsi naokolo so zavpili z rezkim, sovražnim glasom: «Kje imaš denar, denar, denar?» Gospa llieglova ji jo iztrgala škatl.jo iz vok ter pohitela v, sobo. Vsi so šli za njo in so vlekli Anko sabo. Na mizi je gorela svetilka. Blizu vrat »la so tiščali ob zidu sestri in sra gledali z velikimi, plačnimi ženske so hitelo pred njo po stopnicah j oimi; brat se jc skrival med njima. so se o- navzgor in so kričalo: «Anka! . . . Tukaj jc Anka!« In zgoraj so se zaslišali glasovi: <-Kje jc Anka? . . . Anka! . , tukaj'« Tudi neznani mc!lki glasov glasili: <'l)ekle je tukaj!« i '(Zakaj pa me vsi tako pričakujejo?« si je mislila Anka, ko je šla po strmih stopnicah v tretje nadstropje. Obkolili so jo, prijeli jo za rek«, sklanjali s® k nji ter ji govorili v obraz vsi | Gospa llieglova .io položila škatljo na ! mizo in vsi so stopili naokoli. Policist fv. I gledal resno In mrko. Tedaj pa je razlo-Anka je j gel strašen krik in gospej Rieglovi je osl-nei obraz; ustnice so se ji tresle, kri ala ja hripavo od bolečine, kot da bi ji rezali rano. Vzdignila je roko in metala po solu: kolače, torte, predpasnike, tipkar'o uto... Anka Jo bila stala zadaj in skočila Je k nji: «Pustite ... to jc za muler, za Lojz ko' . . .» Gospa jo je prijela za lase ip jo vždis hkratu - sosade, tuje fcensk«, bradati nila. Mati se ni ganile, slonela je ob zidu )1! ■■^■Il!l).rW'W»^.WWiaBa>WWWHWIBBaB^ čisto bleda; otroci so zajokali pri durih. «lvnj setu vam storila?« je zaječala Anka. Pristopil je policist. »Umirite se, milostna! . . . Seme tatinsko! V imenu zakona z inano.» in jo jc prijel za roko. «Seme tatinsko!« so se oglasili vsi naokoli. Ozrli so so na mater, na otroke pri vratih, na siromašno pohištvo in so si mislili: »Družina tatinska!« Gospa Hieglova jo preštevala denar s frosu.ima rokama. «Dvajset kron je zapravila! Družina latinska!« In vsi so ponavljali: «DvaJset kron! Družina tatvinska!« Anki se jc zibalo, bleščalo pred o mi, razumela ni ničesar; stala je med njimi, majhna, drobna, prestrašena, in rženo-plavi lasje so ji viseli po čelu in po obrazu. «Kaj sem vam storila? Pustito me! . . . Mali! lldto sohi vam bila prinesla.« Mati se. ni gonila; za obe rok« jo je drsala velika bolečina in ji je ležala na jeziku. Policist je prijel Anko ter jo je potegnil za sabo. «Le z mano, seme tatinsko!« Ko jc bila že pred durmi, jo jo poklicala inati liho: «Anka!» In Anka jc zajokala. Aretaciji! ičHeljev na Krasu Policija je aretirala, ui znam če samovoljno ali po povelju kake oblasti in katere, več učiteljev na slovenskih ljudskih šolah na Krasu. Večina njih nima nič opraviti s političnim gibanjem. Samo dva izrned njih: Pahor in Hreščak, sta naša sodruga; prvi je iz Sežane, drugi iz Gorjanskega. Bile so napravljene hišne preiskave prt nožnih nasiji sodrugih, ki so bile seveda brezuspešne. Predsednik Učiteljske zveze J.ul Benečije se je zavzel za stvar, a brez kakršnega zadoščenja od strani oblastev. Aretirance sc baje obdolžuje. da niso nič manj nego —- sklicevali taj.au zborovanja ter organizirali zarote ne ’ e se proti komu,., »Kaj sem vam storila? Kaj p? me vlečete, ko vam nisem ni$ storila’1 Gospa. Bieglova.je pobrala pc sobi vse, kar je bila prej pometala iz š&Otlje, prevezala jc škatljo z jermenom t«!' se odpravila Odpravili so se tudi 'V> drugi ter so stopali v dolgi vrsti po stopnicah za Anko in policistom. «še staro bi aretirali!« je opomnil nekdo. In domislili so se tudi vsi drugi in ženske so kričale z osirim glasom: «čie staro Jd aretirali!« Anka se je opotekala; bala se Je teh ljudi, ni vedela kaj hočejo in kam jo tirajo: pridrli so bili v sobo jn so jo zgrabili. Bilo jo kakor v grdili sanjah. Tako so se pomikali vsi skupaj po ulici, in množica je naraščala. Ljudje so pri ha ja 11 in gledali Anki v obraz in m se posmehovali. «Talica, (atica! Tako mlada p* že tetica!« Pljuvali so od gnusa in p J/uvali bi b,; najrajši Ankj v obraz. Otroci so poskakovali naokoli in kr rali, časih se jc kdo zaletel v Anko. «Tirajo tatico! Tatica! Tatica!« Policist je hcn/il z dolgimi, trdimi k> raki jn je drža/ Anki tako krepko za roko, da jo je bolelo; stopala jc hitro, ali likala se je neprestano, hi kadar Jj je kdo sunil, se je opotekla kakor pijana. «Napila s« jo bila, tatica!« je vzklik' nila gospa Rieglova zadaj. «Pijana je, tatica!« so vzkliknili na> v«vv r Prve dni »fašjstovske revolucije« so i-rneli mnogi vtis. da je komunistično gibanje likvidirano, kakor so bili mnogoteri prepričam, (la je Komunistična stran ka izginila s površja. K temu mišljenju naših nasprotnikov so mnogo doprinesli glasovi, ki* so jih razširili meščanski časopisi o samovoljnem (!) razpustu Komunistične stranke in prenehanju njenega časopisja. ' Toda zavedni proletariat ni niti za trenotek misiji nato. da bi komunistično gibanje tu kakor drugod na mah izginilo. Seveda je bilo treba računati s položajem. ki ga je ustvaril fašizem, kot vl.ei-na stranka. Vočigied očitne zvezi' državnih oblasti in sil z onjpii fašizma, naša stranka ni mogla stopiti v odkrit i e j zmaga proletariata, zmaga nove kul- Zu vplačevanje prispevkov prvega trimesečja 1025 zveznim {Deželna zveza) in j pelavska zbornica je poslala tozadevno sekcijskim blagajnam, je stranka doto- noto na ministrstvo 19. decembra 1922. (Ha, da odredijo to odbori gornjih dveh organizmov po svojem nazlranjn. »Kolek« treba prilepiti na tretjo stran izkaznice 11)22, kjer je tiskan program, gor na levi. Predpisi za zahtevo »Kolkov«, za pošiljanje denarja so enaki onim lanskega z zahtevo, da se izvoljeni zastopniki cestarjev povabijo na toz.adevna pogajanja. Napravila je tudi potrebne korake pri Federaciji kr. cestarjev Italije,- da bj isto, sprejela zastopstvo skupno z Goriško delavsko zbornico pri vladi. Nismo še dobili odgovora od imenovane organi leta, določenim za zahtevo izkaznic. S e k- j nacije, ampak smo trdno prepričani, da , „ i „ , - - - nfjm (a zveza ne odreče svojo pomoči, da- siravno naši cestarji niso šc dosedaj prt nji učlanjeni. Ne vemo koliko časa bo vlada potre- Poli c- c i j e naj takoj začnejo s Siljenjem seznamov in n ar j a. Sezname naj se pošlje r dveh izvodih Deželni zvezi, ki si pridrži en izvod, druzega pn pošlje strankinemu izvršcvalncmu odboru. Denarni, znesek, ki odgovarja zahtevanemu številu, kolkov pošljejo sekcije direktno na strankino blagajno — Uprava Komunistične stranke Poštni predal 220 — Rim. Amministra-zione del Pa ril to Comu nista dMtalia — Častilo, postalo 2:to — Doma). Kolke dobijo tekr.ije od Deželne zveze. aKolek» za redne člane jc enak onemu za kandidate. Za. enkrat ne obstojajo še. brezplačni kolki za brezposelne sodruge. Na novo vpisanim n stranko v času od začetka t. I. e?-lova pa so vstopili m policls' je zalopml vrata za sabo . . . Tako so sc pričele grde, grde sanje, k*> se Akna nikoli več ni vzbudila iz njih. Tirali so jo tušem, tjakaj so jo tirali in Anka ni vedela zakaj — kakor hodi človek- v sanjali po zn povedi neznanih lj mi in se ne more goniti drugače. Še tisti večer jo je spraševal velik, črno oblečen človek,‘kaj da je delala ves dan in kod da j« hodila. Anka je pripovedovala — in Švignil je mimo solnčnijasni dan, da jo je zabolelo v srcu. »Zdaj pa me pustite domu, ko sem vam povedala«, jo rekla Anka. Gospod so je ozrl 7. gnusom nanjo 111 7? zamrmral; »Tatica, — In tako nilada!» Zmajal jc z glavo in tudi gospod, ki jc ilsal za mizo, je zmajal z glavo in se ozrl gnusom nanjo. Spravili so jo v veliko sobo, kjer so bile še tri druge ženske. Vse o bile še mlade in samo ena izmed njih e bila gosposko oblečena Govorila jo z opernim glasom nerazumljive rdft in se miejala na glas. Ostali dve pa st« iabl-:ali in sta gledali predse z nezadovoljnimi, temnimi "mi. Ozrli sta se malomarno na Anko, li ona, ki je bil« gosposko bode napeljana električna obratna moč današnje socialne (kapitalistične) organi agWM8HW k upa j L 19.349,95 VSAK ODHOD ZA »DELO«, VSAK A KOMUNISTIČNA SEKCIJa, MLADINSKA SEKCIJA, STROKOVNA- ORGANIZACIJA MORA PRIČ EN Sl TAKOJ S PRVO ŠTEVILKO »DELA« SKRBETI, DA SE LIST IZVEN RAZPRODA.TALNIC V ČIM VEČ IZVODIH RAZPRODA. K RAZPRODAJANJU IN RAZŠIRJANJU LISTA NAJ SE PRITEGNE ZLASTI MALDINO! POZIVAMO učiteljstvo naj bo v občevanju z g. Gerbcem A., uradnikom sežanskega okr. šols. sveta, skrajno previdno in naj mu ničesar ne zaupa! Vaje je ~ pomagal premestiti tudi lav. Rusija, bivšega šols. rodit »tja v Divači. mmrfaemammgmmmmmmBBsmmmmsamm SC (Konec.) Napitnica Bližala se je dvestoletnica nove dobe. Le petnajst minut je še manjkalo do onega meseca, dno\a in ure, v katerem jc pred dvesto leti poslednja dežela z državno upravo, najtrdovratnejša in nnj-konservativnejša med vsemi državami, — Nemčija, - končno sklenila opustiti svojo zastarelo in smešno narodno samostojnost ter se jc ob navdušenju vse zemlje radostno pridružila svetovni anarhi- šliri milijarde kilometrov. Na obeh tečajih so postavili izredno silne sprejemnice elektrike in končno so spojili med seboj vse kote zemlje z nebrojno množino vodov. To čudovito podjetje so vznemirjeni opazovali ne le na zemlji, temveč celo na vseh najbližnjlh planetih, s katerimi so bili prebivalci zemlje v stalnih stikih. Mnogi so gledali c!clo asiociacijo z ne* zaupnostjo, nekateri s skrbjo, da celo z grozo. A prošlo leto je bilo leto sijajne zmage asioeiacijc nad skeptiki. Neičrpljiva ina-gnetična sila zemlje je gonila vse tovarne zavode, poljedelske stroje, železnice in parnike, ona je razsvetljevala vse ulice in porlojija in kurila vsa stanovanja. Ona jo odpravila nepotrebno nadaljno u-purabljanje premoga, čegar ležišča so bila že davno- izčrpana. Pomedla je s in vzklikanja sedaj še niso slišali glasov svojih oddaljenih prijateljev. Tu jc zopet vstal in izpregovoril predsednik, in takoj so umolknili njegovi pri-I jatelji in sodelavci na obeh koncih zemeljske Jcrogle. rikratno. Eden izmed inženirjev Severne postaje, izvoljen danes za predsednika, je vstal s svojega mesta in dvignil čašo. Vsi so u- molknili. On pa je rekel: »Sodrugi! Ce soglašate so spojim takoj z našimi dragimi sodelavci na Južni! jn rej.c, j0. — - -r postaji.Ravnokar so signalizirali.« ! Velikanska posvetovalnica jo izginjala' »Drage mojo sestro in bratje. In ve, v daljavi brez konca. Bila jc prekrasno. J razkošno žene, ki vam veljajo danes moja stavba iz stekla- marmorja in železa, j srčne, čustva! In ve, sestre, ki ste mo nek- vsa okrašena s eksotičnimi cvetlicami in daj ljubile, ve, do katerih jo moje srce prelepim drevjem, bolj podobna razkošnemu cvetljičnaku kot društveni dvorani prepolno hvaležnosti! Poslušajte! Slavo večno mlademu, krasnemu, noizčrpljive- Zunaj jc bila polarna noč, a vsled učin- mu življenju! Slava edinemu Bogu no kovanja posebnih kondenzatorjem je ja- j zemlji — človeku. Izrazimo hvalo vsem sen solnčni sija j veselo oblival zelenjavo j radostim Njegovcga^telesa in slovesno sc rastlinstva in mizo in obraze tisočerim gostov in vitko stebričevje držečo strop’ dragocene slike in sohe v dolbinah. To stene posvetovalnice so bile prozorno, četrta pa, ki ji je predsednik kazal hrbet, je predstavljala bel četverokotnik iz izredno finega, leskečega in tankega stekla. In sedaj se je predsednik na potrdilo družbe dotaknil s prstom malega gumba, globoko poklonimo Njegovemu nesmrtnemu umu! Gledam vns -— ponosni, smeli, enaki, veseli -- in od ognjene ljubezni ca razvnema moja duša! 7, ničemer ni omejen naš um in ni zaprek našim željam. N« poznamo nc podložništva, no nasilja, ne prevare. Vsak dan odpira pred nami cela brezdna tajnosti svet a in vedno radostne)- stični družbi svobodnega človeštvu. Po staroslavnem, krščanskem časoštetju je; površine zemlje grde dimnike, ki so oku-bilo to na predvečer leta 2900. .;:ah zrak. Rešila je cvetlice, travo in Todu nikjer niso pozdravljali novega, stotega leta s tako ponosnim zniago-odvcdli v drugo sobo, kjer so jo pozdre-; Uevjem, kakor im severnem in južnem vile neznane ženske; njih obrabi so bul, tečaju, ua glavnib postajah velike e- drevje — to pravo radost zemlje — grozeče smrti in uničenja. Končno je povzročila neverjetne uspehe v poljedelstvu tci zvišala splošni pridelek zemlje skoro šti- pritrjenega na mizo. Stena se jo hipoma (ši spoznavamo neskončnost in vsegsmo-rnzsvetila s čarobno bleščečo notranjo i gočnost vede. Niti smrt n us več no str«):, svetlobo in kot da se je mahoma razsto- j ker nc odhajamo iz življenja spačeni od pila, se jc zn njo objavila tudi tako viso- j gnusne starosti, no z divjo grozo v očrt ka, v daljavi Izginjajoča krasna steklena j in no s proklostvom na ustih, nag« palača: prav kakor tu so tudi tam sedeli j krasni. Bogu podobni, z nasmehom, o« za mizami silni, krasni ljudje z radostni- j lovimo se krčevito za ubogi ostanek lit- mi obrazi v lahnih