Številka 23 - Leto XXI - 19. junij 1982
Z GOJM1ROM BLENKUŠEM, ČLANOM KPO, ZADOL-
kakovost — dejavnik ^pesnega poslovanja
Kakovost je prav gotovo eden izmed poglavitnih dejavnikov uspešnega Poslovanja. Zato ne moremo mimo tega, da ne bi stremeli k izboljšanju tega Področja, tako tam, kjer kakovost objektivno šepa kot tudi tam, kjer so ra-°8l za nezadovoljivo kakovost subjektivnega značaja. Da bi zvedeli kaj več Kak0° tem’ smo se napotili h G oj mi rja Blenkušu, zadolženemu za to področje. i,'ioi»sSrTn,jivi P°80i' gospodar- se dogovarjamo prek odborov, IO in Slabša Preskrbljenost z re- skupščine. Obravnavamo predvsem te-akovost Isk^e™ateria,0m vp,ivai° na koče zadeve (devizna situacija, soude-
»Taj^
'ajo j ,ne spremembe gotovo ne vpli-z L0 na naš° kvaliteto. Tako se adnjem času dogaja, da so re-lr°'Zvode ®*ec*e kakovosti Iskrinih fktat n v porastu in pri tem nema-^suh' uamo’ 'maj® tem delež tijslci t kt*Vne napake. Tudi informa-Prelcjnj ov' so nepopolni in pogosto med tržno funkcijo in proi-
rni si,.i
j
i?*ib,°me“izadi,mi
ter strokov-
hi ^rje bila kakovost v preteklem ij^e fcal zadovoljiva?
ležba, preskrba materiala, zunanjetrgovinska problematika, izgube...), delamo pa trenutno na treh večjih nalogah. Kot prvo bom navedel dogovor o delu, o programu razvoja elektroindustrije Slovenije do leta 1995.
Iz programskih potreb bi želeli opredeliti mesto vsake OZD v tem programu in delno v okviru projekta Slovenija 2000.
Druga naloga, ki je skoraj zaključe-je obravnavala skupen nastop na
Gojmir Blenkuš.
ecih
z, ali
sKlatn r-vuvscm Kazaio v zmanjšanju ila 'n Pa tudi v zmanjšanju šte-
iroi-
neif
obrti š«
liza
v, ki
ime-
na,
zunanjih trgih. Dogovorili smo se, da *es je kT’“'	bomo pri otvarjanju novih punktov v
stalen 1 vzadnjih n,ekajletih dose-	tujini nastopali multilateralno, kar pose je * "aPredek glede kakovosti,	meni, da se bomo združevali in obliko-
laJ .r^dvsem kazalo v zmanjšanju
vali v skupna predstavništva. V smislu
racionalizacije zunanjetrgovinske mreže sta to priporočilo dala prav Iskra in Gorenje, ki sta dala na razpolago ostalim članicam združenja na temelju bilateralnih dogovorov lastno, že formirano mrežo in tretjič, združenje si prizadeva uresničiti s svojo akcijo potrebo po tem, da bi že v letošnjem letu v okviru SISEOT formirali lastno komisijo. Takšne so naše perspektive, kako bomo uspeli pa je odvisno tudi od dobre volje sodelujočih.«
Mak
ma-
jbd.
čelo
jub-
Odj. ^ artiklov, ki so bili potrebni e bi] \ dodelave. No, tudi v letu 1981 tetiv rend ^lativno dober. To velja !lH jne?Jza prvo polletje, saj že v tret-anje. ®trtem'četrtletju opazimo pa-aritj .akovosti. Pri tem je treba pou-| a Pretežno število izdelkov še % k .ovoljuje in se moramo predv-lifi jZd r!tl’ da ne bi poraslo število ti-'ling e. kov, kjer prihaja do večjih re-i'J- Organizacija služb kakovosti,
zadeli iz poročil DO, še vedno kaijdu s strmoupravnimi sporazumi
k^ladu
Tudi pri kontroli kakovosti ib$a .u ugotavljamo, da se trend po-tjv )a materialov in izdelkov veča. o, aradi te8a poskušamo to prvo kam°Se okrepiti, hkrati pa tudi pre-n vsako leto več izdelkov. V
resL
kstj /j1? opremo zaradi razdroblje Av" 1(iQr(jjnj lnvestiramo premalo, tudi ne 1 spg ■ ,rano in v nasprotju z dogovori
Na razgovorih v DO Elektrozveze.
VIKTOR AVBELJ, ANDREJ MARINC IN JANEZ ZEMLJARIČ V ISKRI
ir«:
jiim
mju
sbra
.^aci;: ellt0v ar Preskuševanje Iskrinih iz-raste. Kljub temu pa k obt ^1Sem°> da preskušanje po svo-Udi u 8U vendarle še ne zadovoljuje. K^e merilne opreme v Iskri “rav neustrezna onrema in
Iz težav z lastnimi močmi

neustrezna oprema meritve pa povečujejo Nbaj.,l?ntrole- Naj povem še to, da v pl2 j kakovosti v Iskri dela
delavc
ican
:lek-
ia^
nega
sta-
skri-
bilo
sub-
nen1
:me-
>?
Minuli teden, v četrtek, 10. t.m., so Iskro obiskali predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS Andrej Marinc in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič.
Vsekakor je sodil obisk najvišjih predstavnikov naše republike v Iskri med tiste delovne obiske, ki so bili daleč od običajnih vljudnostnih in manifesta-tivnih obiskov. Ugledni gostje so obiskali tri naše delovne organizacije in sicer DO Elektrozveze in DO Center za elektrooptiko v Ljubljani ter DO
- aelav^«. i ■	Telematiko v Kranju.
re?no dVcev, ki pa nimajo vsi	_ , ,
Pol 'zobrazbe. Zato je program	Predsednik KPO SOZD Iskra Anton gospodarski položaj, vprašanje izvoza,
n,'nega izobraževanja teh kadrov Stipanič je najprej gostom na kratko razpolaganje z izvoženimi devizami za ',enH»r l: — i_:>	— .	- nredstavil našo spstavlipnn nroam^a- uvoz ob novem zakonu ter seveda stabi-
lizacijska prizadevanja. Predstavniki Iskre pred gosti nikakor niso prikrivali vseh težav in problemov, ki ne pestijo v danem trenutku samo Iskre, temveč celotno združeno delo v Sloveniji in Jugoslaviji. Odkrita beseda, nikakršno pri-
-o- nuuidzevanja ten Kaorov endar bi ga bilo potrebno še
V^aem kolegiju ste potrdili
zanesljivosti. Kaj bo prinesel
«dstev -Sern bomo po programu več ;ret lnKVeč 11 uda posvetili izvajanju ie meritev zanesljivosti. Sku-Nekt ..................................
Sv0Zanesliivosti preko GZS, tako ivostj modela vzgrajevanja zanes-
predstavil našo sestavljeno organizacijo združenega dela, ki združuje danes kar osemnajst delovnih organizacij, izmed katerih jih je dvanajst proizvodnih, šest pa skupnega pomena, k temu pa je treba še prišteti delovno skupnost skupnih služb SOZD.
Tema razgovorov v vseh naših treh delovnih organizacijah je bila trenutni
(Nadaljevanje na 3. strani)
ado-
i dobi)«' opa'
'J
:e'c ) vet
vno-
skavau Profesionalne sisteme, pri ra-:f|ih e| Zanesljivosti v SFRJ proizve-tyoju mentov za elektroniko in pri bv in ?PremIjanja zanesljivosti na-PfAri. Stemov V elcsnlnatari ii
e,rreskuŠa'linl0V V eksPloataciii-
”lzVn-> - d 1 bomo tudi ves asortiment
, i<Voz:	-	iuui ves asorumem
' «anHm Pr'*a8ah potrdila o ustrezno-“šikj 7 om vsakemu izdelku, oz. Idkaf-^otovdi bomo 0,25 % do-
N),
<av07n •	uu-
•>rai za izvajanje preskušanja
Močili ra^a 'n metrološki nadzor.
''•učil, n k	uicuuiuaiu iiduzui.
'aja Dr Pa bomo tudi program presku-lt>0 jn es'onalnih izdelkov in naprav
ratti vti . -lsanJe kakovosti smo v pro-
lianf Pdz0r k*iacili tudi boljši metrološki
kon- ftorniatikp raŽevanje kadrov’ Pr°gram da l>ani£ ’0r8amzac,je- tudi program l'tudi na-6 lzmeta’ nismo Pa poza-
6,
•ačU"
fc*i''"”>ivopi0l2“ k'kov°s' ‘er
rwostj ' ■ ““ opremo, preverjanje	™~ ■■—■
!C>isiranjeri dobavah znotraj Iskre ter Na ogledu proizvodnje v DO Center za elektrooptiko.
tron-
El'1’
Kralj
V£nje«
(|0|xl?ec morda še nekaj besed o ektr0 i-jVaniu v splošnem združenju 5oien^S‘riie Slovenije.
DELAVCI ISKRE IN DRUŽINSKI ČLANI
VABLJENI NA PROSLAVO DNEVA BORCA-DNEVA ISKRE!
8*1'
e z k fr
Na vsakoletnem tradicionalnem praznovanju delavci manifestativno izražamo našo pripadnost Iskri in se spomnimo prehojenih poti razvoja naše bližnje zgodovine; še posebej se spomnimo vseh padlih v drugi .svetovni vojni, brez katerih žrtev ne bi mogli graditi našega samoupravnega družbenega in gospodarskega sistema.
Zavedati se moramo, da je razvoj Slovenije in v njej proizvodni program ISKRE več kot pomemben. Iskra združuje v svojih temeljnih organizacijah visoko zahtevno industrijo, katero z lastnimi kadri razvija naprej in brez katere sodobna, industrijsko razvita dežela ne more živeti.
Za naš dvojni praznik 4. julij — dan borca in dan Iskre se bomo v soboto, 3. julija 1982 zbrali v Brezju pri Semiču na srečanju tovarišev, sodelavcev in tako izrazili pripadnost Iskri in naši neuvrščeni samoupravni socialistični politiki.
PRED XII. KONGRESOM ZKJ
Dogovorjeno spoštovati
in izvajati!
Do XII. kongresa zveze komunistov Jugoslavije nas loči le še nekaj dni. Na občinskih konferencah ZK potekajo prav v tem času temeljite priprave, vezane na predkongresno aktivnost, kjer naj bi opredelili izhodišča za morebitne razprave, za delovni prispevek največjega zbora jugoslovanskih komumstov.
Za delegata XII. kongresa ZKJ iz novomeške občine je bil izvoljen Ivo Longar, dipl. ing. elektrotehnike in poslovodni organ TOZD Napajalne naprave iz delovne organizacije Iskra Avtomatika. Njegovo vsakodnevno delo je bilo skozi vsa leta neposredno povezano z družbenopolitično aktivnostjo. Tako je bil dve mandatni obdobji v Dolenjskih Toplicah, kjer živi, sekretar osnovne organizacije ZK, trenutno pa ga zavezujejo naloge predsednika skupščine krajevne skupnosti ter člana komiteja in konference ZK. Obenem je delegat družbenopolitičnega zbora in komunist od 1968. leta.
Izredno aktivna dejavnost na družbenopolitičnem področju in odgovorno delo v gospodarstvu sta mu dala široko poznavanje razmer v okolju kjer deluje. Iz tega izhaja tudi želja, da bi na kongresu sodeloval ali v komisiji za družbeno ekonomske odnose, komisiji za mednarodne odnose ali v komisiji za SLO.
»Osnovna kongresna izhodišča, ki jih bomo v tem tednu pripravili na občinski partijski konferenci, bodo izhajala iz rezultatov poslovanja v naši občini, predvsem skozi pregled izvozno uvoznega balansiranja«, nam je v nadaljevanju povedal Ivo Longar. »Kot občina smo izredno močan segment v republi- ' škem merilu. Zato je še toliko bolj pomembno, da preverimo rezultate, jih primerjamo z resolucijo IX. kongresa ter ugotovimo, kje so kakšna odstopa-
Ivo Longar.
l°je n
o sliLredysem mesto za dogovar-^Vt)e Pn,h akcijah. Članice so vse
?! i
icnfiisi
a «
--ČHVHif* il
y X-. 8 B B 8	■ -

g _ - _ —-V., ju,,,	a v vat
Sanizacije, o problematiki pa
nja in kakšne so naše razvojne možnosti za naprej.
Menim, da je predvsem v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah potrebno poiskati gonilno silo, ki bi proizvodnji pomagala k napredku. To silo pa naj bi predstavljala enotna stališča in s tem vezane akcije, ki jih moramo komunisti kot prvi sprejeti ter dosledno uresničevati. Še vedno opažamo, da bolehamo na tem, da smo močni v besedah, pri sprejemanju sklepov, izvajanje sprejetih stališč pa je naša šibka točka. O tem je bilo mnogo govora tudi na republiških kongresih zveze komunistov. Žal je bilo ugotovljeno, da tudi med komunisti ni izjem.
Tako na gospodarskem, družbenem in političnem področju se še vedno srečujemo z negativnimi dogajanji, ki so v prvi vrsti posledica naše nedoslednosti in nedela. Temu moramo narediti konec! Seveda ostaja še dosti nedorečenega tudi na drugih področjih gospodarstva, ki jih bo potrebno sprotno urediti, če bomo hoteli doseči gospodarsko stabilen položaj.
Če se dotaknem še osnutka kongresne resolucije, ta v svojem bistvu zajema to, kar sem pričakoval. Morda samo pripomba na slovenski prevod. Menim, da bi se lahko oblikovala tako, da bi bila z manj besedami, v bolj razumljivem jeziku še bolj dostopna, še bliže našim delovnim ljudem.«
Š.D.
Perspektiven razvoj tovarne števcev
Predstavniki sestavljene organizacije Iskre so 9. junija obiskali Tovarno števcev in Tovarno merilnih naprav v Kranju. Pavle Gantar, član KPO SOZD Iskra, Janez Kern, predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD in Miloš Pavlica, sekretar družbenopolitičnih organizacij SOZD, so se v obeh temeljnih organizacijah pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov o razvojnih načrtih TOZD, o gospodarjenju v zaostrenih razmerah ter o družbenopolitični in samoupravni aktivnosti.
Tovarna števcev v prihodnjih letih načrtuje prestrukturiranje programa. To je potrebno zaradi hitrega razvoja mikroelektronike in računalništva, ki izredno hitro prodirata na področje merilne tehnike, kar zahteva nov pristop k meritvam.
Pretežni del proizvodnje Števcev predstavlja klasični indukcijski števec za merjenje električne energije. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo pomembnejši del proizvodnje slonel na
Razgovor s predstavniki TOZD Števci.
izdelkih z mikroelektronskimi komponentami. Sedanji program Tovarne števcev sodi med najuspešnejše v Iskri Kibernetiki, zato ta temeljna organizacija tudi največ izvaža. Letos naj bi izvozila za 12,5 milijona dolarjev izdelkov, za uvoz naj bi namenila le 4 milijone dolarjev. Pri tem je treba takoj omeniti, da mora poleg svojih potreb zagotavljati devize tudi temeljnim organizacijam skupnega pomena (TSD, Orodjarna, Merilne naprave), ki sodelujejo v reprodukcijski verigi Števcev.
V tovarni števcev je 1245 zaposlenih. Število zaposlenih se v zadnjem obdobju ni bistveno povečalo. Kadrovska struktura je glede visokostrokovnih, strokovnih in kvalificiranih delavcev še kar ugodna. Delo 85 odstotkov zaposlenih je normirano po WF sistemu. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je skoraj 12.300 din in je zaradi kvalifikacijske strukture nižji kot v drugih temeljnih organizacijah Kibernetike.
Zaradi večje usmeritve na tržišča dežel v razvoju bo morala Tovarna števcev povečati svoje proizvodne zmogljivosti. Investicijski projekt je v obravnavi pri inštitutu Ljubljanske banke. Projekt je dobi! ugodne ocene, saj temelji predvsem na povečevanju izvoza. V lanskem letu načrta investicij niso izpolnili, zato tudi niso uspeli povečati produktivnosti. Računajo, da bo investicijski načrt za razširitev tovarne odobren letošnjo jesen, vendar je moč pričakovati ovire pri njegovem uresničevanju.
Tovarna števcev je že vrsto let presegala načrte proizvodnje, letošnji polo- ~ žaj pa utegne prekrižati načrtovani razvoj. V prihodnjih štirih mesecih morajo pridobiti vsaj za 4 milijone dolarjev naročil, sicer bodo načrt proizvodnje težko uresničili. Večji izvoz naj bi zagotovili s prodajo v Južni Ameriki, vendar bo povečanje občutno šele v letu 1983.
Pomembne uspehe dosega Tovarna števcev tudi pri prenosu proizvodnje
enofaznih števcev. Licenco je prodala tovarni Metrega v Španiji in firmi Siame v Tuniziji, kjer proizvajajo enofazne števce. Načrtujejo tudi prenos druge faze za proizvodnjo trifaznih števcev v Tuniziji. V turškem podjetju TTEAS pa bo proizvodnja trifaznih števcev ponovno stekla ob tehnični pomoči Tovarne števcev.
