[RJEVANJE 00 ZK. V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH PA ŠE BOLJ POPRIJETI ZA DELO
Popolna zaupnica vodstvu
L*)nika> 28. maja, so pregledali delo občinske organizacije, raz-j*^ljali o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašaji v občini in o nalogah Zveze komunistov. Izvolili so novo ^*tvo. Za predsednico občinske konference ZKS so delegati °'ili Marijo Iskrenovič, dosedanjega sekretarja Jožeta Per-* pa so delegati izvolili Se za dve leti. Poleg predstavnikov benopolitičnih organizacij in občinske skupščine sta se konference udeležila še Ivanka Vrhovčak, izvršna sekre-J*» predsedstva CK ZKS in Franc Svetel], sekretar medobčin-*9a sveta ZK.
uvodnem, izredno obsež-referatu je sekretar Jože 'ar celovito ocenil aktivnost f"unistov v preteklem enolet-?JJ obdobju in izpostavil najdrobnejše naloge komuni-jjj'.v občini, ki izhajajo iz že TOetih dokumentov. Sprego-;." ie o tem, kako so uresničeni dogovorjeno politiko, kako *ato organizirani in usposob-zakaj se rešujejo nekateri Jparoi, ki povzročajo nezado-jj^o delovnih ljudi in občanov (^°časi, zakaj se še vedno ^jajo slabi odnosi, kaj so v uJjJlem letu vendarle uspeli ob-gW in kje so napravili korak
|Pred letom dni je bila z oceno, ' JW in akcijskim programom *|tana pot za delovanje zveze ?JJi»nistov v naši občini. »Ko . n?s pregledujemo prehojeno j*in naše delo, ocenjujemo, da i!* v zvezi komunistov in v iiv ^benopolitičnem življenju v S*H dosegli stanje, ko ni več
pranjih razprtij, ki so še ne-slabile naše idejno in ak-H» enotnost.
c* na omenjeni seji občinske ?/'6rence in tudi kasneje smo r1? poudarjali, da zveza ko-J^istov ni mesto za medse-?8- ooracunavanja, da je do-J JjTjotranje trdna, da lahko s S J"Cnimi sredstvi obvladuje °dnose tako v zvezi komuni-
' k^0r tUd' V Ce,0*n' druzD' in
"Orno samo tedaj, ko re-^r^no ne bo več pripravljenosti
JO telesni kulturi
k/°blemska konferenca o Jpn.' kulturi v občini, ki jo ybffiB občinska konferenca /j67L. bo 16. junija. Pro-Ti, ska konferenca bo oce-ie stanje in sprejela usmerita [,|^a nadaljnji razvoj telesne
5ahle' PoseDen poudarek na samoupravni preo-telesne kulture, na >%užl^nosti, telesni kulturi v ^n^nih organizacijah in Javnih šolah. Spregovorila
organizacijah
?ihš
^krn"1' 0 vnunskem športu, fiio^alnih sistemih, o stro-\kj kadrih in sploh o vseh '"hrr ernin in področjih delo-
l9bči
t L Zveza telesnokultur-K ^anizacij in Temeljna L snokulturna skupnost so 16d'V° P°slal'v vse osnovne F9a 6" Tak0 se v krajevih »/wni2acijah socialistične yifh de'ovnih organizaci-lQ' ^njštvih in drugje teme-> ^pravljajo na konferen-1 frga Se.So namreč pozvali, da nd'f1,2'ra)° razPrave v svojih l^rnah in pravočasno tudi In^ujejo svoje pripombe, Wt in stališča sekreta-
konference. ivJ konferenci in na vseh Jj? razpravah obravnavo l1^' gradivo za problem-i^^ferenco na republiški
'inska
konferenca
za politično reševanje, ali pa bodo to narekovala konkretna dejstva, uporabili ukrepe družbenega varstva in tudi ukrepe znotraj zveze komunistov. V nobenem primeru pa ne more nihče izsiljevati določenih rešitev s pogojevanjem svojega članstva v zvezi komunistov, niti se
se pojavljajo nekatere slabosti, vendar so na konferenci številni delegati v razpravi ugotovili, da so v veliki večini osnovnih organizacij prevladali delovni odnosi in da se osnovne organizacije bolj kot popreje v svojem delu obračajo k problemom svojega okolja. Čutiti pa je še vedno premajhno akcijsko povezanost vseh komunistov, ki živijo v krajevnih skupnostih.
V referatu je opozoril na uresničevanje ustalitvenih procesov gospodarstva. Tudi v razpravi Je bilo slišati, da je nujno res dosledno spoštovati vsa dogovorjena načela stabilizacijskih programov.
NOVO VODSTVO
— za predsednico OK ZKS Vrhnika so delegati izvolili Marijo Iskrenovič (mandat 1 leto)
— V komite so izvolili še pet novih članov, člani komitejaso: Jože Perpar — sekretar (mandat 2 leti)
Andreja Nikolič — zadolžena za socialno politiko
Andrej Skrt — zadolžen za politični sistem
Anton Turk—zadolžen za organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko ter idejno in teoretično delo v ZK
Cveta Glumac — zadolžena za informativno dejavnost
Lovro Novinšek — zadolžen za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
Marko Istenič — zadolžen za družbenoekonomske, odnose (tekoča ekonomska politika in razvoj)
Cveta Kukec—zadolžena za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo
Radoslav Juvan — zadolžen za družbenoekonomske odnose na področju infrastrukture ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
ne morejo notranje partijske zadeve in odnosi med komunisti razreševati izven organizacije zveze komunistov.
Ocenjujemo, da tudi ni več mogoče dolgotrajnejše prikrito delovanje posameznikov ali skupin, ki bi bistveno vplivalo na delovanje zveze komunistov. Prisotne pa so še vedno najrazličnejše razprave in ocenjevanje izven osnovnih organizacij, ki ne izhajajo iz aktivnosti komuniatov in njihovega dela v delegacijah, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, temveč so takšne razprave predvsem osebno obravnavane in neprincipiel-ne, pa zato ne prispevajo ničesar k reševanju problemov in še naprej slabijo idejno in akcijsko moč zveze komunistov. S takšnimi in podobnimi pojavi se bomo tudi v prihodnje dosledno spopadali, njihov obseg in vpliv na družbenopolitične razmere pa bo odvisen tudi od tega, kako bomo uspeli hitreje utrjevati našo notranjo organiziranost, odnose in usposobljenost, da bi postali bolj učinkoviti v konkretnih akcijah.
Objektivno je ZK v sedanjem trenutku najbolj organizirana politična sila v občini, čeprav se tudi sama otepa z omejenimi in drugimi slabostmi, vendar te ne predstavljajo ovire, da ne bi lahko v naslednjem obdobju dosegli tudi večjo aktivnost vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij in celotnega delegatskega sistema v občini,« je poudaril Jože Perpar.
Opozoril je, da mora ostati tudi v naprej osnovna organizacija komunistov tista v kateri se komunisti idejno in akcijsko usposabljajo za konkretno politično delo v svojem okolju in tudi povsod tam, kjer so vključeni kot delegati ali kako drugače. Pri tem
Letošnji rezultati trimesečnega poslovanja gospodarstva kažejo na ugodna gibanja. Z izgubo sov prvem trimesečju poslovale le tri temeljne delovne organizacije. O investicijah na področju gospodarstva, kakor tudi o investicijah na področju šolstva in otroškega varstva ter komunalnega gospodarstva pa bodo komunisti podrobneje spregovorili na eni prihodnjih sej občinske konference.
Tudi samoprispevek je bil omenjen. Slišali smo, da bo referendumski program minulega občinskega samoprispevka v celoti realiziran pod mnogo težjimi pogoji verjetno šele ob koncu prihodnjega srednjeročnega načrta. »To pa so že obremenitve, ki ne bodo dopuščale drugih večjih obremenitev vrhniškega gospodarstva in je bil zato sprejet dogovor v okviru SIS družbenih dejavnosti, da se sredstva zagotovijo iz že sprejetih prispevnih stopenj za nekatere družbene dejavnosti, s čimer se doseže bolj enakomerna obremenitev vseh občanov, ne pa samo delavcev, ki so zaposleni v občini Vrhnika.
S tem smo se pravzaprav že opredelili, da ne bomo uvajali novega občinskega samoprispevka za področje izgradnje šol in vrtcev v naslednjem srednjeročnem obdobju, čeprav je bil le-ta prvotno predviden. To pa nas je vse skupaj našlo nepripravljene, da bi akcijo za nov občinski samoprispevek usmerili na druga področja, na primer na komunalno. Ob pomanjkanju skupnega programa in seveda ob zaostajanju komunalnega standarda, so se posamezne krajevne skupnosti odločile za krajevni samoprispevek. Uresničevanje referendumskih programov pa so oteževale restrikcije pri kreditiranju, vse skupaj pa postaja tudi političen pro-
blem, ker se sprejeti programi ne realizirajo, občani pa plačujejo samoprispevek. Zato je bilo v predsedstvu OK SZDL sprejeto stališče, da v bodoče ni mogoče podpreti nikakršne politične akcije za urejanje samoprispevkov, če programi in finančne konstrukcije ne bodo usklajene in dogovorjene v komunalni skupnosti.
Vzporedno s pripravami na nov srednjeročni plan 1981-1985 pa je potrebno pripraviti ustrezne programe za občinski samoprispevek in krajevne samoprispevke. Ne zato, ker jih imajo drugi, marveč zato, da bi se okrog njih mobilizirali vsi delovni ljudje in občani pri reševanju perečih družbenih problemov«, je v referatu poudaril sekretar komiteja.
Delegati so se v razpravi dotaknili tudi problemov in nalog komunistov v političnem sistemu, delegatskih odnpsov, izvajanja nalog na komunalnem področju, kadrovske politike, predvsem problematiko štipendiranja.
Ivanka Vrhovčak pa je ocenila konferenco za izjemno kvalitetno, ki kaže na nov stil dela komunistov na Vrhniki. V razpravi je poudarila, da mora zveza komunistov preseči skrbniško vlogo in vso težo delovanja prenesti v druge družbenopolitične organizacije. S tem pa se bodo ustvarjali pogoji za še večjo demokratizacijo odnosov v vseh sredinah.
Komite občinske konference ZKS je pripravil tudi osnutek programskih usmeritev za delo občinske organizacije v prihodnje. O nJem so predhodno razpravljali v vseh osnovnih organizacijah ZK. Na osnovi razprave v osnovnih organizacijah in na seji konference so bila izoblikovana dokončna stališča, ki vsebujejo resnično najaktualnejše naloge do prihodnje programsko volilne konference. Tako bodo osrednjo pozornost namenili stabilizacijskim nalogam, sproti bodo spremljali uveljavljanje zakona o združenem delu, izvajanje nalog na komunalnem področju, krepili bodo delo delegacij in poskušali vzpostaviti trdnejšo povezavo med delegacijami skupščinskih zborov in samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravljali bodo še o kadrovski politiki. Komunisti se bodo pozorno lotili priprav in razprave o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti Vrhnika in za ustavno preobrazbo te skupnosti.
»Bistra 80« — IV. letne kulturne prireditve
Od 20. do 30. junija bo grad Bistra ponovno zaživel ob kulturnih srečanjih domačih in gostujočih izvajalcev likovne kolonije, ki bo, sodeč po prijavah, obsegala okoli dvajset udeležencev — slikarjev, grafikov in umetniških fotografov. V vsebinskem pogledu 4. letne prireditve vključujejo v program uspele dosežke domačih skupin na gledališkem, zborovskem, folklornem, literarnem in likovnem področju ter goste s področja sodobne ustvarjalnosti.
Ce se le za hp kritično pomudimo pri »Bistri 79«, lahko zapišemo, da velja o celovitosti, o ustvarjalno izpovedni moči, o kulturnih srečanjih in prireditvah v Bistri še razmišljati, jih krepiti in poglabljati v smislu iskanja in uveljavitve prizadevanj, da bi Bistra postala del našega kulturnega in družbenega prostora.
Razkorak med kulturnimi programi in dejanskimi potrebami po kulturnem življenju je prisoten tudi v naših sredinah. Akcija ČLOVEK, DELO, KULTURA je stekla že leta 1976, žal pa še ni postala temeljni princip našega delovanja na kulturnem področju. Zato si moramo prizadevati, da postanejo kulturni programi nepogrešljivi del življenja — potreba posameznika in širokega kroga ljudi.'
Vrhničani smo na Bistro pozabili! Res je, da Tehnični muzej ohranja zgodovino in je za obiskovalce iz drugih krajev zanimiv zgodovinski spomenik z izbranimi tehničnimi zbirkami, toda Bistra mora zaživeti drugače, tudi za danes! V občinskem merilu jo moramo vsestransko ovrednotiti in v največji meri izbrati široko paleto možnosti, ki nam jih ponuja ta slikoviti prostor ob robu Barja.
Na svidenje v Bistri, na 4. letnih kulturnih prireditvah, ki ponujajo letos naslednji program:
ČETRTEK, 19. 6. 1980: »Dogodek v mestu Gogi« — gledališka predstva Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v Cankarjevem domu ob 20.15.
PETEK, 20. 6. 1980: Otvoritev — Promenadni koncert Pihalnega orkestra »Rameaujev nečak« — predstava gledališke skupine Srečno novo gledališče iz Vrhnike
SOBOTA, 21. 6. 1980: Koncert MPZ LIKO Verd NEDELJA, 22. 6. 1980 Nastop folklorne skupine Bistra
PONEDELJEK, 23.6.1980: Otvoritev razstave »Bistra 79« v Razstavnem salonu IUV ob 19. uri
TOREK, 24. 6.1980: Literarni večer z gostom Danetom Zajcem—sodelujejo tudi vrhniški literati
SREDA, 25. 6. 1980: Monodrama »LIZIKA« — gledališka igralka Milena Muhičeva izvirno podaja vlogo žene-delavke, ki je na pragu upokojitve. Ob slovesu ne štedi s pikrimi pripombami na račun družbe in tudi na svoj rovaš, saj je najtežje njej, ki zapušča sredino, ki jo je pravzaprav sama pomagala ustvarjati.
ČETRTEK, 26. 6. 1980: Koncert ansambla »Sončna pot«
PETEK, 27. 6. 1980: »Zaljubljenca v podzemski železnici« gledališka predstava SNG iz Vrhnike
SOBOTA, 28. 6. 1980: Koncert APZ Kranj
NEDELJA, 29. 6. 1980: Koncert zborov MPZ IUV TOZD Usnjarna, MPZ LIKO Borovnica, Mešani pevski zbor Dragomer, Ženski pevski zbor iz Sinje gorice.
Začetek vseh predstav bo ob 20.15, vstopnice boste lahko dobili v predprodaji v tajništvu Zveze kulturnih organizacij v Cankarjevem domu vsak dan od 10. ure, sicer pa pol ure pred začetkom.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Štlrindvajset let Je preteklo od dneva, ko so se mladi odločili, da svoj praznik praznujejo skupaj s svojim velikim vzornikom, prijateljem in voditeljem, tovarišem Titom. Vsako leto na ta dan tudi sedmosoici postanejo mladinci. Stopilo v vrste mladinske organizacije, ki s« Je rodila v SKOJ, v boju za osvoboditev, v boju za preobrazbo družbe.
Letos je 320 učencev 7. razredov dobilo članske izkaznice. Občinska konferenca Jim Je ob tem pripravila krajši svečanosti v Borovnici in na Vrhniki in Jim prikazala film Iz NOB.
Na fotografiji: Bojan Ščukovt je novim mladincem Izročil članske izkaznice In Jim zaželel veliko uspehov.
NAŠ ČASOPIS
JUNIJ 1J "
Kako smo gospodarili v prvem trimesečju
Ugodna gospodarska gibanja, ki jih je vrhniško gospodarstvo doseglo v lanskem letu, se nadaljujejo tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. Gospodarstvo je v tem času ustvarilo 28 odstotkov dohodka več kot v istem obdobju lani, uresničuje se tudi usmeritev pri izplačilih sredstev za razširitev materialne podlage dela. Tako razmerje bo nujno nadaljevati v celem letu.
Analizo usklajenosti planskih dokumentov v organizacijah združenega dela z družbenimi usmeritvami pri razporejanju dohodka v letu 1980 in doseženih rezultatov poslovanja v prvem trimesečju letos je obravnaval izvršni svet in menil, da je gospodarstvo, gledano v celoti, uspešno poslovalo.
Informacije o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju, ki je pripravljena na osnovi podatkov periodičnih obračunov TOZD, kažejo, da znaša celotni dohodek 850.940 tisoč dinarjev, kar je za 42,4 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1979. Nadpovprečno rast celotnega dohodka so dosegle: Kovinarska, Fenolit, Liko-stolarna, Usnjarna, Kmetijska zadruga, Gozdarstvo, Temeljna organizacija kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu, Obrtni center in Komunalno podjetje. Pri tako doseženem celotnem prihodku pa so porabljena sredstva rasla hitreje in so OZO porabile 588.373 tisoč dinarjev, kar je za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in se je s tem poslabšala ekonomičnost poslovanja za 5,1 odstotka.
Štiri OZD pa niso dosegle višine lanskega dohodka. Te so: LIKO — Primarna predelava, LIKO — DSSS, Sava — TOZD Ročna konfekcija in Igrad.
Pri obravnavi analize usklajenosti planskih dokumentov za letos je izvršni svet ugotovil, da je celotno gospodarstvo občine upoštevalo pri svojih planih družbene usmeritve pri razporejanju dohodka. Odstopanja so vidna le pri nekaterih OZD, tako s področja gospodarstva kot negospodarstva, ki še vedno nimajo v svojih planih za leto 1980 usklajenih delitvenih razmerij dohodka v skladu z resolucijami in dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Odstopanja od usmeritev ugotavljajo pri Temeljni organizaciji kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu, PTT Vrhnika, osnovnih šolah Ivan Cankar in Borovnica, Glasbeni šoli, Cankarjevi knjižnici, Lekarni, vzgojno-varstvenemu zavodu, domu upokojencev, pri skupnih službah SIS in pri strokovni službi kmetijsko zemljiške skupnosti. Opozorili so, da neupoštevanje družbenih usmeritev pri planiranju vseh elementov razporejanja dohodka lahko povzroči težave pri spremljanju uresničevanja samih planov v OZD, še težje pa na ravni občine.
Delitveno razmerje dohodka kaže, da se krepi delež sredstev za razširitev materialne osnove dela. To potrjujejo tudi doseženi rezultati letošnjega prvega trimesečja, saj je ta delež porasel od 22,9 na 31,6 odstotka.
Ocenili so, da je v celoti gledano, obseg sredstev za skupno porabo usklajen, saj je indeks 115,1, kar je pod mejo dovoljenega. Ta uskladitev je bila dosežena s črtanjem nekaterih sredstev za nove naložbe iz posameznih programov SIS. Kljub temu pa na nekaterih področjih družbenih dejavnosti ni bilo možno uskladiti sredstev za bruto osebne dohodke na 16 odstotkov zaradi izvajanja dejavnosti v novozgrajenih objektih. V kolikor bi se držali določil resolucij, bi morali znižati osebne dohodke zaposlenih ali zgrajene objekte imeti neizkoriščene, izvršni svet je tudi ugotovil, da se podatki v izplačani masi bruto osebnega dohodka v negospodarstvu ne ujemajo s podatki, objavljenimi v javnih občilih, in da ni prišlo do prekoračitve, kot so navajali. Pri združeni osnovni šoli Ivan Cankar namreč niso bila zajeta izplačila sredstev za osebne dohodke v šoli Janeza Mraka za Jeto 1979. Zaradi tega je bilo v javnih občilih prikazano, da so OZD s področja družbenih dejavnosti prekoračile izplačila mase bruto osebnega dohodka za 13,3 odstotka. Ob upoštevanju izplačila sredstev za bruto osebne dohodke osnovne šole Janez Mrak v letu 1979 pa so dejansko izplačali le 95,7 dovoljene mase bruto osebnega dohodka.
Opekarna, Sava — Ročna konfekcija in Igrad, ki so v prvem trimesečju poslovale z izgubo, morajo takoj sprejeti lastni akcijski program za odpravo motenj v poslovanju in ga predložiti v obravnavo do 15. junija izvršnemu svetu. Žito — Pekarna Vrhnika, PTT Vrhnika in Obrtni center pa morajo glede na to, da so v prvem trimesečju letos izplačali višji osebni dohodek, kot so ustvarili dohodka, uskladiti izplačilo osebnih dohodkov do zaključnega drugega trimesečja.
NA SKUPŠČINI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV IZVOLILI NOVO VODSTVO
Slavnostna seja OK ZSMS
S slavnostno sejo občinske konference ZSMS so mladi proslavili Dan mladosti in počastili spomin na tovariša Tita, katerega veličina je vtkana v zavest mlade generacije kot nezlomljiva želja hoditi po poti, ki jo je zgradil, po poti sožitja, prijateljstva, sodelovanja med narodi in miru v svetu. V slavnostnem govoru Je predsednik občinske konference ZSMS Bojan ščukovt spregovoril o nalogah mladih, o njihovi pripravljenosti stopati po poti, ki jo je zastavil tovariš Tito. Le tako bodo mladi vredni njegovega zaupanja v mlade generacije.
Opozoril je, da morajo biti mladi aktivni in dosledni v prizadevanjih za ustalitev gospodarstva.
» Vbojuza stabilizacijo je nujno, da tudi mladi ocenimo izvajanje stabilizacijskih prizadevanj v svojem okolju in da združeni z vsemi subjektivnimi silami ukrepamo v primerih, ko gre za nesmotrno porabo reproduk-cijskga materiala, delovnih priprav, za neupravičen bolniški stalež, pa tudi za nesmotrno porabo družbenih sredstev v KS, samoupravnih interesnih skupnostih in ostalih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Ta boj za stabilizacijo pa ne sme pomeniti in ne pomeni omrtvitve našega samoupravnega socialističnega razvoja, nasprotno, pomeni
krepitev naše skupne in osebne odgovornosti, ki jo bomo izvajali s poglobljenim in aktivnim vključevanjem v delovanje samoupravnih organov, delegacij itd.,« je dejal in v nadaljevanju opozoril, da bodo kos vsem zahtevnim nalogam.
Podelili so priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem ZSMS. Priznanja so prejeli: Mojca šega iz Dragomera, Jožica Slabe iz Zaplane. Janez Dobrovoljc in Slavko Bogataj iz Verda ter Boris Žakelj in Vinko Žakelj iz Bevk.
Na koncu pa so razglasili rezultate letošnje mladinske športne olimpiade in najboljšim izročili pokale in diplome.
Na pobudo medobčinskega sveta in izhajajoč bi ocene, ki jo je sprejel občinski komite ZK Vrhnika ter občinski svet ZS Vrhnika, se je k uresničevanju Titove pobude o nadaljnji krepitvi demokratizacije odnosov In krepitvi kolektivnega dela ter odgovornsoti pristopilo v občinski organizaciji sindikatov smeleje. Ugotovljeno je bilo, da le s sklicem skupščine občinske organizacije lahko uresničijo bistvenejše In kvalitetnejše premike v delovanju organizacije in organov ZS. V pripravah za skic skupščine se je zato še posebej angažiral komite občinske konference ZKS, saj so posamezni komunisti bili še posebej zadolženi, da prevzamejo obveznost delovanja na določenih področjih aktivnosti ZS. Z drugimi besedami povedano so komunisti v občini Vrhnika z vso odgovornostjo predlagali ustrezne organizacijske spremembe in se aktivno vključili v kadrovski postopek. Skupščina občinske organizacije je bila 23. aprila 1980 ob 13.30 v domu JLA.
Njena osrednja točka je bila poročilo o delu občinskega sveta ZS Vrhnika v obdobju 1978—80 z oceno delovanja vseh organov in posameznikov, ki je pripeljala do določene pasivizacije dela občinskega sveta. Med zaključki so zato še posebej zadolžili posamezne člane predsedstva za področja programske aktivnosti občinske organizacije. Ti so tudi nosilci dela delovnih teles pri občinskem svetu, ki sicer ostajajo v dosedanjem obsegu, ne pa seveda tudi v isti kadrovski sestavi, člani predsedstva so dolžni pripraviti zasnovo programske aktivnosti za predstojeće obdobje na področju, ki ga pokrivajo. Dogovorili so se za osnovo pro-
Oživitev
kluba študentov in dijakov
Konec maja je bil na Vrhniki sestanek vseh študentov in dijakov naše občine in od okrog šeststo vabil, kolikor jih je razposlala OK ZSMS, se je odzvala dobra desetina povabljenih. Navkljub domačemu vzdušju na tem shodu je bilo med mladimi čutiti še precej zadržanosti. V vseh je sicer polno mladostnega elana in delovne zagnanosti, a v OO ZSMS in na področju nekaterih mladinskih aktivnosti je še premalo čutiti vpliv mladih ljudi.
Na začetku je tovariš Bojan Ščukovt poudaril, da je na Vrhniki iz leta v leto več študentov in dijakov in da bi bilo zato zelo dobro ustanoviti klub študentov. Imenovan je bil tudi iniciativni odbor, ki bo poskrbel za oživitev kluba. V klubu študentov naj bi se mladi srečevali, reševali svoje probleme in težave, si izmenjavali izkušnje iz različnih področij, se vključevali v razne mladinske aktivnosti in se seveda tudi zabavali. Govora je bilo tudi o kmečki mladini in mladih delavcih in sklenili smo. da bomo napravili vse, da bo področje organizirane klubske dejavnosti dostopno tudi njim. V kolikor bo klub' ustanovljen in bo uspešno deloval, bodo imeli mladi celo kopico aktivnosti, kier se bodo lahko udejstvova-li.
Veliko pozornosti smo namenili tudi zvezni mladinski delovni akciji Posočje 80. Vsak mladinec je dobil posebno številko glasila »Pota mladih«, ki je bila posvečena mladinskim delovnim akcijam.
Ob koncu je sledilo samo še sporočilo mladim študentom prvih letnikov visokih in višjih šol. da bodo morali na obvezne vojaške vaje. ki bodo od 10. do 25. julija 1980.
F. TRŠAR
gramske usmeritve, ki bo temeljila na stabilizaciji gospodarstva in pripravi srednjeročnih planov na razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema ter uveljavljanju odločnejše vloge delavca v vseh sferah družbenega življenja in dela ter razvijanju odnosov, načinu dela ter odgovornosti, da bodo delavci v medsebojni odvisnosti in odgovornosti uresničevali svoje osebne in
Uvodoma je poudaril nujnost kolektivnega dela in odgovornosti vsakega posameznika pri delu v občinski organizaciji Zveze sindikatov. Vsak član predsedstva pa bo zadolžen za določeno področje dela občinskega sveta. Ena od prvih nalog predsedstva pa bo izobraževanje novih vodstev osnovnih organizacij. Od dosedanjega števila 49 članov občinskega sveta so razrešili zaradi neaktivnosti,
V občinski svet zveze sindikatov Vrhnika so izvoljeni:
Andrej Vidovič — predsednik, Zalka Mauri — podpredsednik, Stane Pezdir — sekretar, Breginc Alojz, Bolčina Frančiška, Brance Janez, Buh Vika, Bunčič Jovan, Čavčič Niko, Dobrovoljc Niko, Dobrovoljc Rudi, Dodig Franc, Gabrovšek Janez, Gutnik Stanislav, Hren Mirko, Jamnikar Janez, Korče Franc, Kržič Anton, Mali inž. Tone, Mele Tone, Mlinar Bogomir, Ogrin Sonja, Perpar Alojz, Petkovšek Marica, Popovič Vladimir, Požun Danica, Pretnar inž. Staša, Ružič Viktor, Resnik Ivanka, Seljak Simon, Volk Dušan. Člani DPZ — ki imajo status člana OS ZS so: Bradač Milka, Jeršinovič Otmar, Rančev Pavla. Rous Karel
družbene interese. Po sami skupščini seje najprej sestal občinski svet v novi sestavi, nato pa tudi predsedstvo.