svetlih oblekah. Ti in oni, oddaljeni 2°-O0C> vrst so spoznavali eden drugega, si nasmihali in v pozdrav dvigali čase, Toda zaredi splošnega smeha Ijonjn, nego tiho odpiramo oči kot utraj* ni potniki..Delo naše jc razkošje. A nate ljubezen, oproščena vseh vesi sutenjstva in vsakdanjosti je podobna ljubezni cyat- Delavska šola i poiizaj adredjuje njenu ideologiju Kapitalistička klasu . . . mladi stara-'. I\ao šlo znamo, bespravno sitno gradjan-stvo, osobito trgovacki stalež, nakupilo ttešto novca i htelo -tenost, kao posledica toga behu . . . mržnja protiv feudalnih povlastica, težnje za slobodom i jednakosti, slobodo-iimnost, demokratičnost i bezverje (pošlo je crkva n vek stojala na strani jačeg, kao i dan a s, propovedajuči uvek moral vladajučo klase, jer jo ona izdržava; je-dino prvobitna -- govor je o hriščansknj crkvi — je bila revolucionarna u toliko Sto je da&la da obori mirnim putem sistem ropstva, i sada poslednja — živa crkva u Rusiji - koja teži da ublažf prelaz iz kapitalističkog u komunistu ki po-redak, ruštef-i lepim buržoaski moral.) čim je buržoazija razračunala sa fci-dalizmom, njom je ovladao duh racionalizma (probitajfhosti). Polje rada se otvo-rilo, došla je potpuna sloboda i jednakost (za imučnu buržoaziju) i mladi kapitali-zam je pqceo naglo da napreduje. S dana u dan se utirzovao taj napredak, pošlo su novi pronalazci usavivavali tehniku, a Sto je ova bila savršenija — iz-nalasri su se brže redjali jedan za dru-goni. (Parne mašine, magnetizam, elek-trizam, željezniea, telegraf, telefon, vaz-duhoplov, telegrafija bez žica i t. d. do-djo-e upravo telegrafskom hrzinom.) U takim prilikama najpovoljnijeg napredovanja za mladu kapitalističku klasu je pao svaki romantični liberalizam, sve svetinje oborene, ceo moral je sastojao, kao i danas, u grabljenju Ideologija ta-kove kapitalistička klaso sastoji u: svetinji privatne svojine, demokraciji i obo-gačivanju. Dabogme, svetinja privatne svojine zato sto je večina bogastva u ru-kama te klase, a demokracija radi slo-bednog gu%nja slabijeg u konkurenciji. Nacionalni i religiozni kult. se goji samo u redovima potlačenih klasa, i samo lamo gde od tog ima kijristi, pa zato kapitalisti cesto jgraju ulogu nacionalnih heroja ili svetaca, da lakše iskoriste radne mase. Taj laki i brzi razvoj kapitalizma do-veo ga je strahovitom brzinom do zrelosti i propasti. Neobično povoljni uslovi za razvitak (pre ove zadnje, krize behu nd sorazmerno malog značaja) dadoše sil nog maha iniciativi pojedinaca i stvori-še individualističku ideologiju (težnju /a svojom Krnom, vlastitom nadmoču). Kajuta! je ubrzo ovladao svetom i došao na taeku od ko j e ne može dalje da se razvija zbog medjusobne konkurencije. A. individualistična ideologija kapitalisti,č-ke klase (a takova je ideologija svih klasa kojijna ide u račun održanje privatne svojine, ili im se cini da im je to na korist) nijc dozvolila da se kapitalistička proizvodnja u isto tako brzom vremenu Černe fabrike, spavao sam u jednoj sobi, na «pričama», izmeeano, sa još 2o mu-škaraca i 13 ženskih — večinom mladež) neprijatelj za sve isti i te/nje sviju jed-nake i t .d. Ali za* to da pripovedam! znate več s vi. Psihologija je — klasna: mržnja prema iskorišcavanju, osečaj solidarnosti, pTtsmatranje sveta sa gledišta klasnih interesa ... A ideologija? — opet klasna: kolektivistifrka (težnja za do- brom cele zajednice), protuverska, protu-narodnjačka, protiv svega što pomaže zarobi ja vanje rada. kapitalu, prosto rečeno proleterska, revolucionarna! Kao šlo vidimo psihologija klasa, kao i ideologija, zavisi potpuno od njihovog položaja u društvu. Očrtali smo, knko smo znali, «du.šu» pjoedinih klasa, nji-hovu k la snn «dušu» —- i doveli smo je u vezu sa položajem tih klasa u društvu. I ako ima slučajeva gde se la «duša« ne slaže sa našim izlaganjem, jer ne moremo ni svi članovi iste klase da smo jed-naki, to ne znači, da u tim slučajevima nije uzrok toga položaj u društvu. Na pri mer: kapitalisti cene i «vole» štrajkbre-here, a proleteri ga preziru, u torn je zobnega korena, ker ravno ii deli morejo motiti zdravje vsega sistema in s tem zmanjšati odporno silo telesa proti boleznim. Vsi zobje, pri katerih je bil živec umorjen, so sumljivi, dokler se ne dokaže, da so neškodljivi. Ako zob ne boli, to ne pomeni še, da ni bolezni. Prisad lahko nastane tudi brez bolezni. V takem slučaju le Kontgenovi žarki jo morejo odkriti. 3. Naj vam zobozdravniki da natančna navodila o primernem snaženju ust. Treba uporabljati vsaj tri minute zvečer in vsako jutro za otiranje zob in dlesna (mesa okolo zob), da sa jih primerno očisti. »Zamujeni čas se -Ctotero izplača z dobrim zdravjem. Zapomnite si, da čisti zob ne izpade in čista usta ne okužijo hrane!') 4. Ne zavžiivajte preveč sladkorja, kajti sladkor uničuje zobe. Narava ni ustvarila naših zob, da bi rabili sladkorja v trdi obliki, marve’1 da bi ga zavživali v njegovem naravnem stanju, namreč v sadju in zelenjavi. Pokojni profesor Osler, odlični zdravnik, je rekel: »Zdravstveno zapoved, ki in klasna razlika naših duša. Ali ima ipakijo treba pred vsem in vselej prepovedo-štrajkbrehera, koji su pravi proleteri (ne j vati, je evangelij o čistosti ust, čistosti zob po dušii!) I ako j« u proletarskem interesu i in čistosti grla. Te tri stvari so najvač-solidarnost i sloga u borbi, on je ipak j nejše za občinstvo izmed vse higijene.» najbolj okrutne vrste. Jasno 'je, opazili v 'prvotnih razvojnih študijih človeka impulze in nagone, katerih se v pozne j šeni ;j vije n ju sram ujemo. Otroci so podvrženi istim čustvom in nagnjen jem kot odrasli ljudje. Ljubezen, j ljubosumnost, sovraštvo in strah, — vse, to je. očividno pri otrocih in celi. otroški dobi. -- Majhni otroci se morejo ozirati na življenje le s sebičnega- stališča. Upoštevanje svoje lastne vrednosti in odličnosti je razvito pri otrocih preko vseh mer in le z največ jo tc^kočo zadržujejo svoje ‘Hall ove in impulze. Tudi ne drže obljub, katere so dali svojim materam. — Povsem napačno je domnevati, da se ne brigamo za ljubezen do časa, ko postanemo spolno zreli, Le malo je dečkov in deklic, ki hodijo na. družabne, otroške prireditve, in ki nimajo medsebojnih l-ju-buvnilt a[er.» -- Največja tezkoča, na katero zadene, mati — je zaključil dr. Forsgt.h — je. odvrnili otroka od samoljubja, katerega čuti vsak otrok v svojih prvih letih življenja. ler obrniti, na (/otov predmet, njegovo pozornost. C e. se ji to ne posreči, seje za, svojega. otroka seme duševnih neredov. štrajkbrelier. Kako! zar su tu njegovi j In mnogokrat, velikokrat, ni vzrok z o interesi drukčiji, ili možda to ne zavisi j bobola in drugih bolezni uboštvo in rov- od njegova položaja? Kako da ne, zavisi j ščina, ampak nemarnost in lenoba. od njegova položaja, a ni interesi mu sej ------------ ne odvajaju od onili zajedničkih. Govek ; u bedi i hoče da se spase (h ima nekih, j koji drži da če ulagivanjem postati i sa-j mi kapitalisti). Nije dovoljno svestan daj r.adje put borbe, jedini pravi proleterski put, čini mu se da če mu ona bedna nad- „Nedolžnost“malih otrok Anglež dr. Davis Forsijth, slavni kitara j ter pisec številnih knjig o duševnih bolcz-i nih, jv imel tekom nekega predavanja v niča spasti buducnost, prevar i se za onu j Zm:0(ill ,0 higijcnt) „ Londonu priprav Vsem razprodajalcem „Dela (i trenutni. «korist« i tako postaje izdajieaj svoia klase i samog sebe. Pa i toj njeeo-j voj nesvesnosti leži uzrok u njegovu položaju: nešto beda a neišto nemar sves-j nijih drugova, ne dozvoljavaju mu da sej osvesti. Mi ne smemo da zaboravimo da su i ti | r.esvesni nesretnici naša brača po muka-j j>re- \i,:0via veliko bližje mp. Ali zato moramo po svaku ccnu j j.0 prMC7nu- na svet. sprečiti da oni služe kapitalu, li prvom redu, moramo spretMti izdajstvo, maka v, nepokvarjeni, i šilom, i uzto prosvečivati te bednike. | ljudje, im a j, Nije svestan i nije komunista onaj ko ne j {nepreizkušene) mini sve što leži u njegovim silama daj probudi klasnu svest u bradi po nevolji: | AZ-BUKl ‘ Ilova zffllila postava i Rusiji Sovjetska vlada je pred nekaj meseci izdala novo postavo, ki je velike važnosti za j oljedelce. Po tej postavi sc mo.'« v.vm Ija obdelovati v vsaki vasi, ozirsma občini, skupno od vseh prebivalcev in članov občine. Sicer pa je dovoljeno vsaki občini ali vasi, da določa ljudstvo samo o načinu skupnega obdelovanja zemlje. Vsaka, delavna oseba, ki je prekoračila 18. leto ima pravico glasovati. Najvažnejša ločka v tej določbi je ona. ki zaluu' i. da se ne sme zemlja prodajati in tudi ne obremeniti z dolgovi. V najem so sme dati zemlja samo v izvanrednih slučajih, o katerih odloča vaški sovjet. Ako je kmet poklican v armado, tedaj skrbi vlada, da se njegova zemlja obdeluje in da kmetija napreduje kakor poprej, l.e-; galno je vsa zemlja last države in se ne S to številko smo pričeli pošiljati list v«em prejšnjim poverjenikom in razprodajalcem, p Ti naj nam takoj javijo morebitne spremembe kr jih želijo, kakor pove= Čanje števila iztisov, premembe nas slovov itd. Eden izmed predpogojev za ob^ stanek »Dela« pa je, da nam pover* jeniki in razprodajale! točno odraču* sprejmemo princip živalskega^ najo skuptček prodanih izhodov. jr rekel dr. 1'orsgth -- smo j Kjer ne bo točnosti v tem pogledu« ! se bomo morali ozreti po drugih raza ; prodajalcih oziroma poverjenikih. | Stari računi naj se torej NEMUs DOMA poravnajo UPRAVNIŠTVO Ijen težak udarec za one navzoče, l;i vi-; dijo v otroku, simbol srečne nedolžnosti.1: Napadel je namreč teorijo /i nedolžnostil otrok ter izjavil, da je la nedolžnost —j bajka. -—■ i 'c razvoja. i vali m takrat, j - Otroci, mesto da bi bili zlati, čisli in kakor domnevajo številni ljudje, imajo primitivne, neanaVzirane instinkte ali nagone ‘ je od stra»i proletariata, «dialektična negacija» nj^na, in postavitev socialistične družbe fm mesto buržoazne Ogromna naloga, Irt se je ne da doseči drugače, kakor potorti dolge vrste razrednih bojev. Ko je bila na početku svetovne vojne 1 191 i moč in stalnost kapitalizma videti brezmejna, je vrgel Lenin naslednji bojni klic: «Spremenitev imperialistične vojne v meščansko vojno.» S to smelo revolucionarno trditvijo si je pridobil nezaupljivost in sarkazem mnogih onih, ki so dobro poznali marxizem; ampak dejstva so povsod točno potrdila Leninovo diagnozo. Tekom revolucije ni smel Lenin nikoli zgubiti s pred oči temeljnega nasprotja sedanje družbe. Od slučaja do slučaja po spremembi položajev, je določal naloge trenotka, ki so se tudi spreminjale a so bile vendar v skladu z nespremenljivim koncem: t. j. zmago proletariata. Tako se je zgodilo, ko je vodil v sovjetih akcijo za mir leta 1917 po znanih julijskih dnevih (1917): ko je predvideval Takojšnjo vstajo in zavojevanje vlade, dalje ko jo 1. 1918, pokazal proletariatu pot do kruha, ko je po zimi I. 1919 izdal proglas za organizacijo trimilijonske armade. Določitev vseh teh zaporednih nalog je izhajala iz znanstvenega proučevanja razrednega boja, ki se jo pretvoril v veliko revolucijo, katere se je vsak izmed nas udeležil. AD01iACKY. 11 Gasilci pred sto leti V današnjih časih telefona, elektrike, železnice in vodovoda tor visokega rsf, voja gasilskih priprav ima po mestih gasilstvo nepriramio lažje stališče, ako izbruhne požar. Pred sto leti je bil vsak požar veriga katastrof. Življenje je teklo in sc je. razvijalo primitivno. Po ulicah so hodili čuvaji, ki so morali paziti na vsako luč. Berlin n. pr. je imel leta 1843. okoli IGO nočnih čuvajev; vsak je nosil s seboj železno marko, piščalko, helebardo in dvoje rogov. Podrejeni so bili policiji, Služba je trajala pozimi od 10. ure zve-č1er do ti. ure zjutraj, poleti po od II. ure zvečer do 3. ure zjutraj. Plača je znašalo G tolarjev na mesec; vsako loto so dobili modro suknjo in 29 srebrnih gro-ev za čevlje. Ako jo zadonel visoko uglašeni rog, je ki je v okvirju jerbasa, med zunanjo stranjo in pleteno stranjo v notranjščini jerbasa. Ko se deček vsede, so lepa pomakne iz vidne praznine v jerbasu v ono v pletenem okvirju in se hitri zadela tako, da tudi če bi človci; pogledal v dno jerbasa, bi ga r:e videl. Vsa«, ki opazuje jerbas, si domišlja, da ]>o!c g one v sredini ni nobeno praznine. Medtem ko se gledalci čudijo, kako je izginila grba v jerbas, se deček hitro /ademje v določeno praznino, napravi se kot poj i:lopči‘-a, b čemur zagradi komaj polovica praznine ierbasovega okvirja, če je j arini s čisto okrogel, mora biti deček nekak gitina-stik, da so lahko zvije kot klopčič, ali jer-basi so ponavadi bolj podolgovati, da je de ek prav lahko zleknjen v njo..