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah morajo tudi vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi povečati svojo aktivnost. To je še posebej potrebno v Tovarni števcev zaradi velikega števila zaposlenih. Imajo 30 sindikalnih skupin. Zbore delavcev organizirajo na šestih mestih. V novem mandatnem obdobju pričakujejo
boljše delovanje delegatskega sistema. Dejavnost družbenopolitičnih delavcev mora biti prisotna v vseh delovnih okoljih, da bi temeljna organizacija ob podpori vseh zaposlenih uspešno premagovala težave in nadaljevala začrtani razvoj.
Izdelati doma ali kupiti v tujini?
Tovarna merilnih naprav je specializirana TOZD skupnega pomena, ki deluje v okviru delovne organizacije Iskra Kibernetika. V njej je trenutno 225 delavcev. Njena osnovna naloga je izdelava merilne in kontrolne opreme za potrebe tehnoloških in kontrolnih procesov v delovnih organizacijah kranjske Iskre in zunaj nje. Poleg tega tovarna izvaja redno servisiranje, preventivne preglede in druge posege, ki prispevajo k popolnejši opremljenosti delovnih organizacij z električno in kontrolno opremo. Zadnja leta obsega interna proizvodnja — to je dejavnost v okviru delovnih organizacij — okrog 50 odstotkov celotnega dela.
Naloge Merilnih naprav so vedno bolj zahtevne, saj izredno hiter razvoj tehnoloških in kontrolnih procesov vpliva tudi na potrebno merilno opremo. Precejšno pozornost namenjajo tudi oblikovanju programa za naslednje srednjeročno obdobje, ki bo še vedno obsegal splošno merilno opremo ter merilno opremo za energetiko. V zadnjih letih je tovarna začela proizvajati razne kibernetske merilne naprave, krmiljene z mikroračunalniškimi sistemi. Kažejo se tudi potrebe po uvajanju proizvodnje ultrazvočnih merilnih sistemov, ki so zanimivi predvsem za medicino (diagnostika) kot tudi za industrijo.
Merilne naprave se uspešno vključujejo v prizadevanja ostalih TOZD v kranjski Iskri za povečevanje izvoza. Tako je tovarna izdelala vse merilne in kontrolne naprave za tovarno električnih števcev v Tuniziji. Sama tovarna izvozi 25 % proizvodnje, vendar predvsem na klirinško področje (Sovjetska zveza, Albanija). Tudi v prihodnjih letih bo dobavljala merilno opremo tujim kupcem električnih števcev, s čimer bodo prodrli tudi na konvertibilno področje.
Tehnični razvoj merilnih-naprav je po številu zaposlenih na drugem mestu v Kibernetiki, v njem dela okrog 50 strokovnjakov. Razvijalci so kljub ustrezni kadrovski zasedbi preobremenjeni, saj delajo na področju računalništva, merilno—regulacijske tehnike, avtomatizacije proizvodnje in programa za potrebe JLA. V podskupinah razvijalci delajo na specializiranih področjih, kot so ultrazvočni sistemi, ki so jih pričeli razvijati pred dvema letoma. Precejšen del proizvodnje merilnih na-
Na ogledu proizvodnje v TOZD Merilne naprave.
DNEVNI RED 2. ZASEDANJA DS SOZD ISKRA (25. 6. 1982)
1. Potrditev sklepov 1. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 28. 5. 1982 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov
—	potrditev mandatov odsotnim delegatom DS na 1. zasedanju
—	imenovanje članov v izvršilne organe DS — odborov iz DO Iskra Delta
—	odgovor na vprašanje delegacije DO Elementi
Informacija o poteku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, ki so bili določeni na 13. zasedanju DS dne 21. 4. 1982
2.1.	Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 31.3.1982
2.2.	Analiza izpolnjevanja srednjeročnega plana 1981-85 s predlogom o spremembi in dopolnitvi srednjeročnega plana
2.3.	Predlog enotne metodologije in minimum enotnih kazalcev, ki so potrebni za planiranje, spremljanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra
2.4.	Sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 poročevalec: Zoran Polič
3.	Informacija o realizaciji uvozno—izvoznih zadolžitev Iskre v obdobju januar—maj 1982
—	predlog za povečanje interne izvozne stimulacije poročevalec: Ludvik Kranjc, Fabio Škopac
4.	Predlog Samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu
•poročevalec: Janez Vipotnik
5.	Predlog Pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v SOZD Iskra poročevalec: Boris Mužič
6.	Akcijski program V. internega posvetovanja o razvojno inovacijski problematiki v SOZD Iskra
poročevalec: Miloš Kobe
7.	Predlog o podelitvi nagrad Iskre v letu 1982 poročevalec: Janez Kern
8.	Predlog za razpis člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra in imenovanje članov razpisne komisije
Poročevalec: Jasto Marcon
9.	Vprašanja delegatov
prav sodi v okvir inženiring dejavnosti Iskre Kibernetike.
Tudi v tej temeljni organizaciji so predstavniki SOZD Iskra opozorili, da je nujno potrebno povečati aktivnost delavcev v sindikalnih skupinah in delovanje družbenopolitičnih organizacij pri razreševanju vsakdanjih problemov v tovarni. Sindikalna organizacija merilnih naprav je letos prejela srebrni znak sindikata za uspešno delo, kar bo še bolj spodbudilo sindikalne aktiviste. OO ZSM je še vedno premalo aktivna, zato bodo mladi v prihodnje več pozornosti namenili kadrovanju, ki je bilo doslej preveč formalno. V razgovorih so se prisotni dotaknili tudi obveščanja in izrazili željo, da bi postalo glasilo »Iskra« bolj kritično. V njem bi morali biti večkrat objavljeni zapisi o problemih temeljnih organizacij, ne pa le o doseženih uspehih.
Ob koncu obiskov v Števcih in Merilnih napravah je Janez Kern poudaril, da delavci ne smejo izgubiti zaupanja v svoje družbenopolitične organizacije. Naš položaj bo vse teže obvladljiv, zato moramo skupne napore v vseh okoljih usmeriti v zagotavljanje višjega izvoza. Naša skupna obveznost je, da si zagotovimo ustrezno rast proizvodnje.
A. Boc
Poziv Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Osnovnim organizacijam in organom Zveze sindikatov Slovenije
Iz
kriv
knj
Na podlagi ocene razmer, ki so nastale zaradi spremenjenih gospodarsk' razmer, je izvršni svet skupščine SR Slovenije skupaj z Gospodarsko zbor-nico Slovenije, samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose5 tujino in bankami pripravil »Operativni program ukrepov in aktivnosti v Sh Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini, in za ohra-njanje proizvodnje.«	\	.
Program vsebine predvsem: • aktivnosti za kar največje povečanje vse možnih oblik deviznega priliva na podlagi izvoza blaga in storitev, za vec)° selektivnost pri usmerjanju deviznih sredstev ter njihovo zagotovitev predV' sem organizacijam, ki proizvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče, in orga' nizacijam, ki izdelujejo ključne proizvode za oskrbo občanov; za ponovn0 preverjanje ter zmanjšanje deviznih sredstev za skupne gospodarske P°'
*ai
zdrL
Ni
Pre$
N
sPai
SOcj
N
dalj,
tav;
Prir,
trebe ter skupno in splošno porabo;
• aktivnosti za okrepitev izvozno usmerjene proizvodnje ter za ohrafij3'
nje nemotenega procesa proizvodnje;
•	aktivnosti za uskladitev prilivov sredstev in za združevanje sredstev glede na dogovorjeno rast skupne porabe na področju skupne porabe-splošne porabe in v samoupravnih interesnih skupnostih materialne pr01' zvodnje;
•	aktivnosti za uskladitev prilivov sredstev in za združevanje sredstej glede na dogovorjeno rast skupne porabe na področju skupne porabe-splošne porabe in v samoupravnih interesnih skupnostih materialne pr01' zvodnje;
S aktivnosti pri uresničevanju politike oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, skladno z dogovorom o uresničevan]11 družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, in aktivnosti za ute-janje delovnih razmerij.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ocenjuje, da so ukrepi, kij'*1 vsebuje operativni program, nujni za stabilizacijo gospodarskih razmer inž" zagotovitev izpolnjevanja naših obveznosti do tujine.

N
ji.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije poziva vse osnovne organiz3' cije zveze sindikatov, občinske in medobčinske svete ter republiške odbore sindikatov dejavnosti, da na podlagi teh ukrepov ocenijo in odobravajo p0'
ložaj v svojih organizacijah združenega dela, občinah, regijah in panog3
glede na družbenoekonomski položaj delavcev in delovnih ljudi ter glede113 naloge sindikata pri tem.
Vse osnovne organizacije zveze sindikatov naj podprejo prizadevanja?0' slovodnih organov za zagotovitev neprekinjenega procesa proizvodnje "" zlasti izvozne, oziroma naj zahtevajo, da poslovodni organi takšne ukrep6 takoj predložijo v potrditev pristojnim samoupravnim organom, če odloč3' nje o tem presega pooblastila poslovodnih organov.
Pri tem naj vztrajajo pri razvijanju odnosov medsebojnega poslovneg3 sodelovanja in dohodkovnega povezovanja, pri ustvarjanju in razporejanj3 skupnega deviznega in dinarskega dohodka.
Osnovne organizacije zveze sindikatov naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje in pomoč med organizacijami združenega dela pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom za ohranjanje nemotenega proces3 proizvodnje.
Med nalogami, ki jih je treba opredeliti v vsaki organizaciji združeneg3 dela, morajo biti tudi ukrepi za primer, če bi zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala prišlo do začasnega zastoja v proizvodnji.
V teh ukrepih je treba zagotoviti zlasti:
—	usklajevanje med delavci v temeljnih organizacijah, delovnih °r' ganizacijah, sestavljenih organizacijah, v občini in širše pri delitvi osebni*1 dohodkov, ko je zaradi motenj oviran delovni proces;
—	prerazporeditev oziroma prilagoditev delovnega časa nastalim razmeram v okviru zakonskih določil;
—	organizirano izvajanje kolektivnega dopusta po enotno dogovorjeni*1 merilih;
—	razvijanje solidarnosti in vzajemnosti med temeljnimi organizacij31111 združenega dela in znotraj širših oblik združevanja;
—	oblikovanje programa socialne in materialne varnosti delavcev.
V.
Učinkovito izvajanje ukrepov za ohranjanje in razvijanje proizvodnje-izvoza in plačilne sposobnosti zahteva:
L da bodo vsi ukrepi naravnani tako, da posledic težjih gospodarskih J3' zmer ne bodo občutili le delavci v proizvodnji, ampak delavci v vseh samo11' pravnih organizacijah in skupnostih;
2.	da bo zagotovljen samoupravni in demokratični postopek pri sprejemanju teh ukrepov, da bo vanj vključenih kar največ delavcev in da bodo delavci spoznali nujnost in utemeljenost ukrepov ter jih zavestno sprejeli, v
3.	da bodo ukrepi krepili socialistični samoupravni položaj delavca v druž' bemi reprodukciji in da ne bodo v nasprotju s temeljnimi določbami ustave in zakona o združenem delu;
4.	da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov ocenile gibanja osebne porabe in vseh drugih oblik porabe ter vztrajale pri usklajevanju z dogovorjenimi načeli razporejanja dohodka.
Pogoji za demokratično samoupravno sprejemanje in izvajanje ukrep01' je sprotno in stalno — najmanj pa enkrat mesečno — seznanjanje delavcev s položajem in posledicami/ki bi nastale, če bi ravnali drugače oziroma če nc bi ukrepali skladno s položajem.
Težišče mora biti na obveščanju prek sindikalnih skupin oziroma delovni*1 L zborov delavcev. Za tako obveščanje naj vodstva osnovnih organizacij za' dolžijo svoje člane oziroma zahtevajo, da to store organi upravljanja ali to zagotovijo na drug ustrezen način.
P
VI.
Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikat01' dejavnosti bodo spremljali delo osnovnih organizacij zveze sindikatov, ji"1 pomagali pri uresničevanju nalog ter o tem sproti obveščali republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.

d
KOLEKTIVNI DOPUSTI V DO ISKRA TROŠNJA
ŠIROKA PO'
L TOZD Elektromotorji Železniki
2.	TOZD TV Pržan
3.	TOZD TGA Reteče
4.	TOZD Sprejemniki Sežana
5.	TOZD Montaža Spodnja Idrija	.i*.. -.	-	.
6.	TOZD Antene Vrhnika, TOZD Prodaja Ljubljana, TOZD Razvoja' inštitut Ljubljana in DSSS Škofja Loka nimajo kolektivnih dopustov.
23. 7. — 9.8-17. 7. — 9. 8-17. 7. — 9.8-17.7. — 9.8-12, 7. — 1- 8;
v
ežav z lastnimi močmi
i
kih
lOf' se s
SP
ira-
seh
:čj°
dv"
•ga'
VIlO
po-
li3'
;tev
ibe.
roi'
štev
jbf>
roi'
v za
inj11
ure-
i jih
in z3
l;rjv, . (Nadaljevanje s 1. strani) jenja ter resn*čna podoba gospodarji Isk ®0storn razkrila trenutni polo-'n sploh našega celotnega Sodit; 'ega dela- ki se bo moralo prila-PreSIr ?ov‘jii. težavnejšim razmeram, vanju ,Uriranju in sploh modernizi-sPanZjpr°‘ZVodnje in večji izvozni ek-hocigij1'Ce ne želimo samo zagotovitve 'eitiVe^6 Varn°sti Iskrinih delavcev, dalje k|tU^' naPredovati in se razvijati jvatri L-JUtl reces'ji v svetu in vsem te-Prina.’kl ga recesija, zlasti na Zahodu, ^ s seboj.
je napredek in izhod iz vseh zagat le v izvozu na konvertibilna tržišča. Na vprašanje, koliko Iskrine proizvodnje gre v izvoz, je dobil odgovot, da 20%. Po njegovem, je ta odstotek izvoza prenizek in je plediral za to, da naj bi Iskra v bodoče izvozila 30 do 35 % svoje celotne proizvodnje, čeprav je pri tem poudaril vso težavnost takšnega podviga, ki pa ta hip preostaja kot edina alternativa za premagovanje zdajšnjih težav.
Tudi predsednik CK ZKS Andrej Marinc se je pridružil mnenjem o hi-
iiza-
bore
'P0:
)gah
ena
ipo-
e
repe
tiča-
Av^p^^ik predsedstva SRS Viktor tgo|; • de Poudaril, da vsekakor ni vse ptejvln samo v številkah, temveč je i*oVa^ plediral za večji p>oudarek ^"iti d I111 ‘n znanstvenoraziskoval-»jen e u- ki mora Iskri prinesti spričo Poten,d Precejšnjega intelektualnega vse možnosti za obstoj in ke, (ji ek prav na področju elektroni-K^odi danes med najbolj propul-SVetu t nag*ose razvijajoče industrije v kf> |)nLastno znanje, vgrajeno v izdel-,j Ortiogočilo Iskri vštricni korak, let>A,2 Zahodnim sve
PtM6 tehnol°g'je-
il;isti
fije»„2 Zah0dnim svetom in razvojem
(emp^S^n*k IS skupščine SRS Janez ]anč pa je predvsem poudaril, da
trejšem napredku znanstvenoraziskovalnega dela in njegovega vključevanja v proizvodnjo poudaril politične razsežnosti gospodarske stabilizacije in poglabljanju dohodkovnih odnosov med združenim delom.
Obisk uglednih gostov v Iskri je bil ploden, odkrit in deloven dialog, ki je razkril marsikatere dileme, ponudil pa je tudi vrsto odgovorov in rešitev, ki jijt bo morala razreševati predvsem Isktla sama pa tudi celotno združeno delb skupaj z družbenopolitičnimi, gospej-darskimi in tudi partijskimi dejavniki na vseh ravneh.
D.Ž.
ira-
iou-
lir A, 0rov o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v Kranju: Od leve: inže-grgu, ,nZ Medved, pomočnik glavnega direktorja DO Telematike za področje pro-razvoja, Dušan Šinigoj, podpredsednik IS skupščine SRS in Majda Poljan-'o. e<*sednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kultu-
rni
de-
ti;
ruž-
tave
:bne
vof'
pOV ;ev's e ne
v ho^!1ELjEM RAZVOJA SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA
u°telematika
,rganiziranje učinkovitega elegatskega delovanja
/nih zali to
atov
jim
svet
(Iz prejšnje številke)
*GR
E za veliko več
Ptganb?Se^anj'h razmišljanjih v sestavku o hnja v E*j2kih vidikih delegatskega delo-‘lrišel (]„ ^ Telematika bi lahko marsikdo ^ljniiranaPa^nega zaključka, da vidim na-^ni^irg zv°j samoupravljanja le v dobri or-' dapre _0sP' Tako zaključevanje bi bilo se-nizacj- f? Poenostavljeno in preozko. Or-ilj doij -lm y'dikom je treba pripisati le

°čeno in ožjo vlogo.
kot ob sedanjih neugodnih tenden-m gospodarskem in družbenem
legata; Ut^arjamo, da je treba izpopolniti r0sti, v Slstem. smo to počeli tudi v prete-tk ^"itli rete'<*ern razv°ju smo se zatekali k I ■ sanv sPremembam organizacijskih S,, uPravnih institucij, ki pa so dale . sPešnne"U^‘nke' Vedno se je izkazalo, da l^hovatj f5! stabilizacijska politika morala '0vanje2n ec novih rešitev za praktično de-, Iških	y'stemskih oblik in organiza-
^'vsedMnn?St’' Zato gre po enaki logiki 'Ij za Uv!'t. stabilizacijskih prizadevanjih lovih dr bajanje novih meril odločanja "zhenih odnosov kot pa za reše-
vanje problemov z izpopolnjevanjem organiziranosti.