Za novega predsednika občinskega sveta je bil izvoljen Vidovič Andrej, kemijski tehnik, zaposlen v Donit Fenolit Borovnica. Za podpredsednika je bila izvoljena Mauri Zalka, fiziotera-pevt, zaposlena v NZD TOZD Zdravstvo Vrhnika. Za sekretarja občinskega sveta pa je bil ponovno izvoljen Stane Pezdir.
Sejo predsedstva je vodil novi predsednik Andrej Vidovič.
upokojitve ter odselitve v drugo občino 35 članov ter v novi sestav občinskega sveta, ki ima 35 članov, izvolili novih 31 članov. Od dosedanjih 11 članov predsedstva so jih razrešili osem in namesto njih izvolili nove iz istih razlogov, kot so navedeni za člane občinskega sveta.
Skupščine občinske organizacije ZS Vrhnika so se udeležili predstavniki vseh DPO v občini, s strani medobčinskega sveta njegov predsednik, RS ZSS pa je zastopal Julij Planine.
Bomo resi 11 kmetijstvo na Poko
JISCU?
Na Pokojišču so Jt konec aprila sestali pr*1 stavnlkl občinske skup* v ne, izvršnega sveta ( družbenopolitičnih orgs ^ zaci j z odborom va* skupnosti Pokojlšče. I' tega srečanja, na kater«" so sodelovali tudi pi*r stavnlkl Kmetijske zad£d ge, kmetijsko zemlji*' skupnosti, Gozdnega S b spodarstva in lovci, d prišlo na pobudo krajev^ konference SZDL Borovi p ca. 2,
Ogledali so si okolif ^ predvsem pašniške povrS ^ in vse druge dejavnike, ** bodo zagotavljali obstoj IJ1 r na Pokojišču. Proučili l* možnost napeljave vode spregovorili o možni kmečkega turizma.
Dogovorili so se, da treba v treh mesecih pripi koncept rešitve kmetija Pokojišču, ki naj ol predvsem analizo, koliko se je pripravljeno ukvarji živinorejo, kakšni so pogol možnosti dela. Oceniti treba, koliko vode manjkMi proučiti možna nahajanja vode. Tudi ceste so S^L oskrbovane, zato bo jL meljna enota za ceste pri moupravni komunalni int< sni skupnosti pripravila n vzdrževanja cest.
Sklenili so, da se sestanejo v juliju In p dajo konkretne predlog1 načrte za realizacijo stavljenih nalog.
Za dopolnitev zgodovine NOB v občini
Letna konferenca Zveze združenj borcev NOV Vrhnika, ki Je bila sredi aprila, Je dokazala, da se borci aktivno vključujejo v družbenopolitično življenje občine. V njihovem poročilu je namreč poudarjeno, da so veliko pozornosti poleg svojega rednega dela posvetili obravnavi gradiv za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Tudi številne razprave na letni konferenci so se dotikale aktualnih družbenopolitičnih In gospodarskih vprašanj občine. Posebno pozorno pa so obravnavali program za dopolnitev zgodovine NOV v naši občini in se zavzeli za ustanovitev medobčinskega odbora ZZB NOV v Izrednih razmerah.
V uvodni vesedi je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Fortuna opozoril na zapleten in zaskrbljujoč mednarodni položaj, ki je obremenjen s številnimi odprtimi in potencialnimi žarišči in mnogimi nerešenimi bistvenimi mednarodnimi vprašanji. Zaostrujejo se nekatera temeljna protislovja med velikimi silami in blokoma, protislovja, ki izvirajo iz odnosa razvitih in dežel v razvoju. Poglabljajo se ekonomske težave v svetu, vendar pri reševanju teh problemov ni opaziti bistvenega napredka. Pri tem pa je poudaril: »Jugoslovanski narodi smo bili že večkrat pahnjeni v preizkušnjo. Toda vselej smo pod Titovim vodstvom izpričali svojo zrelost. Naš notranji politični položaj je stabilen. To nam prizna tudi tujina. Neki tuji novinarje celo zapisal:, Ne smemo pozabiti, da je nekdo, ki je vztrajen, ki ne vidi posebno rad, da bi nekdo drug mislil namesto njega in ki sploh ne mara, da bi mu kdorkoli stopil na prste. To so jugoslovanski narodi.'
Da smo Jugoslovani taki, ni vsem prav. Se vedno so sile, ki bi nas rade pahnile v svetovne avanture. Zato moramo biti ob današnji nevarni in nemimi mednarodni in nestabilni politični ter gospodarski situaciji v svetu še posebej pozorni na krepitev naših obrambnih sposobnosti.«
Dotaknil se je tudi razmer v občini in poudaril: »Danes lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da se slabosti hitro odpravljajo. Dosežena je velika enotnost med vodstvi občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinsko skupščino in izvršnim svetom. Skratka: čutimo, da se vedno bolj krepi naš samoupravni mehanizem. Seveda pa pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so še vedno posamezniki, ki ta napredek zanikajo ali ga omalovažujejo.«
V razpravi je sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Perpar orisal sliko trenutne zunanje in notranjepolitične situacije ter razmer v naši občini. Predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač pa je borce seznanil z delovanjem samoupravnega in delegatskega sistema v občini. Franc Krašovec, predsednik izvršnega sveta, pa z gospodarskimi problemi v državi in še posebej v naši občini. V razpravi pa so se borci zavzeli za dosledno uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj.
Podrobneje so razpravljali o izhodiščih programa dela odbora za dopolnitev zgodovine NOB občine Vrhnika. Osnovni cilj te akcije je, da v dveh letih objavijo knjigo z delovnim naslovom »Oris NOB na Vrhniki«, ki bi vsebovala vse do sedaj znane, opisane in že objavljene dogodke in podatke in vse tiste, do katerih je danes možno priti, ki pa še niso opisani ali pa so
opisani pomanjkljivo. Knjiga naj bi bila celovit in sistematičen prikaz vseh dogajanj. V njej nameravajo zajeti vsa dejstva in dogodke iz zgodovine KP in naprednega gibanja med vojnama, posebno tik pred vojno. Pri zbiranju gradiva se bodo naslonili na vsebino Grabeljškove knjige »Vrhnika in okolica v boju za svobodo« in na »del« vsebine Hribernikove knjige »Dolomiti v NOB«. Pri tej akciji gre torej za dopolnitev zgodovine NOB, zato se bodo v prvi fazi osredotočili predvsem na tista obdobja, ki po splošni oceni do sedaj niso dovolj obdelana.
Tako na primer na začetke leta 1941, Borov niško-Kožlješko četo, zgodovino NOB v Borovnici in okolici, dopolnili bodo obdobje 1944-45 na Vrhniki in okolici, delovanje okupatorja in izdajalskih organizacij in formacij.
Zato so ustanovili po krajevnih skupnostih in vaseh pododbore, da bodo pomagali pri zbiranju gradiva, v drugi fazi pa se bodo nanje naslonili za preverjanje točnosti podatkov. Seveda pa bodo pregledali tudi vse do sedaj že objavljene knjige, kronike, članke v časopisih, kronike brigad in pregledali muzeje, arhive in druge razne zbirke.
Podrobni program dela v drugi fazi akcije bodo izdelali in dopolnili v času, ko bodo gradivo zbirali-Mnenja so bili, da naj vprašanje določitve obdelovalcev, avtorja, kakor tudi problemska, teritorialna in kronološka sistematika, oblikovanje rokopisa ostane še odprto, ker se bodo prvi odgc/ori na ta vprašanja ponudili sami, ko bo prva faza dela resno zaživela.
Na konferenci so poudarili, da je njihov program političnega delovanja program Zveze komunistov in da se kot sestavni del fronte socialističnih sil v občini vključujejo v program dela občinske konference SZDL in v program dela občinske skupščine, imajo pa svoj akcijski program, ki so ga sprejeli na lanskoletni konferenci.
Izredno aktivni pa so na področju obujanja in negovanja tradicij NOB. Ugotavljali so, da je tudi pri tem storjen korak naprej, saj od februarja letos pri občinski konferenci SZDL deluje svet za ohranjanje, obujanje in prenašanje revolucionarnih tradicij NOB Lani so obnovili tradicionalno praznovanje 22. Julija —dneva vstaje v Razorski dolini. Tudi letos skupaj z lovci, zvezo rezervnih vojaških starešin in garnizonom JLA pripravljajo srečanje in obeležja. Ugotovili so, da so v glavnem v redu, le nekaj jih bo treba obnoviti. Ravno tako urejajo zemljiško-pravne odnose za zemljišča, kjer ti spomeniki stoje.
Prihodnje leto bomo praznovali 40-letnico, ko se je naš narod uprl okupatorju in začel narodnoosvobodilni boj. Predlagali so, da bi to obletnico proslavili na Jasenovcu za Ljubljanskim vrhom, kjer so bivali prvi vrhniški partizani. Tam naj bi postavili tudi ustrezno partizansko obeležje. Predsednik občinskega odbora Franc Fortuna je prisotne seznanil, da bodo v okviru praznovanja te obletnice tudi gozdarji postavili v Bistri osrednji spomenik vsem gozdarjem-partiza-nom Slovenije.
V akcijskem programu so se tudi zavzeli, da bodo v okviru muzeja v Bistri uredili vrhniško partizansko spominsko sobo. Zato si bodo prizadevali, da to uresničijo, kajti vrhniški prispevek narodnoosvobodilni borbi je bil tako velik, da si kraj tako sobo zasluži-
la «r te
'*
Q I
»k, X> t
»o
iic Me
k
8r
i;
h
n
V)
i?
iS
si,
)
Splošna energetska kriza, za Slovenijo pa še P°«ebej pomanjkanje naftnih derivatov in su-^vin na sploh, poleg tega pa še pretirana nežnost na tuje znanje in velik uvoz, postavlja gospodarstvo v fazi priprav srednjeročen planov za obdobje 1981-1985 v izredno zahteven položaj. Smo pred tem, da bomo morali U**o proizvodnjo do določene mere p rastru k-
r«(T'ratl' Predv,M,m v razvojno intenzivnejšo. >Z 'ko bo imela trajnejše možnosti ustvarjanja j| *i*ga dohodka na zaposlenega in na vložena jaf 'r*latva, da bo imela možnosti za izvoz in da aJr° ustrezala našim energetskim in surovinam omejitvam. Za ta proces Je najpomemb-m     vedeti, kam m moramo preusmeriti, imeti Ah      znanie ln ustrezen kader in seveda tudi idijdovoij investicijskih sredstev, rfrv^ ukrepi' ki smo 'in sPreJeli v zadnjem času, fri°rn° akumulacijsko sposobnost našega gospodarstva nekoliko zboljšali in si tako zagotovili boljše oV)-Materialne možnosti. Glede tega, katere so tiste Panoge oz. področja, ki imajo možnosti za tak ra-n'smo enotni. Potrebno bo pohiteti s tehta-lhl?ni in spreieti ustrezne odločitve. Razumljivo, da e' lit29 tako Preusmentev potrebno sprejeti ustrezne j Iji «krepe, ki bodo zagotovili pogoje za uspešen ra-
^ prednostnih področij, to* r ^den najpomembnejših pogojevza intenzivnejši IL?^ inc|ustrije je vsekakor znanje, ki ga daje "tno razvojno-raziskovalno delo. To razumljivo Ta obsegati celotno inovacijsko verigo od inova-tudi množično inventivno dejavnost, preko ra-°ia do raziskovalnega dela in naprej do celotna inžiniringa do raziskovalnega dela in naprej celotnega inženiringa in uvedbe proizvodnje, akor jma za nadaljnji razvoj vpeljane proizvodnje 'Mirni V6lik Pomen sP°ntana. vendar ustrezno ani-Wtia'rana P3 *udi st'mu,irana množična inventivna de-s|/ Vn°st, ima za uvedbo nove tehnologije in novih j svodov in seveda za preusmeritev odločilno iri-(n^° načrtovana razvojno-raziskovalna dejavni Smo v zaključni fazi priprav gradiv za srednje-
ročne plane. Prav v ta gradiva, kjer planiramo nove investicije, nove proizvodne programe, rekonstrukcije in podobno, moramo zapisati tudi, kje bomo dobili potrebno znanje. Potrebno je načrtovati tudi razvojno-raziskovalno delo, postaviti cilje, roke in seveda tudi zagotoviti sredstva, ki jih bomo za to namenili. Tudi pri odločitvi, da bomo znanje kupili v tujini, moramo v planu to predvideti.
Da bi načrtovalcem razvoja v OZD, tj. vodjem • razvoja in tistim, ki so odgovorni za razvoj, pri zahtevnih in kompleksnih vprašanjih nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in vloge ter načrtovanja razvojno raziskovalnega dela nudili strokovno pomoč in omogočili izmenjavo izkušenj, je komisija za inventivno dejavnost pri gospodarski zbornici občin ljubljanske regije organizirala seminar o vlogi in planiranju razvojno-raziskovalnega dela v organizacijah združenega dela. Tega seminarja so se udeležili tudi vsi tisti iz naših organizacij združenega dela, ki so odgovorni za razvoj.
Pot me nemalokrat zanese mimo vrhniške mlekarne, po Sušnikovi cesti. Še vsem občanom je živo v spominu, ko se je preurejala zunanjost vrhniške mlekarne, a očitno je, da se mlekarji za svojo okolico ne zmenijo kaj dosti. Verjetno bo moral občinski inšpektor odgovorno osebo malo »podrezati«, če hočemo, da se bo stanje popravilo.
Po asfaltni cesti največkrat teče penasta sirotka, po kateri se ob sončnem vremenu »pase« nadležen mrčes, po okolici pa se širi neprijeten smrad. Kdo je odgovoren za to, da se sirotka razliva po okolici in zidu mlekarne, ki nasproti kina ne kaže več stanja prenovljenosti?! Žal občinski inšpektor najbrž tja malokrat zaide, saj je čudno, da še ni posredoval. Taka okolica, osvinjana s sirotko, je lahko še kako nevarna, saj mrčes lahko širi razne bolezni, po drugi strani pa ne more biti v ponos našemu kraju, kajti Vrhnika že tako ne slovi po čistosti in urejenosti. Ne nameravam kritizirati nikogar, toda menim, da bi moral kdo ukrepati da se sirotka ne bi po nepotrebnem razlivala po cesti in širila smradu, zakaj tudi prebivalci Sušnikove niso ravno zadovoljni in tudi za našo mlekarno, ki izvaža sir celo v švico, taka okolica ni preveč častna.
Vsi upamo, da se bo stanje v bodoče izboljšalo in da se bo pač nekdo zavzel in preprečil nadaljnje odvajanje sirotke na cesto. Le tako bo okolica mlekarne pridobila na ugledu, Sušnikova ulica ne bo več zasmrajena in občani se ne bomo več spotikali nad nečistočo, ki jo mlekarji povzročajo s takim nepravilnim ravnanjem.
F. TRŠAR
Mladi in kmetijstvo
°d tem geslom je v soboto, •4-1980 pripravila srečanje '* Vrhniki OK ZSMS in AMZ
* *2 Vrhnika. Pomerili naj bi
* v znanju mladi zadružniki iz ** Slovenije. Iz vsake regije 0 P^šli najboljši, zmagovalci 8vojem kraju. Ker Je bila lan-'K° ■•to ekipa iz Vrhnike naj-0|l*a v republiškem merilu, Ji ' '«os pripadla čast In dolž-°*t> da je tu potekalo tekmo-
..^ekmovalo je osem ekip, in prv Ljutomer, Naklo, Novo P*b, Šmarje pri Jelšah, Stič-1 Ajdovščina, Radlje in Vrhni-
. ce Popoldne okrog 14. ure so I jrr?'9li domači mladinci goste '. j. 'In peljali na ogled v muzej v i 's,ri- Mladi iz vseh krajev so bili ■( j dušeni nad res enkratnim , petjem. Nato so se odpeljali | kovnico, kjer je bila v kinod-' i^ni Svobode ta prireditev. Ob i 'un' je bila dvorana polno za-' ,| n3 in oričelo se je tekmova-. ' Prisostvovali so ugledni / Tjie iz Ljubljane in Vrhnike. ' ^ °d posameznimi krogi vpra-ni so izvajali kulturni program ' ^ani pevski zbor iz Drago-\ *w in recitatorji z Vrhnike, i j1*1 koncu so nastopili mladi iz Yj Ver>ske Bistrice s skečem. 6(1 tem je potekala zelo napeta
in enakovredna borba za prvo mesto. Nekaj časa je vodil Ljutomer, nato Ajdovščina, končni zmagovalec pa je bila zopet Vrhnika. Seveda na splošno veselje domačinov, kateri bodo drugo leto zopet imeli dolžnost organizirati tako prireditev. V zmagovalni ekipi so odgovarjali Slabe Slavka iz Smrečja, Jurca Janez iz Podlipe, Suhadolnik Matija iz Borovnice, vodja te ekipe pa je bila Ribič Fani iz Podlipe.
Pojeg priznanj je prejel od R. K. H. službe vsak od zmagovalcev po 500,00 din. Vsak je dobil tudi knjižno nagrado.
Prejeli so tudi spominske miniaturne košarice z napisom Mladi in kmetijstvo, v kateri je bila ročno izdelana klekljana čipka s punkeljčkom in pripomočki za klekljanje »idrijske čipke.«
Vzorci teh čipk so bili vsi v simbolu kmetijstva, to je: deteljica, klasično kolo, kozolec, srce in slovenska »avba«.
Po prireditvi so vsi povabljeni in tekmovalci preživeli prijeten večer v mlečni restavraciji kjer je kmetijska zadruga poskrbela za pogostitev. Mladi si takih srečanj še želijo, z njimi si utrjujejo prijateljske vezi med kraji, ki so sicer zelo oddaljeni. Zato jim želimo
še veliko srečanj in uspehov v bodočnosti ter da bi svoje teoretično znanje enako uspešno uporabljali tudi v praksi.
JULKA FORTUNA
Za boljšo preskrbo N
V nedeljo, 29. aprila, je bilo v okviru praznovanja občinskega praznika v krajevni skupnosti Dragomer slovesno polaganje temeljnega kamna za veliko sodobno trgovino, ki naj bi zadovoljevala vedno večje potrebe hitro naraščajočega prebivalstva v okolici.
Slavnostni govor je imel predsednik KS Dragomer Jože Čuden. Spregovoril je tudi direktor Kmetijske zadruge Andrej Štular. Kmetijska zadruga in trgovsko podjetje Emona sta glavna investitorja te trgovine.
Listino s posvetilnim besedilom je položil v temeljni kamen inž. Tomaž Mesec, predsednik občinskega zbora Kmetijske zadruge. Predvidevajo, da bodo dela tako hitro napredovala, da bo že v prihodnjem letu, v veliko zadovoljstvo krajanov, otvoritev nove samopostrežne trgovine.
Istega dne je bila odprta ob 18. uri razstava slik domačina Božidarja Grabnarja.
J. F.
V akcijo za združevanje sredstev
»Z uspešno končano akcijo za prerazporeditev stanovanjsko-komunalnega dinarja, katerega del bo sedaj namenjen tudi gradnji primarnih tt omrežij, smo izbojevali pomembno bitko,« je na 9. zasedanju skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana, ki je bila 17. aprila 1980, poudaril njej predsednik Lojze Skok, ko je našteval težave pri financiranju razvoja ptt dejavnosti. Bitka je torej dobljena, ne pa tudi vojna, kajti še vedno je vprašljivo financiranje zadnjega leta tekočega srednjeročnega programa razvoja ptt deja-vosti. Podatki iz rebalansa investicijskega načrta PTT podjetja Ljubljana za leto 1980 namreč kažejo, da je več kot 600 milijonov dinarjev zaenkrat še nezagotov-Ijenih, pa tudi sicer je bil konec lanskega leta izpad združeih sredstev uporabnikov kar šestdesetodsto-ten. Če naj bo celotni program razvoja ptt dejavnosti uresničen osemdesetodstotno, kakor so zahtevali delegati skupščine na enem prejšnjih zasedanj, bo manjkajoča sredstva potrebno zagotoviti tako ali drugače. Zato je aprilsko zasedanje skupščine izzvenelo kot poziv in zahteva, naj vse organizacije združenega dela, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju razvoja ptt dejavnosti, k sporazumu čimprej pristopijo. To še posebej velja za OZD v občini Vrhnika, saj jih je le 12 odstotkov podpisalo sporazum, kar seveda predstavlja najmanjši odstotek med vsemi štirinajstimi občinami, ki spadajo na ljubljansko ptt območje. Za primerjavo naj navedemo le podatek, da je v logaški občini sporazum podpisalo 67 odstotkov vseh delovnih organizacij ali v občini Ljubljana-Bežigrad kar 93 odstotkov. Delegati skupščine so si bili sicer edini, da je za razvoj ptt prometa odgovorna širša družbena skupnost, saj ljubljanska ptt delovna organizacija sama ne bo mogla nadoknaditi zaostajanj iz prejšnjih let.
Območna SIS za ptt promet Ljubljana bo v kratkem
poslala vsem občinskim skupščinam na območju, ki ga pokriva PTT podjetje Ljubljana, spiske vseh delovnih organizacij, ki niso podpisale omenjenega sporazuma, tako da bodo lahko izvršni sveti skupščin ustrezno ukrepali. Prav tako bodo predstavniki O SIS in PTT podjetja Ljubljana nadaljevali z razgovori po posameznih občinah in krajevnih skupnostih. Tudi to so namreč sklenili na zadnjem zasedanju skupščine in hkrati pozdravili sklepe Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, ki zadevajo usklajen razvoj ljubljanskega gospodarsva in ptt dejavnosti.
Skupščina O S IS za ptt promet Ljubljana je v nadaljevanju sprejela rebalans gospodarskega oziroma investicijskega plana PTT podjetja Ljubljana, ki ga je obrazložila direktorica podjetja Julka Žibert in ob tem seznanila delegate skupščine s stabilizacijskimi ukrepi delovne organizacije in napori vseh ptt delavcev, da začrtano tudi uresničijo.
Ob koncu zasedanja je skupščina obravnavala še predlog o povečanju cene gradnje, vključitve in preselitve naročniškega telefona ter predlog o povišanju cen nekaterih ptt storitev. Delegati so se z obema predlogoma strinjali. Cena novega telefonskega priključka naj bi se povečala za 12 odstotkov, kar pomeni, da bo zanj po novem treba odšteti 5560 dinarjev, seveda pa še naprej tudi 7500 dinarjev prispevka za razširjeno reprodukcijo, ki se steka neposredno na žiro račun O SIS za ptt promet Ljubljana in velja do konca tega leta. Delegacija O SIS bo na zasedanju republiške SIS za ptt promet glasovala za povečanje cen nekaterih drugih ptt storitev iz republiške pristojnosti. Delegati so se namreč načelno strinjali s predlogom, po katerem naj bi se cene poštnih storitev povečale za 59 odstotkov, telegrafskih za 32 odstotkov in telefonskih za 15 odstotkov.
S. L.
Mladinka — mladinec na delovno akcijo!
»Vrednost mladinskih delovnih akcij je neprecenljiva za skupnost in mladino. Družbena skupnost ne pridobi samo ekonomsko, ne pridobiva le v hitrejši izgradnji zelo važnih objektov. Mnogo pridobi tudi z drugega vidika, saj se mlada generacija na delovnih akcijah moralnopo-litično vzgaja in tu osvoji nove pojme in se nauči, da je v socialistični družbi delo za človeka nepogrešljiva potreba in da je čast za graditelje socializma. Za našo mladino so delovne akcije velikega pomena, ker ima tu možnost za vsestransko vzgojo v socialističnem duhu. Vendar je za mladinoin za vso našo socia-
listično skupnost najvažneje, da mladina na delovnih akcijah utrjuje bratstvo in enotnost haših narodov ter odklanja zastarele predsodke in šovinistične težnje, da kuje novo, monolitno, socialistično družbeno skupnost — Jugoslavijo.«
TITO
Vsi se še živo spomnimo teh besed iz referata tovariša Tita, na petem kongresu SZDLJ v Beogradu, 18. aprila, leta 1960. Dosledno moramo izpolnjevati vsako njegovo misel, tudi to, izrečeno na petem kongresu SZDL Jugoslavije in se z njo obvezujemo, da bomo hodili po njegovi poti ter tako prispevali k izgradnji naše domovine in bratstvu ter enotnosti med narodi in narodnostmi naše domovine.
20 let industrijskega gasilskega društva Liko
Industrijsko gasilsko društvo Llko Borovnica je 25. maja praznovalo 20-letnico svojega delovanja. V teh dvajsetih letih so prehodili uspešno pot. Skromni začetki s skromno gasilsko premo so članom dajali voljo do dela, krepila se je zavest in prijatljstvo. S tem pa tudi udarna moč desetin. »Tako usposobljeni za obrambo pred požarom In ostalimi elementarnimi nesrečami smo bili kos še tako zahtevnim nalogam. Gasilske opreme je bilo iz leta v leto več, tudi število novih članov se Je Iz leta v leto večala Društvena dejavnost se Je odražala tudi pri udarniškem delu pri postavitvi ograje okrog tovarne, čiščenju streh In dvorišča. Tako smo se preventivno zavarovali pred morebitnimi nezgodami. Gasilci In delavci so bili vedno budni. Tako smo že v kali zadušili več začetnih požarov, ki so se pojavili na različnih krajih tovarne. Vsak začetek požara in akcijo smo temeljito analizirali. S tem smo si pridobivali nove Izkušnje,« je o njihovem delu med drugim dejal predsednik društva Franc Drašler na praznovanju dvajsetletnice.
Tudi pri obrambi pred vodno ujmo, ki je pred leti zalila več proizvodnih prostorov tovarne, so dokazali, da so dobro usposobljeni. Vedno si bili med prvimi, ki so zaslišali znak sirene. V bogati društveni dejavnosti niso zanemarili pomlajevanja članstva. Izkušnje so nenehno prenašali na mlade. Tu pa tiče tudi njihovi uspehi.
Na tej slovesnosti v tovarni v Borovnici je predsednik delavskega sveta Liko Vrhnika Jože Pivk razvil prapor društva, ki ima 115 zlatih in 15 srebrnih žebljičkov. Predsednik občinske gasilske zveze Karel Mušič je orisal sodelovanje z društvom in podelil priznanja najzaslužnejšim članom društva. Priznanja občinske gasilske zveze so prejeli: Janez Japelj, Franc Drašler in Jože Molek Podelili so tudi društvena priznanja za 10 in 20-letno uspešno delo v društvu.
Slovesnost pa je imela tudi delovni značaj. Priredili so občinsko tekmovanje ženskih gasilskih desetin. Zmagale so tekmovalke IGD LIKO Borovnica, druge so bile gasilke GD Zaplana, tretje mesto so osvojile gasilke iz Bevk, četrto iz Fenolita in peto gasilke iz Blatne Brezovice.
Žal se v občini Vrhnika mladi vseeno srečujemo s problemi, ko gre za delovne akcije. Ponavadi se začne pri sestavi brigade, konča pa pri financiranju le-te. Danes, ko bi morali imeti oziroma bi lahko imeli dve brigadi, imamo težave pri sestavi ene, kar je ob tolikih mladincih v občini zelo žalostno. Mladina na Vrhniki bi morala vsekakor bolj skrbeti za naš kraj, za kraj, v katerem dela in živi. Delovne akcije so enkratno doživetje in velik doprinos za našo družbo, toda nemalokrat se celo »razred starejših« malce premalo zaveda tega. Zavedamo se, da se za akcije odloča vse premalo srednješolske in študentovske mladine in da ne smemo preveč obremenjevati gospodarskega sektorja, a nekatere delovne organizacije v občini se ne znajo korektno ponašati, ko gre zato, koliko njihovih mladih delavcev bo sodelovalo na akciji. Vsaj enkrat bi bili lahko Vrhničani složni, vsaj enkrat istih misli, vsaj takrat, ko gre za mladinsko prostovoljno delo. ki je neprecenljivega pomena za našo družbo in mladino, kot je lepo dejal Tito. Žal se ob tem srečujemo z mnogimi problemi, da-siravno jih tu ne bi smelo biti. Letos gremo na zvezno delovno akcijo v Posočje, pomagat nerazvitim, zavedajoč se, da bomo morda že jutri potrebni pomoči mi — naš kraj in nam bodo drugi ravno tako pomagali. Mladi bi morali biti zavestnejši, ko gre za naš kraj in bi morali s ponosom nositi brigadirske majice z napisom našega rojaka in idola Ivana Cankarja Ne smemo gledati samo na materialne dobrine in koliko bomo med počitnicami zaslužili, ne smemo biti taki egoisti in grabeži, čeprav prosim, da oprostite tem izrazom, ampak bodimo eno, stopimo skupaj, zagrabimo za kramp in lopato in takrat bo tudi pesem: »Druže Tito, mi ti se kunemo...«, v popolnosti izzvenela. Dokažimo, da smo resnično vredni služiti Titovi Jugoslaviji, da so njegove besede iz uvoda stvarnost, da smo se rodili v preteklosti, da bi zrasli v bodočnost. To je naša volja, naša dolžnost, kajti mi smo Titovi, Tito je naš.