-. Ko fakir skoči v jerbas in tlači doli rjuho, tedaj stoji samo v sredini dna. Sunki z meten* pa so bolj opasni. Na eni strani jerbasa, k jer ni dečkovega telesa, lahko suva brez skrbi, ali tam, kjer je zleknjen deček, mora biti oprezen in suvati ravno tja, kjer je prostor za to. Tako suva de>\-ku pod lahti, med roke, med noge, kjer mu pač ne more ničesar storiti. Zunaj jerbasa so že zato gotovi znaki, za Ka tore ve samo fakir in istotako v jerbasu kamor deček no smo položiti nobenega svojega uda. Ko je bil jerbas že večkrat rabljen in ima mnego lukenj z i-ičcm, ve fakir tem bolje, kam mu je zapičiti meč. Nešteto podobnih pripovedk so prinesli potniki iz Indije, za katerimi pa največkrat ni resnice. Goljufija z jerbasom, pretvarjanje dečka v nič in zopet ustvarjanje je jako različno pri raznih fakirjih. Nekateri pravijo, da so videli, kako je pri tekla kri iz košare, ko je fakir vanjo vpi-fil meč, kar pa je tudi čisto enostavno. Samo gobo je treba onemu, ki zleze v jerbas, namočiti s kako rdečo tekočino in ob zamahu z mečem sikne iz nje «kri». Tako jo torej »ustvarjanje človeka iž ntj»: Razne vesti Las' im centraliziije. Kapitalistka klasa poljubno prodajati; s tem se izgubila mogučnost da »spojno uprav- prepreč, razpadanje kmet.j m obenem tu m; n.^tim ra/volem di kmečkih domov. Glede skupnega delo- Ijrt proizvodnjom. Ali, naglim razvojem kapitalizma, naglo jo rastao i proletariat koji nije mogao tako brzo da sazreva duhovno — kao što i kapitalistička klasa j * nije mogla. Zato proletariat nije mogao da preuzme vlast, i da preuredi društvo na komunistički način. A pošto se bez proizvodnje ne može, na upravi je još ostala klasa kapitalista — kao «provi-zcrna vlada>>. Nezrelost proletariata i fa-kat što joj je vlast «čudom» još uvek o-.slala u rukama uliše 11 kapitalistr ku klasu uzdanje da če se jo«, nekako opo-raviti. Otud vidimo današnje grozne na pade na proletariat, grozne — ali neuspešne; kriza kapitalizma se samo pre-duljuje. I zato vidimo kapitalističku klasu zbunjenu kao bez glave. Psihologija joj je cinizam, ne prezanje ni prod kakvim sredstvima za postignuče cilja. Ideologija: spas kapitalizma, racionuli- zam, demokracija, slobodoumlje, nacio-nalizam, individualizam i t. d., ali baš njen oeajni položaj je sili da sama «1 praksi krši sve te svoje izme, da sama ruši svoj moral i ubija svoju ideologiju. — Mlada klasa, ali pobenavila u . . . starosti. O psiliologiji i ideologiji proletariata nemarno mnogo šla da kažemo, jer je o-115 u nama samima i svaka reč, svaui čin. pa i san nam izražava čelu «dušu 1. I sto reknemo, rečičemo o gradskom proletariatu, o onom konccittrisanmri u večini poduzeeima, o najizrazilijem proletariatu. (Proletarske propallce, t zv. lumpenproleteri deklasirani elementi — no mogu da ud j ti u obzir, jer nisu radni, stvaralu;-ki elemenat; a seoski jiroletariat — prema okolnostima u ka- Delovanje Leninovo je treba rastv.otri-vali s treh vidikov. Mi vidimo v njegovem delovanju pravo uzorce marsistične dialektike, 1) kjer na stopa kot, teoretik; marxizma. Pri ganju in oi»jašnjaVanju razrednega boja in zgodovinskih dejstev jia se nam ka:>, kvat bolj na levo, kakor smo mi. Kdor bo živel, bo videl.» Zgodovina ie potrdila točnost le sodbe. Zreti na ta način a realnost, otresti se vsake le miselne pre ista v.?, jo vse prej, nego lahko. V začetku resolucije je le malo njih razumelo vse zahteve momenta: to je, udejstvitev proletarske diktature. V septembru 1917 niso vsi naši tovariši poj-mili, da jo prišel čas za zavojevanje vladne oblasti. Tako tudi marca 1917 ni bila vsem našim političnim možem jasna potreba po Brest-Lifovskem miru. V vseli teh okol-M.iiiah je gledal Lenin pravilno. Tež koča. pravzaprav nezmožnost oniiii drugih videli realnost, je izviraia od vpliva različnih ideologov (mislecev). 2. — Drugo pravilo naše metode zahteva: proučevati realnost v svoji celoti, izven vsake abstrakcije in vsake ideologije. Vse, kar obstoja, je treba razmotri-vati in proučevati v celoti in tudi posamezno. Pri tem je treba imeti pred o-mi. da realnost tvori vsa eno celoto, koje deli so nevazdružljivo vezani drug na drugega-. Ker so človeške zmožnosti omejene po času in prostoru, se realnost ne more popolnoma 111 pravilno odražati v njegovi zavesti. Nekatere njoiti tirani so zelo osvetljene, druge omajejo v fjtni. Dialektika zahteva, da mora naša misel objeti realnost v njeni celoti in njenih nasprotjih. Tudi čče to ni popolnoma mogoče, moramo vendar stremeti za tem, da je dosežemo. Marsu so je to posrečilo. Opozarjan,o na primer, na razliko med Marsovo in j.assalcjevo politiko. i'. To potrebo po celotnem raziskovanju i-ma Lenin vedno pred očmi, in to je tudi ena njegovih vrlin. Spomnimo se pri tej točki njegove razlage in sodbe o ruski revoluciji, ki jo je izrazil v svojem pismu švicarskim delavcem (S. aprila 1917). Lenin piše v njem, da je ru*ki proletariat doletela čast jiri-Četi celo vrsto revolucij. Ampak ruski proletariat ni vsled svojih posebnih vrlin, in morda le za kratek čas, predstraža svetovnega proletariata; on jo postal to vsled zgodovinskih okoUčin. Sam, navezah na svoje lastne mc i, ruski proletariat ui v stanu završiti zmagovite revolucije, ampak on lahko razširi vpliv ruske revolucije, lahko olehča odločilno akcijo svojih bolj važnih in'bolj gotovih zaveznikov: socialističnega proletariata Tčvrope in Amerike. • T« ocena spkvnega položaja se je izkazala. kot pravilna. Socialistična liusija jo kljubovala vsled pomoči svetovnega proletariata. Bodočnost nam pove, kakšen bo boj evropskega in ameriškega proletariata! ampak gotovo je, da se ta boj razširi čudovito in mogoče že v bližnji bodo nosli. 8. Dialektična metoda nam tudi predpisuje proučevati vse v svojem razvoju, proučevali način, kako dejstva nastajajo, se spreminjajo In zginjajo; no pozabiti nikoli tega gibanju, to jo nekoli ne zabiti, da kljub navideznosti, rji nič nepreml noga, nič določenega in stalnega. Treba je, s pozornostjo sledili spremembam fenomenov, njihovemu prehodu iz ene oblike v drugo, skušati razumeti razvojno črto v svoji celoti, sledili nasprotju nasprotnih si sil, in se zavedati da njihovo nasprotje med seboj ni nekaj abnormalnega, ampak nasprotno da ji to karakteristika realnosti. Te ideje so kot temeljne idejo v Marsovem in Kngel-eovem delovanju in vsak proletarec jih ';c 235.000 in čo odbijejo vojni letnik, 140.000 mož, čeprav jiri naborih komisije ne delajo izjem in je dober za vojaško službo skoro vsak dvajsetletnik. Vlada na Francoskem je sieei- utlretjiht jrotovc reforme ra>. ponmft žitev .števila porodov, ki pa so ravno tako brezuspešne kakor vse prej&nje. Praktične poroke. — Statistike pripaše je oglasil požarni rog, so začeli vedujejo, da se zakonsko zvezo nc pomno-u na vso moč bobnati ter so zasl ra- žujejo sorazmerno z množitvijo prebivalstva v mestih. Na tisoče mladih ljudi ne more iti v zakon vsled pomanjkanja sredstev. Stanarina jo visoka, pohištvo je drago, plačo pa majhne. To nam jo prinesla civilizacija. Južnoameriški Indijanci ne vedo nič o civilizaciji, pa tudi o draginji in majhnih plačali nimajo pojma. Kapitalistov nimajo med sabo; vsi žive nekako iz dneva v dan. Mladina je tudi med njimi revna, kajti kar imajo Indijanci lam premoženja, je v rokah oženjenih 1 ju di. Če hočeš med nekaterimi rodovi južnoameriških Indijancev kaj šteti, se moraš oženiti. Kadar se fant in dekle sporazumela za zakon, sporo it a svoj zaključek roditeljima in sorodnikom. To j«' za začetek edina njuna skrb. Sorodniki in stariši zaročencev pa imajo na skrbi preskrbeti novozaročencema kočo in lira-110 vsaj za prve tedne. Moški naneso sku- konji k shrambi gasilnega orodja. Gasilci, ki so bili prvi na mestu požara, so dobili za prvo brizgalnico 12 tolarjev, za drugo osem in za. tretjo i tolarje. Čuvaj, ki je zatrobil prvi, jo prejel tolar nagrade. Kdor je prinesel v škafu prvi vodo, je prejel dva, prvi dimnikar z orodjem pa tri tolarje. Čuvaj pa ni imel dolžnosti lo čuvati in trobiti, nego jo moral pozimi tudi‘nadzirati vodnjake, da niso zamrznili. Zato so morali hoditi od vodnjaka do vodnjaka (er polniti čebre z vodo. Poleti so morali čebre vsake štiri tedne izprazniti in napolniti s svežo vodo. Pozimi so morali čebre čistiti ledu. At udi vojaki in Cerkveniki, oziroma fu vaii na zvonikih so morali sodelovati. Ako vojak žili okoli pobara. Po zvonikih pa so morali čuvaji zvonili plat zvona; podnevi so razobesili rdečo zastavo, ponoči rde o svetiljko. Tako je donelo in grmelo po vsem mestu strahovito trobljenje, zvonjenje in bobnanje. Pomagati je moral vsakdo; kdor bi se uprl. je bil kaznovan z globo ali z zaporom. Dvakrat na leto so preizkušali zanesljivost brizgaln. Fingl-rali so (delali so kakor da bi bil) požar in gasili najprej «neresničm požar«, na to pa ((resnično žejo«. Navadno so bili v drugem poslu uspešnejši nogo v prvem. Čudeži, ki niso čudeži Skoro vsak potovalec skozi Indijo je že videl ali slišal kaj o fčudežni« košari, iz katere znajo nekateri fakirji (indijski čarovniki) «ustvariti» človeka ter 11-stvarjenega zopet prisiliti, da se spremeni v duh košare. To je ena najveojih ((čarovnij« hindujskih fakirjev, kateri goljufiji pa so že prišli do dna. Malone po vseh večjih mestih so se fakirji posluževali te dobičkanosne «čarovnije», ljudje pa. so hodili oddaleč, da celo iz himalajskih gora, da vidijo nezaslišan ((čuuež«. Kljub enostavnosti goljufije, je bil ((čude?« s košaro in ustvarjenjem človeka jako dobičkanosen in fakirji so služili lep denar. Fakirji so dobro vedeli za. vso goljufijo, a poslužili so se je, kakor se vsako enake prilike radi poslužijo dela-mržni svečeniki. Svojo vlogo so pri po-kazovanju čudeža igrali naravnost izborno, da hi tudi po natančnem opazovanju vsak povprečen gledalec ne'‘mogel priti goljufiji 11». sled. Posluževali so se velike, okrogle, iz slame pletene košare jerbasa, v katerega so postavili de’ka. starega kakih U let, da je bil sam dosti manjši kakor pa. okrožen jerbasov obseg. Fakir je pričel s svojim ((hokuspokusom«, pokazal paj gradbenega materiala in zgrade kočo. ženske pa jima nanosijo jedil. Potem je poroka in rom-pom-pom, kakor se spodobi j)o stari indijanski navadi. Novopo-ročenea imata kočico in hrano, potem pa žte kako skrbita naprej. Vsekakor bolj idealno, kakor pri nas. PROSIMO. Ona p. t. upravništva, ki so nam do 1. novembra p; 1. po* šiljala v zameno svoj list, časopis ali revijo in so takrat pošiljanje vi kinila v nadi, da »Dela« ne bo vež, prosimo, da začnejo zopet s po« šiljanjem. V nasprotnem slučaju bomo mi ukinili zameno. n KOM ivo ? Iti jo njegova ideoiogipi hranila videti res- in bur/oazijo. Marsisti na metoda zalito ničnost. Lenin je pri ten. omeifil, da bi va, da se ga vsak hip spomnimo, da pro- učavamo njegov razvoj, da jo postav imo ?a temelj naše politike, da je upoštevamo j pri določitvi konkretnih nalog pri vedno premirij a jočtli se položajih. Lenin ni ni 1) Znanstvena metoda. 2) Znano je, da so se buržoazni učenjaki zagnali v Marsa, kakor dnevni ptiči v sovo. Ker Mars ni bil le učenjak, arn 1 koli prezrl te zahteve. Po drugi strani on pak tudi proletarec, ki je «nespo6tljivo« I Di nikoli pozabil, da edina rešitev, na zavračal buržoazne predsodke. To nje/fO-j vo v rlino poznajo tako bore malo tudi j f.koro vsi tak. zvan. «tnarxisUčui teoretiki' da bi imeli lahko celo serijo ltanke-je, ih profilov, bi Mars vstal od m rt v i 1. (Op. prevajalca.) " Glavno gasilo ruske Kom. stranke podlagi skrbnega proučevanja realnosti j kapitalizmarin problema, ki nastaja vsled nasprotij razredov, je razgrom bur/.oazi 4) Soc. revni. 5i Munj*evik. r. z. z. e. z. Cenjenim članom v vednost. Občno konsumno društvo je pri« 15. januarja t. 1. in jih bo pobiralo opuopt ,\ip vz a^utnu'/ ppjiqocl opo i do 28. februarja t. 1. Po tem roku se gledalcem dno jerbasa, d.i Jc pra/«io in ! znamkc nc bodo več sprejemale, da v njem ... dovolj ptoslora. Dečka jo po; morajo 51flni predložiti V oni prodajalnici, v kateri redno nas bavljajo svoje potrebščine. 'Naši uslužbenci so upravičeni za* vrniti sprejem znamk takih članov, za katere vedo, da niso sami na= bavljali blaga v dotični prodajalnici in za katere sumijo, da so si nabavi* li znamke pri drugih osebah. Zavr* njeni predlagatelji znamk imajo pra vico prito/be pri ravnateljstvu. Za dividende so veljavne samo znamke leta 1922. Izplačilo dividend sc bo vršilo še*le po občnem zboru. Občni zbor se bo vršil, ko bodo potrjena nova pravilai dozdevno prve dni marca. Da dementiramo različne neosno* vane govorice, ki služijo našim na« sprotnikom v zlobno agitacijo proti društvu, naznanjamo, da je O. K. D. prodalo v poslovnem letu za Lit. 453.368.20 blaga večlkakor leta 1921. Društvo ima ob sklepu poslovnega leta 1922. 