Seveda pa mora vedno obstajati neka stopnja organiziranosti. Stopnja, ki pomeni pogoj, da se lahko uveljavljajo nova merila odločanja. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je v celovitem delegatskem delovanju delovne organizacije le »interna samouprava« dosegla tako stopnjo organiziranosti, da je sedaj možno uveljavljati nove rešitve za praktično (notranje) delovanje. Ostali trije sklopi znotraj celovitega delegatskega delovanja (v skupščinah in drugih telesih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ter v drugih organizacijah in skupnostih, kjer delujejo posamezni posredno izvoljeni delegati) pa še niso na taki stopnji organiziranosti, da bi sploh lahko uveljavljali nove rešitve za praktično (notranje) delovanje. Zato so prvenstveno njim namenjene dopolnitve v organiziranosti delegatskega delovanja.
In kaj naj bi bile pomembne spremembe v merilih odločanja oziroma nove rešitve za praktično (notranje) delovanje? Predvsem tiste spremembe, s katerimi bi odpravili neskladnost med proklamirano politiko in dejanskim ravnanjem ter omogočili tako porazdelitev družbene moči, ki bi ustrezala
f	■ -X
Občutno povečati zdajšnji izvoz
Na nedavnem posvetu predsednikov občinskih skupščin in posebnih družbeno—političnih skupnosti ter sekretarjev občinskih komitejev in medobčinskih svetov je predsednik IS Skupščine SRS Janez Zemljarič poročal o sedanjih gospodarskih gibanjih in uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Iz njegovega govora prinašamo najpomembnejše poudarke.
Dosledno bomo morali v Sloveniji izpolnjevati dospele obveznosti do tujine in vzajemno ter dosledno zagotavljati denar za pokrivanje posojilnih obveznosti do tujine na ravni vse Jugoslavije.
Občutno bomo morali povečati zdajšnji izvoz na konvertibilno področje, povečati devizni priliv od tam in hkrati zmanjšati uvoz in uvozno odvisnost.
Ohraniti bomo morali z resolucijo predviden obseg proizvodnje, povečati proizvodnjo blaga in storitev za izvoz na konvertivilno tržišče.
Zagotoviti bomo morali najnujnejšo oskrbo občanov s ključnimi proizvodi (moka, sladkor, olje, meso, limone, zdravila, pralni praški) in selektivno pokrivati skupne gospodarske in družbene potrebe, zagotoviti redno oskrbo z naftnimi derivati in drugimi energetskimi viri, umetnimi gnojili, farmacevtskimi surovinami, izdelki črne metalurgije, zagotoviti denar za znanost, kulturo, RTV, PTT, za prometno infrastrukturo, pokojnine, ki jih plačujemo v tujino in za proračunske obveznosti.
Za okrepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva moramo vse oblike porabe uskladiti in spraviti v resolucijske okvire. Nekatere oblike porabe bo treba selektivno zmanjšati celo bolj, kot predvideva resolucija.
Uveljaviti moramo dosledno spoštovanje družbenih dogovorov pri delitvi in razporejanju dohodka v organizacijah združenega dela.
Z napori in solidarnostjo vse družbe bo treba zagotavljati delo in zmanjševati socialne probleme in težave, ki jih bodo povzročali omejen uvoz, preusmerjanje ali zmanjševanje proizvodnje, izpad dohodka ipd.
SEJA SEKRETARJEV DO SOZD ISKRA
Novosti v delovnih razmerjih
Izgradnja
centra
usmerjenega izobraževanja v Kranju
9. 6. 1982 so Iskro obiskali Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Majda Poljanšek, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Franc Hočevar, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj in Alojz Rakovec, predsednik komiteja za družbeno dejavnost skupščine občine Kranj.
Predstavniki Iskre so se z gosti pogovarjali o poteku izgradnje centra usmerjenega izobraževanja v Kranju. Sedanji prostori so namreč odločno premajhni, saj so bili narejeni za približno 300 učencev, trenutno pa obiskuje Šolski center prek 950 učencev. V naslednjem letu pa jih pričakujemo že okoli 1200, to pa je 4-krat več kot jih smemo po normativih sprejeti.
Šolski center Iskra pokriva izobraževanje za kovinarske poklice, za področje Tržiča, Kranja in delno Radovljice ter za elektro poklice za celotno področje Gorenjske. Zato imamo v najemu prostore tudi izven šolskega centra, kar pa vpliva na kvaliteto izobraževanja, ker so učilnice opremljene samo z najnujnejšo opremo.
Trenutno pripravljajo glavni projekt centra, ki naj bi imel 47 oddelkov. Sredstva za izgradnjo bodo združevali v občini Kranj, Iskri in posebnih izobraževalnih skupnostih. Enotna ugotovitev prisotnih je bila, da je kljub izrednemu pomanjkanju investicijskih sredstev potrebno na predpisani način (prijava investicije pri republiški komisiji) z delom nadaljevati. Proučijo naj se vse možnosti, da ta center usmerjenega izobraževanja pokriva potrebe po znanju iz teh programov v celotni Sloveniji in se je tako potrebno v posebnih izobraževalnih skupnostih dogovoriti, da ne bo prihajalo do podvajanja izobraževalnih programov.
S strani Iskre je bilo še posebej poudarjeno, da so potrebe po teh kadrih v gospodarstvu izredno velike in da moramo zaradi premajhnih zmogljivosti že zavračati vpise v določene programe (elektronika).
Po končanih razgovorih so si gostje ogledali resnično slabe delovne pogoje v prostorih Šolskega centra Iskre.
•	Brane Račič
OBVESTILO LASTNIKOM VOZNIH KART
Lastnike voznih kart obveščamo, da kart za čas dopusta ni potrebno vračati, ker od vključno 17. 7. do 2. 8. 1982 niso veljavne.
Samoprispevek bo odbit. Kdor želi, lahko karto vrne do 1.7.1982. S tem odpade plačilo samoprispevka.
Prevozni oddelek Iskre Kranj
V torek, 15. 6. je bil v Iskrini poslovni stolpnici v Ljubljani sestanek sekretarjev DO SOZD Iskra, na katerem so obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih ter informacijo o gradivu za prihodnjo sejo DS SOZD Iskra.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih prinaša nekaj bistvenih sprememb. Tako so bistvene novosti že v 6. členu, po katerih lahko delavec sklene delovno razmerje za določen čas; če pa obseg dela ostane trajno povečan, to delovno razmerje lahko preraste v redno'delovno razmerje za nedoločen čas, brez ponovnega razpisa. Deveti člen, ki obravnava prerazporejanje, tudi prinaša novosti, saj prepušča prerazporejanje delavcev znotraj temeljnih in delovnih organizacij samoupravnim splošnim aktom temeljnih in delovnih organizacij. Tudi 10. člen prinaša novosti in sicer pri obveznosti OZD, po kateri mora delavcu zagotoviti delo v okviru temeljne organizacije. V tem primeru je novost ta, da se širi obveznost za zagotavljanje dela tudi izven OZD. Novosti prinaša nadalje 31. člen, ki govori o povezovanju med udeleženci usmerjenega izobraževanja in delavci v OZD. Po 114. a čl. delavci v temeljni organizaciji določajo osnove za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo udeleženci usmerjenega izobraževanja do temeljne organizacije in temeljna organizacija do njih. Novost je ta, da poleg že urejenih pravic z zakonom o usmerjenem izobraževanju konkretne pravice in odgovornosti delavec vzpostavlja z udeleženci temeljnega izobraževanja tudi na podlagi drugih medsebojnih pravic, ob-
veznosti in odgovornosti, ki se določijo v samoupravnem splošnem aktu TOZD, pristojni samoupravni organ pa konkretneje določi, katere izmed, v samoupravnem splošnem aktu predvidenih pravic, obveznosti in odgovornosti, bo posamezni udeleženec usmerjenega izobraževanja deležen.
Pripombe in novosti prinaša predlog tudi v 32. členu, po katerem se stroj preimenuje v delovno napravo, v 49. členu, ki obravnava zadeve v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, obravnava pa poleg navedenih novosti še zadeve v zvezi s potrebno prakso v razpisih, varstvo pri delu, dopuste, dvojno delovno razmerje, povečano varstvo invalidnih oseb in drugo.
Novi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih pa seveda prinaša spremembe tudi v naše samoupravne splošne akte, ki jih bo treba ustrezno spremeniti. Zato so se udeleženci sestanka - dogovorili;'"da bodo do 31. 10. letos spre jeli''Vše'po-trebne akte za normalno poslovanje v smislu pravnih določb novega zakona o delovnih razmerjih.
Ko so obravnavali informacijo o gradivu za prihodnjo sejo DS SOZD Iskra so navzoči spregovorili tudi o sprejemanju samoupravnih aktov, ki so v javni obravnavi. Ker sprejem le-teh ni bil uresničen do dogovorjenega roka, so na sestanku sprejeli sklep, po katerem morajo predsedniku DS SOZD vse delovne organizacije v teku enegp tedna dostaviti poročijo o sprejemfi samoupravnih aktov s podpisom predsednika KPO, hkrati pa mora biti prild-
žen tudi rokovni Sprejemanja teh samoupravnih splošnih aktov v tistih DO in TOZD, kjer le-ti doslej še niso bili obravnavani.
Mak
višji, popolnejši demokratični obliki odločanja.
Tudi v takih poslovnih sistemih kot je Telematika, kjer so ekonomske dobrine in politična moč na nek način razporejene med združene delavce, ima pomemben del delavcev (sloj) manjše objektivne možnosti, da bi oblikoval svoje interese in jih uveljavil v združenem (!) delu. Zato je treba delegatskemu delovanju z organizacijskimi in strokovnimi pogoji omogočiti hitrejši proces za doseganje višjih demokratičnih oblik odločanja, v smeri večjih možnosti za oblikovanje in uveljavljanje interesov vseh (!) združenih delavcev.
VII. VPLIV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
V dosedanjem poslovniku za delo samoupravnih organov, delegacij in delegatov je vloga družbenopolitičnih organizacij opredeljena dokaj bledo, kot želja po nekem sodelovanju: »Organi upravljanja razvijajo za uresničevanje samoupravnega sistema sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje se uresničuje zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, posredovanjem predlogov, pripomb in priporočil, z izmenjavo informativnih gradiv, z ustanovitvijo skupnih komisij ipd.« Za obravnavanje pomembnejših vprašanj v temeljnih in delovni organizaciji pa sklicujejo sestanke političnega aktiva, »katerim prisostvujejo: člani organov upravljanja, člani vodstev družbenopolitičnih organizacij, vodilni in vodstveni delavci.« Sestankom po tej opredelitvi »lahko prisostvujejo tudi drugi delavci«.
Seveda taka opredelitev danes več ne ustreza. Kaj vse je treba še storiti za vsebin-
sko preobrazbo odnosov v združenem delu, da bi se delavci v temeljnih organizacijah bolj uveljavili kot nosilci odločanja v pogojih in rezultatih svojega dela, je bilo dovolj jasno rečeno na 9. kongresu ZKS. Povedano pa je bilo tudi marsikaj tistega, kar sociologi imenujejo »normativni idealizem«. Ta se kaže v prepričanju precejšnjega števila odgovornih ljudi, da vse, kar predvidevajo norme, že tudi dejansko obstaja v družbenem življenju, po drugi strani pa v prav tako precej razširjenem mnenju, da so naši ljudje brez izjeme zelo disciplinirani in predani razvojnim in drugim hotenjem in zato ne bi smelo biti večjih težav pri »prenašanju normativnega v resničnost«.
Praksa kaže, da je »prenašanje normativnega v resničnost« pravzaprav trdo delo, ki ne prinaša rezultatov, če ni opravljeno. Zato verjetno ni odveč, če so v organizacijske vidike delegatskega delovanja vključene tudi družbenopolitične organizacije. Najbolj grobi okvir bi lahko predstavljala naslednja pravila:
PRAVILA ZA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:
Za doseganje potrebnih organizacij-skih(!) in drugih(!) pogojev za učinkovito delegatsko delovanje sindikalna organizacija na ravni TOZD, DO in SOZD (OOS, SKDO in KOS) lahko (po dogovoru) povezuje interese vseh družbenopolitičnih organizacij. Posamezne družbenopolitične organizacije pa imajo sicer svoje oblike dela in programe za uresničevanje samoupravnega sistema in delegatskega delovanja, ki uresničujejo s svojo organiziranostjo.
Izvršni odbori OOS TOZD in delovnih skupnosti ter izvršilni organi drugih DPO se vključujejo v delegatsko delovanje na vseh štirih področjih delegatskega delovanja v TOZD in delovnih skupnostih. Vključujejo jih sekretarji TOZD, oz. vodje delovnih skupnosti. V dogovoru s predsedniki samoupravnih organov v TOZD in vodji delegacij so v takih primerih vabljeni na seje in dobijo potrebna gradiva. Predsedstvo SKDO in predstavniki drugih DPO na ravni DO se vključujejo v delo na vseh štirih področjih delegatskega delovanja, kadar se obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za DO. V interno samoupravo jih vključujejo poslovodni delavci DO, v delo delegacij za SIS in ZZD pa informacijska služba oziroma začasno sekretariat DO.
V dogovoru s predsedniki samoupravnih organov DO in vodji ožjih ali širših konferenc delegacij na ravni DO so vabljeni na seje in dobijo ustrezna gradiva.
Izvršna telesa osnovnih organizacij sindikata in sindikalne konference se še posebej dosledno vključujejo v oblikovanje temeljnih stališč in predlogov na celotnem področju socialne politike in razvoja družbenega standarda. V ta namen zavzemajo politična stališča, usmerjajo razprave in vsklaju-jejo temeljna stališča s samoupravnimi organi, delegacijami in poslovodnimi organi. Ta povečan interes sindikalne organizacije kaže rezultate v kvalitetnejšem delegatskem delovanju. Sega pa od tako imenovane interne samouprave do samoupravnih interesnih skupnosti in ZZD občinskih ter—posredno — republiške skupščine.
(Se nadaljuje) Peter Polak
2. SEJA DELAVSKEGA SVETA IEZE
S solidarnostjo dobro gospodarijo
V torek, 15. junija je bila 2. seja DS Industrije elementov. Razpravljali so o poslovanju v prvem četrtletju in o oceni poslovanja v aprilu in maju. Ugotovili so. da so poslovni rezultati relativno dobri, le da izvoz ne teče po načrtu. Sprejeli so tudi metodologijo financiranja svobodne menjave dela med TOZD in Skupnimi službami, kar je v Sloveniji pravzaprav šele prvi primer.
V	razpravi o poslovanju v prvih treh letošnjih mesecih smo slišali, da so v IEZE v proizvodnji letošnje prvo četrtletje naredili za 35% več kot lani v istem obdobju, dosegli so 38 % višji celotni prihodek in povečali akumulacijo za 98% nasproti istemu obdobju lani. Ocene pa kažejo, da so do konca aprila v proizvodnji realizirali 31 % več kot lani v prvih štirih mesecih, kar pa je le 31 % letošnjega načrta, po dinamičnem planu pa bi morali doseči že 33 %. Celoten prihodek je porastel za 33 %, kar je 30 % letnega programa.
V	maju pa je proizvodnja porastla spet za 31% napram lanskim prvim petim mesecem, s tem pa je doseženega 98% dinamičnega načrta za prvih pet mesecev, pač glede na naročila in zmogljivosti.
Po TOZD je doseganje dinamičnega plana takole: Feriti 106%, KEKO 118%, Orodjarna 108 %, SEM 115 %, H1POT 112 % in tako dalje. Izvoza so realizirali 32 % letnega načrta v delovni organizaciji, na domačem trgu pa so dosegli 45 % letnega načrta brez Mikroelektronike ali 43 % z Mikroelektroniko skupaj.
Med razpravo je predsednik K.PO Stane Kovačič močno poudaril dejstvo, da izvoz ne teče po načrtu. Ob tem je treba vedeti, da je prav izvoz in dotok deviz od izvoza življenjskega pomena v tem kritičnem času. Zato je še bolj za-skrbljivo, da so bili izvozni načrti v prvem trimesečju skoraj v celoti doseženi, medtem ko je izvoz, oz. izpolnjevanje izvoznega načrta v mesecu maju malone katastrofalno. Vsa delovna organizacija je realizirala za ta mesec le 68 % predvidenega izvoza. Le v TOZD HIPOT so izvozili 87 % predvidenih količin, vsi ostali pa so še daleč za to številko.