še je čas za prijavo na zvezno delovno akcijo Posočje 80 in upam, da vse besede le niso gluho seme med množicami mladih, niti ne tistih starejših, s katerimi včasih ne najdemo skupnega jezika, a se bomo potrudili malo popustiti, tako z ene kot z druge strani, pa bomo uspeli. Oni so naši svetovalci, naši vzorniki in upam, da nam bodo tudi pomagali, da brigadirski razrezi ne bodo romali v koš po delovnih organizacijah in da se le-te ne bodo kremžile, ko bodo odločale, koliko brigadirjev gre lahko na akcijo. Vsi moramo gledati na velik doprinos za našo družbo, vplivnost delovnih akcij za mlado generacijo, v mislih moramo imeti besede našega idola Josipa Broza Tita, s petega kongresa SZDL Jugoslavije, 18. aprila 1960 v Beogradu. Če bomo izpolnjevali, kar nam je on naročil, nam ne bo težko.
F. TRŠAR
Položen temeljni kamen za šolo Log-Dragomer
»Ko ob praznovanju občinskega praznika polagamo temeljni kamen za osnovno šok) Log-Dragomer, stopamo novi delovni zmagi nasproti. Sola bo v ponos krajanom krajevnih skupnosti Log in Dragomer in vsem občanom naše občine. Z izgradnjo tega objekta bo namreč uresničen del programa, sprejetega pri naši največji solidarnostni akciji,« je
v svojem nagovoru ob polaganju temeljnega kamna dejal predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov Slavko Močnik. Poudaril je, daje niz subjektivnih in objektivnih faktorjev vplival na to, da realizacija programa izgradnje šol in vrtcev ni potekala po začrtani poti in eden najpomembnejših faktorjev so bila finančna sred-
stva, saj planirani bančni krediti do leta 1978 niso bili dosegljivi.
S problemsko konferenco SZDL, ki je razdelila realizacijo programa na dve fazi in sprejela ustrezna stališča, so se nato delavci v organizacijah združenega dela dogovorili in sprejeli spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o osnovah in
Slavko Močnik polaga temeljni kamen za osnovno šolo Log-Dragomer.
Dan mladosti na Verdu
Dan mladosti smo letos proslavljali kakor vsako leto, vendar brez ljubega tovariša Tita, našega vodje bi vzornika.
Prav to je vse mlade zavezovalo, da so bile vse majske slovesnosti predvsem delovne in tako je bilo tudi v Verdu.
Ta dan so mladinci sprejeli svoje vrstnike iz delovne organizacije Sap-Viator. Skupaj so obiskali nekaj spomenikov v KS Verd znanih po dogodkih iz NOB. Na kurirski postaji TV-17 so jih sprejeli partizanski kurirji, le ti so jih seznanili z življenjem in delom partizanskih kurirjev med NOB.
Ob svojem prazniku so mladi pripravili tudi foto-
grafsko razstavo, s kulturnim programom. Na razstavi so prikazali svoje delo zadnjih nekaj mesecev. Videli smo, da so mladi pošteno zavihali rokave in pokazali kaj vse zmorejo in znajo. V tem času so bili aktivni samo na kulturnem in športnem področju, marveč so veliko pozornost posvetili tudi mladinskemu prostovoljnemu delu, obujanju revolucionarnih tradicij, ter vključevanju mladih iz vseh delov KS v enotni in močni osnovni organizaciji.
Pripravili so tudi prijateljsko nogometno srečanje, kjer sta se pomerili ekipi Verda in Bistre, dan pa so zaključili z družabnim večerom v zadružnem domu.
V. J.
Delovna akcija »ureditev okolja« v Bevkah
Preurejena slaščičarna
Vrhničani smo znani po tem, da se radi posladkamo, zato nemalokrat obiščemo našo slaščičarno. Pred nedavnim so tudi prenovili stare prostore, tako da je sedaj resnično prijetno posedeti v lepo urejeni slaščičarni in uživati ob odlično pripravljenih kremšnitah, lorticah in drugih specialitetah.
Slaščičarno vodi in usmerja Ali riza Abdi, pomagajo pa mu še trije člani »majhnega delovnega kolektiva«, na čelu z »majstrom« Sulejmani Sametom, ki mu pravijo kar Samo. Fantje so zelo prijazni in delovni, zadovoljni so z zaslužkom in vljudno postrežejo vsakega obiskovalca. Vse, kar potrebujejo za izdelavo kvalitetnih slaščic in sladkarij, nakupijo v trgovini, ostalo pa je odvisno od njihovega znanja in izkušenj. Za svoje delo si zaslužijo pohvalo, kajti opravljajo ga vestno in v za^ dovoljstvo marsikaterega Vrhni-čana, predvsem pa mlade generacije. Vsakdo izmed nas z veseljem obišče slaščičarno, zato gostov nikdar ne manjka in police se sproti praznijo. Prizadevni Aliriza Abdi ima v načrtu še nove prenovitve lokala, zadovoljen je s svojimi sodelavci in tudi za obiskovalce pravi, da so večinoma disciplinirani, da se ni še nihče pritožil, kar je samo še en plus več za našo slaščičarno. Izvedeli smo, da je v slaščičarni moč naročiti tudi cele torte in druge stvari, ki jih lahko kupimo in odnesemo domov, kadar imamo razne slovesnosti, rojstne dneve in podobno. Ponudba je torej zelo velika, kvalitetna, pa tudi cena je dostopna vsaki stranki.
Želimo, da bi naša slaščičarna bila tako založena tudi v bodoče, da bi zadovoljevala vse naše potrebe, kakor sedaj in da bi fantje pod vodstvom Alirizi Abdija še naprej imeli dobre tortice, kremš-nite, sladoled in druge dobrote, ki se jih človeku nemalokrat zahoče. F. T.
Zgodaj zjutraj 12. aprila so zaropotali traktorji v naši KS. To nI bil običajen sobotni dan, namenjen spomladanskim opravilom na polju. Utrip življenja je bil močnejši, bolj razgiban.
Začela se je delovna akcija!
Na desetine traktorjev se je pognalo v kamnolom, zbirno mesto. Tu so že zbrani mladinci, polni delovnega elana in zanosa za sodelovanje za našo skupno stvar: V enotnosti je uspeh!
Vozovi in prikolice so se polnile z gramozom, vse je steklo kot dobro utečen stroj. Na odsekih vaških poti pa so že pričeli z
»staromodne« in da je to edini način uresničevanja tako obsežnih načrtov, kot jih ima naša KS v srednjeročnem planu.
Združuje nas misel na boljši jutri, kalimo se v teh naših akcijah in bomo enotno dosegali skupne cilje. Vse bomo skrbno pripravili, pretehtali in upoštevali vsak dober nasvet in s skupnimi močmi uresničevali zadane naloge. To de|o pa ne more biti delo posameznika, to delo mora zajemati celo KS, vse vaščane. To ni le naše hotenje, to je naša dolžnost, dolžnost, da delamo po samoupravnih načelih. Ne bomo se zapirali vase, vsem se-
Sto Bevčanov se je lotilo urejanja vaških cest.
delom ostali krajani. Akcija se je razmahnila. Delamo vse; urejujemo odtočne jarke, čistimo za-rastlo grmovje ob cesti, odvržene steklenice in odpadki se zbirajo, posipamo ceste. Trasa ceste v dolžini 3,5km, 3,5km je eno samo gradbišče, gradbišče, saj gre za naše lepše in urejeno okolje.
Ceste so kar preozke za vse te traktorje in ljudi z dobro voljo. Za ljudi, ki se zavedajo, da en človek v KS ne pomeni veliko, zavedajo se, da take akcije niso
Ali je bolj res ali bolj šala...
Letošnjo pomlad sta si Gozdno gospodarstvo in Zavod za spomeniško varstvo krepko skočila v lase. In to, ne boste verjeli, zaradi ceste Verd — Borovnica. Gozdno gospodarstvo bi namreč rado v obstoječe luknje posadilo smrekice, s čimer pa se pri Zavodu za spomeniško varstvo ne strinjajo. Tu namreč trdijo, da je cesta naravni spomenik I. kategorije ter da je naša dolžnost, da neokrnjenega ohranimo rodovom, ki prihajajo. v j
stankom in sejam naj prisostvuje čimveč krajanov, poskušali bomo odgovoriti na morebitna vprašanja.
Da smo trdna in enotna KS, dokaruje udeležba: 100 vašča-nov na tej naši akciji, akciji, kateri cilj niso samo dela, ki ga opravljamo, ampak je poudarek tudi na enotnosti in zavesti naših / ljudi.
Dan seje nagibal krepko v popoldan, ko so bila opravljena vsa dela, ki smo si jih zadali Utrujeni od napornega dela, vendar vedrih obrazov, smo zapuščali ta naša »gradbišča« z mislijo, da se na takih in podobnih akcijah še srečamo in v še večjem številu.
Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri akciji in želim tudi v nadalje veliko sodelovanja pri uresničitvi načrtov okoli priprav, ki so potrebne, da bomo prav te poti lahko čimprej tudi asfaltirali.
TRČEK IVAN
merilih družbenega plana občine za obdobje 1976—80. Ta je v spremembah in dopolnitvah vseboval izgradnjo objektov, dotedanje veljavne vire financiranja, predvidel nove vire financiranja iz prispevne stopnje 1,65 odstotka od bruto osebnega dohodka in predvidel možnosti najemanja premostitvenih kreditov pri stanovanjsko komunalni banki.
Na osnovi zagotovljenih finančnih sredstev so bili v letu 1979 zgrajeni: vrtec v Dragomeru, ki je sprejel v varstvo 110 otrok, prizidek k osnovni šoli Ivana Cankarja, ki z 2407 kvadratnimi metri površine omogoča učencem in kolektivu boljše pogoje za učenje in delo. V tem objektu je tudi prvo zaklonišče v občini. Dograjen je bil večnamenski objekt s telovadnico, knjižnico in trgovino na Vrhniki. Pričela pa se je tudi gradnja prizidka k osnovni šoli Borovnica, kjer gradbena dela tečejo po pogodbeni dinamiki.
Letos, ob praznovanju občinskega praznika, pa je Slavko Močnik položil temeljni kamen šolskemu objektu za Log in Dragomer, ki bo v prostorih s 4340 kvadratnimi metri bruto površine ter s 390 kvadratnimi metri zaklonišča omogočil pouk 600 učencem. Objekt, za katerega je projekt izdelal projektivni biro Igrada in odgovorni projektant Polde Torkar, bodo gradili v dveh fazah.
NOVO VODSTVO KK SZDL VRHNIKA
Trdno odločeni j uresničiti zastavljeni program
V krajevni konferenci SZDL Vrhnika so delegati na seji 26. maji Izvolili novo vodstvo. Tako Je sedaj frontno oblikovana konferenca, frontno sestavljeno novo predsedstvo, realen In kvaliteta« program krajevne konference, ki temelji na potrebah In interesih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Vrhnika, porok z* kvalitetno delo v bodoče, so v svojih razpravah poudarjali razpravljale! in ugotavljali, da je to nova kvaliteta organiziranosti, ki mora zagotoviti boljše delo.
Na seji so kritično pregledali dosedanje delo in ocenili, ko so obravnavali poročilo o delu v preteklem letu, da tako konferenca kot tudi s; izvršni odbor nista zadovoljivo opravila zastavljenih nalog. Zato je od- '< ločna akcija komunistov, ki delujejo znotraj socialistične zveze, pri- K vedla do odprave tega nevzdržnega stanja in ustvarila pogoje za reši- | tev vrste organizacijskih in kadrovskih problemov v krajevni konferenci ^ SZDL. Na tej seji je prišlo do zamenjave celotnega izvršnega odbora^ krajevne konference. a Izvolili so 19-člansko predsedstvo, ki je sestavljeno frontno. Za no-|a vega predsednika so izvolili Leopolda Rapuša, za sekretarja pa An-jjn dreja Verbiča. ie Pozorno so obravnavali program dela do konca leta in ga enoglasne »h sprejeli. V razpravi so poudarjali, da se zavedajo, da jih čaka velike^ dela, vendar so trdno odločeni, da uresničijo zastavljeni program.En%| najtežjih nalog, ki jih čaka, bo nedvomno priprava izhodišč za preobli-L kovanje krajevne skupnosti in nato vodenje javne razprave. Obravnav vali bodo stanje in probleme pri delovanju samoupravnih organov kra-L jevne skupnosti, sodelovali pri konstituiranju zbora delegatov, sve% krajevne skupnosti in drugih organov. Pripravili bodo oceno delovanj*^ delegacij v krajevni skupnosti. Vso pomoč pa bodo nudili družbeni"1 , organizacijam in društvom in jim pomagali pri reševanju zlasti kadrovi
skih problemov.
S samoprispevkom do asfalta
Ceste v Dragomeru so bile v resnično nevzdržnem stanju, zato so se krajani dogovorili in pozneje na referendumu odločili za samoprispevek, da uredijo krajevne ceste. Obe naselji sta v zadnjih letih doživeli izredno dinamiko pozidave in ceste, grajene za nekdanje potrebe kmečkega naselja, so morale odpovedati — bile so preobremenjene. Letos na praznovanju občinskega praznika pa so krajani s ponosom prisostvovali otvoritvi ceste. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Čuden je v govoru ob otvoritvi dejal: »Danes lahko ugotovimo, da je referendumski program preureditve cest v celoti uresničen. Urejeno imamo Dragomerško cesto v celoti, Staro cesto v predvideni dolžini, Pot ob Snežaku, Pot za stan, obe povezovalni cesti med Dragomerško in Grivo, Dolino in Pot pod gradom. Dolžina teh cest je okoli 4,5 km, površina asfalta pa okoli 16.000 kvadratnih metrov. Danes že lahko ugotovimo, da smo za sfđlt odšteli 630 starih milijonov dinarjev. Nekaj denarja pa je še ostalo za javno razsvetljavo. Imamo pa urejenih mnogo več cest, kot smo se v referendumskem programu zadolžili. Asfaltirane, nekatere pa v celoti zgrajene, so še: južni del Laze, Loke in Grive, osrednji del Loke, Lepa, Rožna in Kotna pot ter Na pobočju in Pot na tičnico pri Lukovici.«
Prav pa je, da nekoliko razčlenimo, kako so vse to uspeli uresničiti. Najprej je tu referendum. Če se ne bi na referendumu odločili, najbrž tudi asfalta še ne bi imeli. Samoprispevek je bil osnova, da je samoupravna komu-
nalna interesna skupnost prevzela investitorstvo sn nega programa in najela kredite in prispevala 185 s» milijonov, kar je bilo odločilnega pomena v izredno te| nih pogojih kreditiranja. Združevanje sredstev je naj membnejši dejavnik njihovega uspeha. Druga izrtj pomembna okoliščina je bila povezava z solidnim izV cem. S podjetjem Slovenija ceste so navezali stike f, vočasno in jih ves čas ohranjali. V veliki meri gre za** za premagovanje in hitro odpravljanje ovir pri gradnji! Jožetu Kršmancu, delovodji Slovenije ceste, ki pa j*j njihov krajan in je bil že ves čas dobra povezava t izvajalcem in krajevno skupnostjo, ki je, ne glede na *. je bil investitor SKIS, nosila vse organizacijske pripit »Zelo pomembna pa je bila tudi smotrna zasnoval grama. Ne glede na velike potrebe smo ostali v rr», skromnega programa. Le takega so nam dovolj«! naše možnosti in le tak je bil sprejemljiv za SKIS. Vi. gram smo vključili le tiste ceste, ki so prava hrbtenic« šega cestnega omrežja.
Z dodatnim programom pa so krajani sosesk žgradf 1473 m aslfaltiranih cest. To pomeni tretjino skupi programa ali 25 odstotkov vseh asfaltiranih površini krajani so za to plačali čez 205 starih milijonov din«; dodatnega prispevka, ki so ga pobrali sami in nakazi izvajalcu pod naslovom krajevne skupnosti. Poleg f pa so vložili še okoli 8300 prostovoljnih delovnih ulj poudaril predsednik krajevne skupnosti.
Dragomerčani so bili veseli, da so uspeli realizirati program asfaltiranja cest. Vrvico Je pran JožeKršmac. b
Delo mladinske organizacije je zaživelo'"
Že v decembru lanskega leta smo v OO ZSMS Dragomer-Lukovica pričeli z osnovanjem novega predsedstva. Tako so bili v januarju novi člani že določeni.
Z odprtjem doma družbeno-političnih organizacij so se nam odprle nove možnosti za delovanje. Odločili smo se, da organiziramo proslavo ob kulturnem prazniku — 8. februarju. Proslavo smo pripravili popolnoma samostojno. Sami smo sestavili program in pripravili garažo gasilskega doma, ki nam sedaj vedno služi kot dvorana.
Sedemnajstega februarja pa so bile volitve novega predsedstva. Za predsednika 00 ZSMS Dragomer-Lukovica je bil izvoljen Gorup Borut, za sekretarja osnovne organizacije pa Perpar Matjaž. Poleg teh dveh so bili izvoljeni še trije člani nadzornega odbora in sedem članov predsedstva.
Mladinska organizacija je sodelovala tudi pri proslavi Dneva žensk, kmalu pa je sledila sa-
mostojna akcija. To je bila delovna akcija, izv#: dena 12. aprila, katere cilj je bil predvsem uredil tev in čiščenje okolice. Očistili in uredili smo o# avtobusni postajališči, cesto ob vhodu v naselij i ter strugo Snežaka. Delno smo uredili tu|J dohod do doma DPO Ocenili smo, da je vakcj sodelovalo okoli 60 ljudi, delali pa smo od 8. un | do 14. ure, kar pomem, da je bilo opravlje'1'? . približno 360 prostovoljnih delovnih ur. Vend* \ pa je predsedstvo mnenja, da bi se ljudje, gl^ ' nato, da nas je v naselju okoli 1500, morali bol zavedati dolžnosti do svoje bivalne okolice
Mladinci smo sodelovali tudi v kulturne' programu ob 27. aprilu. Pripravljamo pa tu' I spoznavni večer za vse mladinke in mladine* | ki živijo v Dragomeru in Lukovici. Spoznan večer bo v soboto, 10. maja v domu Dr- , Upamo, da bomo s tem spodbudili večji intef* za sodelovanje tako pri akcijah 00 ZSMS, pri akcijah drugih družbeno-političnih organih cij. MOJCA PERP^
Pestro delo upokojencev
Društvo upokojencev Borovnica, ki šteje 383 članov, je "Wo svojo letno skupščino 20.4.1980. Udeležba ni bila *vno razveseljiva, a glede na zelo slabo vreme, ki je bilo ta ta dan in na starost članov še kar zadovoljiva. Vabljeni
Prisotni so bili tudi predstavniki: ZK, SZOL in KS.
Neodgovorno
ravnanje
^>t me nemalokrat zanese mimo vrhniške mlekarne,
0 Sušnikovi cesti. Še vsem občanom je živo v spominu,
P 8e je preurejala zunanjost vrhniške mlekarne, a očitno
t da se mlekarji za svojo okolico ne zmenijo kaj dosti.
^ietno bo moral občinski inšpektor odgovorno osebo
1a|o »podrezati«, če hočemo, da se bo stanje popravilo. sr| p_
ncL •'»Jtni cesti največkrat teče penasta sirotka, po ka-3ra*' se ob sončnem vremenu »pase« nadležnen mrčes, £ okolici pa se širi neprijeten smrad. Kdo je odgovoren lO'ta °' da se sirotka razliva po okolici in zidu mlekarne, ki W'kina ne ka2e vec stanja prenovljenosti?! Žal ob-^™ nšpektor najbrž tja malokrat zaide, saj je čudno, da J" posredoval. Taka okolica, osvinjana s sirotko, je *° se kako nevarna, saj mrčes lahko širi razne bolezni.
jnjt^gi strani pa ne more biti v ponos našemu kraju, kajti
bli'hs "*a *e ,ako ne s'ov' P° čistosti 'n urejenosti. Ne na-ia.|. ravam kritizirati nikogar, toda menim, da bi moral kdo r8.L^Pati, da se sirotka ne bi po nepotrebnem razlivala po e^d' 'n      smradu, zakaj tudi prebivalci Sušnikove niso njjL| 0 zadovoljni in tudi za našo mlekarno, ki izvaža sir lirtij 0 v Švico, taka okolica ni preveč častna, ov-lVsi upamo, da se bo stanje v bodoče izboljšalo in da se P Pač nekdo zavzel in preprečil nadaljne odvajanje si-JtSf6 "a cesto. Le tako bo okolica mlekarne pridobila na "T^du, Sušnikova ulica ne bo več zasmrajena in občani tne bomo več spotikali nad nečistočo, ki jo mlekarji Poročajo s takim nepravilnim ravnanjem.
F. TRŠAR
na! zr*
,zv»
i
inji
i J« ia( a» iprt va
ifl )lj«
V
lica
rad jpij in.]
i
Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, ove-rovatelja in vseh komisij, ki spadajo na našo letno skupščino, je podal poročilo naš dolgoletni predsednik Straži-šar Franc. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo od zadnje konference pa do letne skupščine, kar precej pestro. Odposlano je bilo preko 60 dopisov, razne vsebine, kakor: posredovanje za izplačilo VS za umrle člane, stanovanjske zadeve, nabava premoga za člane, organizacija izletov, razni podatki na republiški odbor DU, in še za druge tekoče zadeve. Bili so organizirani pogrebi umrlih članov in danih nekaj kratkoročnih posojil članom DU.
Seznanil nas je tudi o postopku, kako smo prišli do svojega skromnega doma, kljub vsem težavam, ki so takrat bile. Hvaležni smo republiškemu odboru DU, ker nam je dalo zadostno dotacijo za renovacijo doma. Predsednik RO DU si je ogledal prenovitev doma in se pohvalno izrazil. Priznanje je dano gradbenemu odboru, ki je s svojim posrednim in neposrednim delom največ doprinesel, da je bila renovacija realizirana. Nekateri člani so dali prostovoljno po 10,15,20 celo 30 ur, a ne samo po času, te ure so bile efektne. Tovariš Mekinda Karol, ki je delegat SPIZ, pa je nam pojasnil bistvene dolžnosti in pravice, ki jih imamo pri tem zavodu. To so pogoji za starostno ali invalidsko upokojitev, odmera pokojnin, varstveni dodatek, dodatek za postrežbo, o valorizaciji pokojnin in od kod prihaja denar za vsa ta izplačila. Naš nabavljač premoga Cerk Alojz pa nas je seznanil, kakšne težave ima in koliko dela je s to nabavo. Do sedaj mu je še zmeraj uspelo, da je vsa naročila realiziral. Brez dvoma je, da je za ta uspeh vložil dosti truda in naredil dosti poti, da mu je to uspelo. Za to agilnost so mu dali vse priznanje. Naš dolgoletni član Martinčič Franc in njegova žena Fani, ki je svoj čas vodila ženski pevski zbor pri DU Borovnica pa sta imela zlato poroko. Za ta visoki jubilej jima čestitamo. Podan in sprejet je bil tudi proračun za bodoče poslovno leto. Na vsa ta poročila kakor tudi na poročilo blagajnika, ki ga je podal Šuštar Ivan, ni bilo bistvenih pripomb, kritike tudi ne, saj so bila poročila stvarna in jasna.
ANTON DEBEVEC
Razstava ročnih del in starega denarja
Sodoben in hiter, prehiter tempo življenja marsikomu onemogoča, da bi bil po napornem in napetem delu še pripravljen sesti k pletikam ali h kvački, k de-'dvni mizi v delavnici ali k čemu drugemu — skratka, da bi se ukvarjal z ročnimi deli. . Kljub temu pa je še veliko takih, ki vztrajajo pri svojti delu in veselju do njega. Pod spretnimi prsti žena. deklet pa tudi mož in fantov nastaja mnogo izdelkov, v patere je vloženih nešteto ur potrpljenja, natančnosti 'n veselja.
Skoda bi bilo. da tega ne bi videli tudi tisti, ki se ne "kvarjajo s takimi opravili, bodisi da nimajo časa ali pa Potrpljenja, škoda bi bilo. da ne bi bil poplačan trud Pešteth ur z občudovanjem gledalcev. Prav tako pa 01 bilo škoda, da ne bi vedeli, kaj vse znajo s svojimi r°kami ustvariti ljudje v borovniški kotlini. .Vsa ta razmišljanja so bila vzrok, da je »DPD Svo-doda« organizirala prvo razstavo take vrste v Borov-n'ci- Že v začetku aprila je bilo sklenjeno, da bo 4. maj [Ustava in prišel je mesec obveščanja krajanov, pro-?erU naj razstavijo svoje izdelke, zbiranje izdelkov in pdnčno priprava razstave same. OŠ je organizatorji? v ta namen odstopila razred in tako omogočila Prireditev. Prostor je bil okusno napolnjen in okrašen
Prti, prtički, gobelini, slikami, pregrinajli, igračami in petjem. To so bili res izdelki, ki so morali pritegniti °k° še tako neveščega opazovalca.
Marsikdo je odšel z razstave s pohvalo, z občudo-ml'ern in zacudenjem nad tem, kaj vse lahko naredi °*a preproste žene ali moža.
v mnogih je razstava vzbudila željo, da bi tudi sami Poskusili izdelati kaj podobnega in če bo v njih tako 'dna volja kot pri ostalih, prav gotovo na prihodnji .^stavi, ki bo verjetno že prihodnje leto, ne bo manjšo predmetov za občudovanje.
Zlasti v zadnjem času pa se je v Borovnici pokazalo jjjoi veliko zanimanje za zbiranje starega denarja, "jajbolj vneti zbiralci so se jeseni združili v sekciji nu-J^matikov pri »DPD SVOBODA« in od začetka so ^eskozi vneto delali ter širli svoje zbirke. Le-te obdajo danes veliko število kovancev, od katerih je ^nogo takih, ki so zelo redki. Mednje prav gotovo ~°di tudi celotna zbirka ameriških kovancev z liki Predsednikov na averzu.
Tako so tudi numizmatiki sklenili prikazati krajanom e*aj iz svojega obsežnega repertoarja in istega dne Pnpravili razstavo v KS.
poleg starega denarja so prikazali tudi znamke. *načke in celo nekaj starih fotografij Borovnice in nanega borovniškega viadukta.
rudi to je bila razstava, s katere so obiskovalci ^riajali polni začudenja in občudovanja. k:,°De razstavi sta bili zares množično obiskani, saj je v"o v vpisnih knjigah podpisanih preko 550 obisko-I aicev, mnogo pa je bilo tudi takih, ki se niso podpisa-_Jo pomeni, da je v Borovnici zanimanje za take pri-J?ditve in jih bo v prihodnje še potrebno pripravljati, ™ ie tudi to eden od prispevkov kulturi krajanov.
Ob razstavi ročnih del pa vsekakor ne smemo zanemariti vloge, ki so jo odigrali borovniški mladinci.
Morda bo naslednjih nekaj stavkov izvenelo kot samohvala, toda nič ne de. To pa zato, ker je hvale čestokrat premalo, zlasti za mlade ljudi, ki so je najbolj potrebni, še zlasti pa. če vemo. da je hvala boljše vzgojno sredstvo od graje. Borovnicam tako lahko izrečejo in največkrat opazijo le tisto, kar mladi storijo narobe, ne pa tudi tistega, kar storijo dobrega.