113 članov manj kakor prejšnje leto. RAVNATELJSTVO V Idriji, dne 15. ja Hria 1923. da v njer kril z veliko rjuho. Tako pokrit deček •/. rjuho jo izglodalo, kot da je v jerbasu visoka grba. Na povelje fakirja so jo pričela grba stopnjevaje manjšati, padala je nižje in nižjo, dokler ni rjuha pokrivala jerbasa kakor je visok. V praznino jerbasa bi s® de' ek nikakor ne mogel stisniti, zato so gledalci trepetali začudenja. Toda pri tem ni bil še konec «čudežev«. > Fakir je skočil z obema nogama v jerbasovo odprtino in potlačil vso rjuho v njeno o-kroglo praznino. Fakir je stopil iz jerbasa, vsez tedaj dolg meč in bodel z njim v vseh smereh v jerbas, s čemur je prepričal gledalce, da je jerbas prazen. Ko je pokazal vse 11-metnost z mečem, je zopet lopo pogrnil jerbas, sedel poleg njega, vzel c reke flavto in pričel nanjo piskati cvilečo glasove. Iljuha na jerbasu je tedaj pričela rasti iKikonei, grba je bila vedno višja in višja, dokler se ni poznalo, da je pod njo deček1. Fakir je teda j odkril rjuho in iz jerbasa je slopil deček zdrav kakor prej, noben sun meča ga ni ranil. Tajnost loga znamenitega «čude/,a<> je jako priprosta. Vso je odvisno od jer-i>,- , kako je izdelan. Ti jerbasi so na- . 1 .vljeni, da jo praznina, ki jo je opaziti v jerbasu, jako mala v primeru z 0110, llllfl STIll II01S Proletariat »e sme da ostane skršteBila mira i on treba da se spasava Fašisti čka milici j a za »narodnu sigurnost« ulazi u život. Več funkcionišu neke skvadrc kao državni organi. Prvi čini te milicdje sastojc u nasiljima nad radni-čkom klasom, u preganjanju svakog ko proleterski misli i oseča: odkrivaj u se »protinarodne zavore«, zatvaraju se i optužuju se članovi radničkih organizacija »zbog udruživanja u s vrhu zločina« itd. itd. — Nekim kategorijama je več nametnut p o rez na plato i nadnice. Uki-da se državni urcd za pomoč besposle-nirna, a hiljade radnika i činovnika stoje več sa svojima porodicama jednom no-gom na ulici: svi koji ne misle fašisti-čkim mozgom. Kako u državnoj upravi tako i sad novi izvanredni komesar na zeljeznicama objavljuje da čo izbaciti iz službe sve nepočudne radnike in namešte nike, u prvom redu one što se usudiše da štrajkuju u avgustu prošle godine protiv volje fašista. Znači: najmanje 50 hiljada porodica samo klasnih svesnih proletera na željeznicama ima da se preda črnbj gladi. — Paritetne komisijo za reševanje sporova medju seljacima i veleposednicama su oborenn, kolonski ugovori nogoršani, tereti seljaka povečani. — Pored ostalih pogodnosti za ka-pitalističku klasu, data je puna sloboda i kučevlastnicima: od maja ove godine stanari nemaju nikakve zakonske za-štite, ostaju bez krova stotine hiljada po-rodlce siromašnih ili još i besposlenih radnika i činovnika ... Apetit kapitalisti-Cke klase nema granica, kao što ih nema ni krvoločnost njenih slugu — današnjih vlastodržača. Ali ima granica proletarsko trpljenje i one nisu daleko: ili če se radni narod odlučno odupreti ovoj šaci ECoždrljivaca, ili če dobrovoljno poči u postepeno izumiranje, u smrt kroz du-gačku i temnu noč. ~ Radnici seljaci, proleteri Istre bez razlike, stoje još u večoj opasnosti od svojih drugova u ostalim provincijami Italije. Mi imamo dvostrukog neprijatc-lja: kapitalizem i nacionalizem. S jedne strane ne, jugoslovenski proletariat je izložen ! fašističkom nasilju i zato što govo-j ri drugim jezikom, a izložen je i naciona-| lističkoj zasedi klasnog neprijatelj a, tim j lakše u mutnom lovi drugi neprijatelj. U : našoj nesretnoj i ubogoj pokrajini ne-pr:.;aulji radnog naroda imaju najbolje pozicije, a nisu ti zaveznici zaboravili ni j na dobru podelu uloga. Njihov plan jo jasan kao dan i radnici i seljaci Istre, j protiv kojiii je taj plan uperen, mora ju ! stalnu da ga imaju pred očima. U letu prosle godine. kad su fašisti bili petpuno zackupljeni borbom za osvojenjc vlasti i ne imadoše vreme da misle na nacionalne progonc u velikom stilu, jugoslovenska nacionalna buržoazija je silno osetila pntisak radnog naroda •— koji otvara oči. Ni je mogla da se složi oko toga kako da se odupre tom prodiranju proleterske svesti u redove naših radnika i seljaka, te se počepala u č ve stranke. Čim je nacionalna reakcija ponovo uzola veče razmere, jugoslovenska buržoazija sc odmah izmirila i slozila na ovoj platformi: sijanjem nacionalne mržnje da osigura svoje prvenstvo nad rivalnom taljjan-skom kapitalističkom klasom i da odvrača paznju radnih slojeva od klasne borbe, a u samoj klasnoj borbi čvrsto da se drži ostalih kapitalističkih grupa kako bi otkloriila od sebe veči deo udaraca nacionalne reakcije (svalivši ih na pleča radnika i seljaka) i osigurala što bolj i uspeh zajedničkoj kapitalističkoj stvari. Iz ove zamke može radništvo i seljaštvo p-inior; kih kraje va da se izvuče samo ako stalno drži pred ■; čin-a svoje klasne interne. j ne Cini nikakve razlike izmedju sve jih klasnih drugova i klasnih neprija-telja: ni prema jeziku, ni po običajima, ni po čemu drugom. Ova sve jača navala fašizma, koji je u službi krupnog kapitala, pogadja ceo proletariat i jednako, a služi samo utvrdenju položaja kapi-tajističkih sisavca svih bez razlike. Kako besposelni Jugcsloven gleda u gladnu smrt, tako isto i talij anski proleter stenje pod istim zlom; a kako talianski kapitalisti cede profit iz znoja gladnih radnika, ni jugoslovenska gospoda ne hrane gladne sunarodnike. Jugoslovenski i talijanski ugnjetači su složni u borbi protiv radne sirotinje, oni nas dogovorno gnječe i obmanjuju, nesložni su samo u podeli pljaeke: svaki bi hteo veči zalogaj. U teme nikad neče moči da se slože, j er svaki ima svoju kesu, a u to j neslozi ih čeka smrt. — Radnici i seljaci, proleteri svih vera i jezika moraju iz toga da uče i zajednički, složno i dogovorno da se odupru zajedničkom ne-prijatclju. Dok se dvojica s vad j a ju — treči gospodari: zavadi — pa vladaj; itd. Ove stare poslcvice danas dobijaju novu i sve veču važnost. Krvnici radnog naroda su se zato upeli iz sve snage da omraze pro-letere raznih jezika, samo da što lakšo provedu svojo paklene planove. I danas, više nego ikad, potrebna je sloga svih po-tištanih. U opasnosti jo život i opstanek seljaka, kao što je na kocki opstanak radnika i činovnika, bez ikakve razlike. Neprijatelj nam je zajednički i jedan isti, jer je svaki veleposednik, svaki bankir, tvorničar i kučevlasnik jednak ugnje-tač, pa bio u otvorenom ili prikrivenom prijateljstvu sa fašističkim vodjama i viadom. Naša borba mora'da bude za-jednieka i od!učna, proleteri grada i sela bez razlike moraju da 30 okupe oko svojih klasnih borbenih organizacija. Samo u složnoj borbi i uz pomoč grad-skog proletariata oslcbcdiče se seljaci svojih gulikoža i biti gospodari svoje muke; samo u bratsko j zajcdnici sa seljacima zaustaviče radnici i nameštcnici zloči-načku navalu, na život njihov i njihovih porodica; samo u slozi proletera svih narodnosti izvojevače se pobeda nad krva-vom reakcijom. — Poslednji je čas za borbu, nož je več ped vratom! Protiv črnih razbojnika, protiv bespo-slice i mizerije, protiv poreza na plače i nadnice; protiv nacionalističke hajke, — svi u proleterski j edinstveni front, za radničku i seljačku vladu! zaračenim krajevima i onima gde se velike sile otimaju- za prevlast, — vidimo da polovica sveta ne može u dovolj noj meri (a češto i ni malo) da sc snabde proizvo-dima tih bogatih kapitalističkih grupa. One »gube tržišta«, njihova roba nema predjo i — opet besposlica, ne »isplati se« i zlo. Ove grupe po svaku cenu na-stoje da dodje do nekog izjednačenja valuta, da se promet uspostavi, te da se reparacije unište (revizaja versajskog u-govora)’ ili baš znanje na neznatnu svotu’ I opet, konferencija za konferencijom, vsi se vrzu oko tog pitanja’ ali nikako da sagrizu. Francoski kapitalisti vise na reparacijama i nemačkom bogastvu, i zato ne da-ju da se dotakne versajski ugovor (Turci ih deduše nisu ni pitali za dozvolu!), a od svega toga neče imati ništa, jer u gorku čašu nemačkog proletariata ne treba Više od jedne kapi, pa da se prelije u revoluciju. Rastrga li se versajski ugovor i ukinu reparacije, Engleska i Amerika se neče mnogo okoristiti, jer če Nemačka istupiti i kao konkurent, a ne samo kao kupac; medjutim Francuska u tom slučaju mora da zagrca’ to ni nju neče običi socialna revolucija. A ipak trečeg izlaza nema, i nema uopšte ni-liakvog izlaza u kapitalističkom društvu: nema više profita za svaku halu, a i gra-iiico proleterskog trpljenja su blizu. ■ Zadržavanje ili obaranje »mirovnih« u-govora’ svejedno’ vodi ratu izmedju imperialističkih sila; ali ni taj rat ne može da žaleči rane, več samo da pro-dubi križu i da baci svetski proletariat u još veča stradanja. Proletariat mora da se bori protiv svih kapitalističkih ugovora o miru i protiv svih njihovih ratova. Samo obaranje kapitalizma u proleterskoj revoluciji može da spase proletariat i čo~ večanstvo. Novi rat na pomolu Nema boljeg znaka da se rat sprema od pacifističke dreke raznih socialdemokrata i napirivanja — opet pacifističkog — stro-gradjanskog nacionalizma. I danas baš to čujemo i vidimo na sve strane. Te neke konferencije za očuvanje mira i ljubavi medju narodima te neki apeli itd. Osobito je živa miroljubiva propaganda naših domačih nacionalista: hočemo mir i je-dnakost, hočemo, da nas poštuju kao i m< njih što poštujemo (kao magarac batinu). to je sve u interesu jednog i drugega naroda, jedne in druge države, i šta ti ja sve znam. — Ovo i. slično saavim dostaje_da zaključimo kako se neki ratni talas valja. Da ga potražimo odmah. Nekako nedavno kolahu vesti o dola-sku vodje madžarskih fašista u Rim; ako baš nije glavom Friedrich Istvan — bio je kakav njegov reponja. Pre toga se vo-diše neki pregovori u Beču izmedju tali-janskih i madžarskih fašista. U isto vreme se več hiljaditi put prelazilo na »ko-načnu odlupu« o sudbini nesretne Rijeke. Eshaeska vlada se pohitala da preda rapalski ugovor u arhiv lige naroda, gde plesnive toliki drugi istoriski dokumenti, i da ga tako posveti. Talijansk vlada so požurila da je od tog odgovori, a neme-ši zveckaju mamuzama: traže izlaz na more. I, eto ti ga, dolaze neke vesti o mobilizaciji i pokretu trupa u Jugoslaviji. Ne prema Rijeci, več prema Solunu; velise — u pomoč Grcima. Ono, nije gejači-nama verovati, pre če biti da je Pašič prodao Rijeku kako bi mu ostale slobo-dne ruke prema Solunu, jer beogradskoj i rimskoj vladi treba prijateljstvo i sloga — protiv revolucionarnog proletariata. Pa ipak nije isključena ni pomoč Grcima, jer jadni beogradski bogovi nikad ne znaju šta če im veliki prijatelji i saveznici narediti. (Koliko su mizerne ove naduvene žabe i kako se suba isme-va sa sitnim imperialistima!) Naime, kako je to celo pametan svet predvideo, losanska konferencija je — posle stvara-nja istočnog mira — sretno dogurala do tog da položi solidne osnove za istočnu vojnu. Turci nepopustljivi, Englezi još menje, Rusi se odlučno postavili na stra-nu slabi j ih, a Grči šal ju vojsku u Traki ju. Dakle, ništa nije isključeno: mogu jugoslovensko trupe zajedno sa grčkima u Trakiju, mogu Sa rumunskima protiv Rusije, več prema volje velikih prijatelja; a ne budu li u službi saveznika, nisu daleko ni od Soluna, ni od Rijeke, 'ni od Madjarorsaga — ve<^ prema zgodi. I o tome če veliki prijatelji i saveznici odlu-čiti, ^ao uvek. Znamo da se londonska konferencija završila u velikoj ljubaznosti medju velikim prijateljima, koji su složno zaključili da se sastanu u Parizu. I sastali Su se 2. januara, da u novoj gedini potra-že novu sreču u rešen ju pitanja oko reparacija. U razmako od Londona do Pariza francuski imperialisti popustiše uzde turskim pašama, da priteraju on-gleske osvajače u tesnac i da ih tako prisile na popuštanje u pitanju reparacija, Medjutim, Englezi dodjoše u Pariz i ne uplašiše se ni malo: njima treba slaba francuska suparnica ugrožena od . nemačkog imperializma i zato ostadoše hludni. Francuzi stoje čvrsto na stano-vifitu svojih svetih prava, traže da Nemačka plača bez odlaganja i noče da ge plačanja smanjuju. Englezi, medjutim, neče da traže ništa od Nemačka za Cetiri godine, a tek onda da ova počne sa plača-njom, po malo, u mnogo godina, — i to jrdnu trečim od svega šlo joj je nametnu-to. Svako pri svom J — konferencija so ra zišla. (čudo samo kako im veliki vožd, božjom pomoču, nije nametnuo »discipli-nu«!) Ova pariška konferencija je još jedan-put utvrdila da su interesi francuskog i ongleskjg imperializma nepomirljivi i da je tobožnji savez šuplja maska. Nema Vfštine koja bi mogla još zadugo da spreti sukob medju njima. A nastupi li rat medju njima — nastupilo je svetsko klanje. Svaka od tih kapitalističkih velesila ima svoje Rluge i služinčad, a gve t* «itne kapitalistiCke državice Imaju medjusobom nepomirljive protivne interese. Treba