Zato čaka poslovodne delavce, komercialne službe, družbenopolitične organizacije' in samoupravne organe najvažnejša naloga prav tu. Poleg tega je treba računati tudi s slabimi signali o možnostih izvoza zlasti s konvertibilnega področja, kjer recesija še ne poneha.
DS je na tej seji potrdil tudi investicije za Keramične kondenzatorje v Žu-žemeberku, za širitev Feritov in za inovacijsko nalogo in poskusno proizvodnjo magnetnih sklopov v TOZD Spe-
Na seji DS IEZE.
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna In vodstvena dela In naloge. V glasilu, ki Izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira In ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD KI
I.	Vodja za plan prodaje in realizacijo
Pogoji: I.st. ekonomske fakultete ali elektro fakultete, 3 leta delovnih izkušenj. OD
II.	427 din
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elektrozveze, Stegne 11, kadrovska služba, Ljubljana
ISKRA INVEST SERVIS
objavlja prosta dela
— TEHNOLOŠKA PRIPRAVA IN NADZOR ELEKTRO DEL — 1 delavec Pogoji: elektro tehnik jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj na področju izdelave elektro instalac. načrtov, ter opravljen izpit za delo na visokonapetostnih napravah, poskusno delo 3 mesece, pričakovani OD 15.000,00 din.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, Organizac. in splošno kadrovsko področje, Kotnikova 12, Ljubljana.
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO,
TOZD Tovarna orodij Ljubljana,
Stegne 15
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
1.	TEHNOLOGA I (za izdelavo tehnološkega postopka izdelave orodij)
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
poskusno delo 90 dni, osebni dohodek okoli 15.000,00 din.
2.	KONTROLORJA
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek od 13.000,00 do 15.000,00 din.
3.	LANSERJA — TERMINERJA
Pogoji: poklicna kovinarska šola (poznavanje sestavnih delo orodij), 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek okoli 12.400,00 din.
4.	STRUGARJA
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 10.800,00 do 15.000,00 din.
5.	REZKALCA (2 delavca)
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 10.800,00 do 15.000,00 din.
6.	ORODJARJA (2 delavca)
Pogoji: orodjar, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 10.800,00 do 15:000,00 din.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas: Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: ISKRA Avtomatika TOZD Tovarna orodij Ljubljana, Stegne 15. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
cialni elementi. V javncobravnavo pa je dal osnutke za investicijske načrte za hibridna vezja v šentjernejskih Potenciometrih in za širitev proizvodnje v Polprevodnikih v Trbc lja-l:. Prav okrog investicij pa je bila razprava zelo ostra, vendar zelo konstruktivna.
Na tej seji so obravnavali in sprejeli usklajen predlog metodologije planiranja — metodologijo svobodne menjave dela med delavci združenih TOZD in Skupnih služb. Ta metodologija predvideva dejanske dohodkovne odnose, ki bodo temeljili na ustvarjenem dohodku v TOZD in v prispevku delavcev skupnih služb pri pridobivanju tega dohodka. Najbolj zanimivo pri tem je, da je to prvi primer samoupravne in dejanske vzpostavitve svobodne menjave dela v Sloveniji, razen nekaj manjših poskusov, ki pa niso bili še v celoti realizirani.
Razpravljali so tudi o rebalansu srednjeročnega načrta, ki naj bi ga prilagodili sedanjim možnostim in potrebam, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja. Tudi o dolgoročnih načrtih IEZE in vse Iskre so razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe.
Vodja Raziskovalne enote Ervin Pirtovšek pa je poročal o delu Raziskovalne enote in o delu razvojnih strokovnjakov po TOZD. Sprejet je bil tudi program Raziskovalne enote za letošnje leto.	F. Kotar
DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE
•SKR
Devizni iztržek bo rezal kru^ Iz
in
ill'j
Slednjič so še delegati delavskega sveta Široke potrošnje povedali * mnenje o rezultatih poslovanja, ki so jih v delovni organizaciji doSc$ prvem letošnjem tromesečju. Zaradi časovne odmaknjenosti od obravfl nega obdobja so se seznanili tudi z rezultati naslednjih mesecev, ki po g® ^ darski plati kažejo dokaj podobno sliko. Menili so, da bi bilo v sedanj1*!, zmerah gospodarjenje lahko še mnogo manj uspešno. Žal pa je to ugotov ki velja predvsem za domači trg, saj izvoz zaostaja za načrtovanim
Delegati so obravnavali podobno tematiko, kot na nedavnem sestanku najodgovornejših samoupravnih, poslovodnih in družbenopolitičnih delavcev na Pržanu. Ocena delavskega sveta, ki se je seznanil tudi s stališči odbora za gospodarjenje in informacijami direktorja področja za plan, analize in investicije Jožeta Vidica, je bila taka, kot je bilo pričakovati. Vse sile usmeriti v realizacijo večjega izvoza in, kar je novega v načinu razprav okrog tega vprašanja, tudi pregledati, če so izdelki Široke potrošnje taki, da jih je moč prodajati na tuje!
To vprašanje je bilo umestno, saj je kar nekaj temeljnih organizacij, ki ne izvažajo več zaradi pomanjkanja naročil! Seveda je vzrokov za manjši izvoz več — od programskega prestrukturiranja, oz., modificiranja izdelkov, kar pa seveda terja nekaj časa (Pržan), pa celo do nerešenega vprašanja prikazo-
Ing. Alojz Grčar odšel v pokoj
Pred dnevi je bila v kranjski Iskri skromna slovesnost. Pred odhodom v pokoj se je od sodelavcev poslovil ing. Alojz Grčar, dolgoletni Iskraš, katerega ime je s kranjsko Iskro neločljivo povezano. »Grčarje Iskra in Iskra je Grčar,« pravijo ljudje in marsikatera spoštljiva zgodbica o tem pionirju Iskre kroži med njimi. Njegova osebnost in njegovo bogato življenjsko delo sta se korenito vrasla v kolektiv in že to dejstvo gotovo marsikaj pomeni.
Kar 36 svojih ustvarjalnih delovnih let je inženir Grčar namenil Iskri, njenemu razvoju in oblikovanju njene sedanje razsežnosti.Značilno zanj je. da je bil vedno v središču vsakovrstnih težav, in problemov, ki so se prav spričo njegove izjemne prizadevnosti skoraj praviloma spreminjali v nove delovne uspehe in zmage.
Ing. Grčar sam pravi, da nikoli ni vsak sam v celoti zaslužen za tisto, kar mu je v preteklosti uspelo narediti. Narava ga je naredila, kakršen je. okoliščine pa prisilile, oz. mu omogočile, da^so bila dejanja velika. V preteklosti so bile zasluge posameznikov pogosto večje kot danes, ko družbeni razvoj z vso svojo kompleksnostjo zahteva najširšo mobilizacijo vseh nas. Drugačen čas je bil nekoč, a ne glede na vse — gotovo velik čas!
Naš težki gospodarski položaj in aktualni družbeni trenutek zahteva od nas poglobljeno kritično ocenjevanje doseženega in seveda iskanje poti za izboljšanje stanja.
Tako kar naenkrat na vseh koncih vidimo kupe slabosti in pomanjkljivosti in včasih se zazdi, kot da z ničemer nismo več zadovoljni. Vse kar počnemo, ali smo počeli v preteklosti, barvamo v temni luči in ugotavljamo, da tako ne bo šlo več naprej.
Tak vtis, ki se slučajnemu opazovalcu ob vsem našem črnobelem slikanju stvari, dejansko lahko porodi, je seveda varljiv in neobjektiven. Nimamo namreč kakega zares tehtnega razloga, da bi lahko dvomili v teh naših 36 ustvarjalnih Iskrinih let!
Danes bi v Sloveniji in Jugoslaviji težko našli kolektiv, ki je v preteklih desetletjih toliko vlagal v svoj obstoj, razvoj in prihodnost kot prav Iskra. Vse to pa je Iskra počela predvsem s svojim notranjim angažiranjem in brez večje podpore družbenih sredstev. S tem se je pravzaprav kolektiv odpovedoval določenim dobrinam in morda prav zato razvoj Iskre v vseh njenih obdobjih ni bil tako spektakularen, kot smo bili temu priče ob primerih nekaterih drugih delovnih organizacij. Toda ta razvoj je potekal na čvrstih osnovah. Na njih je gradila generacija ljudi, ki je znala in hotela ustvarjati. Ustvarila je
Ing. Alojz Grčar, pionir kranjske Iskre, se je poslovil od svojih sodelavcev.
trdne temelje, ki pomenijo poroštvo tudi za nadaljnji Iskrin razvoj.
Smo v obdobju, ko je kar najbolj širok in učinkovit zagon te Iskrine notranje sile potreben, kot morda še nikoli doslej, razen morda na njenem začetku. Bolj iz pripovedovanj »starih« Iskrašev, kot iz lastnih izkušenj, vemo, kakšno je bilo obdobje začetka Iskre — obdobje njenega pristnega ustvarjalnega navdušenja in delovnega zanosa. Vsekakor je pred nami obdobje, ko bomo morali mobilizirati nekaj takega ustvarjalnega in delovnega elana, prilagojenega današnjim pogojem, če bomo hoteli naprej.
Že ta kratki in grobi oris Iskrine preteklosti in sedanjega trenutka kaže na veličastnost in zahtevnost preteklih dogajanj, v katerih je sodelovala množica naših delovnih ljudi. Nekateri med njimi imajo za vse to, kar imamo, še posebne zasluge. In med slednjimi je tudi ing. Alojz Grčar.
Kazimir Mohar
mšmmrn
vanja izvoza (Idrija). Skupni
jZV0!
Tovarno gospodinjskih aparate'.
Reteč zaradi birokratskih orneL tako sploh ni prikazan! Še vedno i**1: odprto tudi vprsšanjc prik3ZOV3fljj|..
lijona dolarjev vrednega izvoza sedaj pripisujejo Gorenju itd.
Pa še težava, zelo značilna za — naročil iz konvertibilne tujine )e^ volj, ni pa repromateriala ali po*lZ ^ kov, da bi stekla proizvodnja! 2e'% kovite so bile besede delegata iz T°
TGA, ki je potožil, da zaradi P0*11 > kanja pločevine že nekaj časa up°r(! Ha in 7anli ndnadke — kako V t3Kl
Ijajo zgolj odpadke — kuku v , zmerah doseči ekonomično poslova seveda ni popolnoma jasno! ^ Tudi predsednik odbora za g°T darjenje Marko Vuk, ki je seznanil s stališči tega odbora, je P t
daril, da se uvršča trenutni gospod3*
položaj Široke potrošnje med naj,e‘ v Iskri. Predlagal je tudi konjdf.j, ukrepe (o katerih smo že poročal L ocenil, da zaradi pomanjkanja dev*zJ novosprejetem zakonu lahko izP kar tretjina proizvodnje. Nujno
in se preusmeriti v izdelke, ki s0 j, vizno manj »zahtevni«. Z delom P^, seveda treba kar pohiteti, saj se na* ^ težav obeta že v letošnjem četr kvartalu, medtem ko so napove13 ^ poslovne rezultate drugega in mo, celo tretjega kvartala podobne tis*1 ocene prvih treh letošnjih mesece'1
orM*
Zanimivo vprašanje je, kako P ^
jati že sprejete gospodarske načrte ^ zmerah, ko še včeraj veljavne P*3,11^ postavke izgubljajo smisel. Fred ^ stvo SFRJ je dalo pobudo za pre'^
nje in morebitne spremembe sredm
ročnih planov vseh subjektov
začetka
nja. Zaradi ugotovitve z zaw—-odstavka je ta pobuda zanimiva tun , Široko potrošnjo, saj se v letu ■ ■ sprejeti planski cilje vse bolj spre njajo v nedosegljive želje. Prilaga]3
bodo tako neizogibna, seveda pa ** zvedljiva čez noč. Izkušnje planerj'
e t
-. srjd
so strokovno sodelovali pri Pr*f|g. pred letom sprejetih srednjeročnih P
nov kažejo, da terja postopek vanja (ali spreminjanja po enakem P\
r CII 1J tl ^Ull	V Ulili jClIlJCl	VU*-*-1-	..
stopku) več kot eno leto, zato do Host
j	ix vi j vv v rvv/i vuvr iviv/, tu v/ ' a,
letošnjega septembra (taka je bil3 P, buda) tega postopka seveda ne bo i** goče zaključiti.
Delavski svet se je strinjal s st3i'
Pri
?ave<
jevrs
nim
Hom
tebe,
vred.
St
Vanj(
'erja
tefer
gov0
vsaz
ospt
dl,h hodi stili, ie us ZastE
. Pr in n javn •enie obra sred. uten vane del i 'N; redn Silo
°0h
Preč dela N ■Pole stav Preč Prav razu droč na j $eji 'reč
čem, da naj se na osnovi zakona planiranja P*1 srednje^
R ok0 Pri \ ces Oev, blišl L rite'
stemu družbenega postopek za spremembo	v
nega plana delovne organizacije- ^ ^
stopek naj bi bil zaključen do JU. r ,e 1983. To hkrati pomeni, da tozdiv , .Pr tošnjem letu ne bodo spreminjali5 njeročnih planov.
V zvezi s planom razvoja DO do .( 2000 velja zapisati sklep, ki p°tri^ stališče odbora za gospodarjenje' ( pripravo tega dokumenta je zadoi strokovni kolegij DO, predsedm glavni direktor DO, področje za P . analize in investicije pa je zadolžen, strokovno pripravljanje gradiv. L* gati so se strinjali s predlogom pu’ , aktivnosti pri pripravi dolgorocn-plana in imenovali strokovne tea!%i razvojno usmeritev DO do leta -
del,
saj
Ure
Odg
D
obr;
'nfo
dop
raz\
sest
sPrt
'nfc
loči
šali,
t
tiič
not
Str,
Na dnevnem redu zasedanja sta , tudi predloga temeljnih organizacij Spodnje Idrije in Reteč za p°dpis . ^ $ku
ditnih pogodb za financiranje inves	)et(
Tovarna gospodinjskih aparatov . nav
merava investirati v posodobitev P
zvodnje opekačev kruha za z
ahod<**
nemško firmo AEG ("izdelki.
nai***
im*:
Pri,
Uer
za,
njeni izključno v izvoz), v Idriji p3 jj F meravajo — kot smo že nekajkrat P J nih - ■ - tune”
peč za žarjenje lamel in tako zaklju
-kotsmoženekajkru., „
in argumentirali — dokupiti še tune ^ del
že začeto naložbo. Naj ponovim1)
čiP
enkrat, da gre tudi pri nakupu te pe' T naložbo, ki bo devizno v celoti upj_l(,
čena. Glasovanje za predlog T TGA je bilo pozitivno, le vrhniška legacija je bila proti tako, da je bils le pogojno sprejet.
ten
ki
na<
izb
na.
Pri
°r<
Up

Predstavniki vodstva Telematike in SOZD Iskre so se inženirju Grčarju zahvalili za njegovo življenjsko delo, ki ga je namenil Iskri.
-^1
DOPISUJTE V GLASILO ISKRA
•SKRa—AVTOMATIKA
jz TOZD Sestavni deli in delovna sredstva
V TOZD Tovarna sestavnih delov in delovnih sredstev smo v letu 1981 organizirano začeli z aktivnostjo za sprejem:
— Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo ter nadomestil in dodatkov, ki gredo delavcem
— Pravilnik o organizaciji in razvidu del in nalog — Pregled stopenj sestavljenosti del za dela in naloge v
Pri TOZD-
n realizaciji aktivnosti za sprejem jev e°en'h aktov smo se odločili za svo-. rsten pristop s tem, da smo zaposle-v TOZD vročili pred referendu-, ?m obračunsko listo OD za mesec ok-1981 po predvidenem novem potenju.
v .tern pristopom smo dosegli sodelo-je pretežne večine zaposlenih, ki je ]al° še dodatne razloge pred izvedbo K erenduma. Strokovne službe in od-°rni vodje so morali odgovoriti na zastavljena vprašanja. Referendum fil ^jejtu pravilnika o osnovah in me-^j.za delitev sredstev za osebne do-stil ■ *n za skupno porabo ter nadome-: ln dodatkov, ki pripadajo delavcem Uspel in tako smo lahko nadaljevali z javljenimi aktivnostmi. jn ravilnik o organizaciji m razvidu del javnal°g je bil v mesecu februarju v l„ n' obravnavi. Strokovne službe v ob e^n' organizaciji in DSSZ so sredVnava*e pripombe, ki so bile po-u. aovane v času javne obravnave. Vse erneljene pripombe so bile upošte-e in vnesene v pravilnik in razvide
deLin nalog.
r , a informativnih skupinah za 21. bi| n° Sej° delavskega sveta TOZD je 0 obravnavano gradivo in sicer: spremembe in dopolnitve Pravilnika rganizaciji in razvidu del in nalog ter a ,® .d stopenj sestavljenosti del za a 'n naloge.
p . a informativnih skupinah so bili sta® delegatov DS prisotni tudi pred-vniki sindikata, odgovorni vodje ter predstavniki strokovnih služb. Raz-■v,- r Va je bila bogata in razgibana. To je jp’ dr nmljivo, saj gre za občutljivo po-n\>' n 0cie našega dela. Glavne pripombe 'nformiitivnih skupinah in na sami v 1'DS TOZD so se nanašale na samo ^Potenje, oz. na pregled sestavlje-
.^■szpravljalci so zahtevali, da se vpliv golice in Pni
talil
o*
rič^
er^'
po-
unij
vi'
sre*
izvidu
:ne«; itfj šaif
:00»
3bi!
ciV
;5
,5
,dn»-
,ana;
nisa
KuPnosti
»Pombe
nem —v tud' uptoštevali pri dokonč-Za d ie8ledu stopenj sestavljenosti del a ‘n naloge v TOZD. nih r|i)0rnbe na vrednotenje proizvod-ielsl[(!| dpi del je pregledala služba za študij Ijucji ■ a,n no.^
oskrbela vnos podatkov na osnovni trak. Odgovorni vodje sektorjev so opravili pregled vnešenih podatkov na AOP. Obračun OD po novem pravilniku in novih kategorijah dela je bil izveden za mesec april 1982.