Verjetno je to problem povsod in ne le v Borovnici, toda če se kdo tega ne zaveda, naj le razmisli in se vpraša, če morda le ni vse skupaj resnica!
Vsem tistim, ki vidijo le mlade, ki sodelujejo na proslavah, naj povem, da je v Borovnici tudi mnogo takih mladincev, ki sicer nikoli ne stopijo na oder, a kljub temu naredijo mnogo za organizacijo in za celo KS.
Povem naj tudi to, da so to mladi »iz kluba«, o katerem na žalost krajani nimajo dobrega mnenja, saj velja za zbirališče vsega najslabšega, kar je v Borovnici. A zakaj? Zato, ker so se v njem nekoč dogajale napake, nepravilnosti mladih? Kaj odrasli nikoli ne storijo nič narobe? Ali ni mogoče, da se napake lahko tudi popravijo? Ali se ne opazi želja po izboljšanju v mladih samih, ki so pripravljeni delati?
Da, in delali so tudi takrat, ko se je organizirala razstava. Napisali so transparent, in ga izobesili sredi vasi, da je dobila pravi praznični izgled.
V nedeljo, na dan razstave, pa se je 22 mladih v celem dnevu izmenjalo ob dežurni mizi in v razstavnem prostoru. Pazili so, da je vse teklo brez napak in so svoje delo dobro opravili.
V uri in pol po razstavi, je bilo celo pritljičje Oš pospravljeno in razstavljeni predmeti oddani lastnikom — le nekaj jih je ostalo v šoli do naslednjega dne.
Dobro delo, pa recite, kar hočete! Res. da to ni bila nobena velika akcija, pač le prispevek mladih k delu v KS. To je bil prispevek, ki je pokazal, da so mladi pripravljeni delati. Zato bi bilo spodbudno, če bi jih krajani ob dobro opravljenem delu tudi pohvalili, kajti čisto človeško je, da po dobro opravljenem delu mladinci pričakujejo tudi pohvalo.
Razumljivo je, da je vsak začetek težak in poln napak, zato krajani ne bi smeli venomer opozarjati na te začetniške napake borovniških mladincev, če ti sedaj aktivno in dobro delujejo.
Posamezne graje so mladi še vedno pripravljeni sprejeti, saj je popolnoma jasno, da so kdaj potrebne, četudi so hvale ob pravem času bolj primerne in koristne.
Nikoli pa ne smemo pozabiti, da se na napakah, ki jih delamo VSI tudi učimo!
Naj ob koncu tega sestavka nihče ne reče: »Glej jih! Že spet se napihujejo in pritožujejo, ti borovniški mladinci!«
Morda bi bilo bolje, ko bi se vsak zamislil in vprašal, če le ni kanček resnice med vsemi temi vrsticami?!
SLAVI PETKOVŠEK
Utrinek z razstave.
»Delovanje rezervnih vojaikih starešin je najpomembnejše ravno na terenu, tam, kjer živimo,« pravijo borovniški »rezervisti«. Zato so temeljiteje začeli Izpolnjevati naloge, dogovorjene na občinskem nivoju. K temu pa so dodal še svoj lasten program In ga tudi že Izvajajo. Skupaj z lovskim društvom Borovnica bodo gradili strelišče pod Dolinskim mostom. V začetku junija so imeli dodatno predavanje. Nanj so povabili tudi borce, mladince, člane predsedstva krajevne konference SZDL in borce. Pripravili so ogled lahkega pehotnega orožja, prikazali poučen film, spregovorili o gospodarsko-politični situaciji v krajevni skupnosti. Po predavanju pa so se dogovorili za obveznosti pri izdelavi taktičnih nalog ki za obvezne vsakoletne izpite.
Na fotografiji: predsedstvo, razširjeno s komisijami, ae je letos že šestič sestalo.
Lepo urejen šolski park
Vrhničani največkrat pozabljamo na estetski izgled našega kraja, saj še vse premalo pazimo na čistočo, vendar pa se najdejo tudi primeri, vredni pohvale; primeri, ki so nam lahko zgled in smernica za v bodoče. Ena takih smernic je park pred osnovno šolo Ivan Cankar in pred novozgrajeno športno halo.
Park so neke sobote z udarniško akcijo uredili osnovnošolci. Skrbno so ga očistili, poskrbeli so za travo, ki že lepo zeleni, uredili so grmičke in drevesca ter počistili prostore, kjer so klopi. Obljubili so, da bodo park negovali vnaprej ter tako prispevali k lepšemu izgledu svoje šole in našega kraja. Za tako obnašanje in delo, si prizi Jevni osnovnošolci kot tudi vodstvo šole, zaslužijo pohvalo.
V prihodnje se bo potrebno držati urejenih poti in ne cakljati po travi, kot je pri mnogih navada, paziti bo potrebno, da ne bomo odmetavali papirčkov in
druge krame, kjer se nam bo zahotelo, kajti le tako delo marljivih šolarjev ne bo zaman. Žal Vrhničani največkrat ne znamo dovolj ceniti lepo urejenih zelenic in parkov, nasproti postaje milice, oziroma banke smo potacali ceio otroško igrišče. Tisti skromni zeleni delček je bil namenjen otrokom, a nekdo si je tam omislil bližnjico, ker se mu pač ni zljubilo iti lepo po cesti in danes se tam vozijo kolesarji in hodijo odrasli. Vsaka bližnjica nam prav pride, pa najsi gre za zelenico, park ali celo otroško igrišče.
Naša dolžnost je, da se začnemo bolj truditi za estetski videz nečesa, kar je last nas vseh, kajti okolica je odraz življenja vsakega kraja, tudi našega. Dokažimo, da smo na svoj kraj lahko ponosni tudi po estetski plati, da znamo čuvati svoje okolje, zgled pa so nam lahko šolarji, njihov skrbno urejeni park, v katerem z veseljem posedi marsikateri občan. TRŠAR FRANCI
Društvo Rdečega križa v KS Dragomer
Iniciativni odbor s predsednico Herto Štutlek je na pobudo družbenopolitičnih organizacij ustanovil 22. 4. 1980 krajevno organizacijo Rdečega križa v KS Dragomer-Lukovica.
Rdeči križ je bil ustanovljen skladno z izhodišči krajevne konference SZDL v okviru občinskega praznika, seveda s smernicami občinskega odbora Rdečega križa Vrhnika, katerega predsednica Marinka Furlan se je ustanovne skupščine tudi udeležila.
Po poročilu predsednice iniciativnega odbora in po verifikaciji prisotnosti je 21 prisotnih izvolilo za predsednico Marijo Zver, za sekretarko Armando Serjak, za blagajničarko Danico Jazbinšek. Člani so postali Ivanka Grbec, Marko Kraševec, Mojca Ogrič, Ne-venka Saje, Marija štrukelj, Jani Ulaga in Tončka Vr-hovec. Nadzorni odbor je sestavljen takole: Marija Domazet (predsednica), Milka Šajn in Jože Zrimšek.
Sprejet je bil program dela. Dopolnjen je bil samo s sklepom, da bomo člani RK poskrbeli za boljšo prometno varnost v naši krajevni skupnosti.
PROGRAM DELA
1. Organizacijsko in kadrovsko bomo utrjevali našo organizacijo, da bo sposobna delati po družbenih potrebah, po statutu in pravilniku krajevne organizacije Rdečega križa.
2. Pridobivali bomo nove člane in podporne člane
oziroma prostovoljne prispevke.
3. Članarino bomo pobrali do konca leta.
4. V mesecu aprilu bomo organizirali očiščevalno akcijo terena skupaj s Socialistično zvezo, krajevno skupnostjo, mladinsko organizacijo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami našega terena
5. V tednu Rdečega križa bomo sprejeli v članstvo vse tiste, ki bodo želeli postati naši redni dani.
6. Krajevna organizacija bo skrbela za vse socialne primere, posebno skrb bo posvetila starejšim in mlajšim invalidom.
7. Naša organizacija bo skupno s Socialno zdravstveno komisijo napravila pregled stanja krajanov, ki so zaradi starostne obolelosti, težje invalidnosti, al-koholnosti, potrebni pomoči in dalje tistih mlajših oseb, ki so zašli v trenutno stisko in so potrebni pomoči okolja. Aktivisti Rdečega križa bodo neposredno nudili pomoč ali izvrševali intervencije za družbeno ureditev (denarna pomoč, sprejetje v dom, bolnico itd.).
8. Zaradi usposabljanja aktivistov in članov RK za posebne prilike, eventualne elementarne nesreče ali vojno bomo skupaj s štabom civilne zaščite pripravili program za kratke seminarje in jih tudi izvedli.
9. V mesecu decembru bomo skupaj s krajevno skupnostjo organizirali počastitev starejših občanov ob novem letu. D. JAZBINŠEK
Kjer je volja, bo tudi uspeh
O določenih stvareh imamo ljudje različna mnenja, si jih različno razlagamo, imamo pač vsak svoja merila. Ker so tudi o borovniškem kulturnem delovanju različna mnenja in obstajajo nekatere nejasnosti, sta 16. 5. 1980 IO DPD Svoboda Borovnica in KK SZDL Borovnica pripravila razgovor o problematiki kulturnega dogajanja v Borovnici. Razgovora so se udeležili: delegacije SIS kulture KS Borovnica, predstavniki tovarn LIKO in DONIT, SIS kulture SO Vrhnika, ZKO Vrhnika, in DPO Borovnica. Sklicatelja razgovora sta vse navzoče seznanila s številnimi dejavnostmi, ki delujejo v Borovnici in njeni okolici in s problemi, s katerimi se srečujejo. Iz predstavljenega je izstopilo vprašanje, kako vključiti mladino iz drugih republik. V razgovoru seje ponudila rešitev: ti mladinci bi se lahko vključili v program, ki ga vsako leto izvajajo na Vrhniki pripadniki JLA.
Izmed vseh dejavnosti, ki delujejo v Borovnici, je pogovor najdlje zastal ob dramski sekciji. Člani so prisotne seznanili z uresničenimi načrti, s prostorskimi težavami; menili so, če bi tej dejavnosti namenili več sredstev, bi bilo tudi delovanje boljše. Da v borovniški kotlini šele orjemo ledino na dramskem področju, se je odražalo tudi v razpravi.
Predstavnik ZKO Vrhnika je namreč navzoče opomnil, da ni merilo uspeha polna dvorana in trikratna ponovitev. Občinstvu naj bi predstavili več del s sodobnejšo tematiko in manj živeli s preteklostjo. Seveda so to stvari, kjer bi težko potegnili ločnico, kaj je primerno in kaj ne, saj moramo oživljati tudi folkloro (nekatera uprizorjena dela prav gotovo sodijo vanjo) in negovati našo kulturno preteklost. Verjetno pa bi morali dela s sodobnejšo vsebino pripravljati postopoma in gledalce privaditi novemu načinu odrskega delovanja. Tu bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje dramske skupine z gledališkim odborom pri ZKO Vrhnika, vsi navzoči pa so se tudi strinjali, da bi bil potreben kulturni program cele občine. Tudi obveščenost, kaj se dogaja na kulturnem področju v borovniškem kotu in na Vrhniki, bi morala bolj zaživeti. Doslej ne bi mogli reči, da je bila ta povratna obveščenost najboljša. V ta namen bi bila zelo primerna vsakoletna sedemdnevna prireditev »Bistra«, kjer bi pokazali, predstavili ter ocenili kulturno dejavnost. Prav gotovo je na Borovniškem veliko dobre volje, da bi uresničili zastavljene naloge in cilje. Kjer pa je volja, je tudi uspeh.
MARJETKA SUHADOLNIK
6
NAŠ ČAS!
POGOVOR S SEKRETARJEM ZTKO _RAFAELOM JAKLIČEM
Telesna kultura — odraz množičnosti
Telesno kulturo približati vsem občanom, je osnovni moto politike usmerjanja ljudi v telesnokultumo dejavnost. To pa je narekovalo korenito spremeniti metode in cilje delovanja telesnokultumlh dejavnikov.
»Bistvo sprejete usmeritve, ki temelji na poglabljanju samoupravnega odnosa na področju telesne kulture, lahko strnemo v dve bistveni akcijski nalogi,« je v začetku pogovora o delovanju in nalogah Zveze telesnokulturnih organizacij v naši občini dejal
Rafael Jaklič, sekretar zveze, ki to funkcijo opravlja prostovoljno.
»Aktivnost delimo torej na dva dela. Dogovorili smo se, da bomo povečali število aktivnih športnikov vseh starosti in socialnih kategorij, ne glede na obliko telesnokulturne dejavnosti. Naš temeljni cilj je torej množičnost. Pri tem pa posebno pozornost namenjamo otrokom in mladini. Ravno zato, da motiviramo čimveč ljudi za aktivno športno udejstvovanje, smo na zvezi zaposlili strokovnega sodelavca Bogdana Lomška, ki skrbi predvsem za množičnost, za vključevanje vse večjega števila ljudi v telesnokultumo dejavnost, pa naj ima ta tekmovalni ali povsem rekreacijski značaj. Množična udeležba na naših akcijah pa nam žal uspeva le med osnovnošolsko mladino in veterani. Ne udeležujejo pa se jih mladi, oziroma malo se jih udeleži od 16 do 25 leta starosti.
Drugi del naše usmeritve pa je vrhunski šport. Postopno poskušamo ustvariti pogoje in razmere, da bi lahko tisti, ki to hočejo in zmorejo, dosegli resnično vrhunske dosežke. Delo mora temeljiti na zgodnji usmeritvi in selekciji ter na kakovostnem strokovnem timskem delu v vseh, in še posebej v dogovorjenih panogah.«
Za katere panoge ste se odločili?
»V občini smo se odločili za štiri prioritetne panoge: za atletiko in košarko kot republiški ter za smučanje in nogomet kot občinski prioritetni panogi. Vse te sekcije sicer delajo, primanjkuje pa strokovnega kadra — tako trenerji kot organizacijski delavci. Menim, da se bo treba odločiti, katere panoge bomo podprli močneje, oziroma, ali je smotrno podpirati vse štiri. Če bo katera odpadla, potem bo to tista, ki najslabše dela. Zato se bomo morali jeseni dobro organizirati, kako bo z vzgojo mladih nogometašev. Nikakor pa ne smeta izpasti atletika in košarka, republiški prioritetni panogi. Sicer pa tudi delo teh dveh selekcij kaže, da do tega ne bo prišlo, saj lahko pohvalimo delo košarkarjev, ki jih vodita Simon Seljak in Borut Fefer. Atletsko selekcijo pa vodimo Luka Drašler, Mateja Grom in jaz in lahko rečem, da smo ravno v atletiki dosegli največji uspeh.«
Izvajalci programov in temeljne enote aktivnosti so društva. So pravilno usmerjena?
»V naši občini je 17 društev, ki gojijo posamezne panoge in vsa
bi rada vzgojila vrhunske športnike in zahtevajo vključevanje v izvenobčinske tekmovalne sisteme. Večina teh društev je poslala programe in finančne načrte. Za društva, ki tega niso storila, smo napravili oceno po lanskoletnih obračunih in jim sredstva za delovanje nakazujemo po tem ključu. Vendar moram reči, da so to predvsem tista društva, ki slabo delujejo. Tisti, ki dobro delujejo, najprej uredijo tudi te stvari.
Z društvi in klubi smo imeli že razgovore. Opraviti jih moramo še z borovniškima društvoma in s Planinskim društvom in Strelsko družino. Lahko pa rečem, da se osnovne telesnokulturne organizacije ukvarjajo največ z lastnimi problemi, ki imajo tekmovalni značaj in se ne odpirajo navzven. Zlasti ne zajemajo mladine, ki zapusti osnovnošolske vrste. To je vzrok, da se v nekaterih krajevnih skupnostih mladinskih organizacijah, celo v soseskah pojavljajo skupine, ki se ukvarjajo s športom neorganizirano. Te re- .. kreativne skupine je potrebno povezati v posamezna telesno-kulturna društva, kjer naj bi delovali kot sekcije. Ugotavljamo, da se s športom ukvarja veliko naših občanov, niso pa organizirani«
Kakšno pa je sodelovanje z organizacijami združenega dela?
»Vsa tista tekmovanja in športne prireditve, kijih organizirajo delovne organizacije, gredo zaenkrat mimo zveze — najbrž je vzrok v tem, ker z njimi še nismo imeli nobenih razgovorov. Za boljše telesnokultumo življenje delavcev bodo morali v samih delovnih organizacijah bolje poskrbeti. Rešitev za večje vključevanje ljudi v rekreacijo in za tesnejšo povezavo z zvezo telesnokulturnih organizacij vidim v zaposlitvi enega referenta za šport v vsaki delovni or-ganizciji z več kot 500 zaposlenimi.
Ne bi bilo narobe, če bi pri sindikatu, mladini in v krajevnih skupnostih imeli svete za telesno kulturo. Ne nazadnje želimo, da bi enkrat letno tudi občinska skupščina obravnavala problematiko telesne kulture v občini. S tem bi akcija vključevanja občanov, oziroma .telesna kultura za vsakogar' dobila širšo družbeno podporo«
Kaj pa športni objekti, ki so eden temeljnih pogojev za razvijanje telesnokulturne dejavnosti? Jih imamo dovolj?
»Pretežni del športnih objektov je v dveh naših največjih krajevnih skupnostih. Tam so dobri pogoji za delo. Sicer so v Borovnici sedaj brez igrišča ob šoli, ki so ga podprli zaradi gradnje prizidka k šoli, v katerem bo tudi telovadnica. Igrišče pa bodo morali zgraditi takoj po izgradnji prizidka. Seveda pa to ni stvar samo telesnokulturne skupnosti, temveč tudi krajevne skupnosti in šole.
Pohvale vredno je delo mladinske organizacije v Blatni Brezovici. Z našo pomočjo 6 milijonov dinarjev so si napravili košarkarsko igrišče. Letos pa nameravajo narediti razsvetljavo in zravnati nek travnik za igrišče za mali nogomet.
Tudi v Podlipi gradijo nekaj podobnega. Ravno tako se pripravljajo na Stari Vrhniki. Igrišče za košarko in nogomet je že na Logu.
Ni pa ravno dobro, da ob novi šoli, ki se gradi med Logom in Dragomerom, ni predviden zunanji športni prostor. Telovadnica v šoli pa bo tudi premajhna. Menim, da bi moral biti rekreacijski center za ti dve krajevni skupnosti ob šoli in ne kje drugje.
Smučarski center na Ulovki je prevzela Industrija usnja Vrhnika. Če ga bodo še tako uredili, kot smo se dogovorili, bo enkraten.
Žal pa v občini nimamo še nobene trim steze.
Mislim, da bo temeljna telesnokul-turna skupnost morala skupaj s socialistično zvezo pripraviti neko prioritetno listo za gradnjo športnih objektov. Tako da bodo športne objekte dobili tudi v Bevkah, na Drenovem griču in drugih krajevnli skupnostih, da bi enkrat prišla na vrsto tudi Zaplana«
Prihodnji razvoj osi
Dosedanje študijsko delo Pedagoškega inštituta pri načrtovanju osnovnega izobraževanja in planiranju razvoja osnovnih šol na področju posamezne občine je pokazala, da je mogoče graditi ustrezen načrt šolske mreže in tudi posamezne šole le na osnovi vitalnosti prebivalstva tega področja. Vitalnost je dejansko moč prebivalstva, da se obdrži na določenem področju, mestu ali vasi in je odvisna od naslednjih treh faktorjev:
— socialno ekonomske varnosti prebivalstva
— njegovih kulturnih in političnih možnosti in
— od pogojev, ki jih daje okolje mladim generacijam za izobraževanje.
Socialno ekonomska varnost je temelj vitalnosti prebivalstva. Odvisna je od gospodarske moči občine, to je, od njene industrije, kmetijstva in drugih dejavnosti. Od tod namreč prebivalstvo črpa denar za pokritje svojih skupnih in individualnih potreb. Te potrebe so predvsem kulturne in politične. Če v občini prebivalstvo nima možnosti pokrivati teh potreb, bodisi zato, ker ni ustreznih kulturnih ali političnih ustanov, tedaj mu tudi denar, ki si ga pridobi pri delu, ne pomeni dosti. Posebno pomembno pa je, da obstajajo v občini izobraževalne ustanove, v katerih se lahko šola mladina. V tem pogledu so najpomembnejše osnovne šole. Če je torej katerikoli od teh faktorjev negativen ali celo, če so vsi trije, bistveno pade vitalnost prebivalstva in obratno, čim močnejši so ti faktorji, večja je vitalnost prebivalstva. Na načrtovanje šolske mreže pa faktorji vitalnosti ne vplivajo direktno, temveč preko
svojih komponent. Te so tri, in sicer:
— nataliteta (število rojstev letno)
— mortaliteta (število smrti letno) in
— migracija (priliv in odliv prebivalstva letno).
Če se zmanjša socialno ekonomska varnost prebivalstva, pade nataliteta, ljudje odhajajo v druge kraje, poveča pa se mortaliteta. Podobno se.zgodi tudi, če prebivalstvo nima možnosti pokrivati svoje kulturne potrebe ter možnosti dejansko odločati o svojem prihodnjem razvoju. Iste posledice pa ima tudi če mladina nima dovolj možnosti za osnovno in nadaljnje izobraževanje.
V občini Vrhnika so vse tri prej navedene komponente vitalnosti prebivalstva po naših izračunih ugodne. Nataliteta je večja od republiškega povprečja, mortaliteta je pod njim, poleg tega pa je zelo močan tudi priliv prebivalstva iz republiškega središča. Pri oblikovanju mreže osnovnih šol v občini Vrhnika pa nismo izhajali samo iz komponent vitalnosti prebivalstva, temveč smo tehtno preučili tudi faktorje vitalnosti, pri oblikovanju nadaljnjega razvoja posamezne šole pa smo upoštevali tudi načela delovanja sodobne osnovne šole. Ta so naslednja:
— šola naj bo dostopna vsem otrokom v vseh oblikah vzgoj-noizobraževalnega dela
— šola naj bo v bližini otrokovega doma
— šola naj v okolju oblikuje širšo kulturo
— izobraževanje naj bo v skladu z zahtevami prebivalstva in njegovimi realnimi potrebami
— pouk naj se odvija, če je le mogoče v eni izmeni
— vzgojnoizobraževalno delo šole naj bo sodobno in kvalitetno. Celotna raziskava o prihodnjem razvoju osnovnega izobraževalne skupnosti v zvezi z njeno zahtevo, da je treba omogočiti šoloobveznim otrokom na Vrhniki enake možnosti pri vzgoji in izobraževanju. V zadnjih letih se je namreč na obeh centralnih šolah na Vrhniki, prav tako pa tudi na podružnični šoli Log, zaradi povečane natalitete in priliva prebivalstva tako povečalo število učencev, da obstoječi šolski prostor ni več pokrival vseh teh potreb. Kot posledica tega se je pojavila zahteva po izgradnji novega učnega prostora, v obliki prizidka k eni izmed obeh centralnih šol. Ta prizidek je dobila osnovna šola Ivana Cankarja. Ker pa je bil s prizidkom pridobljeni učni prostor tako velik, da bi ga osnovna šola Ivana Cankarja s svojimi učenci ne bi mogla izkoristiti, se je pojavilo vprašanje, kako razdeliti novi učni prostor med obe šoli, posebno še zato, ker je osnovna šola Janez Mrak s svojimi oddelki podaljšanega bivanja gostovala v najrazličnejših ustanovah.
Ker dva gospodarja pod isto streho ne gospodarita dobro, smo na Občinski izobraževalni skupnosti pripravili najprej varianto, po kateri naj bi celotni učni prostor prizidka pripadal osnovni šoli Ivana Cankarja, s tem, da bi ta prevzela tudi vse učence podružničnih šol in posebne šole, osnovna šola Janez Mrak pa bi postala samostojna 16-oddelčna osemletka. S to varianto se ni strinjal kolektiv osnovne šole Janez Mrak, videti
pa je bilo, da tudi politični j
v občini niso posebno z« z njo. Občinska izobraf skupnost je zato dala pot. drugo varianto, to je, zat cijo obeh šol na Vrhniki'* rianta je gotovo zelo ui saj sta stavbi obeh šol komaj dobrih 200 metfl njima pa se nahajajo 1 igrišča, telovadnica, knj" drugi večnamenski pros' nujno rabita obe šoli pri % vzgojnoizobraževalne <t sti. Polega tega so še zlogi, ki kažejo, da je gracija smiselna, razen temu nasprotuje. To je število učencev. V šoli 1980-81  bo tako in« šola vključevala 1450 . j veznih otrok, pouk pa sel jal v 1,5 izmene. IMJ, 1.—4. razreda bodo or
pouk v turnusu in bodoL. čeni v stavbi osnovne šof Mrak, učenci 5.-8. ra!C bodo obiskovali pouk | danski izmeni v I osnovne šole Ivana Cst v prizidku. Ta variantC sprejeta. L Ker je osnovno vodif h zvijanju sodobnega vzSL braževalnega dela dejC naj bi se to odvijalo v eljE na združeni osnovni H sedaj imenuje osnovna>L Cankar, pa se odvija v ju ne, smo morali ves na<L( zvoj ostalih osnovnih JJ. goditi dejstvu, da je treb^' razbremenjevati takeoV učencev. Ta šola bi 6Juc delovala v eni izmeni lelj bi njeno število učence'L segalo 1200, že v letu^ bo preseglo 1550. NCJ nejša rešitev tega prO|
dalni načrt Vrtnarija
V februarju 1979 je Urbanistični inštitut Slovenije izdela predlog ZN Vrtnarija, ki ja bi javno razgrnjen s sklepom Izvršnega sveta in dan v razpravo. N Razprava je s strani KS Vrhnika \ in Kmetijske zemljiške skupnosti * Vrhnika dala več pripomb, od katerih je bil bistven predlog izloči- > tve območja Mokric iz mej ZN. Izoblikovano je  bilo stališče (SSS, IS, KS), da seZN korigira tako, da ga bo možno v prvi fazi realizirati brez pozidave Mokric.
Zavod za načrtovanje Vrhnika je na podlagi pogodbe izdelal nov predlog, ki prvo fazo Vrtnarije obravnava kot samostojno, medtem ko se ostali dve (med Kolodvorsko cesto in Simco, Mokrice) bolj ali manj navezujeta na obstoječo infrastrukturo I. faze in dajejo možnost gradnje:
I. faza — 312 stanovanj z vrtcem, družbenim in trgovskim centrom,
II. faza — 83 stanovanj, lllfaza— 186 stanovanj.
K novemu predlogu ZN Vrtnarija je bilo zaprošeno razen soglasij, ki pogojujejo potrditev, tudi za soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika. Izvršni odbor KZS Vrhnika je na seji obravnaval predlog ZN in odklo- "* nil soglasje k III. fazi, tako da bo ZN predlagan v potrditev le z možnostjo realizacije I. in II. faze. Tak način izvedbe predvidene pozidave (samo I. in II. faza) sicer močno poviša stroške komunalne ureditve, ki vplivajo na višino cene kvadratnega metra stanovanjske površine, vendar je odklonilno soglasje KZS za izvedbo III. faze — Mokrice, dokončno. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO ' IN FINANCE
OPOMBA: Kompleten zazidalni načrt je na vpogled na oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika.
iftega izobraževanja v občini Vrhnika
ični|Jnia osnovne šole Log. zaj^a izgradnje te šole, ki bi xaf0vala za 500 učencev, bi pot Problem dosedanje po-,a Wne šole Log, ki že razpa-iki!?adrijih desetih letih se je v
upočje prineslo toliko prebili o?:9, da dosedanji učni pro-jtfja Podružnični šoli ne zado-jo S^66- Z izgradnjo prve faze cnjl, e Log bi otroci tega pre-:>slf a dobili ustrezni učni ri w- Osnovna šola Ivan Can-i #'ako zgubila približno 250 3 <rev-vozačev, ki bi sedaj
tarnali osnovno šolo na ne| 'a bi vključevala učence B pr 4 razreda iz Loga, Luko-lslf^D^ra9ornerja ter ucence intt^- razreda iz Loga, Dra-;0 Fa, Lukovice, Drenovega sel"1 Bevk. Število učencev-jcPvse bo z izgradnjo te šole
oC0. zmanjšalo, pri ostalih nekoliko zmanjšala §orla Poti do šole. Po naših -a«*"" bi morala biti ta šola v I. k l°9rajena najkasneje do za-
I 'eta 1982-83, sicer se }aj ^rnere za vzgojnoizobra-
n,aka° del° osnovne Sole Ivan I* ha Vrhniki bistveno po-dWr?\v nasprotnem primeru 'Zftfo prostor na tej šoli za-jeC?[yse tja do leta 1990, ko enjj^frebna izgradnja I. faze £ šole Vrtnarija na Vrh-'tede na priliv prebivalstva ."'ko in glede na natalitete vilo šoloobveznih otrok y na tako velikost, ki zanjo -■I anii učni prostor osnovne 3fja, an Cankar in učni prostor rf. °snovne šole Vrtnarija ne ier°stoval več, šele okrog ieta
;eai« teda' bi bil° P°treDno tuji- "■ 'azo osnovne šole No9 S tem bi bil problem iror^ia razvoja izobraže-
vanja na Vrhniki rešen za naslednjih 25 let.