samo .krupne gose da namignu i krvavo kolo če da se povede, milijoni proletera da izidju na klanicu zato da ih posle još bolje cede. — Odnosi medju raznim kapitalističkim grupama, velikim i malim, sve više su zategnuti, eksplozija nije daleko. Sve je spremljeno za o-ganj, varnice sve gušče, skaču i treba samo jedna iskra da padne na barut. Na radnicima i seljacima je da odluče hoče li i dalje da se krye za interese svojih ugnjetoča. Preletarfat celog svetn, ima iste interese: oslobodjeiije iz kapitalistič-hik lanaca; on nema razloga da se mrč-vari medju sobom. Sav interes radnog naroda leži u tom da u internacionalnoj solidarnosti borbom protiv kapitalizma spreči svaki imperialistički rat. Svakog dana nam preti opasnost da nas vlasnici gumu u klanje. Ali u tom slučaju, mobilirani i oružani radnici i seljaci moraju da okrenu oružje protiv svojih ugnjetača i da učine kraj imperialistič-kim ratovima jednom zauvek. To jim je dužnost prema sebi i svojoj deci, prema budučnosti i proleterski revoluciji. Mesto rata — proleterska revolucija! Versajski ugovor Ko ne zna za versajski ugovor o miru, što je sabio ceo svet u čorsokalc? Ako niko, zna proletariat za njega, — i to proletariat svih zemalja. A zna,. bogami, i kapitalistiClca klasa, koja se neprestano vrze oko njega kao oko neke bombe: niti smo da ga dirne, niti da ga ostavi. Kad je nemački imperializam podlegnuo engleslcom i francuskom, ovi so mu odu-zeli sve kolonije i lcapitale uložene u njihovim zemljama, dakle oduzeli su nemačkom kapitalu pravo da pljačka kolonialno narede i — postavili su se oni na njegovo mesto da još više pljačkaju. Ali »pobed-ničkim« kapitalistima (engleskim, fran-cuskim, talijanskim, belgijskim i ostalim sitnim njihovim... slugama — tek što ne rekoh saveznicama) to ne beše dosta: oni su ulagali kapital u ratno podozeče — kao i u svaki drugi »posao« — i hoče da im se on s interesima vrati. Zato su navalili na »pobedjene« silno dugove, tako zvane reparacije. Najteže je pogodjena tim reparacijama Nemačka, jer je ekonomski naj-razvijenija, i ona sama ima da plati nekih 135 milijarda (stotrideset puta po hiljadu milijona) zlatnili maraka tili reparacija. Ta suma je tako krupna da je več mali deo što je Nemačka platila doveo njenu ekonomiju na rub propasti i ona nije ka dra da plača. Osobito je stradao od tih reparacija nemački proletariat. Zna se da hi svaki kapitalist zatvorio svoju tvornicu kad ne bi imao profita. Medjutim, ne mački kapitalisti moraju jedan velik deo proizvoda da daju badava za reparacije.' 15Si jedan deo se potroši u zemlji, i to uz jeftine cene, jer slabo plačeno radnt-t V|° ne moglo baš ništa da kupi. Tek jedanma nji deo ostaje za slobodnu prodaju u inozemstvu za dobru valutu. Dabogme, da nemačka roba, koja sc pro-da u Francuskoj, recimo, mora biti jefti-na, pošto fiancuski kapitalisti več imaju robo što su dobili badava. I sad tek mora da sc zamisli položaj nemačkog proletariata! Iz onog novca što se dobijo za ono malo robe jeftino prodane u inozemstvu, mora kapitalist da izvuče sve fito je utro-šio na proizvodni u sve robe (i one u zemlji potrošene skoro badava, i ono badava date za reparacije, i ove što se slobodno prodaje)’ zatim još odbije i profit za sebe 1 tek ono što ostaje služi za plačanje radnika. Zato danas skora sav nemački narod gladuje, proletariat načisto propada u nomaštimi, a stvari idu uvek na gore. Nastavi li se ovako, nemački proletariat morn ili da izumre, ili da u revolti ciji uništi kapitalizam, sa svim repara cijami i ugovorima za tlačenje radnog naroda. On se na to odlučno sprema i po maže ga svesni proletariat sviju zemalja. Taj isti ugovor je teško pogodio i proletariat »ptibedničkih« zemalja. U našim zemljama sa »jakom« valutom reparacijo ne dadoše radnom narodu kruha, več — disokupaciju (besposlicu) i glad. Dabogme, kapitalistima ovili zemalja bolje dolazi profit ako kupuju jeftinu ne-mačku robu, a dosta jo dobijaju i badava u reparacijama. Ne isplati im se da »rade« u svojim tvornicama, zatvaraju ih i milijoni radničkih porodica ostaju na ulici. Ko hoče da ne skapa od gladi, treba da radi tako jeftino, i tako mnogo, da kapitalistima i pored reparacija ostane golem profit — pa makar ceo proletariat propao od sušice. I kad vidimo kako se radni narod pot-puno izgladnjava za ljubav »svetog prava« na privatno vlastniStvo, za ljubav profita, — a da je to tako. radnoj siro-tinji Istre ne treba dokaza, ogleda kao da kapitalizmu same ružo- cvate. A ipak jo drukčije. — Imperialističkoj Francuskoj su nužni silni truškovi za odžanje svoje provlaati u kopnenoj Evropi, ona več odavna pliva u dugovima. A u ratu so ona potpuno iznurila i njeno ekonomske prilike sc sve više pogoršavaju, ma kar da je Nemačka plačala ponešto reparacija. Da se ukinu nemačke reparacije, makar samo na neko duže vreme, francuski kapitalizem bi se srozao. Slično stoji i Italija, koja uzto skroz zavisi od zemalja sa sirovinama i životnim namir-nicama, te je zato svaka kriza u kojoj dru goj zemlji ujedno i nož u srcu Italije. Jedan deo »pobedilaca«, kako vidimo, ne može dalje bez reparacija. A nema izgie-da če se iz Nemačke istisnuti još kakva znatnija suma, jer ni nemački proletariat ne može više da podneso, a i nemački kapitalisti stoje pred potpunim Slomom. Ali osim tih najslabijih i srednjih, postoje još i najjače kapitalističke grupe: engleska i amerikanska. Ove imaju svih mogučih proizvoda, imaju sirovina, imaju »zdravu» valutu (novac visoke vrednosti), ali ih je zato kriza isto tako težko i smrtno pogodila. Njihov je novac tako jak, i zato im je roba tako teška, da mi smrtnici u ovim siromašnim zemljama teško možemo išta da kupimo od njih i njihova roba sa »jakom»» valutom ne može da prodre u slabe krajeve. Kad u-zmemo u obzir sve te zemlje sa slabom valutom, zatim Rusijo otsečenu od sveta, Kineslcu u stalnim bunama i gradjan-skim ratovima, nesigurnost trgovine u Čitaoci ceč znaju da je grčko-turski vat u Maloj Aziji završen potpunim porazom grčkih trupa i da so u Mudaniji uglavilo primirje, kako bi se prešlo na ''definitivno rešenjo spora. Kao što znamo, taj konflikt nije samo lokalnog karakte-ra, več svetskog; on je konflikt medju francuskim i engleskim imperializmom, u jednu ruku, a u drugu ruku — i u prvom redu — jo to borba izmedju svetskog imperializma i oslobodilačkog pokreta na-potlačenih naroda ped vodstvom i uz pomoč Sovjetske Rusije i svesnog proletariata celog sveta. Jednom reči, to je borba izmedju revolucije i kontrarevolucije i zato su još i danas oči celog sveta u-perene prema tom »istočnom pitanju.« Početkom prošlog meseca se sastala tako zvana mirovna konferencija u Losa-ni (Švicarska), da uglavi mir medju Turnima i Grcima i da reši jednom za uvek »isločno pitanje«. No treba ni da kažemo našim čitaoeima šta znači »mirovna konferencija« u ustima buržoazije: znači — dogovaranje kako da se spreme što bolji uslovi za nove ratove. •v U Losarii se okupili pretstavnici imperialističkih država celog sveta... da se staraju za »slobodu i napredak« istoč-nih naroda i svaka imperialistička sila gleda da podvrgne te nesretne narode pod svoj jatam, a sve zajedno gledaju kako da oguše prvu državu radnika i seljaka Sovjetsku Rusiju, ne bi li time ogušili oslobodilačku borbu potlačenih naroda i u prvom redu proletariata svih zemalja. Ali, osim Turaka, u Losani se pojaviše i pretstavnici Sovjetsko Rusije, da brano interese potlačenih u celom svetu Konferencija je počela sa medjusobnom bitkom raznih kapitalističkih grupa oko toga ko da ugrabi vlast nad večim delom prirodnih bogastava Turske u Aziji, a da se to lakše obavi nahušKane su sitne balkanske grupe da se medjusobom oti-maju za plen na Balkanu i skrenula se pažnja Turaka na njihovo interoso u Evropi. Ali cim se pojavila delegacija ruskih radnika i seljaka i postavila pitanje u pravoj njegovoj formi, kapitalisti so brzo složiše u sitnim medjusobnim zadje-vicama — a krupne odložiše nerešene — i bacišo se svim silama na polje borbe protiv Sovjetske Rusije, protiv revolucijo radnog naroda. Sovjetska Rusija traži da so Turcima dade potpuna nezavisnošt i sloboda u sve-joj kuči i da se obore sve privilegije stra-nih država u Turskoj. Morenzi što spajaj u. Crno more sa Sredozemnim, Darda-neli i Bospor, leže i protežu se kroz tur-slcu državu, ali su od velike važnosti za vse države oko Črnog mora i za svetsku trgovinu sa tim državama. Zato se čuvanje tih morenza mora prepustiti Tursko j, kako bi ona bila gospodar u svojoj kuči, a Turska bi morala — radi svoje sigurnosti i sigurnosti država na Cr- nom moru — da zabrani prolaz svim rat-nim brodovima kroz morenze, a da osigura slobodan prolaz za sve trgovačke bro-dove. Medjutim, kapitalisti traže da oni upravljaj u tim morenzima 1 aa se otvo-ri slobodan prolaz i za ratne brodove, to-bože za zaštitu trgovino. U stvari: ako Turci ne bi smeli vojnički da utvrde morenze, i ako tudji ratni brodovi slobodno mogu da udju, onda vlada onaj ko ima najjaču ratnu flotu. A to baš i hoče imperialisti svi bez razlike, a najviše naj-jači, oni engleski. Oni bi hteli time da stalno sede za vratom Turskoj i da je tako potčine sebi, i da u svakom trenutku slobodno zatvore Rusiju, da joj spreče promet i da je tim otseku od sveta, da je slobodno i oružjem napadu s te strane kad god im se hoče kao, što su to več toliko puta činili. t Sovjetska Rusija ne traži nikakvih garancija u Turskoj, jer radni narod neče da podjarmljuje druge narode, a turskog neprijateljstva so republika radnika, seljaka i vojnika ne boji, pošto je uvek prijateljska prema svim susedima i ne tezi da ih iskoristi. Ona ne traži za sebe ni pravo prolaza ratnih brodova kroz morenze, jer nema namere da ugrožava ni Tursku, ni koju drugu zemlju. Ona traži samo sigurnost cd imperialističkih bandita za sebe i za druge potlačene narode. I zato neče pristati ni na kakav u-govor, koji nebi garantovao slobodan i miran razvitak za sve narode. S druge strane, svetski imperialisti ne bi mogli dalje da drže u ropstvu radni na rod celog sveta, kad ne bi uspeli da esi-g ura ju svoju vlast na bliskom istoku (spomenuti morenzi i prednja Azija), jer tu leži najvažniji čvor ono mreže kojom su opasali svet. Kad bi morenzi, mosulska željeznica i time perzijska i kavkaska bogastva (osobito petroleum) ispali iz šalca imperialista, kad bi se prekinula njihova veza za podjarmljivanje Indije, Rusije i celog bogatog istoka, moč kapitalizma bi prestala, došlo bi oslobodjenje podjarmljenih naroda, a zatim 1 pad moči ugnjetača u svakom napadu naposo, t. j. oslobodjenje radnog naroda ispod gnjet.a kapitala. Zato je ta borba oko »istočnog pitanja« borba na život i smrt izmedju slobode i ugnjetavanja, izmedju revolucije i kontrorevolueije, izmedju kapitalizma i komunizma. I kako svesni radnici i seljaci ne mogu da popuste u toj borbi, ni kapitalizam nečo popustiti. U Lozani se bije, dakle, ogorčena bitka na život i smrt, ali so ona neče odlučiti na njoj, kao što se ni jedna bitka te vrsto nije odlučila na konferenci jama. Mesečima zasedaju internacionalne konfo-rencijo i uvek završuju tim da ništa ne reše; jedina odluka koju donese svaka konferencija sastoji u: sazivanju nove konferencije. Velika, životna pitanja naroda, borbu na život i smrt rešavaju u-vek široki slojevi radnog narodaSi stvar-noj akciji. Konferencije služe samo zato da razne sile mere svoje zmage i da bira-ju najbolji trenutak za odhlčnu borbu. Dosad su na konferencijama učestvo- vali samo pretstavnici kapitalista, tamo su merili svoje snage u medjusobnoj borbi i trudili se da akciju širokih radnih. slojeva upregnu svaki za svoje interese. Zato radni narod nije nikad mogao da zna prave uzroke borbe, bio jo isključen iz konferencija, a pričalo mu se samo o nekim verskim i narodnim svetinjama (pa su i konferencije samo o tom trubi-le), kako bi se radni narod zagrijao za akcije u korist svojih »narodnih« tlačitelja. Ali danas je drukčije! I u Losani se počelo sa nekim engleskim protektoratom sultana i muhamedanstva, sa nekom zastitom kriščanstva u turskoj, sa nekima pitanjima »narodnosti« itd. Medjutim, dodjoše pi-etstavnici svesnog radnog naroda i otkriše karte. Ruski dru-govi poteraše sve imporialističke maske i pokazaše proždrljivost u pravom svetlu: radni narod zna danas da se radi o važnim morenzima, o željeznicama, o izvo-rima nafte, petroleuma i drugih minerala, o raznim bogatstvima tih krajeva. Pro letariat zna danas da je sultan, šah i pa-dišah, patriarh i papa, narodni junači, slatke pesme i sve te obmane, mi danas znamo da je sve to šarenilo svetinja samo ogrtač koji sakriva prave namere nepri-jatelja radnog naroda: hoče da zagospo-dare bogatstvima, da uzmu u svoje šake sve što je neophodno za