Za zagotovitev pravilnega obračuna in možnosti pravočasnega ukrepanja je bil izveden tudi poizkusni tek »Obračuna OD za mesec april 1982.« Ta poizkusni tek je pokazal le eno napako in sicer gre za napako pri merski enoti. Delavki v proizvodnji, ki bi bila na ta način prikrajšana za približno 1.600,00 din, smo to vsoto izplačili iz drugega naslova. Lahko rečemo, da je obračun dobro uspel.
V začetku maja so prejeli zaposlent-v TOZD Sestavni deli tudi odločbe o
varnost pri delu upoštevata CesVrednotenju, saj je proizvodni pro-n v temeljni organizaciji s povečano b,i!arnostjo pri delu (po mnenju Repu-j?c8_a inšpektorja za delo).
. Upoštevati je potrebno rezultate me-iZvev. vPliV9 okolja, ki jih periodično a)a Zavod za varstvo pri delu. Pri dodelitvi odgovornosti za varstvo pri $aju ie Potrebno izhajati iz naše prakse
ure"10'3 '
0(Warjati. ob e*avski svet je po zaključku javne infaVrlave sprejel na podlagi mnenja do^^tivnih skupin spremembe in Polnitve Pravilnika o organizaciji in
ob nastali nezgodi pri delu Q Hvalec ali delovodja tudi kazensko
del in nalog. Pregleda stopenj
jek Spr avljenosti del za dela in naloge ni in/,el zaradi utemeljenih pripomb na lo^ativnih skupinah. S soglasno od-ša|jtVli° smo javno obravnavo podalj-
0,1^0 zakijučka je prispelo 40 posa-notni11 'n skupinskih pripomb na vred-S, fežijskih, oz. produktivnih del. sku-Vne službe v TOZD in delovni
ter odgovorni vodje so pre-
Pismene pripombe iz javne obrav Pazljivo pretehtali in utemeljene
^•■umestne upoštevala pri vredno-navat"eVat'’	Pa ne samo priz-
kj SJ“' Izhajala je iz delovnih pogojev,
nače0l0,
b°| v Proizvodnji. V bistvu pa velja ‘zb°ljšev
da je treba delovne pogoje
Prin negativne učinke okolja. Nekaj ^odj-^b'6 tuti' na vrednotenje
-l
-J
_
p0te'alnik Za zagotovitev pravilnega
novih razporeditvah. V roku enega meseca so lahko podali pismen »zahtevek za varstvo pravic«. V zakonitem roku je prispelo skupno 32 zahtevkov. Strokovne službe bodo ponovno preverile pravilnosti vrednotenja in gradivo posredovale DS v odločitev.
Ob zaključku tega projekta lahko ugotavljamo, da smo se premišljeno in pravilno lotili te obsežne naloge, saj gre . za izredno občutljivo področje. Sam način je bil smel in zahteven, hkrati pa samoupravno pravilno naravnan. Poudariti je treba, da je uspeh tako dober zaradi zavzetega sodelovanja članov kolektiva, posebej pa DPO, delegatov DS in strokovnih služb v TOZD in DSSZ.
Hkrati lahko trdimo, da smo uspešno delovno povezali službo DVD, službo za študij dela, kadrovsko službo, službo za varstvo pri delu in skupino za vrednotenje zahtevnosti orodjarskih del v naši TOZD. Naš vpliv je segel prek računovodskega in organizacijskega področja v DSSZ tudi na CAOP; z vsemi smo uspeli najti skupni jezik.
Venčeslav Kitak
ISKRA AVTO ELEKTRIKA
Aktivnosti v zvezi z
bile
obravnavo in aktov OD
Prejšnji petek, 11. junija se je sestala v novogoriški Iskri Av-toelektriki komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu ter obravnavala več sprememb in dopolnitev aktov s področja osebnih dohodkov. Komisija je spremembe in dopolnitve dala v javno obravnavo, ki se bo zaključila v ponedeljek, 21. 6., po uskladitvi pripomb na komisiji pa bi delavski sveti DO in TOZD razpisali referendum za 15. julij 1982.
Poglejmo sedaj podrobno, zakaj je komisija predlagala nekatere spremembe in dopolnitve aktov s področja OD. Predvsem zato, da bo bolje nagrajevano delo v težjih delovnih pogojih, da bo bolje nagrajevano proizvodno delo ter bolje nagrajevano ustvarjalno delo, s tem pa tudi preprečitev v zadnjem času zelo veliko fluktuacijo ključnih kadrov v druge organizacije združenega dela. Seveda so za dosego tega potrebne določene rešitve, zato poglejmo še te:
— Točke za pogoje okolja ne bodo združene v grupo dela oziroma rang, ampak bodo pogoji okolja nagrajeni posebej tako, da za enako število točk iz pogojev okolja dobljenih po metodi VZD dobijo vsi delavci, ne glede na rang, oz. grupo dela enako denarno nadomestilo. Tega doslej ni bilo. To denarno nadomestilo se določi z vrednostjo točke za pogoje okolja, ki jo določi delavski svet TOZD, za letošnje leto pa je predlagana 0,9 ED-h. V vri-meru odločitve, da bodo delavci v sla-
sprejemom
bih delovnih pogojih še bolje nagrajeni, se vrednost točke za pogoje okolja zviša.
— Da bi bilo bolje nagrajeno proizvodno delo, so predvideli večje število grup dela (od sedanjih 9 na 12) in tudi višje urne postavke za grupe dela.
— In da bi bilo bolje nagrajeno ustvarjalno delo in tako, kot smo že omenili, preprečena fluktuacija določenih kadrov, potrebnih za razvoj in nemoteno poslovanje vseh združenih TOZD v težkih razmerah gospodarjenja, je predvidena razširitev števila rangov iz sedanjih 28 na 34 na ravni delovne organizacije ter iz sedanjih 26 na 3 1 na ravni tozdov. Poleg tega pa je za enak odstotek kot pri grupah dela predvideno tudi povišanje urnih postavk.
Komisija meni, da je odprava uravnilovke v režiji in boljše nagrajevanje ključnih kadrov edina pot k boljšemu poslovanju, ustvarjanju večjega dohodka in s tem tudi možnosti za višje osebne dohodke vseh zaposlenih.
Novost je tudi v tem, da se vrednosti rangov in grup dela postavljajo ob sprejemanju letnega plana glede na planirano povišanje OD, in sicer tako, da se določi vrednost za prvi rang in prvo grupo dela, vrednost vseh ostalih rangov in grup dela pa se izračuna tako, da njihove količnike sestavljenosti podane v prilogi pravilnika »Lestvica rangov, oz. grup dela« pomnožimo z vrednostjo prvega ranga oz. prve grupe dela.
Kot smo že uvodoma omenili, bodo omenjene spremembe in dopolnitve usklajene na komisiji za ZZD, nato pa bodo delavski sveti razpisali referendum za sprejem.
M.R.
Čimprej sporazumi o informacijskem sistemu
S5|
ca*;
skl£P
u^kih del. Utemeljene so TarVane v dokončnem gradivu.
Pen ko usklajeno gradivo Pregled sto-v Trv^Stav'ienost' del za dela in naloge tun; ZD je DS na svoji 23. redni seji r sPrejel.
'rokovne službe v TOZD in DSSZ Popravile
le vse potrebno za vnos po-rajUria|'.johnološko dokumentacijo in
opr a obračuna osebnih dohodkov so ter, v Jale strokovne službe in poen-p|a-e. ”suPer kontrolo« podatkov na 1 n'h listkih. Kadrovska služba je
V petek, 11. junija je bila v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani seja področnega kolegija za organizacijo in informatiko. Obravnavali so poročilo o izvajanju dejavnosti in projektnih nalog v letu 1981 in L—IU/1982, predlog pristopa k izgradnji poslovnega informacijskega sistema v Iskri ter programe za leto 1982 sprejetih projektnih nalog.
Ob poročilu o izvajanju dejavnosti in projektnih nalog v letu 1981 in prvem trimesečju letos so menili, da naj predlog poročila s področja organizacije in informatike sprejmejo. Glede na to, da so poročila še vedno različna, nekatera tudi nepopolna, pa so predlagali na področnem kolegiju izdelavo enotne metodologije, tako za planiranje kot za poročanje o izvajanju združenih dejavnosti v Iskri. Hkrati so sklenili, da morajo organizacije, ki izvajajo združene dejavnosti v svobodni menjavi dela, čim hitreje izdelati ustrezne samoupravne sporazume. Izdelali pa naj bi jih na ravni SOZD.
Organizacije skupnega pomena naj bi se angažirale tudi v predstavitvi svojega proizvodnega programa novi delovni organizaciji Iskra Delta, saj omenjena nova organizacija želi pobudo, da bi z Iskrinimi organizacijami skupnega pomena uskladili svoje delovanje.
Po poročilu magistre Danice Štigli-
čeve o predlogu pristopa k izgradnji poslovnega informacijskega sistema v Iskri so na seji sprejeli sklep, po katerem področni kolegij predlog pristopa sprejema z dopolnitvijo, da bodo delovne organizacije ERO, Telema-tika in Kibernetika do 25. 6. 1982 sporočile svoje stališče v zvezi z računalniško opremo.
ZORIN, TOZD CAOP in Iskra Delta bodo do L 7. 1982 pripravili teze samoupravnega sporazuma, s katerimi. bodo medsebojno urejali pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z izgradnjo informacijskega sistema v SOZ D Iskra. Glede na odločitev, da bi informacijski sistem gradili na mreži Delta računalnikov pa je treba pospešeno začeti z razvojem programov za to opremo. Predlog za programski paket za vodenje proizvodnje pa bosta pripravila ZORIN—CAOP in Iskra Delta. Ob tej projektni nalogi so še sklenili, da morajo skupini, ki dela na projektni nalogi (podrobna zasnova informacijskega sistema), delovne organizacije zagotoviti potrebne podatke in informacije. Glede na premaknitev roka z izdelavo predloga pristopa k izgradnji informacijskega sistema pa predlagajo premaknitev za dva meseca, saj je na to vplivalo stanje v DO ERO, Kibernetika in Telematika ter tudi poznejši pristop Iskra Delte v Iskro. Tako se zaključek projektne naloge premakne s 15.1. na 15.4.1983.
Na Iskrinem razstavnem prostoru v Amsterdamu.
ISKRA—AVTOMATIKA
Po sejmu v Amsterdamu
Na spomladanskem mednarodnem specializiranem sejmu za avtomatizacijo cestnega prometa v Amsterdamu, je bila med številnimi razstavljale!, ki so prikazali najnovejše dosežke s tega področja tudi Iskra.
Letošnje priprave, sejem je namreč organiziran vsaki dve leti izmenično v Londonu in Amsterdamu, so bile usmerjene v skupen nastop Iskrinih proizvajalk opreme za avtomatizacijo cestnega prometa. Tako so bile poleg Avtomatike zastopane še Elektrozve-ze, Elektrooptika in Zmaj kot soraz-stavljalec pa se je skupno z Iskro predstavil še novogoriški Meblo, ki je s programom prometnih znakov zaokrožil predstavitev v zelo dobro pripravljen razstavni program.
Avtomatika je iz svojega programa, ki zajema opremo za avtoceste, cestne predore in križišča predstavila:
— sistem semaforskih naprav z mikroprocesorjem, ki omogoča upravljanje prometa na križiščih, neodvisno od
prometa po vnaprej postavljenih programih, ali v odvisnosti od gostote, ki jo posredujejo v cestišče vgrajeni detektorji
— opremo za avtocesto z internim telefonskim omrežjem za povezavo vseh nadzornih, operativnih in vzdrževalnih mest, telefonske stebričke za klic v sili, sistem telekomande za prenos podatkov s ceste v komandni center in obratno, televizijsko opremo za nadzor prometa, isenzorje prometa, megle, snega in vetra, spremenljive prometne znake z daljinskim upravljanjem, naprave za pobiranje cestnin ter UKV zveze za povezavo vozil za nadzor in vzdrževanje avtoceste.
Z nastopom na omenjeni prireditvi in po zanimanju obiskovalcev za naš program, predvsem za naprave, oz. sisteme, ki usmerjajo in prenašajo informacije z namenom, da bi promet potekal čim boli nemoteno, smo si v Avtomatiki povečali možnost za pridobitev novih kupcev, tako iz Evrope, kot z bljižnega vzhoda.	Š.D.
Delovne organizacije ERO, Kibernetika in Telematika pa naj pred dokončno odločitvijo o zamenjavi najetega IBM računalnika ponovno pretehtajo odločitev glede na to, da so devizna sredstva za najem tovrstne opreme izredno draga. Kljub vsemu povedanemu pa so gradivo o predlogu pristopa k izgradnji poslovnega informacijskega sistema v Iskri in mnenjem
področnega kolegija sklenili posredovati KPO SOZD Iskra.
Ob programih za sprejete projektne naloge v letu 1982 pa so izvajalci pripravili izvedbene programe, ki jih je področni kolegij potrdil. Programski projekt Ekonomika pa bo predložen kasneje, ko bo potrjen na področnem kolegiju za ekonomiko SOZD Iskra.
Mak
Nova Gorica je slavila
Leta 1948, 13. jtgtija, je predvojni revolucionar in eden izmed organizatorjev narodnoosvobodilnega boja na Primorskem Jože Primožič — Miklavž vzidal temeljni kamen v prvi objekt novega mesta — Nove Gorice. Zato slavi mlado in lepo mesto 13. junij kot svoj praznik.
Prebivalci Nove Gorice, med njimi Iskraši, so 34. rojstni dan proslavili zelo lepo. Za slavje so izbrali soboto, 12. junija, praznično vzdušje pa je trajalo ves dan. V dopoldanskih urah so predali namenu nov parkirni prostor ob trgovskem centru, predno pa so ga zasedli jekleni konjički, je na njem zaigral go-riški pihalni orkester.
V	Domu Krajevnih skupnosti na Erjavčevi ulici so odprli razstavo izdelkov učencev osnovne šole ob Kornu, nekoliko kasneje pa je bila seja predsedstva skupnosti krajevnih skupnosti mesta Nova Gorica, na kateri so podelili krajevna priznanja in vročili listino o sodelovanju organiziranih žena Nove Gorice in organizacije U.D.I. iz italijanskih Ronk.
V	počastitev spomina na Jožeta Primožiča — Miklavža pa so pred spominsko ploščo, ki je vzidana na pročelju stanovanjskega bloka na Kidričevi 33 položili cvetje. Slavje so zaključili s tradicionalnim šahovskim turnirjem popoldne v domu Krajevnih skupnosti.
M.R.
Slovo iz delovne sredine je vedno težko in boleče, še posebej češi v krogu sodelavk in sodelavcev celih 19 let, a kaj, ko nas čas neusmiljeno preganja, dnevi, meseci in leta pa tečejo z nezmanjšano naglico dalje. Pred dnevi je tako prišel čas upokojitve priljubljeni sodelavki Cirili Beč, delavki na liniji rotorja v tovarni velikih zaganjalnikov v Iskri —Avtoelektriki Nova Gorica. Cirila Beč se je zaposlila 5. julija 1963. leta in ves ta čas je marljivo in požrtvovalno opravljala delovne naloge, sodelavkam privoščila toplo besedo, mlajšim pa pomagala z nasveti in jih uvajala v težko delo.
Prisrčno slovo, ki so ga sodelavke pripravile Cirili je bilo težko, v njenih očeh so se utrnile solze, ki so pomenile topel občutek, da bo tako priljubljena sodelavka vedno dobrodošla, kot da bi še naprej delala z njimi.