Učni prostor I. faza osnovne šole Log, kjer se bo pouk praviloma v začetku odvijal v eni izmeni, bo po naših izračunih natalitete in priliva prebivalstva postal pretesen približno v letu 1995. Tedaj bi bila potrebna izgradnja II. faze osnovne šole Log. Dejstvo, da je prostor za gradnjo novih stanovanjskih objektov republiškem središču vse bolj pičel in da si prebivalstvo išče kraje za poseljevanje. ki imajo bolj zdravo okolje, je pričakovati, da bo prišlo do leta 2000 do bistveno povečane naselitve krajev kot so Lukovica, Dra-gomer. Log, Drenov grič in tudi Lo-gojna. Vsi ti zeleni zalivi Barja so namreč z vidika zdravega okolja
zelo primerni za poselitev. S tega vidika in ob dosedanjih gibanjih prebivalstva republiškega središča je velika verjetnost, da se bo to zgodilo. Kako hitro bo tekel ta proces, pa je odvisno od urbanizacije teh okolij in dinamike zazidave teh površin. Iz teh razlogov tudi podružnična šola Drenov grič s svojim učnim prostorom ne bo več zadostovala in to niti za pokrivanje potreb nižje stopnje. To bo zahtevalo izgradnjo I. faze nove šole Drenov grič. ki bi bila locirana v smeri proti Ligojni in bi še vedno vključevala' le nižjo stopnjo. Gradnja te faze osnovne šole bi se morala pričeti po letu 1990. Dosedanji šolski okoliš osnovne šole Drenov grič pa bi zajel še Ligojno, pri čemer bi spet prišlo do sprostitve
določenega števila učencev, ki bodo takrat obiskovali obe osnovni šoli na Vrhniki. Po letu 2000 pa bi osnovna šola Drenov grič postala samostojna osemletka in bi bila potrebna izgradnja njene druge faze.
Za podružnično šolo Bevke ni mogoče predvideti nobenega pospešenega razvoja, saj je nataliteta krajev, ki jo napajata (Bevke in Blatna Brezovica) tako majhna, da bi le ob določeni stopnji poseljevanja prišlo do pomanjkanja učnega prostora in tudi to šele po letu 1995. V tem primeru bi bilo potrebno adaptirati za pouk tudi gornje prostore v šolski stavbi, ki je
Dober mesec dni je šele, ko je bil položen temeljni kamen za osnovno šolo Dragomer-Log. V tem sicer kratkem času pa je na gradbišču že precej narejenega.
zaenkrat kar dobro ohranjena. Vendar obstajajo še neke druge možnosti razvoja. Zaradi premajhne natalitete Drenovega griča in Bevk sta si obe podružnični šoli oblikovali polne oddelke posameznih razredov izmenično. Da bi lahko v bližnji prihodnosti samostojno oblikovala polne oddelke učencev od 1 r-4. razreda tudi osnovna šola Bevke, bi bilo potrebno delno sprostiti novogradnje tudi v tem prostoru, sicer pa bo ostala organizacija pouka vsaj še naslednjih pet lot nespremenjena.
Če imajo kraji ob komunikaciji Ljubljana—Vrhnika nek skupen trend razvoja, kar vpliva tudi na vprašanje medsebojne soodvisnosti osnovnih šol v teh krajih, ter na vprašanje njihovega skupnega razvoja, pa je vprašanje razvoja osnovnega šolstva v Borovnici in njenih bližnjih zaselkih od teh gibanj neodvisno in relativno samostojno. Osnovna šola Borovnica je doslej organizirala pouk v dveh izmenah, učni prostor pa ji je skoraj v celoti onemogočal izvajanje podaljšanega bivanja in vseh ostalih oblik vzgojnoizo-braževalnega dela. Da bi se to stanje saniralo, je bil planiran k sedanji stavbi osnovne šole nov objekt, ki bi omogočil, da bi osnovna šola Borovnica lahko organizirala enoizmenski pouk. Ta objekt je že v izgradnji in pričakovati je, da bo dokončan tja do konca leta 1981. Dimenzije tega objekta, ki je v bistvu prizidek k sedanji stavbi osnovne šole Borovnica, nakazujejo, da ta objekt ne bo namenjen samo osnovnemu izobraževanju, temveč tudi kulturi in telesni kulturi. Ker nataliteta Borovnice in
njenih okoliških zaselkov letno ne pokrije več otrok kot dveh oddelkov, bi bilo mogoče dva do tri prostore v stari stavbi nameniti za predšolsko vzgojo vsaj tja do leta 1985. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da bo učni prostor ob sedanjih demografskih gibanjih v tem prostoru zadostoval tja do leta 2000.
Vse dosedanje progroze o razvoju osnovnega izobraževanja v občini Vrhnika so grajene do leta 1986 na povsem realnih podatkih. Otroci, ki bodo hodili v te šole, so se že rodili. Po tem letu pa prognoze razvoja temeljijo na dosedanjih zakonitostih demografskih in gospodarskih gibanj v občini, vendar jih pripisujemo vse tja do leta 1990 še kar veliko stopnjo realnosti. Prognoze po tem obdobju pa imajo manjšo vrednost, temeljijo na viziji prihodnjega razvoja občine pod pogojem, da se bodo vsa gibanja odvijala tako kakor so se v zadnjih 10 letih. Če bi nam bila poznana dinamika urbanizacije celotnega področja občine tja do konca našega stoletja, bi bilo mogoče tudi dosti natančneje predvideti dejanski razvoj osnovnih šol v tem obdobju. Žal teh podatkov nismo dobili, opozarjamo pa, da intenzivna zazidava površin v posameznih krajih kaj lahko povzroči, da postane učni prostor bližje osnovne šole pretesen.
Dinamika gradnje stanovanj v občini je nedvomno faktor, ki ga občina lahko uravnava, zato je od njene politike organizacije posameznih področij odvisen tudi razvoj osnovnega izobraževanja oziroma njegova dinamika.
BENJAMIN JURMAN
'irrx,
ti!*
V IlsT^I^IH
i\AtjjULY
«irliltelctc»islcl del
SITIIACMA USOO NAMENSKA HABA
LIST 5
Delo splošnoizobraževalnih knjižnic v občini
Leto 1979 bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino vrhniškega knjižničarstva, saj se je Cankarjeva knjižnica preselila v nov prostor, ki z galerijo obsega 430 kv. m.
Cankarjeva knjižnica ima sedaj oddelek za odrasle z bralnim kotičkom in stalno razstavo Cankarjevih prvotiskov; tu sta še skladiščni prostor in pisarna. Mladi bralci so se razveselii oddelka, ki je namenjen samo njim. Ob obisku knjižnice pa se srečujejo tudi z likovnim ustvarjanjem, ki ga ponuja galerija v sosednjem prostoru. Posebna privlačnost knjižnice v poletnem času bo prav gotovo čitalnica na prostem. V atriju knjižnice smo postavili mize in stole, kjer obiskovalci lahko prebirajo revije in dnevne časopise, ki jih je že kar 90 naslovov.
Cankarjeva knjižnica je matična knjižnica za občino Vrhnika, v njenem sestavu dela še knjižnica v Borovnici in izposojevališče na Logu. Knjižni sklad se je v letu 1979 povečal za 3119 zvezkov, od tega jih je Kulturna skupnost Slovenije podarila 477, 2642 pa je bilo kupljenih. Na 5,5 prebivalca je bila nabavljena 1 nova knjiga. Strokovnih knjig je bilo kupljenih 832, kar pomeni 30% celotnega nakupa v srbskohrvaškem jeziku je bilo nabavljenih 210 knjig. Knjižnica je redno prejemala tudi 83 naslovov tekočih revij in časopisov, od tega 58 v slovenskem in 25 v drugih jezikih. Vsa knjižna zaloga splošnoizobraževalnih knjižnic (Borovnica, Log, Vrhnika) je štela ob koncu leta 29.619 enot, kar pomeni 1,7 knjige na prebivalca.
V letu 1979 je knjižnico obiskalo 27.196 občanov, v povprečju je vsak prišel 1,6-krat v knjižnico. Mladih bralcev (učenci, dijaki, študentje) je prišlo v knjižnico 16.890, odraslih občanov pa 10.306. Izposojenih je bilo 65.879 knjig, ali 3,8 knjige na občana. Leposlovja za odrasle je bilo izposojeno 23.193, za mladino 21.605, družboslovne in ostale strokovne literature pa 21.081 enot.
Leto 1979 je bilo v poslovanju knjižnic zelo uspešno, čeprav so bile hude kadrovske težave, prostorska stiska pa je zlasti na Vrhniki dosegla vrhunec. Police so bile dobesedno natrpane s knjigami in tudi na tleh so bili kupi knjig. Že obiskovalci sami se niso počutili dobro, da ne omenjamo pogojev dela za knjižničarje.
~ V minulem letu je delovalo tudi izposojevališče na Logu, kamor so prihajali mladi bralci, pogrešali pa smo odraslih, saj je izbor knjig namenjen tudi njim.
Knjižnica v Borovnici dobro napreduje, njena knjižna zaloga šteje 7139 knjig, lani je bilo nabavljenih 582, izposojenih pa 6382, knjižnico je obiskalo 3195 občanov.
V mesecu juniju je zaradi bolezni prenehal z delom prizadevni knjižničarski delavec tov. Strubelj Anton, ki si je skoraj 18 let prizadeval posredovati knjigo občanom in pri tem vztrajno premagoval težave, ki jih ni bilo malo.
Lani smo tudi vtej knjižnici dopolnili opremos policami, omaro in koritom za slikanice; obnovljena je bila tudi električna napeljava.
Za še boljše delo knjižnice v Borovnici je nujno pridobiti še en prostor, ker v sedanja ni moč postaviti nobene police, knjige pa že stojijo tudi na tleh. Občanom je treba omogočiti, da v knjižnici posedijo in pregledajo revije, ki jih je tudi tu precej ali uporabljajo knjge, ki se ne izposojajo na dom. Dodatni prostor bi omogočal tudi delo z mladimi bralci. Od.julija dalje bo tudi knjižnica v Borovnici odprta za občane vsak dan, kar bo povečalo dostopnost do knjige. Za dejavnost knjižnic zagotavlja sredstva Kulturna skupnost občine Vrhnika preko svobodne menjave dela in sicer v višini 91 % ali 1,330.000 din, lastni prihodek v minulem letu ustvarjen z neposredno menjavo dela je bil 9 % ali 124.876 din. Ekonomska cena izposojene knjige v letu 1979 je bila 22 din, od tega je uporabnik prispeval 2 din.
V novih prostorih je Cankarjevi knjižnici dana možnost, da organizira srečanja z ustvarjalci. Tako so se o svojih knjigah pogovarjali z učenci pisatelji: Karel Grabeljšek (dvakrat), Nada Kraiger, Slavko Pregl in ilustratorja Borut Pečar, Božidar Grabnar. Literarni krožek šole Ivana Cankarja je imel v knjižnici pogovor s Kristino Brenkovo. Odraslim bralcem je svojo pesniško zbirko V LESU OGENJ predstavil Tone Kuntner. V knjižnici je imela Partizanska knjiga tiskovno konferenco, ko je predstavljala nove knjige za mladino, tu je bil tudi sprejem novih članov v ZKJ in sestanek aktiva šolskih knjižničarjev ljubljanske regije. V knjižnici je bilo letos že 16 manjših priložnostnih razstav knjig ob jubilejih avtorjev. V galeriji »DOMA« (ime nosi po Petkovškovi sliki) pa se je zvrstilo že sedem razstav.
V bližnji prihodnosti bomo predšolske otroke povabili na »uro pravljic«.
Oddelek za odrasle Cankarjeve knjižnice na Vrhniki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, pionirski pa od 11. do 13. in od 15. do 18. ure. (V tem času se lahko obišče tudi galerijo Doma.) Doslej je bila knjižnica odprta dve soboti v mesecu, od junija dalje pa bo odprta vsako soboto: oddelek za odrasle od 8. do 11. ure, pionirski pa od 11. do 13. ure.
Novi prostori na Vrhniki so velika pridobitev za razvoj splošnoizobraže-valnega knjižničarstva v občini pa tudi v republiki. Dodaten prostor je treba zagotoviti še v Borovnici in na Logu, do leta 1985 pa odpreti še izposojevališče v Dragomerju. Že sedaj zavzemamo 18. mesto po dejavnosti v Sloveniji, v prihodnje pa bo uspeh prav gotovo še večji. Predvsem bomo skušali razvijati delo z bralci.
Delavci v knjižnici se bomo trudili, da bomo pri svojem delu kar najbolj uspešni. Zahvala pa velja vsem, ki so pomagali, da je Cankarjev rojstni kraj dobil kulturen prostor, ki daje vsem občanom možnost, da se srečujejo s kulturnimi vrednotami, si tako popestrijo svoj vsakdan in si bogatijo živ-ljenje
MARIJA ISKRENOVIĆ
Našli so se
za prijetno popoldne
12. aprila se je dramska skupina iz Borovnice zopet predstavila svojemu občinstvu. Uprizorila je Ingoličevo veseloigro »Našli so se«.
To je igra, ki se odvija v gorskem svetu — na »Blaženi tišini«. Tam se dijaki gimnazije učijo igro, ki jo je napisal njihov profesor in jo nameravajo naslednjega dne predstaviti obiskovalcem gorske postojanke.
Da je stvar še bolj zapletena, pa so to dijaki s ponavljalnimi izpiti, ki si drznejo igrati in posnemati celo svoje profesorje...
Seveda pa enodejanka ne bi bila dovolj zanimiva, če se ne bi v njej prepletale še različne ljubezenske dogodivščine in spletke, ki pa se zaključijo srečno.
Igra v igri torej, ki je poskrbela za smeh in sprostitev v dvorani.
S tem delom je dramska skupina tudi zaključila letošnjo sezono in glede na obisk, ki je bil na zadnji predstavi kar številen, si je zadala nalogo, da bo to število gledalcev v naslednji sezoni s svojim delom skušala še obdržati in opravičiti njihovo zaupanje.
Hkrati pa dramska skupina obljublja, da bo svojim krajanom in krajankam pripravila še marsikatero prijetno popoldne.
S. P.
Robinzoni — zakaj potice...
Za sedmo premiero, od kar je leta 1972 v Verdu spet zaživela gledališka dejavnost, smo si letos izbrali delo Sergeja Mihal-kova v prevodu Andreja Hienga Robinzon in dekleti.
Veselo, zabavno, pestro in razumljivo komedijo iz današnjih dni, komedijo, ki je bila za Robin-zonove pravzaprav tragedija. Fantom, ki so se podali na letovanje v želji, da bi v miru skromno živeli, naveličani mesta, dela zabave in žensk, ni bilo pri-zanešeno. Slednje jim tudi na samoti niso dale miru, saj sta jih dve po nekaj dneh robinzonskega življenja presenetile v njihovi samoti. In fantje ne bi bili fantje, če njunega izziva ne bi sprejeli. Kar čez noč sta se namreč dva zaljubila in vse robinzonske zakletve so padle v vodo. Niti grožnje tretjega niso nič zalegle. Žal pa sta ženski spoznali, da sta se spustili predaleč in sta v noči pobegnili. Presenečeni robinzoni so se podali na pot za njima, ni pa znano, če so ju kdaj našli. Tu se namreč predstava konča.
Lahko ste opazili, da smo tekst nekoliko priredili. Iz samotnega morskega otoka smo kraj dogajanja postavili na Cerkniško jezero, nadeli pa smo si tudi kar svoja imena. Vsak je igral sebe
zato, ker se nam je v letih, ko smo taborili na Cerkniškem jezeru, nekaj sličnega tudi pripetilo. Toliko za tiste, ki so predstavo zamudili.
In kaj ste videli ali odnesli od predstave tisti, ki ste jo gledali? Tu pa je vprašanje, ali se postaviti v položaj kritika ali pa gledalca, za katerega smo predstavo pripravili. Za kritika je bila predstava dokaj šibka. Predvsem jezikovno, saj lektorja, s katerim smo računali, nismo mogli spraviti dlje kot do Mantove. Na sceni se kaj več ni dalo narediti. Pripravljena je bila namreč za oder v Verdu, ki pa je manjši od vrhniškega. Kljub temu pa smo zadeli vse, kar nam je narekoval tekst, izognili smo se le nekaterim eksperimentom, ki za oder ne pridejo v pošte v in bi jih lažje izvedli na prostem. Režija pa je spet stvar tistega, ki jo dela in o njej razmišlja. Seveda pa mora biti zato tudi usposobljen in rutini-ran.
Kritike se torej nismo ustrašili. Potrudili smo se vsak po svojih močeh in zadovoljili smo naše gledalce, čeprav se je število zmanjšalo. Slutimo namreč, kaj je vzrok, da je zanimanje za kulturo splahnelo. Tisti, ki pozna žalostne razmere v vrhniški kulturi, najbrž tudi postavitev ROBIN-
ZONOV v Verdu lahko ceni. Kar vidi gledalec v dvorani, je le polovico dela, ki ga zahteva predstava, in če tudi drugo polovico opravijo igralci sami in še peščica ostalih, potem ni potrebno poudariti, da je bilo storjeno veliko dela.
Naj še omenim, da smo se po predstavi na Vrhniki zapletli v krajši razgovor na Vrhniki, kjer sta se pojavili dve stranki.
Verdjani in člani SNG, ki trenutno krojijo vrhniško literaturo. Besedovanje je prešlo v pravo provociranje. Razbrati je bilo, da se hočejo SNG oprati za vse, kar so storili to sezono. Pač, ni jim bilo po volji, da je bila gledalcem naša predstava bolj všeč, kot njihova. Pa še tole. Na razgovoru so izvenele besede, zakaj ljudem črn kruh, če lahko jedo belega. Črn kruh je bila ocena naše predstave. Naš Cankar pa je nekoč zapisal: Zakaj ljudem potice, če še žgancev niso vajeni. Naj bodo torej predstave SNG potica?
Ni lepo, da se gremo besedno vojno, a izvali so me in moram vračati. Upam pa, da se bodo razmere uredile in spet bomo od amaterskih kulturnikov gledali predstave, ki so že in bodo še navduševale.
GABRIJEL HLADNIK
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNE KNJIGE
Alatri P.: Oris zgodovine moderne politične misli Almanah 1980
Almeln H. von: Instalacije v sanitarijah
Bohinc J.: Športno strelstvo BOžič B.: Povijest britanske taine službe
Delo z medvedki in čebelicami
Delovna razmerja v teoriji in praksi
Dobeic E.: Temelji knjigovodstva II.
Dokumenti ljudske revolucije v Sliv veniji I-IV
Dr. Anton Fister v revoluciji 1848
Drljača A.: Sistem zunanjetrgovinskega poslovanja Jugoslavije
Družba, mladi, stanovanja
Družbeno planiranje
Efros A.: Gledališka vaja, ljubezen moja
Enajsta šola
Film
Gillette P. J.: Spolne variante Gores H. H.: Modernizirajmo staro hišo
Gospodarske pogodbe. I. H. Informiranje na MDA Informiranje v šolah Južnič S.: Kolonializem in dekolonizacija
Kerševan M.: Razredna analiza in marksist, družbena teorija
Klopčič F.: Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji
Kocjančič D.: Fotografirajmo, snema jmo
KrašovccS.: Japonski prodor
Kristan S.: Športna turistika
Ljudstva sveta. III. IV.
Macquigan D.G.: Habsburžani privatno
Mahkota A.: Sfinga
Malekovie V.: Hrvatska izvorna umjetnost
Mastnak  M.:  Razvoj in struktura družbe z izborom soeiol. tekstov Matematika
Mladinsko prostovoljno delo
Mićuiiovie V.: Moskovske godine 1956—1958
Mikulić B.: Komunist, borac, humanist
Mihailović L.: Engleski u 100 lekcija Naša partizanska pesem Nengelken P. H.: Les in beton v vrtu Osolnik V.: Josip Murn Aleksandrov Poludan L.: Vezenje za vsakogar Poniž D.: Pot
Poročilo o delu za leto 1979. I. II- I. 11-2
Predpisi o celotnem prihodku, dohodku in sredstvih Predpisi o družbenem planiranju Pregl T.: Slovenska knjižna ilustracija Prieser W.: Lesne zveze in notranje lesene konstrukcije
Protić M. B.: Oblik i vreme Ramovš M.: Plesat me pelji Resolucija za leto 1980 in razporejanje dohodka Sjećanje na Marxa i I ngclsa Sket B.: Življenje v kraškem podzemlju
Stres G.: Pohod Štirinajste na Štajersko
Sveto pismo
Škerlj S.: Italijanski u sto lekcija Šmidovnik  J.:  Temeljni  pojmi o upravi
Štante M.: Indija, mit in realnost Šuvar S.: Subjektivne snage soeial. revolucije v Jugoslaviji Tolstoj L.N.: O umetnosti in kulturi Vardjan F.: Vrtno zelen jadarstvo Vidović A.: Slovenski železničarji pod it. okupacijo v Lj. pokrajini Vratuša A.: Profili nesvrstanosti Vse o šivanju
Zakon o planiranju SRS in SFRJ Zlatar P.: Vezite se. slijećemo Žoljeznov D.: Onstran Urala in Kavkaza ,
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Aisopas: Kdo leti najvišje
Dolinar B.: Dnevnik Jureta Novaka
Hitree H.: Smogonei Jovanović Z. J.: Pesmi za otroke Jurfič J.: Izbrana mladinska beseda. I.II.
Lindgren A: Detektivski mojster Blomkvist
Magajna B.: Izbrana mladinska beseda
Mamica, saj bom pridna Medvedja svatba
Meško K.: Izbrana mladinska beseda Pa mi verjamete
Valjavec M.: Izbrana mladinska beseda
Vipotnik J.: Dikove nezgode Vogelnik M.: Veliki človek VVinkler V.: Izbrana mladinska beseda
Zei A.: Tiger v stekleni omari Zlata skkdiea
Župančič ().: Mehurčki in petdeset ugank
Župančič ().: Pomladna ladja
7.A ODRASLE — SLOVENSKO:
Dolenc M.: Vampir z Gorjancev
Horvat K.: Zatrto hrepenenje
Hribernik R.S.: Opredelitev
Kalčič U.: Mehika
Kolmanič K.: Sence na belih listih
Kovic M.: In tedaj, kaj je dobro
Naglic Z.: Prepisovanje, prerisovanjc majhne deklice
Nikolič S.: Jeklo in gobelin
Paganel J,: Kerubini
Pečjak V.: Kam je izginila Fma I.auš
Rovan P.: Kje so tiste stezice
Smej J.: Po sledovih zlatega peresa
Šelhaus H.: Stotinka sreče
Štih B.: Izgubljeni sin na Stradunu
Tomšič M.: Onstran
Valič A.: Frontniki
Zidar A,: Pomladne vode
Zidar P.: Večno življenje
Zupančič B.: Noč in dan
Osojnik I.: Pljunek na pločnik
Vodušek B.: Pesmi
Kozak P.: Temeljni konflikt Cankarjevih dram
Župančič M.: Pogled v dramatiko
PREVODI:
Bester A.: Razničcnec Chesterton G. K.: Mož. ki je bil Četrtek
Doetorow F.. L.: Ragtimc Fast H.: Vaščani in vojaki Hibbert HI-.: Menfreya Ibanez B.V.: Mrtvi ukazujejo Kidner J.: Crimaudi La Guma A.: V megli ob izteku poletja
Lcdda G.: Oče gospodar Lem S.: Zvezdni dnevnik Ijona Tihega
Majdak Z..: Tiha groza MeCullough C: Pesem ptic trnovk. 1., II.
Nenadić D.: Dorotej Soyinka W.: Tolmači Stevanović V.: Zmaji s periferije Szabo M.: Rojstni dan Oosja P.: Smrt preži v očeh Thiony'6 N,wa: Krvavi cvetni listi Vonnegut K.: Klavnica pet
V SRBOHRVAŠKEM JEZIKU:
Cesaric D.: Voćka poslije kiše Autobiografija Deset mladih crnaca Dogodilo se na dan Svih
Christie A Christie A. Christic A.:
svetih Christie A.
mrtva Christie A.: Christie A.:
Gospoda Me (,)inty je
Leš u biblioteci Tko plimu uhvati Jong E.j Kako spasiti vlastiti život Majdak Z.: Kupanje s Katarinom Shav, I.: Nočni posao Ujević T.: Eseji. I., II. Ujević T.: Pjesništvo. I., II. Ujević T: Zapisi Zola K.: Čovek — zver Zola F.: Kaljuga Zola F.: Kod ženskog raja Zola K: Nana Zola E.: Slom Zola F.: Stranica ljubavi Zola F.: Uspon Rugonovih Zola F..: Žerminal
I
Ustanovni zbor SI
V ponedeljek, 26. maja 1980, se je po dobrem polletnem delu zbralo na ustanovnem občnem zboru SNG trideset mM ročila o dosedanjem delu, ki ga je podal Jože Valentič, in iz razprave, ki je sledila poročilu, so ugotovili, da so s svojim de* zadovoljni, vsaj kar se tiče količine opravljenega dela. Tako septembra 1979, ko so se prvič zbrali, blizu petdeset preds lov in različnih proslav. Kritično pa so ugotovili, da je ta kvari vala na kvaliteto, tu da je potrebno v bodoče dajati prednost Tudi prvotno zastavljen princip dela, da so vsi soustvarjalci pri. zvodenel ob množici neplaniranih a nujnih recitalov ob različ' [ nostih, s tem pa je padel tudi interes nekaterih do dela. ,
Od prvotno načrtovanih treh predstav sta bili do sedaj realiz j in sicer išče se in Zaljubljenca v podzemeljski železnici. Med] predstava Zaljubljencev režiserja Nika Nikoičiča naletela ni 6 odmev tako pri kritikih kot gledalcih (predstava tudi že uspe* „ je), pa je predstava režiserja Dragana Živadinova naletela nt, kritike, od pozitivnih pa do kritičnih in celo negativnih. Pred I Brechta, Izjema in pravilo, bo doživela premiero na pregl* * nega ustvarjanja SNG v septembru. V okviru SNG pa se že o! odvija še četrta predstava Rameaujev nečak, Denisa Didenot turnih dnevih Bistra 80 bo doživela že 25 ponovitev kar je sv f rekord vrhniškega kulturnega ustvarjanja.
Na zboru so sprejeli tudi finančno poročilo, finančni načrt iij ^ dela do konca sezone. Sprejeta so bila tudi pravila o delovanj j ( katerimi so se odločili, da se SNG vključi v ZKO Vrhnika kot si f, koncu zbora so izvolili še vse organe SNQJn sicer: predsedstev tariat, umetniški svet, nadzorni odbor in več različnih komisij. \ predsednika predsedstva SNG z enoletnim mandatom je bil £ izvoljen Jože Valentič. . L
MILAljJ
0
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE
C6i
v sodelovanju z: Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika, družben V tičnimi skupnostmi in organizacijami v drugih občinah, kjer bd ganizi rana območna srečan ja in zaključno srečan je, z organizatol rarnc kolonije v občini Lenart. RS. ZSS, RK ZSMS, tednikom' na. revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Društvom slovensl sateljev
9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
i.