život čovečan-stva, i da tako potčine radno čovečanstvo svojim špekulacijama. Tu leži zec, u tome je moč Sovjetske Rusije, u tome je garancija za naše oslobodjenje! Pretstavnici Tursko u Losani popuštaju po malo imperialistima, jer su i oni pijavice na svom radnom narodu, pa su ih matori kapitalisti uplašili budje-njem radnog naroda. Oni se još malo otimaju sa drugim kapitalistima, ali samo zato da njima ostane što veči deo muka ondašnjeg radnog naroda. A njeno se tu* dje po malo od Sovjetske Rusije, jer sa boje da se i kod njih ne osveti radni narod. Otuda njihovo krivudanje na kon-| ferenciji. čas traže potpunu nezavisnost | Turske, a čas popuštaju stranom impe-i rializmu. Ali no popušta Sovjetska Ru-j sija, i ostače na megdanu do pobede, do 1 oslobodjenja radnog naroda. I ako j tu,rska delegacija primi loše uslovi pod pritiskom imperialističkih sila, neče ih prhniti Rusija, i turski radni narod če sve bolje uvidjati da je ruski radni narod njegov veči prijatelj, nego domači ugnjetači. , Rusija je šesti deo celog sveta. Ali snaga rusko radničke i scljačke republika je mnogo — mnogo veča: ona je prva država slobodnih radnika i seljaka, ona je država svih potlačenih, i s njom su svesni radnici i seljaci celog sveta. Eto T.ašto mi fjčkamo na losansku lcon-ferenciju! Borbu na život i smrt odlučiča proletariat sveta pod vodstvom 1 uz pomoč ruskih radnika, seljaka i ervenib vojnika. Losanska konefrencija služi kapitalistima da nas spremaju za ratove u njihovu korist, a proletariatu samo da pokaže svoju težku posnicu krvnicima. Budimo spremni i odlučni, poboda j« naša. Borba nemačkog proletariata Z bojem do zmage« Usled uslova stvorenih mirovnim ugovorima, Nemačka jo posle rata došla u I vrlo težak položaj. Proletariatu je več ugrožen i sam opstanak, a kapitalistička' klasa jedva so drži, jer težko osigura va »zaradu«, t. j. nesiguma joj je pljačka. Tako se u svim klasama Nemačke oseča silno nezadovoljstvo, položaj je nesno-ean i klasna borba se neobično zaoštrava. Pošto sudbina celokupnog ovropskog po-letariata u mnogom zavisi od položaja u Nemačkoj, to čemo se osvrnuti na taj položaj malo opširneje. Nemački kapitalisti so još osečaju slabi da so odlučno odupru francuskima i da rastrgnu mirovne ugovore što ih pri-tiskaju. Zato se trude da plačaju što više reparacija, kako Francuzi no bi zaposeli najbogatijo pokrajine Nemačke. Ali ta plačanja neobično pritiskaju nemačku e-konomiju, i kapitalistička klasa gleda da ih potpuno svali na ledja radnog naroda, što je dovelo sve srednje i siromašne slo-jevo u strašnu bedu, a proletariat u pravu glad. Došlo se več do ltrajnjih granica, a na ratnim oštetama se još i ne poznajo, treba još sila toga da se plača. I sad se kapitalisti okomišo svom šilom protiv radničke klase, kako bi joj još više snizili zaradu, i — ovako izgladnelim radnicima — produžili radno vreme. Pored toga vode silnu monarhističku propa-gandu, u vera vaj uči mizerno sitno gra-djanstvo kako su svernu zlu krivi radnici sa njihovom borbom za svoja prava; da je carev.ina — vele oni — i stara di-'sciplina,; 'sve M dobro bilo,’, Francuzi nam ne bi ništa mogli. Tom propagan-dom i novoem su lako uspeli da pridobiju cčajne i ogladnele oficire izbačene iz vojske' žutokljune študente i drugo sitnu buržoaziju i organizovali su oružane bande (kao u Italiji) — osobito u Bavar-skoj. I sad so prešli u odlučnu ofenzivu protiv proletariata, s jedne strano, pri tom traže pomoč i od samih Francuza, a s druges trane potpiruju mržnju protiv francuskih osvajača i spemaju so na otpor. Dabogmo, radnička klasa ne može skr-Stenih ruku da gleda i čeka svoju propast. Proletariat so podigao da stane na kraj tome pljačkanju, da zavede kontro, lu nad proizvodnjom, da spreči svako špekulacij u na račun radnog naroda i da se spase od gladi — pa makar sav kapita-lističld svet otišao u more. Socializdaj-ničke vode — i sindikalni i stranaCki — ostaviše radnike na cedilu. Oni ne samo da so ne bore za radničke zahteve’ več pomažu kapitalističku vladu’ n pravljaju poMcijom protiv radnika i obe-čaju da nature radnicima još dva sata rada dnevno — a uz još gladniju nadni-cu. Ovo je tako ojadilo nemački proletariat da se odlučio za borbu bez vodja, pa i protiv vodja. U novembru se u Berlinu sastao kongres radničkih veča, na kom su radnici iz svih strana odlučili da se bore sami i protiv svakog ko im uskra-čujo njihova prava. Tu se postavio i program za borbu: osnivaju se svuda rad-nički kontrolni odbori, koji imaju da sproče špekulaciju i da osiguraju radništvo životnim namirnicama, ogrevom za zimu’ nužnom odočom i stanovima a u tu svrhu da se zauzmu svi nepotrebni luksuzni stanovi i tamo da se sklone sirote radničke porodice; zatim, borba za održanjo osmočasovnog radnog dana, protiv mirovnih ugovora i reparacija, a za sprovodjenje svega toga: naoružanje radništva i razoružanje buržoazije, radnička i seljačka vlada; u tu svrhu ne- mački proletariat poziva u borbu proletariat svih zemalja, osobito sa,vezničkih. Nemačka vlada koju pomažu socialisti, socialistička stranka, sindikalne vodje i svi neprijatelji radničke revolucije se postaviše protiv radničkih veča. Oni ne priznaj u taj pok,ret i pobij aju ga na svakom koraku svim silama. Jedina Komunistička stranka se potpuno stavila u službu radničkih veča i proleterske borbe. Kad se radnički izaslanici vratili sa kongresa, industrialci nisu više hteli da ih prime u posao, a sindikalne vodje nisu hteli da ih brane. Ali ih braniše njihovi drugovi: prvo stupišo u štrajk radnici ujad nom mestu, zatim se opčti štrajk proširio na čitavu pokrajinu i več tri če-tiri nedelje štrajkaju svi radnici kriško industrije, preko 30 hilijada. Poslodavci su proglasili ovaj štrajk divi j im i cimah su postavili uslove: kad radnici brane svo je izaslanike, oni če sad otvoriti tvorni-ce samo uz produženo radno vreme, uz još mizernije nadnice i ako ne-r.auo n ličkih poverenika i kontrole, več da radnici slušaju samo svoje izdajničke vodje. K njima so pridružili socializdajice iz sindikata i ne daju ni solda potpore štraj-kašca, ne bi li ih izgladneli j tnko s-krčili. Socialistička stranka neprestano kle-veče radnike, uverava ih da je potrebna »narodna« sloga protiv Francuza, a svi zajedno šal ju nemačku policij u i fran-cusku vojsku protiv štrajkaša. Radnici se hapse, šilom se baeaju u tvornice i o-davde ih ne puštaju napolje. Pa itak svesni proleteri ne popuštaju. Na sva ova divljaštva su oni odgovorili još večom odlučnošču i poostrili su štrajk, pa sad oni postavljajo svoje zahteve: da se radnička kontrola zakonom prizna, da se zabrani rad preko osam sati, da se radnici potpuno osigurajo i od svake nesreče u tvornici itd. Celokupno radništvo se stavilo u pomoč Straj-kašima i iz celo zemljo radnici šal Ju pomoč u novcu, da osiguraju pobedu drugova u borli}. I opet se Komunistička stranka i Crvena sindikalna internacionala jedine našje u pomoč proletariata u borbi. K. S. Nemačke je dala pol milijona, štrajkašima, a francuska Crvena konfederacija rata (sindikati) dadoše 2 milijona. Oni su se potpuno stavili rame uz rame u borbi sa strajkašima. U celoj Nemačkoj i Francuskoj komunisti skup-ljaju pomoč u toj borbi, i spremaju nemački i francuski proletariat za složnu borbu kako protiv francuska tako protiv nemačke buržoazije. Samo u solidarnoj borbi intemacionalnog prolotariata če se proletariat osloboditi celokupne kapitalističke klase, a JedinoJKomunistička internacionala i Crvenasindikalna internacionala hoče, znaju i mogu da ga do-vedu pobedu. Borba u Nemačkoj 1 u celom svetu postaje sve žešča. Ova borba jo borba na život i smrt za buržoaziju i zato če biti sve ljuča. Teški dana su nama i još teži nas čekaju, spremimo se da budemo pobedivci! nIstorija Italije u zadnje dve godine ispisana je krvlju radnika.« — (Zinovjev). Radnici i seljaci moraju da saperu kr o nevine brače! Protiv reakcije i imperializmat Protiv navala kapitala! Za prava i kruh radnom narodu! Jedinstveni front i sloga radnika i so-Ijakal mm i seilsci, na branik Epilog ..Pela«« — Cod. IV. ■ Brol 154. MSMiaHMMuiTKMBUMnaBaBHManrannanoHMnMMMinHMBMMHMMH Radn za poslednlu mrvu slobode! — - 'm ■ II I I - ... I Ml ■—« Protiv Mii ofenzive Četvrti kongres komunističke internacionale upravio je otvoreno pismo na 2. i 2% internacional u —- na sindikate svih zemalja — na hašku konferenciju o miru. Donosimo skračen sad.ržaj tog otvo-renog pisma sa naslovom »Protiv svetske ofenzive kapitala.« Svetski kongres, kao najviša ustanova Komunističke internacionale, ponovo potvrdjuje dosadašnju borbu i taktiku njenu, i zaključuje da je dužnost svih komunista na svetu da skupe ceo proletariat u zajedničku borbu protiv navale kapitala, i 'da sv im silama nastojo na ostvarenju borbcnog jedinstvenog fornta, proletariata, bez obzira na političku pripadnost pojedinih njegovih delova. Još u proleee Komunistička internacionala se obratila n 2. i 2% internaciona-lu s pozivom da se sazove jedan svetski radnički kongres radi osnivanja jeditistve nog fronta proletariata u borbi za oču-vanje proleterskih tekovina i protiv o-pasnosti rata. Ovaj poziv je odbijen jer su 2. i 2H internacionala zahtevale da se proletarska Rusija odreče borbe protiv svo jih neprijatelja i da komunisti ne Sire svoju nauku u sindilcatima. Ali mi sr za-uzimamo sa jedinstveni front zato da podrgnemo snagu proletariatu u borbi za odbranu od kapitalističkih navala, a ne zato da je smanfim. Za šest meseci što protekoše od kako je naš predlog odbijen buržoazija je samo pooštrila svoju ofenzivu u svima zemaljama. U' Engleskoj prevladaše najreakser-vativei, koji odriču svaku državnu za-štitu proletariata i ostavljaju slobodne _ ruke kapitalistima. U Francuskoj je vlast ' več počela da strelja štrajkaše. U Ne-mačkoj su kapitalisti otvoreno navestili rat osmočasovnom radnom danu i svakoj zaštiti proletariata; oni zahtevaju više rada i još manje hleba, doveli su na~vlast najreakcionarnije bankare, i osnivaju oružane bande protiv radništva. U tome ih hrabri uspeh talijanskih fašista, koji se bez pomuke popeše na vlast i zavedoše najkrvaviju diktaturu uz odobravanje cele demokracije. U Čehoslovačkoj se ba-caju radnici na ulicu hiljadama svaki dan, ostalima se snizuje zarada i strašna glad uzima svo večeg maha. Austrija je postala prava kolonija krupnih kapitalističkih država, i krupni kapital hoče da spase svoje profite makar po cenu pot-pune propasti austriskog proletariata. U Americi kapitalisti hoče da unište rad-ničke organizacije, jer ne dozvoljavaju da se radnici brinu kako bi svi radnici iste tvornice pripadali istoj organzacije, ali kapitalisti su tako utvrdili svoje trustove da več ni času mleka ne možeš izpiti, a da ne platiš porez nekom trustu. U luinoj Africi ne samo da se streljaju radnici naterani u štrajk, več ih posle osam meseci vešaju za učešče u štrajku. To su samo dokumenti koji pokazuju kako se radnicima oduzimaju i poslednje ir ere prava. Ali kapital ne teži samo da još poveča pljačku nad .radnim narodom, več on sprema novi i još strašniji impe-rialistički rat. Ova opamost je sve veča i sve jasnija. Ni jedna država nije provela * zaključke Wašingtonske konferenci je za razoružanje, neprestani predloži Sovjetske Rusije makar da se smanji naoru-žanje odbijeni su. Evropa se još više ugiba pod oruijem nego prr. sadnjeg rata. Za vreme istočno krize koja još traja — Ur.) so vidi kakova je opasnost rata: samo ako se Turci odroknu svoj eh prava da budu gospodari u svojoj kuči — rat če biti izbegnut (odložen). Ruska seljačka i radnička vlada je teškom mukom oku-pila pretstavnika baltiških državica u Moskvu da pregovaraju o ograničenju naoružanja, a ove sluge zapadnih kapitalista ne pokazuju ni malo volje za razo- ružanje. To znači da veliki rat, koji je pro-grtao dvanaest miliona proleterskih života — nije bio poslednji rat, Buržoazija nam sprema nove. Četvrti kongres Komunističke internacionale se obrača na 2. i 2'A internacio-nalu, na mil ione sindikalnog organizo-varnog radništva i na haški mirovni kongres sa pitunjem: Hočeta li vi skrštenih ruku da gledate kako sc uništuva o-samsatni ratnl dan, osnovni uslov za osnaienje radničke klase? Kako se život rudnika spusta na stepen kineskog bulija i u najrazvijenijim industrialnini zemljama? Kako se uništavaju osnovne slobode proletariatu, pornoču kojih se nu-daste nje govoru oslobodjenju mirnim pu-tern? Kako se spostavlja diktatura kapitalizma? Hočete li vi skrštenih ruku da gledale kako če. pobedonosni kapital svake branše spremiti novi rat, u kom čele vi ponovo krvariti za interese kapitala? Četvrti kongres Kominterne poziva sve komunističke stranke u svetu, sve sindi-; kate što s njom simpatišu, da se s ovim j pitanjima