SEMINAR O INFORMATIKI ZA VODILNE DELAVCE IEZE
Kdor nima informacij je
gluh slepec
Vsako mravljišče funkcionira z mogočnim sistemom in njegovo uspešnost, s katero dosega svoje smotre lahko le občudujemo. Ves ta sistem pa temelji na informacijah, ki si jih izmenjajo mravlje v taki koloniji. Prav tako mora biti urejeno delo tovarne, TOZD, delovne organizacije, SOZD in širše družbene skupnosti, da celo vsega sveta. Vse na podlagi informacij.
Tako nekako je začel svoje predavanje v Preddvoru magister Saša Dekleva. Predaval je poslovodnim delavcem iz TOZD in delovne organizacije IEZE. Seminar je bil v petek in soboto 11. in 12. junija in je imel namen seznaniti poslovodne delavce z najnovejšimi dognanji in možnostmi, ki jih nudi informatika, oprta na računalništvo.
»Gotovo je infohnacija nujen sestavni del proizvodnje, gospodarjenja, odločanja, samoupravljanja in načrtovanja vseh teh dejavnosti. Prav zato so vodilni strokovni delavci v tovarnah najbolj poklicani, da ta sistem pomagajo uvesti, ga uporabiti za svoje odločitve in za informiranje kolektivov v Iskri pa tudi izven nje,« nam je na začetku dejal mag. Dekleva.
Magister Saša Dekleva
zvodni proces postal veliko bolj zapleten. Predvsem so se funkcije vsake tovarne zelo specializirale v službah, oddelkih in področjih, ki jih vodijo ozko specializirani strokovnjaki. Za doseganje enotnih ciljev v proizvodnji in poslovanju pa morajo vse te posebne enote delovati enotno — sinhrono. Prav to dosežemo z učinkovitim informacijskim sistemom, ki v našem času temelji na računalniški obdelavi podatkov, dejstev in procesov. Se pravi, da »na delce razbito« celoto informacijski
Na seminarju v Preddvoru.
Magister Saša Dekleva je predavatelj na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela. -Je strokovnjak 23 informatiko, praktik in teoretik, saj je po končanem študiju operativno vodil računski center.
Prva naloga seminarja je bila avditoriju razložiti pomembnost pri ločevanju formalnega in neformalnega informacijskega sistema. Odgovor na zastavljena vprašanja je bil jasen:‘formalni informacijski sistem pripraviti in porabiti tako, da bo lahko služil vsem dejavnostim, ki se VTOZD ali delovni organizaciji odvijajo. Informacij je tolikšna mno žica, da je selekcija nujna. Po domače bi rekli, naj ne bi vsakdo »prežvečil« vseh podatkov in rezultatov računalniških programov. Sistem obveščanja mora biti pripravljen tako, da so vsakomur dostopne potrebne informacije pa vendar v njemu potrebni in dostopni obliki.
Preobilica podatkov, gradiv in rezultatov lahko naredi nasprotni učinek — dezinformacijo. V preobilici podatkov se izgubi bistvo pa tudi čas ne dopušča vsakomur vpogleda v vse in povsod. Zato je bistvenega pomena, da vsakdo dobi le tiste informacije, ki jih bo lahko koristno uporabil.
Informacijski sistem sega v najstarejše čase. Nekoč je mojster — obrtnik sam načrtoval, izvajal in obračunaval svojo proizvodnjo. Danes pa je proi-
sistem spet poveže v smiselno in enotno delujočo celoto, ki je sposobna dosegati zastavljene cilje.
Vse informacije pa imajo namen nekoga informirati. Zakon o združenem delu vsem delavcem v tovarni daje pravico in dolžnost, da so obveščeni o vsem in da z dobljenimi informacijami kakovostno in uspešno odločajo o gospodarjenju, načrtovanji!, o poslovnih odločitvah in o sadovih svojega dela, se pravi s sredstvi, ki so jih pridobili s svojim delom. Prav zato je v našem samoupravnem socializmu informatika ne le ekonomska ampak tudi družbenopolitična kategorija, ki je nujna za sodelovanje vseh.
Ob vsem tem pa so se poslovodni delavci seznanili z najnovejšimi prijemi informatike in računalništva po svetu in pri nas. Precej so zvedeli o operativnih novih možnostih, ki jih dajejo sodobni računalniki in računalniški sistem in komunikacija z računalnikom v vi-zuelni in tudi pismeni obliki.
Namen tega dela seminarja je bil strokovnim delavcem omogočiti, da bodo zjačunalničarji laže komunicirali, pri njih naročali nove obdelave podatkov, ki so jim potrebni pri pripravljanju predlogov za proizvodne, poslovodne in ekonomske odločitve, ali za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrte na podlagi podatkov, ki jamčijo največjo verjetnost možne realizacije.
Že davno je za nami čas, ko smo svoje odločitve morali opirati na dolgotrajno ročno zbiranje podatkov v računovodstvih, v planskih in analitskih službah. Računalnik je prinesel možnost, da vsak trenutek dobi delavec v proizvodnji, vodstveni delavec, strokovnjak ali poslovodni delavec željeni podatek, ki se mu dobesedno pokaže na ekranu le s pritiskom na gumb.
Ob tem je treba poudariti, da je važen namen informiranja. Informacije morajo teči od strokovnih služb h kolektivu v združenem delu in k širši družbeni skupnosti. Prav tako važen pa je tok informacij v nasprotni smeri, saj prav to zahteva naš delegatski sistem in le oba toka jamčita smotemo vključevanje posameznih delov v celoto in funkcioniranje v tej celoti.	kf
TOZD KERAMIKA VIŽMARJE
Gradili končno le bodo
V Vižmarski Keramiki se že leta ubadajo s poslovanjem nekje na robu rentabilnosti. Zastarela tehnologija, iztrošeni stroji in neustrezni proizvodni prostori zahtevajo velik davek. Poleg tega imajo še proizvodnjo na treh lokacijah in skladišča prav tako. Zato že nekaj let pripravljajo investicijo v nove proizvodne psostore in novo, moderno tehnoligjo.
Doslej se je zatikalo, enkrat zaradi pomanjkanja sredstev, drugič pa spet v Keramiki niso imeli pripravljenih načrtov. Skratka gradnja in posodobitev tovarne se odlaga že dobro desetletje. Letos pa so načrte resno zastavili in pripravili potreben program bodoče tehnologije ter finančno konstrukcijo za realizacijo načrtovane gradnje. O investiciji nam je povedal nekaj podatkov direktor Otmar Zorn.
Program je dobro pripravljen in sicer po 9 področjih. Predvidevajo, da bodo v novi Keramiki proizvajali: keramiko za mikroelektroniko, substrate za hibridna vezja, specialno keramiko, uporovno keramiko, kondenzatorsko keramiko, tehnično keramiko, piezo keramiko, kovinokeramiko in še nekatere manjše programe. Tržne raziskave so naredili zelo skrbno tako. da so bodoči programi tudi tržno in ekonomsko na zdravih, strokovnih temeljih.
Pred dobrim letom so nekateri v Iskri še močno dvomili v nekatere načrte, zlasti v proizvodnjo »mikroelektronske keramike«. Ob vse ostrejših pogojih uvoza pa so domači proizvajalci elektronskih elementov in mikroelektronike močno povečali povpraševanje po domačih izdelkih.
Tako sta poslali močna naročila za ohišja za mikroelektronska vezja Ei iz Niša in tudi zagrebški RIZ, obe bi želeli po milijon in pol kosov. Zaenkrat so morali žal naročila odkloniti. Velike potrebe po tem izdelku pa so tudi v IEZE, oz. v Iskrini Mikroelektroniki. Poleg tega pa rabi Ei Niš za posebno proizvodnjo nad 10 milijonov kosov ohišij za mikrovezja in to v treh letih. Za Keramiko so to zaenkrat velike številke, saj bi za tolikšne količine potrebovali celo tovarno za izdelavo ohišij za mikrovezja.
Pri programskem projektiranju so pripravili načrte tako, da je možno graditi tovarno in jo tudi tehnično opremiti etapno po posameznih fazah. Tako je načrt pripravljen tako, da ga bo vsekakor mogoče realizirati, tudi ob pomanjkanju sredstev. Gradili bodo v Stegnah, kjer je že rezervirano gradbišče. Celotna investicija bi stala okrog 450 milijonov dinarjev, vendar bodo v prvi etapi vložili le 150 milijonov in zgradili le okrog 1200 m2 delovne površine.
Prvi del tovarne bo namenjen najzanimivejšemu in zlasti izvozu namenjenemu programu: keramiki za mikroelektroniko, substratom za hibridna vezja, stiskanju uporov in kovinokera-miki ter še nekaterim manjšim proizvodnim možnostim. V končni fazi pa načrtujejo, da bo imela tovarna okrog 3000 m2 prostora.
Naložba je nujna, saj je Keramika proizvajalec surovin, oz. polizdelkov za celo vrsto diskretnih elementov, pods-klopov in sklopov, ki pa so v glavnem namenjeni za izvoz. V pogojih v kakršnih pa je zdaj vižmarska Iskra tem proizvodnim vse zahtevnejšim nalogam ni kos.
Naložba ima vse potrebne pogoje', saj je namenjena posrednemu in neposrednemu programu za izvoz. Poleg tega pa prav v Keramiki izdelujejo vrsto izdelkov za elektronsko industrijo, ki bi jih sicer le—ta morala uvoziti.
Udeleženci seminarja.
SEMINAR ZA SERVISNE SPREJEMNE MANIPULANTE
Servisni sprejemni manipulanti imajo zelo odgovorno delovno nalogo, saj so vedno v neposrednem stiku s končnimi uporabniki naših proizvodov in so najbolj vidni predstavniki servisa.
Njihova naloga ni samo, da so strokovnjaki na svojem področju ter da se razumejo v sprejemno—izdajne posle, temveč morajo tudi praktično in teore-
tično program
od?:
obvladovati določeni proizv° j am in biti vedno pripraV
i$k
na,
del 8»| 'Di Pr, ve,
nost.	jj) jih
Iskra Industrija za električna or° J no je v ta namen 3. aprila organizjM set enodnevni seminar v prostorih Iz° ,
stranki pomagati z nasvetom, kisč: , nanaša konkretno le na servisno de)1
ževalnega centra v Kranju. pr<inCj G111] naj
Tako ima investicija vse družbene kriterije izpolnjene in zadovoljuje tudi z načrtovanimi ekonomskimi pokazatelji.
elementov, nekaj bodo dobili Ženih sredstev SOZD Iskra, nekaj
sovlagali finalisti.
bod1
ki se zanimaj0
•eg
vlo
Kot bazna industrija v Iskri ima tako Keramika pri novogradnji velike prednosti, seveda pa v zaostrenih pogojih gospodarjenja ne bo lahko vsega izpeljati po načrtih. Nekaj tehnične opreme bodo kljub najboljši volji morali uvoziti. pretežno večino strojev pa bodo kupili oz. naročili pri domačih proizvajalcih.
nakup keramike, nekaj pa bo tre biti kreditov.
bad0’
Načrtujejo, da bodo v letošnjem ^ pripravili vse načrte in uredili tjr.
§ra
čer
H
i
ve,
tež
mentacijo, z gradnjo pa naj bi z..ei prvem četrtletju leta 1983. Zače
iti.*11
gradnje se nikakor ne sme zakasn- ^ za nove Iskrine programe rabimo n0 izdelke iz keramike, ki jih bo dala la11 . 'zg
j1]
ste
Keramika le iz nove tovarne. T1 nl,j *n ?
Finančno konstrukcijo so skrbno pripravili. Denar bodo združili v domači delovni organizaciji Industriji
programi bodo pomembni za proizvt’ sta njo v 6 TOZD v Industriji element0', 1 del še v kakih pet, šest tovarnah v Isk0^ %
del
Stegne —1 levo od Feritov bo stala nova Keramika.
DO ELEKTROZVEZE
Možnosti digitalnega procesiranja analognega signala
nju analognega signala, kar predstavi tpo
Pred kratkim se je po 9-me-sečnem študijskem obisku v ZDA, kamor ga je poslala TOZD Usmerjene zveze, vrnil Duro Zrilič. Obiskali smo ga z namenom, da bi izvedeli kakšni so rezultati njegovega študijskega izpopolnjevanja ter kakšne so možnosti koristnega prenosa pridobljenega znanja v Iskro.
doslej čisto nov pristop v g.ov...,-talnih filtrov v procesiranju analog06' lih
signala na nivoju enega chipa. ,	■
Doslej je bila delta modulacija ljučno uporabna na področju pren ,
instrumentacije. Naše
so pokazale in dokazale, da je moč
....	..	.i.
*
'te,
Pte<
s*an
N
'eč
tar.
S kakšnim namenom ste odšli na to pot?
Predvsem je bilo to pridobivanje dodatnega znanja pri izdelavi doktorske disertacije na področju digitalnih komunikacij, ki mi bo tudi v bodoče izredno koristilo, še posebej, ker je to področje zelo obetavno in ker sem se ob tem lahko spoznal še z učinkovito organiziranim razvojem. Sicer pa je bil moj študijski program razdeljen na* dva dela. Najprej sem delal na projektu digitalnega procesiranja analognega signala pri prof. L. Franksu, kjer sem pridobil nekaj koristnih izkušenj, ki so mi pri nadaljnjem delu na Boston Univgr-sity, pri našem rojaku, prof. Antohu Mavretiču in prof. Ely Baghdadyju, še kako prav prišle.
Nam lahko poveste kaj več o projektu na katerem ste delali?
Osrednja razvojna naloga pri kateri sem sodeloval se je nanašala na problem uporabe delta modulacije in več-nivojske logike v digitalnem procesira-
aritmetika nad digitalnim delta m1 rg,r-ranim signalom, t.j., možne so op ‘ Dar, cije seštevanja in odštevanja dve vgč digitalnih signalov in s tem op ^ cije množenja in deljenja. Tako so^ prte nove možnosti uporabe delta ^ dulacije v komunikacijskih sis,e% Znano je, da so filtri najbolj S zastopane strukture v komuni!'"'"" sistemih, kar pomeni, da je
%
$111^
'ril.
kac!jjh
da je njitjk cena glede na obsežnost zelo potne lrec
Tehnologija je danes že tako dovala, da lahko govorimo o iz°e j
filtrov na enem chipu. Medtem, j° 0. še vedno problem povezav med c*11? j, mter chipi ter s tem zelo drs^o
Digitalni filtri so tipične komp1* ^ , strukture, kjer imamo veliko števi ntn, vezav in s tem seveda problem teS
čini,
lavi
hiv(
»ia
Z
nja.	,
Dosedanja izdelava digitalnih n j je temeljila na klasični binarni Bo° , logiki in PCM kot osnovnem pod0’
$ešt
Pro
N
:ta$i
Pte'
analogno digitalne konverzije. - jj ?en Lahko si zastavimo vprašanje ‘L-)! binarna logika optimalna in ali je ^ ah optimalen A/D postopek? Resje, že uporabljali delta modulacijo' •
(Nadaljevanje na 7. st(
zah
ran,
kaj
N

invest servis
^adri in skrb za človeka
kkr
Z Andrejem Stržinarjem, vodjo organizacijsko—kadrov-skega področja v Invest servisu, ^10 se pogovarjali o njihovih kadrovskih problemih in vprašanjih s*rbiza sodelavce. Povedali so nam, da je njihov največji problem velika fluktuacija med nestrokovnimi ljudmi.
Posl« ° okvalificiranih ljudi, ki so za-v niPredvsem pri vzdrževalnih delih staVL Plovnih in proizvodnih ah v Ljubljani. Že podatek, da
Invest servis zaposluje več kot
vod11'
vije"1
delav b lzust0 snažilk, precej zunanjih stij0 Cev» ki urejajo zelenice, pozimi či-daSnParkirišča in okolico tovarn pove, iskan a ^e*a taka, ki gotovo niso najbolj
lej3'1’
na(jna' ^ato je tudi fluktuacija daleč ^vprečna, zlasti med temi delavci. deiava te.m' zaposlenimi je večina so-got0vCev 'z drugih republik in se zato vpraš0 ,v precej primerih postavlja ‘ ,anJe stanovanja. Stanovanjske
Andrej Stržinar.
Proble,
ve(ia'me rešujejo z vso skrbnostjo, se-jih n?a so omejeni z višino sredstev, ki
Poleg tega v bankah vežejo določena sredstva, ki jih oplemenitena vračajo prav tako za stanovanjsko gradnjo in tudi teh je precej. Letno kupijo do 5
stanovanjskih enot in to je nasproti drugim delovnim organizacijam sorazmerno veliko. Skupno letno namenjajo za stanovanja prek 8 milijonov dinarjev.
O štipendijski politiki pa je Andrej Stržinar dejal, da v zaostrenem gospodarskem položaju štipendirajo še bolj intenzivno in tudi selektivno. Zavedajo se namreč, da se Invest servis vse bolj razvija, tako po širini dejavnosti, kot tudi po vse večji zahtevnosti dela. Zato potrebujejo vsak dan več strokovnjakov in jim bodo današnji štipendisti uspešno in strokovno zapolnili potrebe v prihodnjih letrih.