OBMOČNO SREČANJE za VRHNIKO, Cerknico. Logatec suplje in Ljubljano bo meseca oktobra na Vrhniki leta 1980,
II.
Osrednje srečan je bo 7. in 8. februar ja 1981 v kraju gostite torje. ki jih bodo predlagali člani žirij območnih srečanj.
III.
*
Se »ai
cv
■v.
ti
Sestavni del 9. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov j« območnih in zaključnega srečanja tudi literarna kolonija, ki j<> organizirala KUD ErnestekGolob-Peterssoorganizatorji voWL nartin ZKO Slovenije v oktobru 1981 v Gradišču v Slovenskih gf*.
fn
IV. > Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali'r i
v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še neuvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških sre*''
pesnikov in pisateljev začetnikov. F"
m
V. P' Posamezni kandidati lahko sodelujejo z neobjavljenimi lite'1,^
prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem izvodih.
VI.
Je
Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze. pO' dramatike:
— črtice, novele, satire, humoreske, romane
— pesmi, epigrame, basni, aforizme
— dramatska besedila, dramske prizore, skeče. enodejanke di je. groteske. TV igre. TV nadaljevanke, filmske scenarije, sc«1 za proslavo
— kritične prispevke, eseje z vseh področi j umetnosti, kulturi] družbenega življenja: kritike, eseje, družbeno-angažirana raZtL-nja.
VII.
Svoje prispevke pošljite v treh izvodih v večji ovojnici, kjer) zapečatena ovojnica z vašim imenom, priimkom, točnim nas* s izobrazbo, poklicem, starostjo in šifro. Na večji ovojnici zadaj' vašo matično občino. Organizatorji ne bodo upoštevali prispe*' bodo namesto s šifro podpisani z vašim pravim imenom.
Poslanim tekstom s šifro priložite torej zapečateno ovojnico 1 podatki.
VIII.
d,
K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slov Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v1 Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje med delavci v tujini, izseljenci in pripadniki JLA.
IX.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objaV<J| plačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (obi srečanj oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim
X.
Tričlanske žirije (imenoval jih bo organizator območnega srđ bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja'V najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju. V primerU.F* število uvrščenih v zaključno srečanje presegalo organizacijske! Ijivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, up'C* joč izključno kvaliteto, pridržuje pravico zadnjega izbora.
XI.
Območne žirije bodo svoje delo zaključile dva tedna pred terfl' organizirano območno srečanje. Organizatorji pa morajo o ter"] stiti vse. ki so poslali prispevke vsaj teden dni pred srečan jen1'
XII.
L h
Območna srečanja morajo biti zaključena najkasneje do 15." bra 1980. Imena avtorjev, ki jih območne žirije predlagajo 1 ljučno srečanje in naslovi izbranih tekstov, morajo biti znani d" ^. cembra 1980. Organizatorji območnih srečanjso dolžni poslati<*, za literarno dejavnost prt ZKOS en izvod vseh dospelih prisp
XIII.
Prispevke pošljite najkasneje do 30. junija 1980 za območji m ke, Logatca, Cerknice, Grosupljega in Ljubljane na naslov: ŽK' venije, 61000 Ljubljana, Kidričeva 5, Za 9. srečanje pesnike*1 sateljev začetnikov.
6,
XIV.
Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu: ZKO Sl"<l Ljubljana. Kidričeva 5 (telefon: 061-22 541 int. 18). Vrhnika. 23. .5. 1980
"a
itto — danes ga prav tako potrebujemo , kot med vojno
pri IN na Tita, na njegovo delo, lici 'ik, skoraj vedno nasme-"»enutek, ko smo prvič slišali
iliz|i'0|!i!2e 'am v najranejši mla-jdt "^ejŠi, borci pa sredi najtežjih n) kolikokrat smo in še bomo v Bil *l °budjli te spomine. Pisatelj Karel Grabeljšek jih je v po-°Pisal takole: jlej^o nisem nikoli srečal Tita, edf|ne'<oč, bilo je sredi petdese-
ko
Sem bil na nekem zadruž-
ni
sem partijsko šolo, pa o
sw^svetovanju v Beogradu, ,a PJim in Kardeljem. Prvič pa t in. ydel, ko je takoj po vojni go-an|j4*'iani.
t s< rn oram' da sem za Tita izve-shf«merno kasno, konec leta ij. 2T° Sem začel 1941. leta delati bil vu' Je za nas obstajal le cen-L?0mite, kolektivno vodstvo. A\ ',lsem ne za Tita ne za Karde-sem poznal Speransa in H «:n'i90' tort za Kidriča sem J^no ugibali smo, kdo so Pralnega komiteja. ^0in6 smo poznali Titovo ime P°i da je vmovni koman-
, J več pa med nas, borce, ci' Vodil
bi* toj nI nsk
°ie kot
trito je rodil, *° sreče je užil. ?r°a/ v svet se /e poda/ je postal.
^ /e popotoval, . *n nove /e spoznal. ■ mr. ,eninist, marksist IJ»P*ormififct
p ?°'asf/ ni b/7o povšeči, J °°/go časa preživel v ječi. !e nf!.'e s^a/ "<5'7 f^ne je hrabril.
">'*e//z/eče,
rf'/'e, da nt/d veter Wede. »Se
L,"" 9a /e /s/ra/o,
I ilegalo.
li
«fW! /e zrasel ^»M kalil,
r. fi*a/
C«
/e 'z n/e napravil silo, 1 str/o nobeno kladivo.
Hi,- nam /e svobodo, J? iz ruševin. IB velik izvir,
^ffa na/ bi svef črpa/ mir.
so
/e mladini, g °cef;e mir fei/co priborili. t "am /e to na srce, °e b/ ponovilo gorje.
'^ot hrast, tt Z?*Hko močnih vej.
£!*°vino — po Titovi poti
peter ANASTASOV. 5. a OŠ Borovnica
Titu nisem vedel kaj prida povedati. To je bila skrivnost, saj še Nemci niso mogli odkriti, kdo se skriva pod tem imenom. Tudi o borbah v Bosni smo vedeli le malo, le, kar je poročal radio Svobodna Jugoslavija. Vedeli smo, da imajo tam topove in to nam je zelo imponiralo, ker smo mi takrat imeli le brzostrelke.
V začetku 1943.1, je prišla v naš odred prva Titova slika, slika, na kateri ima vrvico čez prsi. To sliko sem opisal v svojem zadnjem romanu Učiteljica, ki še ni izšel, več o njej pa sem pisal v Slovenskem poročevalcu takoj po vojni. Naslov Nekaj, kar se ni dalo zamenjati, je podlistku dal Ciril Kosmač, ki je bil takrat glavni urednik.
Proti koncu vojne smo vedeli že kaj več o njem. Veličastno je bilo. ko je po osvoboditvi prišel v Ljubljano. Sama zmaga in njegov govor— prav močno je deževalo takrat — in bili smo kot omamljeni. Iz govora pa sem si najbolj zapomnil, daje rekel, da nočemo več biti drobiž, s katerim bodo velesile poravnavale svoje dolgove.
Najbolje pa smo ga spoznali v času Informbiroja. Bili smo ogorčeni nad sovjeti, ki so skušali izničiti našo borbo. Dejali so, da nismo storili nič več, kakor Bolgari. Daljnosežnosti Titove odločitve, dase upre Stalinu, pa takrat še nismo slutili. To smo razumeli šele čez desetletja. Nikoli ne bi bilo tega humanega socializma, kakršnega imamo edino pri nas, če ne bi bilo te odločitve. Socializma ne gradiš zaradi socializma samega temveč zaradi ljudi, ki morajo biti v njem srečni.
In ta smrt sedaj — lahko rečem le. da je to grozna izguba, čeprav smo to pričakovali, ne le zaradi njegove bolezni, temveč, ker je bil star. Vedeli smo, da ne bo večno, a smo želeli, da bi bil z nami vsaj še nekaj let. Danes ga pravtako potrebujemo, kot smo ga pred vojno.
Zapisala VIDA CURK
Karel Grabeljšek
Nekaj, kar se ni dalo zamenjati
Drugače je bilo takrat kakor danes, drugače kakor leta 1943. V kakem gozdnem robu so bije prilepljene partizanske četice po 30 ali 40 mož. Čez dan smo polegali, kolikor nas ni bilo po zasedah, v patroli in na straži, in smo čakali noči, dase splazimo v dolino za napad na vlak ali da ponesemo našo besedo ljudem, ki so nas željno pričakovali. Takrat smo bili vsak hip pripravljeni, da nas napadejo. Po več tisoč jih je prišlo nad nas, ki nas je bilo samo peščica in smo bili oboroženi le s puškami in lahkimi strojnicami. Do noči smo vzdržali v borbi, ponoči pa smo se plazili mimo zased, se prebijali skozi obroče in nove položaje. Potem so sledili dolgi pohodi s hribov v doline, skozi temne grape in goste gozdove, da skrijemo za seboj vsako sled pred sovražnikom, ki nas je zagrizeno iskal.
Takrat smo le še malo vedeli o svojem najvišjem voditelj u Titu. Komaj da smo vedeli kaj več kakor njegovo ime. Čuli smo, da živi nekje v Bosni, da se s svojimi borci prebija skozi sovražnikove obroče kakor mi in to nas je zbližalo z njim, da še nikoli ni bila nobena vojska s srcem tako povezana s svojim vojskovodjo, kakor smo mi bili z našim Titom. Res, le malo poročil smo takrat dobili iz Bosne, todačez nekaj mesecev so le prodrle nekatere do nas, vesti o velikih zmagah Titovih borcev, o težkih ofenzivah, ki jih je sovražnik podvzemal proti Titu, in srce je bilo polno ponosa, ki se je mešal s strahom, da se mu kaj ne pripeti.
Dolgi so bili takrat dnevi po partizanskih taboriščih; kadar ni bilo borbe, se je duša lahko vdajala premišljevanju in sanjarjenju. Mislili smo na dom. na življenje, ki je bilo za nami in na življenje, kjbo prišlo takrat, »ko bo svoboda«. Vsak dan smo se pogovarjali o tem, obujali smo spomine ob drob-
nih predmetih, ki smo jih prinesli od doma. Ta je imel drobno zbirko Mumo-vih pesmi, drugi Prešernovih, tretji sliko svojih otrok, svojih staršev, četrti droben spominček, ki mu ga je dalo dekle. Neštetokrat smo pregledovali te drobne predmete, ker je bilo v njih nekaj tistega življenja, ki smo ga tako •ljubili. Nekoč pa se je zgodilo, da je tovariš odprl listnico in pokazal sliko, ki je nisem videl še nikoli. _
»Kdo je to?« smo vprašali bolj z očmi kakor z besedami.
»To je on, Tito!«
Vsi smo se sklonili, da ga vidimo. Slika je bila slaba, niti malo ne podobna današnjim, toda to nas takrat ni motilo. Neko posebno občutje nas je obšlo v tistem trenutku. Prvič smo videlinjegovo sliko. Skoraj sram meje povedati, obšla nas je skoraj zavist, da ima tovariš sliko, mi pa ne. Tisti hip je bil vsak pripravljen dati za sliko karkoli od svojega drobnega bogastva. Partizani smo imeli posebno navado, da smo si med seboj vedno menjavali različne predmete. Menjavali puške, pištole, obleko, drobnarije, vse.
Kar si si poželel, si lahko dobil od tovariša za zamenjavo. Sedaj smo bili pred prvo stvarjo, ki je ni bilo mogoče dobiti za zamenjavo. Skoraj vsi smo to čutili in le eden od nas se je oglasil:
»Kaj ti dan zanjo?«
Instinktivno je tovariš potegnil sliko k sebi: »Te pa ne dam za nobeno ceno ne.«
(Odlomek iz podlistka, objavljenega 25. maja 1945 v Slovenskem poročevalcu)
Ljubi Tito, ko so te premagale hude bolečine, ko te je premagala huda bolezen, me je stisnilo pri srcu. Močno sem si želel, da bi ozdravel in nas še naprej vodil.
Janez Starič
Ko sem zvedel, da si mrtev, so se mi orosile oči. Še vedno sem žalosten in zdi se mi, da sem bolan.
Janko Osredkar
Mi smo ostali sami! Ti si še vedno z nami. Živiš v naših srcih. Radi te imamo.
Beno Gabrovšek
Maj je najlepši mesec v letu. Vsa narava je odeta v zelenje in posuta z rožami. Vsako jutro nas zbudi petje ptic, ki neutrudno prepevajo svoje pesmi. Letos pa nam je vso to lepoto zagrenila vest, da nas je zapustil naš dragi Tito. čeprav ga ni več, bo v naših srcih še vedno živel in pred njegovo sliko bo vsak dan svež šopek.
MATEJA MERLAK, 3. d r. OŠ Ivana Cankarja Vmnika
TITO,
radi te imamo!
Tito, radi te imamo kakor mamo in očeta!
Rad te ima
vsak ciciban in vsak pionir.
Rada te ima
tvoja mladina.
Radi te imajo
predsedniki vsega sveta.
Rada te ima
vsa naša domovina.
Rado te ima sonce,
ki na nebu sije.
Rado te ima cvetje,
ki iz zemlje klije.
Tito, radi te imamo kakor mamo in očeta!
Barbara PAVLOVČIČ. 5. a OŠ Borovnica
Titu
Mlad si lakoto okusil in stradal si s tovariši. A glavo pokonci si nosil in upal v boljše dni.
Delal si s komunisti, učil si se od njih. Prišli so težki dnevi, da je ljudem zastajal dih.
Vodil si nas v tej težki borbi, boril si se za srečo ljudi. Zmagali smo in svobodni smo rekli:-
Tito, tudi naprej nas vodi ti!
In spet si neutrudno delal, potoval si, se zavzemal za mir. A težka bolezen te je stria, in omahnil si, kot bi usahnil izvir.
Mojca ZORO 5. a OŠ Borovnica
Tito
j l*ty> dete roditelja bednih, ,r^škoče i muke, poštovanja vrednih,
%**koč< *Qb*na težldn št0 beiahu tada
/e ono od poštenog rada.
|6<> *r°va i kućerka svoga, let    'en °d matere i bližnjega svoga, E.,0"1 prode od Sutle do Sibira, "9d*e nigde časak mira.
\^ovinu rodnu ponovo se vrati, j^briga behu radnički sindikati,
, c'/a I sektaštva partiju nam reši 6f»a srca radnička uteši.
te*?,ese'' osme na procesu bombaša, 'M»   ^ stade T>red bandu pajdaša, >/»/   aže srca svin Poštenih ljudi,
i   ia slobodom ti nam tad probudi.
%1^n!st sam reče i tu još dodade,
P't)     u klasu i° P°la*em nade, %lfgPBrtiJi sam odgovoran, proču se svud, f ^*o ne priznajem buržoaski sud.
!^n'amfa se boroa za radnička prava, 1 „ 06 bejahu jedini ti dom, («. klonu srca i bez svakog strava, * *' vemo ti narodu svom.
(fc.0' sme/b partiju povede, tiM*c sa Sutle do slavne pobede, ^četrdeset godinu dana, vođa i učitelj nama.
[t^tete horde zaplesaše tanac, *f °d složno kida zarđali lanac, f/n/«, f"eto dal' je Srbin it Slovenac, Makedonac ili pak Bosanac.
Od tuđih osvajača zemlju oslobodi, ponosni su nate naši svi narodi, jer krvave behu svih šest ofenziva i svet u tebi vide herojskoga diva.
Četerdesetosmu mi pamtimo onu,
pod pritiskom teškim ni tada ne klonu.
ćelom svetu smelo ti dokaza onda,
da mi zajednica složna bratskih smo naroda.
Teški su to dani bili ono tada, porušena zemlja i ekonomska blokada, at pod tvojim vodstvom veselo i smelo, omladina krenu na udarničko delo.
Obnovljene pruge i fabrike naše, dobile su verne samoupravljače, i nesvrstanost svetu ćelom ti ponudi, nepokoreni narod poče da se budi.
Nepoznata zemlja negde na Balkanu, posta trn u oku svakome tiranu, ali zato primer svih malih naroda, kako se postiže potpuna sloboda.
Ali jednog dana svet obavi tuga, izgubili smo jedinog i najboljeg druga, zaplakaše tužno svi naši narodi, jer nam beše želja da nas dugo vodi.
Ostačemo verni tvorne idealu, braničemo složno našu zemlju malu. mir u ćelom svetu, jedinstvo i bratstvo, kroz borbu stečeno najveće bogastvo.
Oj, Dedinje raju, bašto ti jedina, čuvaj večno našeg najdražeg nam sina, i zapevaj pesmu gromko, silovito, ti si s nama uvek dragi druže TITO.
Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta nikad neskrenemo. Druže Tito, naš Maršale prvi, mi smo tebe dobili u krvi.
M. JEREMIČ
Kurirčkova pošta v naši vasi
Prenašanje kurirčkove pošte po skritih gozdnih poteh in mimo zased je zamisel slovenskih pionirjev. S tem obujamo spomine na vojne dni in se urimo za splošni ljudski odpor. Do letos je bila v torbici tudi čestitka za tov. Tita. Od zdaj naprej pa bo v njej pismo, v katerem se bomo spo-■ minjali na našega dragega predsednika.
13. maja smo borovniški pionirji sprejeli kurirčkovo torbico na Poko-jišču. Prek vseh zased so jo kurirji varno prinesli pred šolo. Tu smo bili zbrani učenci, učitelji, nekdanji borci in gostje. Torbico so izročili predsedniku PO. V njej je bil zemljevid prehojene poti; vanj je načelnik štaba vrisal naš kraj. Priloženo je bilo tudi pismo. Namestnica ga je prebrala. Učenci so pripovedovali pesmi, ki so jih sami sestavili. Pel je pevski zbor, zaigral je harmonikar, zaplesala je folklorna skupina. Nato so kurirčkovo torbico odnesli do spomenika na Dolu, kjer so jo prevzeli vrhniški pionirji. S tem pa miting še ni bil končan. Učenka 8. razreda se je v našem imenu pogovarjala z nekdanjim borcem o tov. Titu. Učenci, ki so se posebno potrudili pri sestavljanju pesmi o kurirjih, so dobili knjižne nagrade. Podelil jih je predstavnik ZB. Za konec so nam folkloristi zapeli pesem o Jugoslaviji.
Domov nismo odšli tako razigrani kot druga leta. Vsi smo čutili, da med nami nekdo manjka. Seveda. Našega največjega prijatelja ni več. A z nami bo še naprej.
Damjana BRENČIČ, 5. a OŠ Borovnica
Mladinka sem!
Prišel je mesec maj — mesec mladosti in z njim čas. ko smo sedmošolci stopili v ZSMS.
To je bila prelomnica v našem življenju. Stopili smo v organizacijo, katere člani bomo do svojega 27. leta in skušali v tem času opraviti čimveč koristnih del pri razvoju naše domovine. Nekoč je tovariš Tito dejal: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost« Zato ni dober tisti mladinec, ki ne izpolnjuje svojih nalog, ki zanemarja svoje članske dolžnosti.
Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopala v organizacijo, ki povezuje mlade iz vse Jugoslavije. A to je bil trenutek, ki mi bo še dolgo ostal v spominu kot lep utrinek iz moje mladosti. Bila sem vesela ki ponosna. Spominjam se sprejema v PO. Takrat mi je bilo lepše. Majhni, kot smo bili, do tedaj še nismo imeli dolžnosti. Toda potem smo jih pridno izpolnjevali. Potrudila se bom, da bom tudi kot mladinka svoje naloge vestno izpolnjevala. Upam. da mi bo to uspelo, saj sem si v pionirski organizaciji nabrala že precej izkušenj.
Mladinka sem! Stavek, ki mi bo dolgo zvenel v ušesih in me vodil po pravi poti.
Mira OBRADOVIĆ. 8. a Oš Borovnica
Pogorišče Kuclarjeve domačije je spet oživelo
14. maj 1980. Rojeva se lepo, sicer malo vetrovno jutro. V mirnem kotičku Lesnega brda vihrajo zastave, čaka oder, zastrt ? rdečo, Titovo barvo in vabi velika Titova slika, okrašena z rdečimi nageljni.
Mimoidočemu nehote zastane korak in razmišlja, kaj neki se bo tu spet dogajalo.
Zgodilo se je že med vojno, toda ne z zastavami, ampak s puškami in streli na naše zavedne ljudi. Prišli so kot psi do Kuclarjeve domačije in napravili razdejanje, kakršno je sposobna zapustiti samo zver. Domačija ob robu gozda v samoti se je spremenila v gorečo bakljo, oče pa se je zgrudil v sadovnjaku pod sovražnimi kroglami. Mamo Antonijo so odpeljali v Gramozno jamo in jo ustrelili kot talko. Otroci so bili partizani. Pravočasno so poskakali skozi zadnje okno in požrl jih je gozd. Trije se niso več vrnili, ostali so na mrtvi straži.
Prav v ta miren kotiček se danes zgrinjajo z dveh smeri pionirji s prapori in zastavami, saj je prostor pripravljen, da bo svečano sprejel in počastil kurirčkovo pošto z mislijo na tovariša Tita in z obljubo, da bo vsak po svojih močeh pod zastavo ZK nadaljeval Titovo delo.
Cvetoči maj se je prelival z rdečo barvo, ki simbolizira toliko naših in Titovih pridobitev. Vsak pionir je nosil to barvo. Mnoge zastave so še bolj svečano zaplapolale, ko so se začeli zbirati tudi številni borci, med
katerimi je bil tudi tovariš Kucler Albin. Ko je spregovoril, so vztrepe-tala mlada srca, saj je bil pred njimi domačin, borec, sin narodnega heroja. Izrazil je željo, naj bi ta kotiček občuvali v spomin in opomin, haj bi se pionirji vsako leto zbirali na tem mestu in tako počastili spomin na vse žrtve med NOB in na tovariša Tita.
Za pravo partizansko vzdušje pa je poskrbela enota vojakov iz kasarne Ivan Cankar, ki je pripravila razstavo različnega orožja in streljanje z manevrsko municijo. Za malico so poskrbeli intendanti s pravim pasuljem, ki ga pionirji niso mogli prehvaliti. Tovariš Grujič, ki je omogočil to snidenje s pripadniki JLA, je izrazil pripravljenost, da bodo tudi v bodoče po svojih močeh prispevali k boljšemu povezovanju pionirjev z vojaki.
Tako so vojaki, starešine tovariši Grujič, Vuletič in Dobić poskrbeli, da je bilo snidenje ENKRATNO.
Svoje so dodali še pionirji iz šol Bevke, Drenov grič in Log s svojim izbranim programom o domovini, o Titu in za Tita, o zmagah borcev, o težkih kurirskih poteh in o pridobitvah naše revolucije. Ob odhodu kurirčkove torbice so obljubili:
»DRUŽE TITO Ml TI SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO«! Dopisni krožek, . Drenov grič, 4. raz.
Nepozabna srečanja
Letos smo se že dvakrat pionirji Drenovega griča organizirano srečali z borci, ki jim življenjske moči dopuščajo obujati najtežje spomine, spomine na NOB in revolucijo.
Prvič smo se srečali z borcem pri uri spoznavanja družbe, ko je tova-rišica povabila tovariša Staneta Žigmonda, udeleženca herojskega pohoda 14. divizije na štajersko, v šolo. Sam je bil v Šercerjevi brigadi, ki je bila del 14. divizije in je zato lahko tako doživeto obudil spomine na zgledne primere bratstva in enotnosti na poti preko Hrvaške pa najtežje trenutke, ko se je celo vreme zareklo proti partizanom. Hud mraz in visok sneg sta postala izdajalca, toda herojsko je divizija nadaljevala svojo najslavnejšo, toda najtežjo pot, pot, ki je vodila v svobodo.
Koliko drobnih zanimivosti je zaživelo pred nami, saj jih je tovariš tako dobro in natančno opisal, včasih celo s solznimi očmi!
Iz nas so vrela vprašanja, ki jih ni hotelo biti konec!
Veliko smo se naučili in upam, da bomo znali še bolj ceniti to, kar imamo.
Drugo srečanje pa je bilo še lepše. Kar na prostem, pri pogorišču Kuclarjeve domačije so se zbrali številni borci, med njimi tudi tovariš Albin Kuclar. Prisluhnili smo in imeli smo kaj slišati. Vse prekratko je bil odmerjen čas za kramljanje o partizanskih časih, o veselih dogodkih v partizanih, pa o turobnih, žalostnih dneh, ko so ugotavljali, da so zgubljali svoje prijatelje, člane družine, da so se domovi spreminjali v pogorišča ... Toda dočakali so svobodo, ki jo znajo prav borci tako ceniti. Zato je prav, da večkrat nam pionirjem pripovedujejo, kako je bilo, ker le tako bomo tudi mi razumeli, kako je bila priborjena naša svoboda.
Borci so izrazili pripravljenost, da še kdaj pridejo med nas in nas obogate z zgodovinskimi dogodki.
Hvaležni smo jim za taka srečanja.
DOPISNIŠKI KROŽEK, Drenov grič, 4. r
V decembru 1979 je bil ustanovljen in formiran nov upravni odbor košarkarskega kluba Vrhnika. Ta je začel takoj i delom. Kot prvo in največjo nalogo si je zastavil, da košarki na Vrhniki ponovno pridobi mesto, ki ji gre in ki gaje nekoč že imela.
Kadetska in mladinska vrsta nastopata v Notranjski ligi, članska vrsta pa se za težke tekme v jeseni še pripravlja. Delo je lepo steklo in prepričani smo, da bo rodilo uspeh.
Strokovni sodelavec na ZTKO nam je predlagal naj KK Vrbnika organizira tekmo med veterani Olimpije in veterani Vrhnike. To srečanje naj bi po njegovih besedah vrhniški košarki zelo koristilo, saj bi v novo telovadnico privabilo številne gledalce. Vrhniška košarka bi tako na svoji popularnosti zopet pridobila, pridobila pa bi tudi svoje zveste navijače in ljubitelje te lepe igre. To tekmo so zmotno nekateri poimenovali »Dan košarka«. Omenjeni dan bo namreč nekje v začetku septembra in že sedaj se pripravljamo na organizacijo.
Za organizacijo tekme med veterani Olimpije in Vrhnike, ki je imela za cilj vzbuditi na Vrhniki zanimanje za košarko, je KK Vrhnika potreboval 3000 din. ZTKO pa nam je dala le 1000 din, ker prvotno te tekme v planu ni bilo. Prav zato ZTKO teh sredstev ni mogla zagotoviti. Za pomoč smo se obrnili na delovne organizacije na Vrhniki, ki pa nam jo niso nudile. Tako so nas iz zagate rešili nekateri vrhniški obrtniki s svojimi denarnimi prispevki, pomagala pa je tudi OŠ, ki nam je dala na razpolago večnamenski prostor v prizidku OŠ.
Da bi tekma veteranov vzbudila še več zanimanja, smo sestavili celoten program. Kot predtekme k glavni tekmi veteranov so najprej ob 15. uri igrali mlajši pionirji Vrhnike med seboj. Prvotno je bila tekma zamišljena kot srečanje med mlajšimi pionirji Logatca in Vrhnike, ker pa Logačanov ni bilo, smo pionirje razdelili na dve skupini. Zmagali so plavi, ki so igrali v postavi: Grujič (6), Mele (0), Lončar (11), Plestenjak (0) in Bizjak (6), ter tako porazili rdeče,ki so nastopili v postavi: Zupan (6), Pompe (0), Džosič (9), Bobnar (0), Zupančič (2). (številke v oklepaju pomenijo število zadetkov.) Mladi vrhniški pionirji so pokazali očiten napredek v svoji igri, in prepričani smo, da se za usodo vrhniških igralcev ni treba bati.