obrate na sve proletarske j stranke i da ih pozo.vu u zajedničku borbu protiv obaranja osamsatnog radnog dana, protiv ograničenja slobode za proletarske organizacije, protiv naoružanja i opasnosti novih rat,ova, za osmo-časovni radni dan, za životni minimum radništva, za slobodu radničkog organi* zovanja, za razoružanje i mir medju na-rodima. IV. kongres Kominterne odrešito pita? i 2% internacional u hoče li one bar sad, kad je njihova politika dflvela proletarat u ovako težak položaj, bar sad hočeli da uspostave zajednički front celokupnog proletariata za borbu najosnovnija prava i interese radničke klase? Oh se obrača na amsterdamsku inter-nacionalu sa pitanjem hoče li ona da prestane sa cepanjem sindikata i sa isklju-čivanjem komunista, i hoče li pripomuči oko toga da se proletariat povede u je-dinstvenom frontu u borbu. Zatim pita hašku mirovnu konferonci-ju sindikata i zadruga, koja se sastala u isto vreme dok kapitalisti u Lozani na-meču Turskoj novi versajski mir i uda-raju. temelj novom ratu, hoče li ta mirovna konferencija jedinstvenom akci-jom celog proletariata da pokale kapitalistima kako proletariat nije voljan ponovo bez otpora da podje na klavnicu. Kako smo rekli na berlinskoj konfe-renciji Kominterna ne traži od 2. i % i amsterdamske internacionale da se bore za diktaturo proletariata — što beše i ostaje cilj komunista. Pitamo ih samo hoče li oni da se bore protiv diktature kapitala, hoče li bar da iskoriste ostatke demokracije zato da organizuju otpor protiv pobede onog istog kapitala što je pretvorio svet u goleme grobnice za našu proletersku mladinu. Komunistička internacionala je rekla svoju reči Ona je svojim strankama dala devizu za borbu: Za jedinstveni front proletariata , za kontrolu proizvodnje, \ za osmočasovni radni dan, za minimum potreban za opstanak proletariata, za naoružanje radništva i razoružanje buržoazije, za vladu složnih radničkih stranaka kao sredstvo borbe za neposredne interese radničke klase! Reč je sad na 2., 2% i amsterdamskoj internacionali i na njihovom haskom kongresu. Op. ur.: Mi smo več videli da je svim tim reformistima stalo samo do toga da spasu kapitalizam, ali čemo se tim više boriti za jedinstveni front proletariata i protiv reform, vodja. , Ujedlnjenje Na četvrtom svetskom kongresu Kom. internacionale je zaključeno ujedinjenje Komunističke strake Italije sa Sociajis-tičkom strankom Italije. Kao što je pozriato, rimski kongres So-cialističke ' stranke je isključio iz stranke otvo.rene i priznate reformiste, tako zvane kolaboracioniste, i zaključio je definitivni pcistup Komunističkoj internacionali. Jedna delegacija, na čelu sa drugom Lazzari i Serrati, je upučena na IV. Svetski kongres da prizna stare pogreške i da izloži kongresu svoje mišljenje o načinu prigtupa III. internacionali. — Kongres je odlucio da socialistička stranka (maksimalisti i treče intemacio-nalisti) bude primljenn u III. internacio-nalu. Zato je kongres ujedno odlučio da se isključi iz stranke grupa poslanika Vclla, jer ne poštuje bezuslovno 21 tačku uslova za primanje u III. internaeionalu što ih je postavic II. Svotski kongres; a zatim da se naša Komunistička stranka i socialistička ujedine u jednu jedinstve-nlm Ujedinjenu komunističku stranku Italije, i u tu svrhu se osnovao jedan rpešoviti odbor sedmorico (tri komunista, tii socialista i jedan pretgtavnik Kom. internacionale), koji če upravljati obadve stranke do ujedinjenja i spremiti to uja-d‘njenje što če biti potvrdjeno u sko.rom zojedničkom kongresu ujedinjenja. ZNACkNJE ODLUKE /V. KONGGHESA KOM. INTERNACIONALE. t.) Socialistička stranka je primlje-na u III. internaeionalu. A to znači da se ta stranka obvezala da potpu-no prizna svojo ranijo pogreške (što jo i učinila) i da se stavi na tlo klasne borbe onako kako to čini cela internacionala. U prvom redu navajanje uslova koje mora da ispunjava svaka stranka u krilu III. Internacionale (21 tačka), a oni su u glavuom ovi; najoštrija klasna borba, nemilosrdno pobijanje oportunizma 1 re-formizma svake sorte, stroga disciplina u Internacionalnem (prema internacionali) i nacionalno« (unutnr stranke) op-segu i stroga centralizacija štampo, koja ima. da služi samo u svrhu komunističke klasne borbe i ničim da so ne uperi protiv rada internacionale. 2.) I skl j učenje grupe oko poslanika Vedla. III. internacionala nije htela dosad da primi socialističku atranku u svoje redove baš zato što je ova trpila razno reformiste, popuštala im i zato njena politika nije ni mogla da bude prava klasna borba. Sad je več jedan deo reformista bio isključen iz. stranke, ali jedan deo se ipak zadržao, i — ■ dahogme * • du stranka postane sekcija Komunističke internacionale ona mora sasvim da raz-kfsti i reformizmoRi. Taj prvi { uslov, pravu revolucionarnu borbu, borbu protiv reformizma, disciplinu i — jednom rečju - 21 tačka, Vclla i njegovi kompa-njoni neče da prime. Oni bi ušli u 1II. in- čina ih je predlagala da se to ujedinjenje odloži, jer im se Čini da če se još uvek nači vodja u socialističkoj partiji što neče moči da se nauče na proletersku disciplinu i na pravu revolucionarnu borbu. Razume se da če to za njih biti teško, kad su ih reformisti godinama vuldi za nos i navikli ih da nikad nemaju jasnog pravca u borbi, a nafiče se i takih što su več sasvim zbunjeni, pa neče moči da se otresu zabluda. Zato su naši delegati predlagali da se socialistima ostavi još neko vreme, pa da sc u borbi ko če odba-citi sve stare zablude i postati dobar i svestan revolucioner, a ko neče. Ali kaa to žele drugovi iz celog sveta, kad je ceo kongres ječtaodušan u torn da se socialisti odmah prime, naša delgacija je primita to rešenje i naša stranka se obvezuje da to rešenje provede bez rezerve. Mi sad smatramo socialiste drugovima koji hoče iskreno i razborito da se bore's nama za l 'h:>, jer drugovi iz celog sveta ve-ruju da če socialisti (vodje) svim snaga-ma i iskreno nastojati da postanu dobri revolucioner i. i zato niko od nas neče da se usteže: mi sad svom ljuba vi ju i preda-nošču radimo na ujedinjenju naše#stran-ke sa socialist ičkom, svi bez razlike, kao što to priliči svesnim proleterlma. — lito, to se zove naša bratska, revolucionarna proleterska disciplina. Svi mi znamo da če ovaj posao biti težak, teško se cdlučiti od rdjavih navi-ka. Ali, kad je dobre volje i edanosti bu-dučnosti proletariata, i te teškoče mogu da se savladaju. Dosadašnjim socialistič-kim vodjama če teško biti da raščiste su starim pogrošnim pojmovima, oni če u borbi morati da ih se otresu. I — uz' pravo revolucionarno — oduševljenje — to če se i jztStiči. Pa, ako kod njih zbiija postoji prava odanost proleterskoj revoluciji, mi s radošču pozdravljamo odluku o ujedinjenju, jer smo tvrdo uvereni da če pravi i iskreni borci mnogo lakše nači pravi put u društvu sa iskusnijom i si-gurnijom bračom, nego da ga traže sami. Komunisti če s bratskom ljubavlju da se združe sa svim revolucionarnim socialistima, oni če svim žarom nastojati da se žaleče stare rane i da proletariat I talijo postane što snažniji i sposobniji za oslobodilačku borbu. Ujedinjenje revolucionarnih snaga je prvi korale u pripravi za odlučnu borbu, odluka svetsleog kongresa je pred nam, i treba samo iskre nošču svako da je povede. Komunisti če svesno i iskreno izvršiti svoju dužnost prerna svojoj klasi, ni jedan komunista se neče ogrešiti prema proleterskoj revoluciji! Da živi ujedinjenje svesnog proletariata pod zastavom Komunističke internacionale! Da živi jedinstveni front celokupnega proletariata i nepomirljiva klasna borba! Da živi svetska socialna revolucija! ternacionalu, ali onda da ne budu disci-plinovani, kao ostali, več da im je neka »autonomija«, t. j. da mogu šerdati kao dosad. Takovo držanje ima samo jedno tumačenje: oni bi pokušali da razorajii komunistički pokret iznutra, ne bi li bar tako sprečili uspešnu revolucija. E, razume se da ta banda ne može da bude primljena u redove svesnog i revolucio-narnog proletariata; a ne bi mogla da bude primljena ni stranka koja bi ih po-državala. 3.) Ujedinjenje i »nova« stranka. Prema pravilima (statutima) Komunističke internacionale, u jednoj zemlji možo da bude samo jedna stranka sekcija III. internacionale. A to zato što komunisti žele da se 3av proletariat združi, jer proletariat može uspešno da se bori i da so oslobodi samo jedinstvenoj borbi svih njegovih revolucionarnih sila. Smešno i štetno bi onda bilo da sami komunisti cepaj u svoje sile, a lepa bi mi bila i ta disciplina i složna revolucionarna borba kad bi se na sve strane komantlovalo i svako na svoju ruku. Ujedinjenje je, da-kle, sasvim prirodna stvar, i ono i^roizla-zi več iz iamog pristupa III. internacionali; bolje rečeno — naša internacionala ne bi ni primila one koji so ne bi držali njenih pravila, jer njoj nije stalo samo do članarine, več do pravih baraca. — Svaka sekcija III. Internacionale (opet prema pravilima) more da se zove Komunistička stranka te i te zemlje, zato da je svaki proleter što lakše razlikuje od raznih odruženja za socialpoliciotske gešeftove: baška kukolj — a baška pšenica. Stranka svesnih i revolucionarnih radnika i suljaka ne sme da ima ništa za-jedničkog sa raznim izdajicama. Nova naša stranka če so z vati Ujedinjene. K. S. I., zato da svaki proleter zna kako se tu ne radi samo o nama što smo i pre bili komunisti, več o svim svesnim revolucionarnim proleferima, t. j. i onima što su do sad lutali, dok naposletku nisu našli pravi put proletarske revolucije. Mislimo da je i to dobro; dobro je za radnike i seljake a bogme i neprijatelje radnog naroda, — dobro je da nas sve i samo ime na svakom koraku potseča kako se proletariat osvečuje i ujedinjuje, kako pas je sve više im pravom putu oslobodjenju i kako nam snaga raste pod zastavom Komunističke internacionale. Po-lako, ali sigurno: proletariat gorko plača svojo pogreške, ali ta iskustva mu otva-raju oči, i zato če sve manje grešiti. Delegacija socialističke stranke je priznala stare pogreške; izjavila je da jo zadovoljna sa svakim režanjem 1 obetala da če ove odluke izvršiti. Drugovi iz 8o-cia listič ke stranke uvidjaju is p ravnost i tačnoet Komunističke klasno borbe, obe-čušo da če biti iskreni i distiplinovaui borci u mlovima svesnog proi/tarialtt 1 i žele du stare pogreške nosluže kao dra-( gore na pouka u hud učim borbama. — K, j pa več je i krajnje vreme zato. j Naši preUtavnici delegati Korrnihifsličke stranke, su bili dmkčijeg mišljenju. Vc »Crna‘se je noč spustila nad Istru i oba vila naš narod u njoj.« Ovako kukajo »prijatelji« našega naroda i — odlaze. Još kad se popovi i advokati »osvadja-še« medjusobom oko toga kako da zavedu i u ropstvu zadrže radni narod ove naše jadne Istre, još onda, kas su se podelili i počeli da izdaju dva lista, — mi smo is-tarskim radnicama razjasnili u čemu se sastoji njihova muka. Gospoda se jadu dosetiše, uplašili se »rodoljubi« boljšo-vičkog bauka. Radr.a sirotinja Istre je počela da otvara oči i da vidi svog pra-vog neprijatelja, radnici i seljaci se osve-ščuju i vide da im je edini spas u sloz-noj borbi svih potlačenih protiv ugnje-tača svih vera i narodnosti. Si,rotinja I-stre, kao i svih drugih krajeva uvidja da če se samo u Ijutoj borbi osloboditi boga taškog jama i zato stiče sva više po-verenja u Komunističku stranku, koja ne pravi razlike ni po jeziku, ni po veri, ni po običaj ima, več brani svu radnu siro-tinju grada i sela bez razlike — kao što se bezobzirno bori protiv narodnih pijavka svake boje. Ovaj trn postadc brvnu u oko čuvara popovskih i bankirskih riznica i zadade im velike jade. Jedni htedoše da se spasu uz pomoč njihove brače s one Strane gra-nice, a opozicijom protiv ovdanašnjih sa-veznika; dok drugi htedoše da zaspi Marko s one strane granice, a da nas okuju u Iepom sporazumu sa »snažnim« gosama. Nemogoše da se slože u načinu, ali se složišo u nameri: da sprečo osvešči-vanje milog staada. Zato se »podeliše« — da složno nastave. Izdavahu dva lista samo da lakše zavežu i zamute naš se-Ijački svet, a svadjaliu se tobož medju-sobom — ne bi ilcako obratili veču paž-nju sirotog naroda na erkvu i banku, a odvratili ga od svoje nevolje i misli kako da se oslobodi. Tok dogadjaja dao jo za pravo večim prevarantima, advokatima. To jest, život je pokazao da kapitalisti i popovi svih jezika moraju da budu složni medju so-bom, jer inače ne bi mogli da nas i dalje drže u ropstvu; baš kao što radnici i seljaci celog sveta moraju složno i odluč-no da se boro protiv svojih ugnjetača, ako hoče da ne stenju do veka pod go-spockim jarmom. — Criii fašizam, »krvni ueprijatelj« još crnjih popova i demokratske »narodne« gospode, taj zlotvor milog pam jezika dedje na vlast. »Grna noč se spustila« na