Trenutno imajo zaposlenih deset diplomiranih inženirjev, dvanajst inženirjev, v prihodnjih letih pa bodo potrebovali še pet ali šest diplomiranih inženirjev in podobno število strokovnjakov s prvo stopnjo.
Le tako bodo kos vse bolj strokovnim zahtevam pri svojem delu in bodo lahko še bolj uspešno zadovoljevali potrebe pri vzdrževanju sedanjih stavb, pri uresničevanju prihodnjih programov in pri vzdrževalnih delih po TOZD in delovnih organizacijah.	F.Y.
r^t n0Vadvaiaio namensko za nakup sta-.1 sebnikV? za zidavo ter adaptacijo za-pbrii:	h hiš zaposlenih.
ijei^a° imajo prek dvajset prošenj tega
:i (H
zdr»'
j bo* o/ >>
tajem '‘"“Ju t"CK uvujsei prošenj za ga r>na c*razbena stanovanja, poleg Pa imajo tudi dvajset do trie1 etno za kredite za individu J° m popravila hiš. Glede na ^edstva, jim USpe ugoditi v Pol ,7? % do 30 % prosilcem.
filet"
več nj® te8a Pa imajo zadnje čase vse težje ,iV tud' na tržišču stanovanj. Vse ank"’: Niirjh.Stanovanie tudi kupiti, ker je -,|it tiran- a Zelo majhna. Tudi doba kredi-
Ste'-'. kot
^ ^a 8radnje stanovanj je vse daljša, ako angažiranih precej več sred-
iti.s"1 ) novi lanlt" i < izvo *
%ad-jUb'jani
je to normalno.
so ustanovili Zavod za
strok
I/-'-, : Stavba .	'V.I.UC1 Oi/ IVIH jvv-
it°' ‘ :|ielovn'i'Sc Večie zahteve po soudeležbi
skri- :Slej°Va^ organizacij, kot je to bilo do-
®jo Ljubljane, ki sicer pospešeno	oj,...
"kovno gradi, vendar ob tem po- SPodelltve priznan] na športnih igrah S.P.
Ko13', stanov*0 -'e seveda možnost nakupa delovnanJ manjša, saj znaša delež, ki ga
in 4()aa organizacija prispeva, med 20
> bi>lUrn ie zanimivo, da je primerov,
M)	J <-auimivu. Ud JC pilliiciuv,
>0dtu‘an0Vanja ob Auktuaciji Investu očii.. Jevali«, sorazmerno malo. Zelo
KOS ŠIROKE POTROŠNJE
Komisije imenovane, delo (bo) steklo
l ^tno ’ sorazmerno maio. z.eio West ^a. so mnogo bolj »zvesti« liliocj UJlsb sodelavci, ki so sicer s po-
Pre!*llOQj	— ^vzv*N,lt* r Vi, tXi _>xy 31VV1 3 pV.'-
■HoVa .eloviie organizacije kupili sta-
5v°j*ia’ ampak so vanje vložili tudi lit,, elež. Taki znajo stanovanje ve-
if^Obnl-— lalAI	stanovanje ve-
fcije: J ceniti. Tako so letos za adapta-kiijjod^idualnih hiš-razdelili prek 5,5
Komisije, ki delujejo kot »podaljšana roka« koordinacijskega odbora, imajo i-mij- —auini ni> lazucun preK o,o v zasnovi vrsto pomembnih nalog. Od Uporov- To je sorazmerno veliko, če športne komisije, ki dejansko pomeni S evamo še ostale stroške iz sklada	ožilje športne dejavnosti v okviru ce-
Tako 5 P0rabe, ki iz leta v leto rastejo.	,otne delovne organizacije, do obeh
nad polovico sredstev iz sklad3 »novejših« komisij. Komisija za kui-stanove P°rabe porabijo za reševanje turno dejavnost naj bi skrbela za izme-anjskih problemov.	njavanje in pospeševanje kulturnih
V torek, 8. junija, so se v Škofji Loki zvrstile trije konstitutivni sestanki (vseh) treh kohiisij, ki delujejo v okviru sindikata Široke potrošnje. Tako so se zbrali športni referenti vseh tozdov, kulturni animatorji (komisija za kulturno dejavnost) in člani komisije za letovanja in družbeni standard. Dnevni red vseh treh je bil enak: oblikovanje delovnih programov, izvolitev vodstva.
Možnost digitalnega Procesiranja analognega S|9nala
^	(Nadaljevanje s 6. strani)
signala, vendar je ta 0 Y '^sio l0ne'a na binarni prezentaciji inC- H Lv!13*3 'n uporabi klasičnih binar-
Zna P°nent.
ben p*0 ie' da je binarna logika pose-
en°p!iPredstavier ene vcč nivojske logike ter VC-nlFredsta ba najrevnejšo informacijsko
noif 5tavo oduL )per jia
Pr' niej imamo samo dve od1* KMl. ‘J* --	"
F°dku p' Samo 50 % informacij o do-■ inH^On n Pre*,0du iz binarne na ter-c*1 pč inforeZen,acijo P3 že imamo za 1,58
,PerilTarno!|0rlrTlac'j’ medtem, ko s kvater-’° ° c'j po ob|mo kar dvakrat več informa-
_ niir [eia'1’'
S|ti°SD 1 *nogici« vezja. To pomeni, da ^ažni e'lodom na več nivojsko logiko rl,... Povečati hitrost sistema ter re-k.ornpleksnost m s tem zelo
Sijati
-U . sragQ ‘'uinpieksnost jih0hfasimP!S'1.ranje' Razen tega, če gremo aen1 !(reci^tr,cnovečnivois
iiaprCj
del"
eo"1:']
:hip
lek*11
•	*'"ViiivujNNu pi czcmaviju
ilredstavi|lrnetr'ono tenarno), je signal
^erdoh60 s tremi stanj' 0A-1), s N z |jn 'mo vrsto prednosti v primer-
NskeT™0- ^ajvečja prednost več-cii, > logike povezav razen reduk-
II	ci; -J Kf
III	"ia	v krajšem času razširja-
... ?aarry °uta.
'*0'rfrn°žen?. da aritmetično operacijo esl1 ‘ Seštevar|d delamo v računalniku na bazi 1 ProbIerJa' Pr' tem Pa se srečujemo s kd0s °m Carry outa. Zaradi tega so tasni. p.anP računalniki in filtri prepo-PAodoaZlSkave so pokazale, da že
finrC'
I00
,|0'!
stef

pČ'1
e
2. d"
, dif str"111
«’ Zahteva esn.'ci na Uubo moramo reči, ua Ycejnnivojska logika ožje tole-
Irn na simetrično ternarno pre-ta problem znatno zmanj-
staja ^s tem večjo ceno, vendar pa ob-riit)n . lstvo, da lahko danes že govo-
,SKRj
lernarni in kvaternarni logiki
(glej IEEE Tr.ou Computer, september 1981).
Ob tem je naša želja, da prednostim uporabe večnamenske logike v digitalnem procesiranju signala dodamo prednosti delta modulacije kot osnovnega A/D postopka. Te prednosti pa so naslednje:
—	zelo preprost in poceni codec,
—	enobitna prezentacija vhoda, kar pomeni redukcijo shift registrov v primerjavi z PCM (1:8),
—	zelo preprost in poceni interpolacijski filter.
Pošteno je še povedati, da ceno za te prednosti plačamo z nekajkrat večjim frekvenčnim pasom od Nyquistovega. Ker pri procesiranju analognega signala na nivoju enega chipa ni toliko skrbeti o frekvenci vzorčenja in večni-vojski prezentaciji, želimo dodati naštetim prednostim še možnost seštevanja in odštevanja večnivojskega delta signala. Ta rezultat pa nas pelje do popolnoma nove delta modulacije v digi-
tokov v Široki potrošnji, seveda pa bi morala vzpostaviti tudi stike navzven. Kako in kakšni bodo, bo znano, ko bo izdelan program. Modra odločitev članov tega organa je bila, da bodo v vseh tozdih najprej opravili anketo in skušali .ugotoviti želje delavcev, hkrati pa seveda tudi možnosti. Vse to bo komisija opravila do oktobra pod vodstvom predsednika MARJANA PETERNELJA iz Železnikov.
Komisija za družbeni standard in letovanja, ki ji bo tudi v tem mandatu predsedoval Marjan Bončina iz Sprednje Idrije, bo morala svoj delovni program glede na vse »tesnejši« standard delovnih ljudi prilagoditi možnostim. Teh pa je, kot je pokazala že razprava na torkovem sestanku, veliko. Z organiziranim delom in enotnejšim sodelovanjem vseh temeljnih organizacij pa bo moč zaorali ledino in med drugim omogočiti letovanje tudi tistim, ki jim (pre)plitev žep tega sicer ne bi omogočal.
Športna komisija, ki ji je sicer neformalno, od 'orkovega sestanka naprej pa tudi formalno, predsedoval FRENK IVANUŠA s Pržana, je mrzlično delovala tudi pred tem. Pred vrati so bile namreč športne igre Široke potrošnje, še večji pa načrti tudi za naprej. Ta komisija je delovni načrt že izdelala in predvidela tudi natančno finančno pokrivanje predvidenih akcij. Delovni program je podoben tistim iz prejšnjih let. letos pa so vanj vključili tudi sodelovanje s športniki iz zamejstva. Prepričanje športnih referentov posameznih TOZD na sestanku je bilo, da bo ta komisija tudi v bodoče ostala najbolj delovna. Športnih iger torej še ne bo konec!
SF
talnem procesiranju analognega signala, saj nam ti dosežki omogočajo gradnjo koeficientov filtra s klasičnimi integriranimi vezji.
Razen kvantizacijskega šuma je še zelo pomemben faktor za oceno kvalitete filtracije, šum zaradi zaokroževanja vrednosti filtracijskih koeficientov. Sedaj, ko razpolagamo z gradiinikom koeficientov filtra, moramo raziskati še problem zaokroževanja in vse ostale probleme, ki jih srečujemo pri analizi in sintezi digitalnih filtrov. Na koncu lahko še dodamo, da je tak pristop uporaben v digitalni filtraciji, equalizaciji, regeneraciji nosilca, enkripciji, sintezi frekvence, itd.
B.O,
Končano republiško tekmovanje kovinarjev
Zadnje tri dni v preteklem tednu je potekalo v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto 6. proizvodno delovno tekmovanje slovenskih kovinarjev. Na tej delovni manifestaciji je preizkusilo praktično in teoretično znanje preko 260 tekmovakvev iz 45 občin, pred tem izbirnim tekmovanjem pa se je na občinskih in regijskih tekmovanjih pomerilo preko osemtisoč delavcev. Slavnostna otvoritev je potekala v -
petek zvečer v veliki dvorani Delavskega doma Edvard Kardelj v Krškem, poleg kovinarjev — tekmovalcev pa so se je udeležili številni ugledni gostje, med njimi starosta slovenskih kovinarjev Franc Leskošek—Luka, predsednik slovenskih sindikatov Marjah Orožen in predsednik Zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Martin Mlinar," ki je bil tudi slavnostni govornik.
Na slavnosti je organizacijski odbor tekmovanja podelil troje skulptur »kovinarja« z značko in listino in to Muzeju 25. maj v Beogradu v spomin na prvega kovinarja Jugoslavije Josipa Broza Tita, Francu Leskošku—Luki, pobudniku kovinarskih tekmovanj in Srečku Mlinariču, organizatorju tekmovanj od vsega začetka. Tovariš Leskovšek je bil priznanja zelo vesel, v krajšem nagovoru pa je poudaril, da se med svoje kovinarje vedno rad vrača, še posebej tedaj, ko imajo na tekmovanjih priložnost, da pokažejo svoje bogato teoretično in praktično znanje. Tekmovalnemu srečanju je nazdravil z besedami: »Srečno, moji kovinarji!«
Poglejmo sedaj, kako so se uvrstili Iskraši. Najboljši je bil Marko Škrinjar iz Avtoelektrike Nova Gorica, saj je med orodjarji zasedel odlično 2. mesto. V tej panogi je bil Ivan Mohorič iz Iskre Železniki osmi, Jože Luzar iz Šentjer-nejske Iskre osemnajsti, Miha Ječnik iz Iskre Otoče dvajseti, Mirko Košič iz Kranjske Iskre 22. in Janez Malnarič iz Iskre Semič mesto za Košičem.
Med brusilci je bil Martin Šprajcer iz Iskre Semič šesti, Novogoričana Dušan Mozetič in Boris Birsa sta se uvrstila na 13., oz. 14. mesto, Vlado Pelko iz Iskre Kranj pa je bil 18. Strugar Jože Rihtar-šič iz Iskre Železniki je bil v tej panogi 30.
Rezkalci so zasedli naslednje mesto: 4. Martin Šuštarič iz Iskre Semič, 11. Franc Baloh iz Kranjske Iskre in 15. Lucijan Koglot iz novogoriške Iskre.
Med ključavničarji je bil le eden Iskraš, in sicer Novogoričan Žarko Furlan, ki je osvojil 14. mesto, prav tako je bil edini Iskraš Ivan Česen iz kranjske Iskre v panogi varilstva (REO postopek), osvojil je 23. mesto. Med varilci v T1G postopku pa smo imeli dva Iskraša. in sicer Antona Jakšo iz semiške Iskre bil je dvanajsti, tik za njim pa se je uvrstil Ivan Boštar iz kranjske Iskre.
In tako se je končalo tudi letošnje republiško tekmovanje slovenskih kovinarjev. Po že vstal jeni navadi nas bodo najboljši zastopali na zveznem tekmovanju, ki je kot vemo, vsako leto v oktobru, ko praznujemo tudi dan kovinarjev. 10. oktober. -
Marko Rakušček
Iskra na sejmu opreme in sredstev
CZ
Na letošnjem kranjskem sejmu so predstavile svoje izdelke tudi DO: Elektrozveze, Elektrooptika, Široka potrošnja, Avtomatika, Felematika in Zmaj. DO Elektrozveze je ob tej priložnosti prvič predstavila ročno sprejemno oddajno napravo UKP—740 in sistem SORA.
Ob novostih pa je predstavila še: ra-diorelejno sprejemno oddajno napravo RRS—7, sprejemno oddajno radijsko napravo RUP 20, RTI—T600, RT 20—TCG, RTI—T4,Iretove naprave: PRC439, PRC 638, PR 30, ročno sprejemno oddajno radijsko napravo COMMANDO, sprejemno oddajno radijsko napravo RT 10—12T, RTI—F6-8, komutacijsko napravo KU 60, sprejemno oddajno radio napravo TRAFIC in servisno merilne inštrumente: MIG—1 ter MA—4982 in PH metre.
DO Elektrooptika je predstavila laserski komuni kator, DO Avtomatika protipožarne in protivlomne naprave, DO Telematika: poljsko telefonsko centralo PTC—10 in indukcijska telefona M—63 ter M-80, DO Široka potrošnja je predstavila televizijo zaprtega kroga in sirene, DO ZMAJ pa široko izbiro svojih izdelkov.	gV-
ALBINU KURNIKU V SLOVO
7-astala sta nam misel in čas; takt življenja je za trenutek izgubil svoj ritem, da smo vest dojeli kot nedojemljivo resnico.
Dragi Bine!
Besede so nemočne, da bi izpolnite praznino trenutka, tega tako nepričakovanega in krutega slovesa. Skupaj z nami si do konca živel in ustvarjal intenzivno, predano in odgovorno. Spletali smo človeške in prijateljske vezi, ki jih je nasilno in boleče prekinil tvoj odhod. Rezultati tvoje ustvarjalnosti, zamisli, tvoji cilji ostajajo kot dediščina — naš sopotnik v naprej. Ostaja tudi misel in svetal spomin na dragega sodelavca, prijatelja; ljubljenega moža in očeta — na človeka.
Poznali in spoštovali smo tvojo izjemno življenjsko energijo. Razpet in predan med odgovornim visoko-strokovnim delom in ljubeznijo ter skrbjo za družino si iskal novih idej in sprostitve v elementarni povezanosti s tvojimi gorami in naravo. Kljub polnemu življenju, ki siga živel in ustvarjal, si vedno — neomejeno razdajal svoje bogato znanje in tvojo
—	tebi lastno človeško toplino tvojemu okolju, a pri tem ostajal skromen in blizu vsem ter enak z drugimi.
V	takšnega človeka in moža te je kalilo življenje, v katerega si vstopil v usodnih dneh revolucije. Kot borec N. divizije si doživljal napore in zmage — trpljenja in radosl osvoboditve v Trstu. V naporu povojnih let
—	ob zanosu mladostnega elana si dokončal srednjo tehniško šolo in služboval v Beogradu.
Potreba in želja po znanju te je pripeljala na Ljubljansko univerzo, kjer si diplomiral leta 1956 in kamor si se iz ljubezni do stroke še mnogokrat vračal v kasnejših obdobjih. Prva inženirska leta si preživel v Elektrogospodarstvu BiH, kjer si si pridobil izkušnje, ki so opredelile tvojo strokovno pot in življenjski cilj. Med Iskrašesi vstopil leta 1960, kot strokovnjak za področje zaščitne tehnike in porajajoče se avtomatizacije v elektroenergetiki.