Druga predtekma je bila tekma med pionirkami Vrhnike in Borovnice. Vrhni-čanke so morale priznati premoč svojih vrstnic iz Borovnice, saj so slednjo vodile skozi celotno tekmo in na koncu zasluženo dokaj visoko zmagale: 26:16. Za vrhniške pionirke so bile uspešne: Košir (6), Zdrajlič (2), Džinič (0), Čeleš-nik (4), Kožuh (2), Senica (2). Za ekipo Borovnice pa: Brož (20), Mičič (0), Pet-kovšek (2), Skrbeč, Artač, Makovec in Horvatin (0), Žerjav (4).
Ob 17.30 je bila na sporedu tekma med veterankami Olimpije in veteran-
Igre niso v celoti uspele
Letošnja mladinska športna olimpiade na Vrhniki je končana. Na njej Je sodelovalo preko sešteto mladincev, ki so tekmovali v različnih Športnih panogah, ker Je samo dokaz več, da postajajo te igre največja Športna manifestacija mladih v občini. Žal v organizaciji ni Slo brez pomanjkljivosti, kajti spremljate so nas težave in nekateri nesporazumi, ki jih bo potrebno v prihodnjem letu odpraviti.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti izdelavi pravil za mladinsko športno olimpiado, potrebno bo izdelati natančne termine tekmovanj in zadolžiti nekoga, ki se bo povsem posvetil izpeljavi iger, da ne bo nepotrebnega pehanja od enega do drugega Mladinska športna olimpiada pomeni masovni shod vrhniške mladine, kjer se krepijo prijateljstva, iskrijo nova poznanstva, zato je organizacija izrednega pomena. Veliko se je govorilo in pisalo o neuspešnosti letošnjih iger, kar je res, toda gledano predvsem s tekmovalnega stališča, medtem ko je moto teh iger ostal, saj se je srečalo preko šeststo mladih.
Obenem pa mislim, da se vse organizacijske slabosti le ne smejo kar pozabiti In moremo težiti za tem, de bo naslednje teto sodelovalo se vjč mladih In predvsem poskrbeti za nemoteno delo na relaciji ZTKO Vrhnika in OK ZSMS. Vsem mora biti seveda jasno, da na teh Igrah niso pomembni samo rezultati In zmage, ampak |e poglavitno tisto znano olimpijsko geslo: »Važno je socteiovatl, ne zmagati I« Sodelovalo je letos mnogo mladih in nedvomno Jih bo ob boljši organizaciji iger naslednje leto se več. F. T.
Pionirski pokal Notranjske
Zveza telesnokulturnih organizacij in šolsko športno društvo Kurir sta v športnem parku na Vrhniki 20. maja organizirala Atletski pionirski uspeh. Zmagali so v številnih disciplinah ter premočno osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi.
REZULTATI:
lOOm — pionirke: 1. De Paulis Pia (Postojna) 13,50,2. Šurca Irena (Kurir) 13,60, 3. 3. Gutnik Suzana (Kurir) 13,70 itd. — pionirji: 1. Slabe Jože Kurir) 12,20, 2. Vanov Franci (Postojna) 12,30, 3. Lajh Primož (Kurir) 12,40 itd.
300 m pionirke: 1. Japelj Polona (Kurir) 45,40,2. Kovač Jana (Kurir) 47,80,
3. Kobal Lucija (Postojna) 49,80 itd. — pionirji: 1,—2. Brenčič Boris (Kurir) 40,20,1 —2. Premeri Simon (Postojna) 40,20, 3. Ogrin Borut (Kurir) 41,10 itd.
600 m — pionirke: 1. Rihar Branka (Kurir) 1,49,3,2. Celan Jana (Postojna) 1,52,3, 3. Hosta Jožica (Kurir) 1,53,5 itd. — pionirji: 1. Klasinc Bernard (Kurir) 2,p55,5, 2. Rebec Slavko (Postojna) 2,59,2, 3. Šubic Vili (Kurir) 2,59,3 itd.
Skok v daljino — pionirke: 1. Habič Lenca (Postojna) 4,75cm, 2. Poljanšek Hedi (Kurir) 4,39 cm, 3. Debevec Suzana (Postojna) 4,21 cm itd. — pionirji: 1. Bilač Borut (Postojna) 5,64 cm, 2. Petrovčič Jože (Kurir) 5,27 cm, 3. Vičič Mir-jan (II. Bistrica) 5,19cm itd.
Skok v višino: — pionirke: 1. Štemberger Ida (Cerknica) 151 cm, 2. Jurjev-čič Breda (Kurir) 148 cm, 3. Slabe Marija (Kurir) 130cm itd. — pionirji: 1. Fefer Jernej (Kurir) 175cm, 2. Semič Andraž (Kurir) 165cm, 3. Klavžar Darko (Logatec) 165 cm, itd.
Krogla -pionirke: 1. Smalc Bernarda (Cerknica) 12,85m, 2. Brož
Branka (Kurir) 10,70m, 3. Klemen Sonja (Logatec) 10,00 itd. — pionirji: 1. Pejič Tomo (Kurir) 12,67 m, 2. Ule Roman (Cerknica) 12,25 m, 3. Petrovčič Andrej (Kurir) 11,00 m itd.
4 x lOOm — pionirke: 1. ŠŠD Kurir 55,00, Luštrek Branka, Gutnik Suzana, Šurca Irena, Poljanšek Heda — pionirji: 1. ŠŠD Kurir 49,40 Slabe Jože, Lajh Primož, Telban Jože, Pejič Tomo
Ekipno — pionirke: 1. Kurir 7990,2. Postojna 7105,3. Ilirska Bistrica 4727,
4. Logatec 3319,5. Cerknica 1930 točk. —- pionirji: 1. Kurir 7299,2. Postojna 5721, 3. II. Bistrica 4361, 4. Cerknica 2989, 5. Logatec 2575 točk
Skupaj pionirji in pionirke: 1. Kurir 15.289, 2. Postojna 12.826, 3. II. Bistrica 9088, 4. Logatec 5894, 5. Cerknica 4919 točk
Balinanje
Zveza telesnokulturnih organizacij je 17. maja organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Tekmovanje je bilo na balinišču Društva upokojencev. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Prve tri ekipe so prejele diplome.
Končni vrstni red ekip: 1. Vrhnika. 2. Upokojenec, 3. IUV Vrhnika. 4. Dom JLA Vrhnika, 5—8. Iskra-Antene. 5—8. SO Vrhnika, 5—8. Kovinarska. 5:—8. GG Vrhnika. B. L.
kami Vrhnike. Ker so svojo udeležbo veteranke Olimpije v zadnjem hipu odpovedale, so igrale z vrhniškimi veterankami aktivne igralke Ilirije, kar pa je tekmo naredilo še bolj privlačno in igro še bolj hitro jn kakovostno. Vrhniške veteranke so nastopile v naslednji postavi: Hrib Zdena (6), Križaj Tatjana (2), Rapuš Juta (16), Gruden Polona (6), Pivk Silva (2), Dortič Angela (25), Gutnik Slava (0), igralke Ilirije pa: Zone (4), Mežan (6), Sivec (8), Hribar (11), Kralj (10), Bec (15), Ceranja (20). Zmagale so tako igralke Ilirije z rezultatom 74:57. Večji del tekme so bile boljši nasprotnik, čeprav je treba takoj poudariti, da tudi igralke Vrhnike niso igrale podrejene vloge. Pokazale so, da imajo še veliko košarkaškega znanja in daje pravzaprav žalostno, da igrajo zgolj rekreativno.
Glavna tekma je bila seveda tekma med veterani Olimpije in Vrhnike, ta je zbudila tudi največ zanimanja. Takoj pa moramo povedati, da smo pri organizaciji te tekme naleteli na velik problem, ki smo ga rešili po svojih najboljših močeh in željah. Vprašanje je bilo namreč, kako sestaviti ekipo vrhniških veteranov. Na Vrhniki so namreč vsaj tri generacije igralcev, ki so nekoč igrali košarko in ki bi lahko sestavljali ekipo veteranov. Tako so nam igralci, veterani tov. Kukec, Gantar, De Gleria zagotovili, naj nas sestava ekipe ne skrbi, ker jo bodo sestavili sami, v dogovoru z bivšimi igralci.
Vrhniški veterani so nastopili v naslednji postavi: Muha (0), Gantar T. (19), Gantar M. (16), Ščukovt (4), Boncelj (0), Kukec B. (8), De Gleria (14), Seljak (12), Kukec S. (11), veterani Olimpije pa: Dolinšek (2), Lemaič (26), Bohte (0), Božič (16), Daneu (16), Logar (10), Potočnik (19). Iz doseženih košev je razvidno da so zmagali veterani Olimpije, tesno 89:84. Povedati je treba, da so Vrhničani vodili večji del prvega polčasa, in so igralci Olimpije štrli žilav odpor Vrhničanov šele v drugem polčasu. Veterani Olimpije so nastopili brez treh standardnih igralcev, to pa je omogočilo veteranom Vrhnike, da so se kosali z mnogo bolj znanim in izkušenim nasprotnikom povsem enakovredno. Igra je bila zato za igralce veliko bolj privlačna in napeta do zadnjega sodnikovega žvižga. Sodila sta priznana slovenska sodnika, brata Kavčič, kar je dodatno prispevalo k privlačnosti tekme. Ob začetku tekme so igralci, sodnika in gledalci počastili z minuto molka spomin na preminulega ljubega tovariša Tita.
V veliko veselje nam je, da so se gledalci zopet vrnili na tribune vrhniškega košarkaškega igrišča. Vseh je bilo okrog 700. S svojim fair navijanjem in bo-drenjem pa so naravnost podžigali igralce obeh moštev. Prepričani smo, da je organizacija tekme bila zelo dobra in KK Vrhnika se zahvaljuje vsem, ki so pri njej kakorkoli pomagali. Veseli smo tudi, da se je na Vrhniki pri košarki vsaj nekaj premaknilo, da se je nekaj začelo delati, zato tudi vabimo še nove gledalce in zveste navijače na vsako tekmo, ki jo bomo še organizirali.
FEFER BORUT
ATLETIKA
Tekmovanje za prehodni pokal Grude
Na dan mladosti je strelska družina Vrhnika, TRAP sekcija Dolomiti, priredila strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji za Prehodni pokal Grude EXPORT-IMPORT, ki se ga je udeležilo 130 strelcev iz Slove-. nije in zamejstva. To je že tretje tekmovanje, na katerem nastopa vsako leto preko 100 tekmovalcev. Letos se ga je udeležilo rekordno število ekip, saj se jih je borilo za prehodni pokal kar 21. Med tekmovanjem smo z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša TITA, ki je poleg svojih obveznosti borca za mir in enakopravnost človeštva nadvse ljubil lov in šport.
Leta 1978, ko je bilo prvo tekmovanje, je prehodni pokal osvojila ekipa Trnovskega gozda iz Nove Gorice, v lanskem letu ekipa Pugle-da, letos pa ekipa Dolomitov.
Rezultati ekipno: 1. Dolomiti 654 točk, 2. LD Pugled 645 točk, 3. LD Tomišelj 643 točk, 4. LD Trnovski gozd 642 točk, 5. LD Vrhnika 598 točk.
Rezultati posamezno: 1. Tkalec Ivan, LD Kresnice 182, 2. Šinigoj Jože LD Trnovski gozd 179,34. Krivec Bogdan LD Trnovski gozd 175, 4. Milic Slavko Senožeče 174, 5. Končan Franc LD Horjul 173, 6. Sturm Matjaž LD Brezovica 172,7. Tomažič Vinko LD Toško Celo 171, 8. Bokavšek Roman LD Brezovica 170, 9. Vilfan Marko LD Grosuplje 170. 10. Skubic Stane LD Vrhnika 169 krogov.
Vse najboljše tekmovalce in ekipe je GRUDA EXPORT-IMPORT obdarila s pokali in nagradami, ki so jih prispevali njeni poslovni partnerji iz domovine in tujine. F. KONČAN
Zmaga ekipe Notranjske
V izredni organizaciji ŠŠD Kurir je bilo 28. maja v športnem p Vrhniki področno prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. I merili pionirji iz Ljubljane, Zasavja in Notranjske. Zmagala je ek tranjske, tako med dekleti kot fanti. Za nas pa je razveseljivo, d zmagovalni ekipi, ki se je uvrstila v republiški finale, nastopilo tretjini atletov iz naše občine. Doseženih je bilo nekaj izrednih tov. Vrhničan Jernej Fefer je preskočil 187 cm v višino.
REZULTATI: 100 m — pionirke: 1. Zidar Kati, (Lj. zahod) 13,' Paulis Pia (Notranjska) 13,1,3. Munda Marjeta (Lj. vzhod) 13,6 nirji: 1. Bitenc Sašo (Lj. zahod) 11,8, 2. Slabe Jože (Notranjski 3. Dreu Matija (Lj. zahod) 12,3.
300 m — pionirke: 1. Paškulin Karin (Lj. zahod) 43,2,2. Kor* Ijana (Lj. zahod) 45,5, 3. Longo Suzana (Lj. vzhod) 45,7 — pi* Cestnik Boris (Zasavje) 38,1, 2. Premrl Simon (Notranjska)' Brenčič Boris (Notranjska) 40,8. 1 600 m — pionirke: 1. Rihar Branka (Notranjska) 1:45,9,2. Jal < Iona (Notranjska) 1:46,7, 3. Alič Zvonka (Lj. zahod) 1:47,5 — 1. Mlakar Janez (Lj. zahod) 2:47,1,2. Ogrin Borut (Notranjska) 3. Turk Hubert (Lj. zahod) 2:51,4 B Viilna — pionirke: 1. Štamberger Ida (Notranjska) 150, 2. a Tatjana (Lj. vzhod) 150,3. Jurjevčlč Breda (Notranjska) 135 • 1. Fefer Jernej (Notranjska) 187, 2. Primožič Rok (Lj. zahod) I' Salkovič Peter (Lj. zahod) 170 I Daljina — pionirke: 1. Habič Lenca (Notranjska) 4,84,2. Vrti« t (Lj. vzhod) 4,75, 3. Javornik Polona (Lj. vzhod) 4,62 —pionirji: : Borut (Notranjska) 5,91,2. Petrovčič Jože (Notranjska) 5,55,3 ' Rok (Lj. zahod) 5,45 f.
Krogla — pionirke: 1. šmalc Bernarda (Notranjska) 10,96, ^ Branka (Notranjska) 9,84,3. KoširZdenka (Notranjska) 9,37 ji: Kotnik Robert (Lj. vzhod) 12,54,2. Pejič Tomo (Notranjska) Buh Matjaž (Lj. zahod) 12,05.
Štafeta 4 x 100 m — pionirke. 1. Ljubljana—zahod 52,9,2.' ska 55,1,3. Ljubljana — vzhod 55,6,4. Zasavje 59,8 — pionirji Ijana — zahod 48,0, 2. Notranjska 49,6, 3. Zasavje 50,2, 4. U U • vzhod 50,5 H) Skupna uvratitev — pionirke: 1. Notranjska 8241, 2. Ljub1 ... zahod 8176, 3. Ljubljana — vzhod 7124,4. Zasavje 6601 —P P 1. Notranjska 7825, 2. Ljubljana — zahod 7699, 3. Ljubljana-] k 6975, 4. Zasavje 6334 st
I I
ei s« % »k
»li i
Pohod mladih z Verda
til
Tudi letos so mladi Verjani pripravili pohod. Pot jih je vodila minKi kov naše NOB v njihovi krajevni skupnosti.
V turobnem jutru so se odpravili na svojo pot. Najprej so se usta* bj ževki. Tu so mladi dokazali, da so vešči v streljanju z zračno puškfcj odšli skozi slikovito Retovje proti svoji naslednji postaji — Mirški ču|L, stali so ob spomeniku, ki opozarja mimoidoče, da je bil tam med 4* zanski prehod čez železniško progo Ljubljana — Trst. Tu je predstaf*ti rialne obrambe seznanil 25 mladink in mladincev z uporabo som \ osnovami orientacije na terenu. |tg
Pohodniki so nato zavili globlje v notranjske gozdove. S pesmijoj., pot kmalu premagali. Da bi ugotovili, koga je prehojena pot bolj »zj/ med počitkom vlekli vrv. Tako je utrujenost ob dobri volji v hipu C"
Ustavili so se tudi pri Hrencovi jami, kamor so hodili kurirji z bližnjff 1 vodo. Nato so pohiteli k TV-17, kjer sta jih že čakala dva preživeiafcrj postaje. Po kratkem kulturnem programu sta pohodnikom opisala|cj delo partizanskih kurirjev na tej postaji.
Udeleženci pohoda so obiskali tudi Košelevko, majhno kraŠKj* Ljubljanskim vrhom. Od tam so odšli proti železniški postaji Verd. 1942 partizani napadli vlak. V spomin na ta dogodek krajani krajec sti Verd tudi praznujejo svoj krajevni prazriik.
Preden so se pohodniki sredi vasi razšli, so še izrazili željo, da" postal v bodoče tradicionalen.
Alpinistične novice iz PD Borovnica
Trije člani Alpinističnega odseka pri PD Borovnica so se med prvomajskimi prazniki mudili na zveznem alpinističnem taboru v Paklenici pri Starigradu blizu Zadra. Na taboru je sodelovalo okrog štiristo alpinistov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. To srečanje je že tradicionalno, bilanca udeležbe in opravljenih vzponov pa bo znana šele čez dalj časa.
Borovničani so s prijatelji iz AO Ljubljana-Matica in AO Akademik preplezali skupno 22 smeri. Zlasti velja omeniti prvenstveno smer (Varianta, ocena težavnosti IV-V), ki jo je preplezala naveza An-drenšek-Palčič. ponovitev Brahmove smert<IV) v navezi George-Nagode. dve ponovitvi Mosoraške smeri (V) navezi Pristavec-Andrenšek in Luzar-Palčič. ponovitev zelo težke in eksponirane Ljubljanske smeri (V. VI), v zelo kratkem času — 4 ure naveza Kozjak-Pristavec. — vse te smeri so v Anič kuku. in pa ponovitev skrajno težke Rumene diagonale VI, A1. A2 v Debelem kuku v navezi Pal-čič-Štrancar, ki sta jo prva preplezala znani alpinist Peter Ščetinin in njegov nemški soplezalec leta 1972. Do sedaj ima smer šele pet ali šest ponovitev, ker je zelo nevarna zaradi drobljive rumene sige v previsnih kaminih, težave pa ne popuste do izstopa iz stene.        p. t.
Strelsko tekmovanje na glinaste golobe.
Srnjak za nagrado
V okviru prireditev praznovanja občinskega praznika Vrhnike je TRAP sekcija Dolomiti priredila dne 3. maja 1980 strelsko tekmovanje v disciplini TRAP, katerega se je udeležilo 44 strelcev iz Slovenije, in sicer 25 v A in 19 v B kategoriji. Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno, saj je povprečje 25 strelcev v A kategoriji 86,8 %. Za najboljših 6 v A kategoriji in 4 v B so delovne organizacije iz Vrhnike podarile praktične nagrade, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. To so LIKO, IUV, Mercator TOZD Dolomiti in LZS, ki je dala za nagrado odstrel srnjaka v lovišču Ljub-. Ijanski vrti.
REZULTATI:
A kategorija 50 golobov
1. Sotlar Marian (Svoboda Senožeče) 49 zadetkov
2. Šturm Matjaš (Dolomiti Vrhnika) 49
3. Šinigoj Jože (SK Nova Gorica) 48
4. Končan Franc (Dolomiti Vrhnika) 47
5. Štembergar Danilo (Svoboda Senožeče) 46
6. Marinčič Janez (Svoboda Senožeče) 461!
7. Marinčič Anton (Svoboda Senožeče) 451
8. Bokavšek Roman (Dolomiti Vrhnika) 45 p
9. Vilfan Marko (Olimpija Ljubljana) 45 BI 10. Velkovrh Milan (Dolomiti Vrhnika) 45
B kategorija 25 golobov
1. 2. 3. 4.
5.
Bordon Ivan (15. maj Koper) 21 zadetkov] Uršič Stanko (Svoboda Senožeče) 20 Rastresen Janez (Šentjošt) 19 Šemri Tomaž (Dolomiti Vrhnika — mladi"1! Šebal Ivo (Rovte) 17
Vsi navedeni strelci so prejeli diplome od t ka. prvih 5 v A kategoriji in 3 v B pa še pok**
Organizacija tekmovanja je odlično uspel* tekmovanje tradicionalno, pričakujemo prihod™^ več strelcev.
KONČA
NAŠ ČASOPIS
11
Zagreti tekači
'P ^del tekaške sezone se je letos iztekel in če poteguj0 črto pod nastopi vrhniških tekačev, lahko ugoto-* I da so bili nadvse uspešni. Sodelovali smo na teku Ljubljane, dolgem 28 kilometrov, na teku Posočje r\°lgem 17 kilometrov in na dveh občinskih tekih., 3.1 je bil dolg deset, drugi pa tri kilometre. Udeležili
5klSe ^e teka v Ivančni gorici, ki je bil dolg 18 kilo-fov.
p[|ftos Je bilo °Paz'u- da je vse več starejših tekačev, j rvsem rekreativcev, zelo skromen pa je priliv mlaj-l^a teku okoli Ljubljane smo dosegli izjemen uspeh, j|emoška članska ekipa vzasedbi: Stojkovič, Gabrov-a)Petrič zasedla odlično 21. mesto med več kot dvesto f hjočimi ekipami. Tudi članice so se izredno odreza-.jpjti ekipa v postavi: Grom M., Radkovič in Grom — d)|e zasedla odlično 19. mesto. J° ljubljanskem maratonu je bil na Vrhniki organizi-jjjtek ob spomenikih NOB, v okviru mladinske športne MP'ade. Po pričakovanju je prvo mesto zasedla ekipa r 5312, za katero so tekli Stojkovič, Džokovič in
J", druga je bila ekipa Stare Vrhnike, za katero so >7 Velkavrh, Tršar in Velkavrh R., medtem ko je 'e Uesto zasedla ekipa MOPD. Med veterani je prvo
sto
osvojila ekipa Stare Vrhnike.
Lffakoj naslednjega dne smo tekli na maratonu v Tol-ibK; Člani so zopet dosegli fenomenalno uvrstitev, saj pr1' tretji, v ekipi pa so tekli Stojkovič, Tomažin in Ga-'T*ek. Med veterankami so naša dekleta zasedla prvo ^fto> kar je samo še priznanje več tekaškemu športu v ij"! kraju. Tudi veterani so v Tolminu razveselili in ^netili obenem s tretjim mestom. ,e-d zadnjimi je bil tek mladosti po ulicah Vrhnike. Z p0 prednostjo je zmagal borbeni Milutin Stojkovič, med drugim tudi seniorski prvak Srbije za preteklo J^o je na pet kilometrov zabeležil rezultat državnega FJ*. Nastopil bo tudi na vsearmijskem prvenstvu v $f?'nu in želimo mu veliko uspeha. Takoj za njim se je ul> ^omažin Ivan, ki je trenutno vsekakor eden naj-I ^ih vrhniških tekačev na daljše proge in je povsod \rn° zastopal našo ekipo.
p °odoče bi želeli v našem taboru videti še več mladih ftašev teka, ki bi bili nekega dne sposobni nadaljevati
e starejših. Tek je na Vrhniki zelo »popularen šport, j v^em v rekreacijskem smislu, zato se zanj odločajo
ia*lbn0rna stare^'' manJ P3 mlaJši- Upamo in želimo, da af?d° slednji kmalu množično pridružili naši tekaški j ji. ki bb začela kmalu organizirano delovati.
F. TRŠAR
Kolesarstvo na Vrhniki
j Oj nr,arca 1980 ie Kolesarska zveza Slovenije proslavljala ju-^"'etnico obstoja slovenskega kolesarstva.
lavo v Ljubljani je bil povabljen tudi vrhniški kolesar Karel '6 Prejel priznanje za svoje 24-letno tekmovanje in sodelova-^voju kolesarskega športa.
| le on, kot sam pravi, samo član družine uspešnih vrhniških 'zpred vojne in iz povojne dobe. Občani Vrhnike — starejše
se še danes spominjajo teh žilavih tekmovalcev s ceste:
l!!?0 vlnko in Slavo, Malavašič Adolf, Janko Oblak in brata ornaž Stirn. Zadnji trije pa so vztrajno tekmovali od leta 1926 , ■ sirom Slovenije in Jugoslavije in osvojili prenekatero zmago t!,Uvrstitve. P bi
spomin samo z nekaterimi: "isko državno prvenstvo I. in
mesto
v9vno prvenstvo, dirke parov I. mesto _v 4 državnih dirkah osvojili 2 II. mesti in 3 K 6fistvo Slovenije v Mariboru I. mesto
mesta
rrkaii
a'no prvenstvo Slovenije in Ljubljane I. mesto
so štirikrat v slovenski in jugoslovanski reprezentanci ter
Ipteto drugih zmag v dolgi dobi. (starosti so se poslovili od dirkališča. Tedaj so se udeležili ■t^dv ob 70. letnici kolesarstva in zmagali v obeh starostnih
Se pogovarjali s Karlom Štirnom, nam je dejal: |U namen, da bi pogrevali uspehe vrhniških dirkačev iz prete-Rk nas sPodbuJa že|ia k nadaljevanju tradicije vrhniškega 1 e9a športa. Obstajajo pogoji za ponovni začetek. Pobuda je L s strani mladih vrhniških kolesarjev. V mesecu aprilu je L?°r9anizirano dirko: Vrhnika—Črni vrh nad Idrijo—Vrhnika.
■D
18 udeležilo 16 dirkačev.
Iti L *ovn' kader starih dirkačev, ki so pripravljeni delati in
C'adino-
k ^o mladino, ki si želi udejstvovanja in tekmovanja!
k 1 ustanovitev kolesarske sekcije na Vrhniki. Tisti, ki imate
j 0 kolesarskega športa, pa se nam pridružite in sodelujte z
Id L
5r °9a moti to, da je za nakup dvokolesa potrebno precej de-v^stev, vendar ne pozabimo, da kolo služi trem namenom: taVsakdanja opravila, ekreacijo in izlete
!Wt
Ribiško tekmovanje v suhih disciplinah in lovu rib
V nedeljo 25. 5. 1980 zjutraj je bil zbor članov ribiške družine Vrhnika pri ribiškem domu »Sulec« v Sinji gorici. Zbrali smo se stari in mladi, da bi sodelovali na družinskem tekmovanju ali pa opazovali tekmovanje, zraven pa rekli še kakšno ribiško.
Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Tekmovalci so bili razpoloženi in so dosegli dobre rezultate. K dobremu razpoloženju je pripomoglo lepo vreme, z ognjišča pa je zmerom bolj dišalo po pasulju z rebrci, za kar gre zasluga predsedniku Marjanu Ahčanu. Ob tekmovanju, lepemu vremenu, dobri hrani, pijači, debati in glasbi nam je nedelja kar prehitro minila. Predno smo se razšli, je bila razglasitev rezultatov, podelitev diplom ter praktičnih nagrad najboljšim v posameznih kategorijah.
REZULTATI
MOKRE DISCIPLINE:
PIONIRKE: 1. Lomšek Urška 3 točke.
PIONIRJI: 1. Ahčan Uroš 15 točk, 2. Slabe Jože 8 točk, 3. Ravbar
Vojko 4 točke, itd. MLADINCI: 1. Svalina Vlado 24 točk, 2. Debevc Marko 16 točk ČLANI: 1. Tomažin Ivan 32 točk, 2. Stare Slavko 26 točk, 3. Jurca
Franc 16 točk, 4. Lebar Ivan 13 točk, 5. Žlogar Marko 10 točk, itd.
SUHE DISCIPLINE:
PIONIRJI: 1. Ahčan Uroš 83 točk, 2. Ravbar Vojko 38 točk, 3. Vo-grinc Igor 29 točk, 4. Slabe Jože 28 točk, 5. Terček Sašo 6 točk MLADINCI: 1. Svalina Vlado 78 točk, 2. Debevc Marko 77 točk ČLANI: 1. Hanželj Miro 111 točk, 2. Stare Slavko 93 točk, 3. do 4. Žlogar Marko 79 točk, Sajovic Aleš 79 točk, 5. Lebar Ivan 72 točk, itd.