ove čuvare svog naroda (čitaj: svog robi ja) i — oni za-svotliše. Ti borci za narodna prava u-periše medena kopija protiv zločinaca I uzeše da opevaju slavu istih onih koji im napuniše gače... ricinovim uljem. Kako i ne bi! Da im i usta fašisti napune (nečim drugim)%oni bi im bili zahvalni, jer oni dolaze da im džepove pune, da unište prav6g neprijatelja Bviju njih —• svest i borbenost radnika i seljnka. Rekosmo još u početku njihove »svadje« kako radnici i seljaci Istre ne treba da im veruju, j pr je njihova svadja samo zanika za našu sirotinju. Ne prevarismo so i ne rekosmo uzalud. Došao je crni Mussolini da ih pomogne u mrnčnoj raboti i brača se izmiriše — medju sobam i sa njihovim dičnim fašistima. Ali ni ladni narod so nije dao buditi njihovim prevarama, nije so pokolebao, ostao jo čvjrst 1 biva sve tvrdji i nepokoiebiviji pod komunističkim zastavama. Dok je reč o tom u koji tabor da se ide ima ju pravo advokati: popovi, advokati i sva ta izmečarska banda troha da’ jo jsnno u bratskom zagrljaju, bez obzira na to da li živi na plečima jugoslo-venske, falljanske ili črnačke sirotinje; »t radnici i seljaci, sa ostalini poštenim robljeni bogatih gotbvana, rnorBju da : budu u protivnom taboru. Kad je več laka, na stvari, zašlo du m bude i po formi! -čist račun, najholja-stvar. - Ali se gospoda prevarifie u drugom audu: ni fašizma, ni i*6pa ne mogu da ih spasu propasti. Niknlcva sila iiečo zadržati jiohedonosnu borbu svesnog proletariata, .uiti. sproči-M proletersku revoluciju! Koliku su šupljoglavi, svi gospddičiči drže »svoj« pametni i razboriti narod za stado glupih ovaca. U poslednjem broju popovskog prijatelja vele da se pod novom vladom znatno poboljšalo stanje naroda talij anskog jezika, a Žale se samo što je u fašističkim redovima nastupilo rasulo. Medjutim, oni se nadaju da če fašizam preboleti ovu bolest — pa čo onda i istarskom narodu biti bolje (t. j. džepo-vi »narodne« gospode če se bolje puniti). — Kom talijanskom narodu je bolje? Da li onim radnicima i cinovnicima što im se smanjuju plate i udaraju poreži na njih, ili onima što su bačeni na ulicu sa porodicama, kojima država uskraduje i onu mizernu potporu? Kome? Seljaci-ma možda, kojima se podižu zakupi i poreži? Ne taj njihov narod sastoji iz ku-čevl- ka koji sad slobodnu mogu da cedi jioslednji sold iz bednog stanara; iz fahrikanata likera i lumpera, koji se sad oslobodjaju taksa; iz uličnih drolja, fašističkih i popovskih ljubavnica, koje sad bez poreza mogu da se parfimišu (na-miriše) itd. itd. Dakle, naši narodnjaci mi slo da mi ne znamo razlikovati narod od naroda, da mi ne znamo ,u koji narod spadaj u oni — a u koji radna sirotinja. 1 htedoše ponovo da nam to razjasne. Medjutim, radnicima i seljacima ne t,reba njihova pouka: poznajemo ih i bez nje. »Crna noč se spustila nad Istru« — vele domači kajišari — »Mussolini je sve lepo uredio, boljševičkog »Dela« je nesta-lo, mi nemarno više šta da činimo.« Povu-koše se junački borci da čekaju bolja vremena, kad im fašizam spase stacjo. RUR»easčanzkpa.ješqfkčhzumlhwrdgorad Umesto najodlučnije borbe protiv neprijatelja, gospocki borci čuvaju svoju kožu i ostavljaju svoj »mili« narod. Obadve ško vacere prestaju da izlaze, i popovska i advokatska, a gospoda če sad složno da izdaju novu klepetušu — u počast Mus-solinia. S,retan im put i pokoj duši! — velimo mi. »Ujedno želimo... svemu našemu narodu srečnu novu godinu i srečniju bu-dučnost« — bez njih. »Delo« nikom ne klanja, neče ostaviti- radnike i seljake u ovim teškim danima, a ni oni njega ne ostavljaju. Poslanici »zemljoradničke« stranke u jugoslovenskom parlamentu glasaše za vidovdanski ustav i za čuveni zakon o zaštiti države. (Po tom zakonu vlada može bez briga da progoni koga god hoče, samo da ga proglasi »protivdržavnim«, a on je stvoren protiv komunista i svesnih radnika uopšte.) Gospoda glasaše ne bi li dobili koju ministarsku stolicu. — Kad posle seljaci odbiše da plačaju kak (deo godina) veleposednicama« u Dalmaciji, vlada — po istom zakonu — posla žandare i ovi tukoše, zatvaraše i činiše ne čuvena nasilja nad sirotim dalmatinskim seljacima.^ Dodjoše gospoda poslanici da štite seljake bar od nasilja, a vladi i njih strpa u zatvor — po njihovom vlastitom zakonu. Kao fašisti u Italiji tako su demokrati u Eshaeziji uzeli monopol na »narodno jedinstvo«, slavu i veličinu države itd. Od »oslobodjenja« do sad oni su bili stubovi vlasti i nema večih neprijatelja radničke klase od. njih. Oni su (zajedno sa radi-kalima, ali u prvem redu oni) doneli sve zakone protiv proletariata i — štiteei »narod« i državu — najljuče su progonili-radništvo. Prvi su oni osnovali jugofa-šističke bande. — Sad su ih radikali izgu-rali iz vlade i počinju da ih progone. Njihova batina nije više uperena samo protiv proletariata, več i protiv njih. Javljaju nam iz Napulja: . Kao što je poznato, prema najnovijem ininistarskom dekretu od 1. jan. trupe kraljevske straže (guardia regia) su ras-pušteno i počinje formiranje državne mi-licije iz faška. Danas, 31. decembra, na puljski garnizon kraljevske garde se po-bunio protiv ove naredbe. Oko hiljadu oružanih momaka, pod vodstvom jednog pukovnika, u povorci izidjoše na ulice. Demonstracija je počela sa govorom pukovnika, koji je uzviknuo: »Narode! Na-pred kraljevska straža, i za njom narod! Doli sa fašizmom! Sedište ovdašnje fašistične organizacije sasvim je razoreno, zgruda zapaljena i preti opasnost da se sruši. Istotako su zapaljena sedišta korporacija (fašist, sindikata). Protiv kraljev ske straže su nastupilo fašističke skvadre i karabinieri, otvorila se jaka paljba iz pušaka i bombi. — Stanje predveče: 3 fašista mrtva i 1 khrabinier, oko 30 ranjenih; kamioni sa mitraljezima krstare po ulicama; fašistička sedišta u ruševinama, još se dime; kraljevske straže se po-vukle u svoje kasarne i ne puštaju nikog unutra, odlučne da se brane. Slične pobune kraljevih stražam bile su i u Turinu Genovi, Parmi i Pisi. I tu su bile žrtve. Kraljevske straže (guardie regie) sad tek uvideše šta je fašizam. Dok su pri su-kobima izmedju fašista i proletariata tr-čali u pomoč fašistima, dok su pucali na nevine radnike i svojom kožom ati-' tih bandite, niau ni pomišljali na platu kojom ih nagrad ju je zahvalni fašizam. , Kad se ni bi radilo o sirotim prolete-rima, bačenim na ulicu zajedno sa svojom dečicom i porodicama, kad i oni ne bi bili žrtve kapitalističke reakcije. — mi bi i njima rekli: »Ko drugomc jamu kopa...« Ali, ne! svesni proletariat če ih bratski pozdraviti, nastojati da im ukaže pravog neprijatelja i pozvati ih u zajedničku borbu za oslobodjenje radnog rob-Ija. — Uzrok ovakih sukoba leži u supar-ništvu a briga proletariata mora tla bude u tom da ovu zalutalu biraču osvesti i borbu da pretvori u klasnu borbu proletariata. Da živi jedinstveni front svfh potlačenih i poniženih! Živio komunizem! Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki a komunističnega stališča in s trezno pametjo. To mm pove Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom. To bi« olajšsije „Dei©“. Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja. Matej poti ga spremlja MDeloM. Razun „Dela“ ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa. Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne čita „©0 1®“?. Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu„kaže pot v boljšo bodočnost? Citajte im širite „DeIo“. .Oslo" se nahaja v razprodaji Vi V. Broletto 181 V. Bologna 6 Colrso Caribaldi 2 V. Gi.ulia 508 Piazža Garibaldi 7 V. Industria 16 Lar go Pestalczzi i g V. Moli n a vento 48 V. Mir am ar 1 V. Roma 17 ' V. del Rivo 44 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane 14 ; V. S. Marco 26 ' Sv. Andrej (kolodvor) V. Sc^linata 3 V. Sprro1 Xydias 4 V. della Tesa 190 V. Udine 29 es? Barkioivlje, Delavske zadruge Greta 8 Opčine: Ana Daneu. Rojan. 8 Sv. Ivan 556 Sv. Marija Magdalena, Delav. zadruge SkedenjDelavske zadimge Videla 556 (Kjer ni posebne pripombe sa razprodaj almice «Dela» tebakarne ali raz-pmdajalnice časopisov.) ^ @©rž€i Mctesini Viti, V. Teatno 5 Mtotesini Jos., V. Carlducci Soomiina Jios., V. Rastelto Hcivanschi Rosalia, V. Pellico Gualdloni Jos., Ccrso V. E. 60 Bregant Marija, Viale XX. Settembire 9 Piociali Bruno, V. Cipiuessi 2 Marž Augusto, V. Seminario 2 Bressan Augusto, V. Mameli 2 IDRIJA, Ivan Krašna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan KOPER, Franc Lonzar PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavslka zbornica REKA, Otfc. Parenzan, Del. zbornica im BERTOKI piri Kopru: Apoltonio Josip, dir ušbvena gostilna. BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš BREGI, V;j!ekosIav Puž DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Klepec DESKLE, Ljudski oder D0RN8ERG, Andrej Vodopivec GORJANSKO, Josip Metljak HRASTJE pTi Šempetru n. Krasu, Josip Mohorčič JUšIČI, Viktor Vlah KOBARID, Anton Urbančič LOKEV NA KRASU, Ar .-i Moidlere MATUL JE, Ivan Puž MILJE, Pangher Josip NABREŽINA, Anton Gr, OPATIJA, Anton Tonia' OPAT.IESELO, Stavbinska z«; POSTOJNA: MariniSič. RENČE, Franop Cotič RUKAVAC GORENJI, Josip Martinid, Franc Jurdana SEŽANA, Alojz Jogan, Franc 3tolfa; Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Eligi.j Marega SOLKAN, Josip Srebrnič v-. TOLMIN, Avguštin Negro TRŽIČ, A.nton Tonet VIPAVA, Marija Ferjančič VOLOSKO, sekcija tramvajskih u-službencev VRTOJBA, Ivan Arčon ŽAGA, Jožtef Rot !| I! lil IliS § M- r.;: i —* i ZB S Delavci, kmetje! Naročujte se na „DELO'\ razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiraine pole od uprav-ništva. »DELO" velja v letu 1923 nastopno: V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10-40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20. VE3s©sessastvfi: celoietno vnaprej plačano L. 18-20; polletno L 910; Srriesečno L. 4-60. Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v j interesu vašega iista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici. RAZPRODA-JALC! ,,DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu. Imena naročnikov, denar In pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!) „DELA" TEST - Via Maiolica 10-12, Popovi se stalno prikazuju kao prijatelji radnika i seljaka. Vele da ih ncoprav dano šal jemo u raj, jer nisu kapitalisti i tobpie nemaju niče g zajedničkog sa kapitalom. — Mnogi seljaci se posle čude kako to da popovi ipak n zvezde kuju kapitalisličkog tytelata Mussolinia, zar — vele oni — popovi toliko det se boje ri-cihusa! A stvar je sasvim prosta: Mussolini se pre svakog zločina pomoli pred oltarom i pozira boga v pomoč, —xsalo mu on i pomaže, zajcdilo s popovima. Sad je na-rcdlo da se i u šltolamu mora učiti ve-ronauk i eto gešrfta — hočeš za kapitaliste ili zn popove. i'a rta ga ne stave, kad jc ovako doslo-jitn sledbenik bisknpri Dobrih! (Pokoj biskvpuroj dušil ali — što je prano, pravo je. Du vidi svoje dične slcdbenikc ~~ bii urj se kosti u grobu prevrnile!) ladalatelj: 1. Q. Ktvr.umističr.e stranke Italije. Odgovorili vr&dr.ik; Posl. Anrclrr.o Marabini Tiskarn?: „11 Lsvorators“. Si lil i Hll i :! iiinihillliilliii! urariii Ing. ED. CucUnčlJ Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarnn J. Štoka, inseratni oddelek »jLavoratora** ul. Maiolica 12; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah. Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi knlet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila. — Vsebina Komiislnop kolarja ja slafe — Internc.cionaln (delavska himna). — Koledar za navadno leto 1922. — Mere in teže. — G.J Pogovcr pod lipo. — O Sovetih. — Ani® Proletarske jnternacionale. A. Prva internacionala. B. D ruja internacionala. C. Tretja internacionala: L kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj >n P°d katerimi pogoji se smejo ustanavljati Soveti. III. kongres Komun, internacionale: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Povtcl: Ježes Pota mladine. — PROLETKULT. Alojzij Llre25ak» Sola in vzgoja v Sovctski Rusiji. — N» Buhari® in E. Preobra-SenalRi: Sola in komunizem. — GOSPODARSTVO lag. i). Ga-stlts£i5! I. Pojava in bistvo zadruznsštva. H. Uloga zadružništvo v proletarskem gibanju. 111. Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivno zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Injf* ID* Gk-sfclffiSšS« 1. Hrn.jjcnjc rastlin in gnojila. 11. Zakon najmanjšo količine ali zakon minlron. IH, Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošno pripomnje. — Ročnik slovenačko-srbohrvat. razlika. mmm Česna S yr9 p© ELS? Kdov 2c5£ Liciatl koletlar szKsz »li v razprodajo naj se obriio | jj;? na vodstvo LjiscLkaija cdt-a. *** Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost. IpMpll mj 18 toit filij ja, lij jsl /