B. LOMŠEK
Prva gorska
Kolesarska sekcija ŠD Partizan Vrhnika je 22. maja priredila prvo gotiko kolesarsko dirko.
Proga Vrhnika—Ulovka je imela skupno dolžino 7 km. Dirke se je udeležilo 39 tekmovalcev, od tega 26 Vrhničanov in 13 kolesarjev ekipe ROG-FRANEK. Povprečna hitrost zmagovalca je bila 21,600km na uro, in to v kategoriji člani C. Prvi Vrhničan, ki je pripeljal na Ulovku, je bil Tomažin Ivan. Prejel je pokal, ki ga je daroval veteranu vrhniškega kolesarstva in obenem glavnemu pobudniku ponovne oživitve te priljubljene športne panoge: Štirn Karlu. Sedanji ekipi ROG-FRANEK pa gre pohvala za brezhibno tehnično izvedbo tekmovanja.
ČLANI C: Kolenc Ivan (RF) 19:04 (povpreč. čas 21:600), 2. Arsič Simon (ROG) 19:56, 3. Tomažin Ivan (V) 21:28, 4. Kastelic Ivan (RF) 22:13, 5. Grom Janez (V) 22:17, 6. Tomažin Andrej (V) 22:28, 7. Mušič Drago (V) 22:53, 8. Škerjanc Miran (V) 23:22. 9. Ratkovič Dušan (V) 23:22, 10. Maček Drago (V) 23:35, itd.
VETERANI A: I. Vogrinc Jože (V) 25,15. 2. Miklavčič Jože (V) 26:31.
VETERANI B: 1. Šircelj Marjan (RF) 22:53, 2. Čeligoj Viktor (RF) 29:26. 3. Suhadolnik Valentin (V) 32:34, 4. Gabrovšek Janez (V) 35:05, 5. Petkovšek Peter (V) 40:29.
VETERANI C: 1. Fornezzi Tone (RF) 22:28. 2. Dvoršak Miro (RF) 23:22, 3. Horvat Gabi (RF) 23:32, 4. Horvat Jože (RF) 30:42. 5. Pogačnik Peter (RF) 36:31.
VETERANI D: 1. Neubauer Henrik (RF) 29:36.
VETERANI E: 1. Žerovnik Milan (RF) 25:50.
PIONIRJI: 1. Trampuš Robi (V) 24:26, 2. Kužnik Robert (V) 37:34, 3. Grom Matjaž (V) 49,30.
PIONIRKE: Šircelj Nataša (RF) 47:36.
BOGDAN LOMŠEK
"C!jO.<,
na tekmovanja. 1 je najvažnejše, da si s kolesarjenjem pridobivamo tele-
Obvestilo o tehničnih
pregledih
traktorjev in motornih koles
Obveščamo vse lastnike traktorjev, traktorskih priklopnikov in motornih koles, da bo ekipa za tehnične preglede SAP-VIATOR Ljubljana pregledovala vozila v naslednjih dneh:
8. maja 19809 od 7.00 do 17.00 ure
3. julija 1980 od 7.00 do 17.00 ure
4. septembra 1980 od 7.00 do 17.00 ure 6. novembra 1980 od 7.00 do 17.00 ure
Preglede bo ekipa opravljala na lokalni avtobusni postaji na Vrhniki, Jelovškova cesta.
Prosimo lastnike traktorjev in motornih koles, da pripeljejo svoja vozila na tehnični pregled v zgoraj navedenih dneh, ker sicer tehničnega pregleda ne bodo mogli opraviti na Vrhniki.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Osebna matična številka
Odelek za notranje zadeve pri SO Vrhnika je v mesecu aprilu pričel razpošiljati občanom obvestila o enotni matični številki (DEMŠO —4), ki jo je določil Zavod SRS za statistiko na podlagi 10. člena zakona o uvedbi matične številke občana (Uradni list SFRJ št. 58/76).
Ta številka je sestavljena iz:
— rojstnega datuma občana
— šifre SR Slovenije
— šifre spola občana
— kontrolne številke
Enotno matično številko boste rabili pri popisu prebivalstva, ki bo leta 1981, zato jo shranite. Občani, ki številke še niso prejeli, jo bodo dobili pozneje, najkasneje do marca 1981.
V primeru, da se podatki iz obvestila ne ujemajo z vašimi rojstnimi podatki, prosimo, da prinesete izpisek iz rojstne matične knjige in obvestilo občanu na Oddelek za notranje zadeve pri SO Vrhnika.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
DONIT kemična industrija n.sol.o. Medvode TOZD FENOLU 61353 Borovnica, Breg 22
Komisija za medsebojna razmerja objavlja   prosta dela in naloge
1. transportnega delavca
2. izdelovalca duroplastov
3. izdelovalca smol
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod L:— končana osnovna Šola
— tečaj iz VpD (se lahko opravi po nastopu dela) pod 2.:— končana osnovna šola
— tečaj iz VpD (se lahko opravi po nastopu dela)
— priučevanje 3 mesece
— delo je 3-izmensko pod 3.: — končana osnovna šola
— tečaj iz VpD (se lahko opravi po nastopu dela)
— 3-mesečno priučevanje
— delo je 3-izmensko
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z opisom zahtevanih pogojev v 15 dneh na naslov: Donit, kemična industrija Medvode, TOZD Feno-lit, 61353 Borovnica, Breg 22 — kadrovski sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po poteku veljavnosti objave.
AVTOMONTAŽA LJUBLJANA n.sub.o. TOZD KOVINARSKA VRHNIKA n.sub.o. Vrhnika, Partizanski tabor 1, p.p. 40
objavlja   razpis prostih del in nalog
1. 5 proizvodnih delavcev ključavničarjev z znanjem elektrovarjenja
2. 5 mlajših delavcev za priučitev v kovinski stroki
3. 5 priučenih delavcev kovinske stroke
4. VK delavca na vzdrževanju — ključavničarja
5. KV delavca na vzdrževanju — elektrikarja
6. 2 KV avtoličarja
7. pomožni delavec za ličarska dela
Pod tč. 1., 5. in 6. zahtevana izobrazba K V ustrezne smeri. Pod tč. 4. VK ali KV ustrezne stroke z 3-letnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo traja: za dela in naloge pod tč. 1., 4., 5. in 6.60 dni, za ostala dela 45 dni.
Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor 1. Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni id datuma objave.
zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata
Emila Lenarčiča
iz Bevk 106
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Bevke in OO ZSMS za poslovilni govor, TOZD Vega, KZ Vrhnika in kolektivu Avtocesta za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Prisrčna hvala vsem sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, enako tudi duhovniku.
Žalujoči starši, sestri in brat
12
NAŠ ČASOPIS
jui
»Kaj veš o prometu«
Skrb za varnost človeka v prometu je za današnji čas še posebnega pomena. Iz dneva v dan lahko ugotavljamo, da nam še vedno povzroča neugodno prometno varnost na naših cestah v prvi vrsti zelo hiter porast števila motornih vozil. V naši občini je preko 5600 voznikov motornih vozil in že blizu 4500 vseh vrst motornih vozil. Iz tega sledi, da moramo biti še posebno pozorni na najmlajše in še malo izkušene udeležence v prometu; tj. predšolske in šoloobvezne otroke, saj Vrhnika leži na izredno pomembnem prometnem križišču avtoceste, magistralne in regionalne ceste 324, ki veže Horjul—Ligojno—Vrhniko—Borovnico— Breg—Podpeč. Ne smemo pa pozabiti še na izredno gost promet na lokalnih cestah iz Podlipe, Zaplane in Sinje gorice do Bevk. S prometno vzgojo našega najmlajšega uporabnika v prometu pričnemo že v VVZ, predšolsko dobo, načrtno pa z osnovno šolo, kjer je že od 1. do 8. razreda po programu vključena prometna vzgoja. V višjih razredih pa se program prometne vzgoje odraza bolj v prostovoljnih dejavnostih. Najpomembnejše prometno-vzgojne cilje in smotre pa dosegamo ob vsakoletnih prometnih tekmovanjih »Kaj veš o prometu«, ki jih razpisuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS za šolsko mladino od 5. do 8. razreda. Tudi letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika ob pomoči Oddelka za NZ izvedel občinsko tekmovanje od 5. do 8.r., dne 11. aprila 1980 za OŠ Borovnica in I. Cankar Vrhnika.
V ta namen je potrebno na šoli izvesti razredna, medra-zredna in šolska izbira tekmovanja v poznavanju cestno-prometnih predpisov in preizkus tehnike vožnje s kolesom. Na šoli I. Cankar je za tak izbor najboljših sodelovalo preko 80 učencev od 5. do 8r. v 23 oddelkih. (2 oddelka nista uspela izbrati svojih ekip)
Šolski prvaki so postali:
v 5r: 1—2. Burjak Mateja 5.d, 1.-2. Jereb Matjaž 5d
v 6.r.: 1.-2. Koprivec Marko 6.c, 1.-2. Kužnik Robert6f v 7r.: 1. Gašperšič Vanja 7.e, 2. Kožic Jože 7e v 8.r.: 1. Hodnik Sonja 8e, 2..Verbič Janko 8.f V ta izbor za občinsko tekmovanje so se uvrstili iz skupine za 6., 6.r, Kužnik Robert, Mele Vojko, Rom Aleš in šte-blaj Primož, zaskupino7,8.r. pa: Gašperšič Vanja, Jerebic Janko, Kožic Jože in šurca Marjan. Občinsko tekmovanje je obsegalo: ocenjevalno in spretnostno vožnjo na poligonu in testiranje v poznavanju cestnoprometnih predpisov in znakov. Občinski prvak med 5. in 6r. je postal Mele Vojko, med 7. in 8.r. pa Kožic Jože, ki se je tudi kot najboljši posameznik uvrstil na republiško tekmovanje, dne 19.4.1980 v Ptuju.
Na občinskem tekmovanju so sodelovale tudi ekipe pionirjev prometnikov. Tekmovalisov: orientacijskem pohodu, streljanju, prvi pomoči, poznavanju CPP in zgodovine Vrhnike. Prvo mesto in občinski prvak je postala ekipa treh pio-nirjev-prometnikov OŠ I. Cankar v sestavi: Atič Marko, Koprivec Marko in Pečar Rok in se tudi udeležila republiškega srečanja pionirjev-prometnikov v Ruju. Uvrstila se je med prvo trideseterico občinskih prometnih ekip med 60 občinami SRS.
Prav v tem času tečejo tudi priprave za opravljanje kolesarskih izpitov za učence osnovne šole, ki bodo lahko vsaj delno pripomogle k odpravljanju slabega prometnega bontona najmlajših voznikov-udeležencev v prometu, s tem pa istočasno sigurno preprečevale prometne prekrške in nesreče, ki se nam obetajo pred bližajočo se turistično sezono. Starši večkrat preradi pozabljajo, da tudi otrok — učenec brez kolesarskega izpita ne sme voziti po naših cestah! Pa ne pozabimo, da tudi v motornih vozilih otrokom ne pripada sedež v prvem delu motornega vozila. Pa srečno vožnjo vsem uporabnikom v imenu pionirjev prometnikov OŠ I. Cankar Vrhnika. Mentor prometne vzgoje:
VINKO PODOBNIK
Spretnostna vožnja pionirja ob prenašanju kozarca z vodo.
Vrhnika in arheologija
Na Vrhniki se je na poseben način srečalo več značilnosti slovenske zemlje — kraške vzpetine se na jugu dokaj strmo, na zahodu pa položno spuščajo v ravan Ljubljanskega barja, v preteklosti še bolj močvirno, prirodno bogato, a tudi skrivnostno. Na ločnici pa izvira in v vijugah teče močna ponikalnica proti severovzhodu.
Človeške poti so že od vsega začetka vodile po tem prostoru. Tako ni slučaj, če sta Vrhnika z latinskim imenom Nauportus in njena okolica prostor, ki sta med prvimi omenjena v delu zgodovinopisca in potopisca iz starega sveta in če so se v kraju ohranile zelo zanimive arheološke najdbe. Arheološke najdbe so sicer maloštevilne in mnoge od njh so bile zbrane pri drugorodnih delih. Skoro vse pa so tudi oblikovno zelo zanimive in mnoge od njih imajo kako posebno značilnost, ki je sicer ne poznamo. Vrhnika je bila tudi med točkami, kjer so že zelo zgodaj arheološko raziskovali. V strugi Ljubljanice je že pred več kot sto leti iskal arheološke predmete pod vodstvom strokovnjaka potapljač, kar je bila za tisti čas za širok evropski prostor nova raziskovalna metoda.
Najdbe govore o prisotnosti človeka in zanimivih civilizacijskih stikih že v bronasti dobi, vsaj tisoč let pred našim štetjem. Gotovo je bila v starejši železni dobi na Vrhniki, tam v 6. stoletju pred n.št., že naselbina, ki je postala v mlajši železni dobi še posebej pomembna. Njenega mesta žal ne poznamo zanesljivo, saj je arheološka plast po Vrhniki zelo tenka in poškodovana, verjetno pa vzpe-
Naš časopis ■ - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, KraSovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva; OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva: 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
tina Hruševce in še posebej Sv. Trojice nista brez pomena kot naselbinski stržen. Tako pomemben je tudi breg Ljubljanice. Ob mlajšo že leznodobno naselbino so že sredi 1. stol. pred n. št. (za naše kraje izredno zgodaj) rimski trgovci postavili svoje oporišče. O njem nam priča nekaj najdb, novci in še posebej dva, žal danes zgubljena, napisa z Dolgih njiv, ki jih zdaj prečka priključek k avto cesti v Janezovi vasi. To tržišče so v zadnjih letih pred n. št. izgradili, povečali in utrdili, v njem pa postavili dolga skladišča.
Arheološke najdbe so zdaj v dobršni meri v Ljubljani v Narodnem muzeju. V preteklih letih so raziskovali in uredili tako, da spet priča o stari slavi kraja, sledove stolpa na Turnovšah (delo dr. Marjana Slabeta z Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo). V zemlji so na obeh straneh cestnega priključka na bregovih Ljubljanice še ohranjeni sledovi izredno zanimivih utrdb zgodnjerimskega tržišča, ki smo jih le delno izkopali pred graditvijo priključka (delo podpisane in Zavoda SRS za spomeniško varstvo). Te sledove je še moč naprej raziskovati in vključiti v oblikovanje sodobnega naselja. Tudi zemeljske plasti na Sv. Trojici bodo gotovo izdale še kakšno skrivnost iz preteklosti. Pokopališče na Hribu pa naj bi po predlogu zavoda za spomeniško varstvo) in po raziskovanju Narodnega muzeja) omejevali še dobro ohranjeni temelj rimskega zidu.
Na tak način Vrhnika lahko spet pokaže še več svoje individualnosti, le vsi moramo razumeti in podpirati arheološka izkopavanja in konser-vatorska dela.        dr. IVA CURK
Čipkarski krožek končan
Pred kratkim se je zaključil I. letnik krožka mladih čipkaric. Že od lanske jeseni je bil v šoli Ivana Mraka, ki je zdaj združena s Cankarjevo, enkrat tedensko pouk v klekljanju znane čipke, kot na primer, Idrijske čipke, ki je še vedno prisotna med nami. Čipka ima veliko nacionalno vrednost, zato jo prav s temi krožki obnavljamo in ohranjamo dediščino naših babic. Vsem, ki ste se krožka pridno udeleževali, to je okrog 25 učenk in 3 učenci, naj bo v priznanje, da so vztrajali kljub začetnim težavam. S podjetjem »DOM«, ki je organiziralo krožek, želimo, da se v jeseni zopet srečamo, še v večjem številu! Hvala tudi obema tovari-šicama, ki sta se trudili za uspeh krožka.       JULKA FORTUNA
Nekaj dejstev o nesrečah v Peklu
Ni moj namen pojasnjevati vzroke nesreč, pač pa le samo dogajanje. K pisanju me je pravzaprav spodbudilo natolcevanje nekaterih sovaš-čanov, istočasno pa bi rad pojasnil nekaj večini neznanih dejstev — iz prve roke, ker sem bil pri obeh nesrečah prisoten.
Prva se je zgodila v petek, 25. maja 1979 okrog 11. ure zvečer. S prijatelji smo bili v gostišču Mazi v Peklu. Pri sosednji mizi so bili trije fantje, ki so kljub našim opozorilom šli na V. slap, kjer so taborili dijaki neke ljubljanske srednje šole. Ker se za opozorila niso menili, smo jim vsaj svetovali, kje naj hodijo še posebej previdno, ker poti niso poznali, bili so brez svetilke, noč je bila popolnoma temna (bil je mlaj).
Malo čez polnoč me je z budila soseda D. M. in povedala, kaj se je zgodilo (obvestil jo je tov. Mazi Matija). Zmetal sem v nahrbtnik plezalno opremo — poudarjam, da reševalne opreme naše društvo nima — in D . M. me je peljala v Pekel. Spotoma sta se pridružila še Suha-dolnik Franci in Rot Janez. Nesreča se je zgodila na Hudičevem zobu, ponesrečenec pa je obležal v grapi pod njim. Pri vstopu v grapo sta stala njegova prijatelja, miličnik pa precej više v žlebu. Ker nam ni nihče točno povedal, kje je ponesrečenec, smo divjali na vrh Zoba in se po vrvi spustili v grapo, kjer je pri ponesrečencu že bil Žerjav Vlado, ki ga je privezal na vrv, da ni padel dalje čez skok na dno grape. Štirje smo potrebovali tri ure, da smo ga spravili iz najtežjega dela grape do mesta, kjer so nas čakali miličnik in reševalca z nosili. S skupnimi močmi smo ga nato prenesli do rešilnega avtomobila. Akcija je bila končala ob 6. uri zjutraj, ko ste, Borovničani, še sladko spali. Kje ste bili vi, ki vselej radi pomagate, ko se je bilo treba v trdi temi spuščati čez skoke s ponesrečencem na rokah, paziti nanj in nase, da si nismo s kamenjem razbili glav?
Druga nesreča se je zgodila letos, 6. aprila okrog 16. ure. S skupino mladih planincev smo se vračali čez Gredo s V. slapa. Prijatelj Mare iz Ljubljane in jaz sva šla naprej in spodaj na poti srečala reševalce z nosili, komisarja vrhniške policije in tov. Stražišar Nikija — ki je član Planinskega društva Borovnica. Vrnila sva se z njimi na mesto nesreče, kjer je že bilo zbranih veliko tujih izletnikov — firbcev. Opozarjam, da tu ni bilo nikakršnega reševanja, le še prenos ponesrečencev do rešilnega avtomobila. Vrv, ki sem jo potegnil iz nahrbtnika in so jo žal vsi okoli videli, mi je služila za razkazovanje, pač pa smo z njo privezali ponesrečenca na nosila. Eden reševalcev je nosil preminulo deklico, tov. komisar, tov Stražišar, tov. Doljšak Franc, prijatelj Mare, en turist in jaz pa nosila do rešilnega avtomobila na jasi. Ker smo sumili, da mora biti nekje zgoraj tudi žena oz. mati ponesrečencev in nihče ni točno vedel, ali sta jo res šla dva obiskovalca že iskat, sem naročil nekomu, naj gre po Suhadolnik Francija, Matija in Rot Janeza, če bo potrebna oprema, oz. reševanje iskane osebe, ki bi lahko ležala kje visoko v Dolgi grapi. Nato sva se z Nikijem vrnila na mesto nesreče. Ravno takrat so navzdol prišli otroci pod vodstvom Japelj Petra, poslali smo jih naprej k staršem, ki so se že zbirali na jasi, s Petrom pa sva šla po sledeh padca po žlebu navzgor in spotoma našla osebne predmete, dokumente in denar padlih. Prilezla sva do verjetnega mesta zdrsa dvesto metrov više, o iskani osebi ni bilo sledu, bilo je že skoraj čisto temno, zato sva se po drugi poti vrnila. Spodaj naju je čakal tov. Komisar in nama povedal, da sta dva planinca že pripeljala iskano osebo, po poti v dolino do gostišča, kjer sem ji tudi predal najdene predmete. V gostišču so že bili prijatelji z opremo, ki pa je — poudarjam — v*sa bila v lepo zavezanih nahrbtnikih. Prisoten je bil dopisnik Dela, pa komisija z ljubljanskega UJV, s katero sem v ponedeljek ponovno šel na prizorišče zaradi dokumentiranja.
Tako! Nesreče sem podrobno opisal po vrstnem redu dogodkov, sedaj pa:
1. Mnogi Borovničani ste po utrudljivih »nakladanjih« ugotovili, da smo planinci popolnoma nesposobni, predvsem veliki gobci, ki smo v Pekel prišli le razkazovat vrvi in ostalo šaro, reševali pa ste vi — reševanja pa sploh ni bilo.
2. V bifeju poleg Mercatorja ste uganili, da sem se, ko je bilo že vsega konec, pač naredil pomembnega in šel pobirat papirje po grapi.
3. Pred dvema mesecema mi je Borovničan, ki se ima za dobrega, pravega planinca, zabrusil, če med očiščevalne akcije v Peklu štejemo tudi reševanje fanta iz prve opisane nesreče.
Sedaj vam bom pa še jaz nekaj povedal:
1. Planinsko društvo Borovnica nima reševalne opreme navzlic zelo nevarnemu odseku poti, ki jo oskrbuje, zlasti nevarnem za neprimerno obute izletnike.
2. Člani Alpinističnega odseka pri PD nismo reševalci, a navzlic temu smo po svojih močeh pomagali in še bomo v takem ali takem, če bo le kdo potreben pomoči, kljub vsem vašim babjim čenčam.
3. Zakaj ste stali pred gostiščem, namesto da bi pomagali nositi in zganjali histerijo nad otroki, ne da bi se prej prepričali, komu se je nesreča zgodila.
4. Ali ne bi bilo bolje, da še naprej sedite v bifeju ob steklenici piva in razpravljate o sebi in svoji humanosti, ki je popolnoma na psu.
5. Veliko pomoč pri obeh akcijah in pri delu društva nasploh v Peklu nam je nudil lastnik gostišča tov. Mazi Matija in na tem mestu se mu v imenu PD Borovnica iskreno zahvaljujem.
6. In za konec, ker smo mi očitno nesposobni, zavrtite telefonsko številko 92 — Postaja milice — prijava gorskih nesreč in zadeva bo urejena.
PALČIČ TONE
V letu boja : proti kajenju j
Letošnji dan zdravja je bil in je namenjen kadilcem, oziroma boju \ nju, zato je organiziral RK Borovnica predavanje oziroma pogovor oitf proti kajenju. Ni narobe, da tudi tiste, ki niso bili na predavanju, opo*^* škodljivost kajenja.
Da ne boste kdaj rekle, češ da nismo vedele! *
Še ni dolgo tega, ko je bila ženska s cigareto v ustih nekaj neobičaj' je kadila na cesti, so se mimoidoči obračali za njo, če pa je bila nos^p1 cigareto v ustih peljala v otroškem vozičku dojenčka, je izgubila pd11 kredita med ljudmi. Tako je bik) včasih!
Danes, ko so ženske povsem enakopravne moškim, pa ženska s* ' sutih ni prav nič posebnega, če kje, so ženske v kajenju dosegle pop' kopravnost z moškimi.
Toda ta enakopravnost žal ne velja samo za kajenje cigaret, amps' vse posledice, ki so s kajenjem v zvezi. Včasih, ko ženske niso ka<*' razmerje med moškimi in ženskami, umrlimi za rakom 7:1, danes P> zmerje že 4:1. Toda ne zato, ker bi moški manj umirali, temveč zato* ske v večjem številu umirajo za pljučnim rakom, kot so umirale nek<> bila pljučni rak in srčni infakrt še pred nedavnim izraziti bolezni že ni več tako, očitno pa je, da ženske dosegajo enakopravnost tudi! š lezni. In kaže, da jm to četo uspeva! Uspeva z majhno, komaj gram n gareto, ki jim postaja vse bolj nepogrešljiv spremljevalec. Poglejrtf v
— včasih so kadila le redka dekleta in žene, danes je zadeva' p redke so tiste, ki ne kadijo! Si
— včasih so ženske pokadile le nekaj cigaret na dan in še to v \if ki zmerah, danes pa so število pokajenih cigaret divgnile tako visoko, & 0 čeno govorimo o strastnih kadilkah; 0
— včasih so ženske začele kaditi zelo pozno, danes pa že najsti* č; vpišemo med kadilke. ti;
Zgornja tri dejstva imajo še drugo plat: ^
— čim mlajša začno dekleta kaditi, tem bolj gotovo je, da bod' redne kadilke in hujše od tistih, ki so začele kaditi nekoliko starec
— ženske, ki pokadijo manj kot zvitek cigaret na dan, le redko} 1i: rakom na pljučih, medtem ko tiste, ki pokadijo vsak dan 20 cigaret in1 1i levajo v 5-krat večji meri kakor nekadilke; st
— med kadilkami najmlajše generacije je že 3-krat več pljuči11 9i kakor med kadilkami prejšnjih generacij; vf
— kadilke imajo 3-krat več emfizema in bronhitisa kot nekadilke, in vnetij obnosnih votlin in 50% več ran na želodcu kot pa nekadilk h
— v splošnem velja: kadilke imajo več kroničnih obolenj, zgubil1 d( lovnih ur in preložijo v bolniški postelji več dni kot pa nekadilke, j
Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da kadilke mnogo teže opus' se kakor moški. Samo majhen podatek iz Amerike: V letih 1966 do 19' °S nehalo kaditi 33,80 % moških, žensk pa samo 25,4 %. Nobenega d. Is mamo, da bi o naših kadilkah sodili drugače! Ob tej ugotovitvi bi se rc ženske globoko zamisliti, kajti ob enakih zdravstvenih razlogih zi\ 1c kajenja, ki jih imajo moški in ženske, imajo ženske še dva več: no'-dojenje.
Prvo, kar bi morale za osnovno resnico sprejeti vse ženske je: <* kadilka ogroža dvoje zdravij, svoje in otrokovo. Že samo nekaj sekU1 Irj hanju cigaretnega dima začne srce utripati hitreje, krvni pritisk se ličina ogljikovega monoksida v krvi se poveča na račun kisika in ti kri tudi nekaj kancerogenih snovi. Vsak naslednji dim to še dodaja prek posteljice prenaša tudi v otroka v maternici. Zato je povsem da imajo otroci kadilk manjšo ebporodno težo, da je med njimi več nih in da jih tudi več umre kmalu po rojstvu
In potem dojenje! Akt, ko sta mati in otrok v najintimnejšem koi se moral otročiček počutiti najbolj varnega, ta akt mati kadilka kom, ki vsebuje nikotin, vse nežne besede, ki mu jih mora govoriti
t 1a
so močno prehojene in prepojene s strupenim ogljikovim monokl dovolj, da je otroku med nosečnostjo kvarila doto s cigaretami, to * ubogo doto mu s kajenjem med dojenjem še slabša, škodo, ki jo je1 redila že med nosečnostjo, pa z dojenjem le še povečuje. S kakšnol po katerih moralnih načelih dela vse to? Kaj torej?
Ena sama poštena in sprejemljiva poteza je: OPUSTITI KAJENJ' NEHATI TAKOJ!
Razlogov za opustitev kajenja je dovolj, za kajenje samo pa bor«11 ti nimajo nobene teže. Že zgolj dejstvo, da kajenje ženski uničuje lep" prožnost in milino njeni koži, ji kvari estetski videz, ji porumeni zobe *f kadi z dimom, da ji zoprno zaudaija iz ust, bi moralo biti zadosten opustitev kajenja
Opustitev kajenja pa ima še neko posebno vrednost: ko preneha1 če pri tem tudi ostanete, si telo kmalu opomore. Če ni preveč uni soma doseže normalno stanje, stanje, ki bi ga imelo, kakor da bi kadili. To je pa pomemben razlog, ki se ga splača upoštevati.
Za konec pa samo še tole: Ni čudno, če mlado dekle začne kadi le, da zrela žena pri tej navadi ostane! Nemara je zrelost tudi v teffj naš zgrešenost in nesmiselnost nekega početja, pa znaš o pravem diti konec in piko.
V letu boja proti raku po seminarju prof. Franca Demšarja
MM)