Pričela so se najplodnejša leta strokovnega ustvarjanja. Bil si spiri-lus agens razvoja in njegove povezave z industrjo.
Pod tvojim visoko strokovnim vodstvom, prežetim z neizmernim . optimizmom ob življenjski radosti uspehov, so se rojevale pomembne sistemske rešitve, ki še danes predstavljajo jedro proizvodnje na teh področjih.
V	tvoji tako priljubljeni energetiki si bil suveren in spoštovan v vseh strokovnih in gospodarskih ustanovah Jugoslavije. Ustvaril si si širok krog strokovnih in človeških vezi,
• tako doma, kot v tujini, katere so bile še kako pomembne za Iskro kot celoto.
Tako v razvojno-raziskoval-nem.industrijskem pa tudi pedagoškem procesu si soustvarjal in formiral množico mladih strokovnjakov. Tvoja strokovna avtoriteta te je vodila do najbolj odgovornih ■ nalog, tako v Iskri, kot v Juko IEC in JUNAKU CjGRE. kjer si deloval kot sekretar in predsednik strokovnih teles. Vse lo tvoje snovanje in veliko število strokovnih razprav in člankov te je uvrstilo med najvidnejše strokovnjake na področju zaščitne tehnike v elektro-energetiki.
Dragi Bine, skupaj s tvojimi najdražjimi se poslavljamo — z neizmerno bolečino, z nedorečenimi besedami, nedokončanimi dejanji. Ostajajo naše zaveze, spoštovanje— ostaja ponos, da smo živeli in ustvarjali skupaj.
V	imenu vseh sodelavcev Razvojnega inštituta in Iskre Avtomatike izrekam tvoji družini in sorodnikom naše najgloblje sočustvovanje.
Bil si izjemen človek, dostojanstven tovariš, sodelavec, prijatelj.
Hvala ti!
Slava ti!
ISKRA—AVTOELEKTRIKA
Tekmovanje ekip CZ
V začetku junija (in že prej), so potekale v novogoriški Iskri Avtoelektriki (v tozdih s sedežem v Šempetru) intenzivne priprave na tekmovanje specialnih enot civilne zaščite prve medicinske pomoči in enot za požarno varnost.
Priprave teh enot so bile vezane na 13. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči in 4. občinsko tekmovanje enot za požarno varnost. Obe tekmovanji sta bili prejšnjo soboto, 12.
žičnem tekmovanju iz domala vseh novogoriških DO in krajevnih skupnosti.
V ekipi prve pomoči so tekmovale: Neva Birsa, Nadja Breščak, Lidija Leban, Nadja Filipič, Zlatka Zoretič, Jordana Bizjak, Milenka Konjedic, Lidija Štrukelj, Ivanka Saksida, Vanja Radočaj, Verena Novak, Mirjam Bizjak in Zdenka Ferari.
Za tekmovanje enot požarne varno-
Civilna zaščita - hitra in učinkovita pomoč.
junija v Novi Gorici, množična udeležba ekip pa se je na najlepši možni način vključila v praznovanje Dneva civilne zaščite — 20. junij in v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«.
Tekmovalke in tekmovalci iz Iskre—Avtoelektrike so nadvse dostojno zastopali barve Iskre in pokazali veliko znanja. Njihovi strokovni prijemi in uspešno opravljene zadane naloge so bili plod večdnevnega urjenja pod strokovnim vodstvom. Poglejmo sedaj, kdo nas je zastopal na tem urno-
sti pa so nastopali Jože Vecchiet, Vojko Špacapan, Srečko Sever,' Alojz Saksida, Ljubo Jazbec, Vladimir Fornazarič, Emiljan Ferfolja, Emil Doplihar, Bogomil Bizjak in Bogomir Jazbec. Ob tem moramo povedati, da je ekipa zelo mlada, saj se je formirala šele pred dobrimi 14 dnevi, njihov uspešen nastop pa je povsem zasenčil bojazen o slabi uvrstitvi. Vsem nastopajočim veljajo naše iskrene čestitke.
Marko Rakušček
ISKRA—AVTOM ATIH A
OBČINSKO TEKMOVANJE
Civilna zaščita ima v razmerah splošnega ljudkega odpora še posebno zahtevno nalogo. Poleg zaščite in reševanja prebivalstva in dobrin mora v svoji organizacijski zasnovi in pri usposabljanju upoštevati vse vojne nevarnoti. Mednje sodijo tako močni letalski napadi in napadi z raketnim orožjem, kakor tudi akcije kopenskih sil in uničujoči učinek jedrskega, kemičnega in biološkega orožja za množično uničc vanje.
Vendar pa smo ljudje nenehno, torej tudi v mirnem času izpostavljeni drugim raznim nevarnostim. To so predvsem naravne nesreče kot so potresi, povodni, neurja, snežni in zemeljski plazovi ter nesreče, ki jih prinaša sodobna tehnika — hude prometne nesreče in nesreče na raznih deloviščih. Le-te povzročajo vsako leto na desettisoče žrtev.
Zato je tudi ob takih nesrečah potrebno prizadetim nuditi hitro pomoč, da bi z njo posledice saj delno omilili. Tako je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Pomoč pa je lahko hitra in učinkovita le v primeru, če so člani enot in štabov civilne zaščite za opravi Ijanje svojih nalog dovolj dobro usposobljeni.
Da bi preizkusili znanje sta bežigrajski občinski štab za civilno zaščito in Rdeči križ pripravila tekmovanje s preizkusom znanja za člane enot prve medicinske pomoči. Kar48 čet članskih ekip se je v sredo, 26. maja pomerilo v prostorih vojašnice Ljuba Šercerja. Iz Delovne organizacije Avtomatika — iz lokacije Savska c. 3 je na tekmovanju sodelovala ekipa v sestavi Marjan Trtnik, Jagoda Weiner, Štefka Žmavc, Cvetka Sever, Dušanka Zadravec in Antonija Potokar, ki se je ob zaključku uvrstila na odlično četrto mesto.
Š.D.
Krvodajalci proslavili svoj dan
Krvodajalci v DO Elektrozveze so svoj praznik 4. julij, Dan krvodajalcev dostojno proslavili. V Stegnah, na športnem igrišču, ki ga skupno koristijo z delavci DO Elektrooptika, so priredili slovesnost na katero so povabili predstavnike občinske organizacije RK Ljubljana—Šiška	in Ljublja-
na—Vič—Rudnik ter predstavnike Strojne tovarne Trbovlje.
V prijetnem vzdušju so osnovnošolci OŠ Rihard Jakopič iz Šiške lepo izvedli
manjši kulturni program, vojaški ansambel iz Šentviške vojašnice pa je poskrbel za živahno vzdušje. Izkazali so ,se tudi organizatorji, saj je bilo za pijačo in jedačo lepo poskrbljeno.
Na koncu pa naj še mi čestitamo ysem 300 krvodajalcem v DO Elektro-zvezah ter še posebej tistim, ki so darovali kri več kot 50-krat ali celo 70-krat. S svojo požrtvovalnostjo in dobro organiziranostjo so vsekakor lahko za vzgled.	B.Č.
Organizatorji so poskrbeli za prijetno vzdušje.
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Mlada razstava
SKRB SINDIKATA ZA LETOVANJE,
ŠPORT IN REKREACIJO
Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja sindikat v TOZD SEM seveda intenzivno sodeluje pri reševanju proizvodnih in gospodarskih vprašanj. Kljub temu pa poskrbi tudi za šport, rekreacijo in letovanja sodelavcev in to zelo uspešno, sta nam povedala predsednik sindikata v tej TOZD Andrej Pristavec in športni referent Slavko Kerin.
Specialni elementi imajo dobro poskrbljeno za letovanja sodelavcev. Ta 200-članski kolektiv ima prijetno vikend hišico na Pokljuki, kjer hkrati lahko letujeta dve družini. Pokljuka pa je zanimiva pozimi in poleti. V smučarski sezoni in od junija pa vse do konca oktobra je hišica kar premajhna. Sicer pa ni čudno. Čudovita smuka pozimi in lepota poletja in jeseni v pokljuških gozdovih človeka res primamijo.
Nabiralci gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin pridejo v celoti na svoj račun. Poleg tega pa so sprehodi po Pokljuki in daljšrizleti v Julijce kot nalašč za aktiven počitek. Zato ni čudno, da so za vse mesece vnaprej oddani vikendi, po končani šoli pa vsi tedni in je treba kar potrpežljivo čakati na vrsto, da se za ves teden sprostiš na Pokljuki.
Poleg hiše na Pokljuki imajo v tej tovarni v Iskrinem domu v Poreču 7 ležišč, ki jih poleti dobro izkoristijo. Letos in že tudi lani so na predlog zdravnika poiskali sodelavce, ki so potrebni preventivnega okrevanja. TOZD jim je v celoti plačala enotedensko bivanje v Počitniškem domu. Pa tudi prijav za letovanje v Poreču ne manjka. Družine so v celoti zasedle vse 3 sobe prek vsega poletja.
Pa tudi športniki ne mirujejo. Tekmujejo v vrsti disciplin, tako v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu v kompletnih domačih postavah. Nimajo pa kompletnih moštev za nogomet, rokomet in še nekatere športe. Zato nastopajo kombinirano v domači delovni organizaciji IEZE. Nastopajo na poletnih in zimskih igrah IEZE in seveda Iskre.
Imajo organizirano redno rekreacijo in najete zmogljivosti za vsak teden. Tako vsak teden igrajo namizni tesni, kegljajo, plavajo in tudi v savno hodijo. Za vse to poskrbi sindikat. Najete zmogljivosti so dobro izkoriščene prek vse sezone, le poleti redna rekreacija v dvoranah počiva.
Letos načrtujejo, da bodo zbrali celotno ekipo za nogomet in bodo tekmovali v trim ligi. Tako bodo tudi v delovni organizaciji in na Iskriadi drugo leto lahko pokazali kaj znajo.	KF
Pred
srečanjem
Iskrinih
športnikov
na Vrhniki

Za letne športne igre Iskre od 26. do 27. junija na Vrhniki je vse nared in organizatorji so jih skrbno pripravili. Medtem, ko se bodo tekmovanja začela že 25. 6. popoldne s kegljanjem, bo slavnostna otvoritev v soboto ob 9. uri na rokometnem igrišču v Športnem parku. Po predtekmovanju v soboto in finalih v nedeljo dopoldne, bo zaključek
iger 27, junija ob 15. v Mlečni restavraciji. Športniki si obetajo kar naj-
več navijačev na Vrhniki. Nasvidenje!
V Iskri so pretekli teden odprli razstavo risb študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Dela so bila izbrana na internem šolskem natečaju za svobodno, izvenšolsko risbo, ki ni bila omejena ne tematsko, ne oblikovno pa tudi tehnično ne.
Vsekakor je bil namen natečaja vabilo k ustvarjalnosti in udeleženci od drugega letnika dalje so bili mladi ljudje, ujeti v šolski program, ki se učijo in se bodo morali še učiti. Prav učenje, v tem primeru trdo delo na Akademiji, je gotovo pomemben del njihovega napredovanja, predvsem v preizkušanju in iskanju.
Mladi so poskušali tokrat povedati staro na nov način, obenem pa izpovedati novo. Osebna zanimanja, odmevnost na pojave v sodobni umetnosti in v današnjem svetu pa seveda pridejo do izraza šele po dolgem, trdem delu. Vse
V
z	^
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar:	Mara
Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c.
15, telefon: 263-825 —Tisk: Časo-plsno-tlskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jeglasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.__________________^
to je v uvodni besedi povedala dr.} slava Čopič, ki je za katalog nap*sa tudi uvodno besedo.	*
Predstavnica Iskre Meta Maksim^ y pa je mlade udeležence pozdravil*, imenu SOZD in poudarila:
nas veseli, da smo danes v Iskrinein P .
• lali"
slovnem centru priča že tradicionjL razstavi del študentov Akademije za kovno umetnost iz Ljubljane. Mefii^j da so razstave, ki jih skupaj prire) ^ Iskra in Akademija, že nekaj let P memben povezovalni člen med zdru
nim delom in likovno umetnoshP
GL
n
Hkrati pa nudijo tudi možnost, da javnosti predstavijo svoja snova h mladi, katerim Iskra v svoji razsta^ | | politiki namenja posebno pozorno*^
Svoje dosežke je razstavilo 34 m
-	-ali če
in verjamemo, da jih bomo še srecatn'j|;c
ne prej, pa že kot formirane ume' ljubljanske Akademije.	^
" "X
ČASOPISNE NOVICE
Anketa v organizacijah združenega dela slovenske elektroindustrije je pokazala, d*
/AIlKCld v Ul £,clHlZdVlJtill Z.U1	UVia 3IV-V vnoixv v i v rw . v/nivi uo«.. i jv	--
so mnoge pripravljene izkoristiti možnost za nastopanje na zunanjem tržišču pre* sedanjih organizacijskih enot. ki jih imata v tujini Gorenje in Iskra. Prav tako so pr
>CU<i 11 j 111 ui g,ainz.aviivi11 vnui. ixi jm	* ivj....    - .. j — ...-—
pravljene skupaj z njima ustanavljati tudi nove skupne organizacijske enote. preuv'' sem v državah v razvoju in v-nekaterih latinskoameriških državah, kjer bi se slovenska elektroindustrija tudi v sodelovanju z drugimi panogami gospodarstva lahko uspešno uveljavila s celovitejšo ponudbo.
Na razširjeni seji izvršilnega odbora splošnega združenja elektroindustrije so zato sklenili, da bodo v okviru odbora za ekonomske odnose s tujino pripravili dolgoročnejši program razvoja skupnih organizacijskih enot elektroindustrije v tujini. Interesenti za izkoriščanje sedanjih organizacijskih enot Iskre in Gorenja v tujini naj se z obema sestavljenima organizacijama konkretno dogovore o izvoznih proizvodni11 programih, s katerimi se prek njihovih enot želijo vključiti v tujini. Iskra in Gorenje Pa naj bi se pogovorila o usklajevanju in postopni racionalizaciji omrežja svojih organizacijskih enot v tujini.'
Na seji so razpravljali tudi o mikroelektroniki. Po mnenju razpravljalcev nakazuje ta panoga infrastrukturni pomen za kakovostnejši razvoj in napredek gospodarstva ter družbe — ljubljansko Delo.
Zagrebški Svijet se je na široko razpisal o mikroelektroniki in za osnovo povzel pogovore s tremi poglavitnimi jugoslovanskimi proizvajalci in sicer z Iskro, zagrebško R1Z in niško El. Z naše strani sta sodelovala pri razgovoru dipl. inž. Miloš Kobe if dipl. inž. Dušan Pirc.
Direktor Mikroelektronike Dušan Pite je povedal naslednje: »V novejšem času je Iskra mnogokrat iskala proizvodne programe za svoje tovarne. Toda za tiste izdelke, ki šobili v tistem trenutku najzanimivejši, ni bilo moč kupiti na prostem tržišču integriranega vezja. Nihče jih ni prodajal ali pa proizvodnja ni bila serijska.
9
V	vsakem sestavljenem sistemu je treba najprej definirati lastnosti, nato pa izdela11
funkcionalne sestavne dele. Integrirana vezja pa so njihova osnova. Brez proizvodnje samih vezij si ni moč zamišljati sodobne proizvodnje. Npr. za kalkulator z mnogimi sestavljenimi funkcijami danes na tržišču ni možno kupiti integriranih vezij. Če smo s' zamislili svojo lastno strateško pot, imamo samo dve možnosti: prva je lastni razvoj m proizvodnja, druga nakup izdelanih elementov. Pri drugi možnosti smo vedno obsojeni na proizvodnjo zastarelih izdelkov.«	>	.
V	nadaljevanju je Svijet objavil tudi razvoj naše Mikroelektronike v Stegnah. Sedaj
poteka v naši tovarni oblikovanje, montaža in testiranje integriranih vezij, ker je zaradi administrativnih zaprek zakasnila montaža opreme za 19 mesecev. Ves ta čas je1 tovarni ali na carinskem skladišču stala oprema za drugo stopnjo investicijske gradnje, ki obsega procesiranje mikroelektronike (ta del poteka še sedaj v ZDA). Montaža opreme poteka te dni. Z dokončano drugo stopnjo bo Iskra osvojila celotni tehnološki proces proizvodnje mikroelektronskih integriranih vezij do meje visoke stopnje integracije. Izdelan je že prototip tipa z 20 tisoč tranzistorji.	.
Zbral in uredil Marjan Kralj
ZELENICA — STOL
Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto, 26. junija pohod z Ljubelj* čez Zelenico na Stol (2236 m).
Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 6. izpred kranjskega hotela Creina, se bomo Pe Ijali do ljubeljskega predora.
Pot nas bo nato vodila pod zeleniško žičnico do doma na Zelenici, kjer se bomo n. koliko oddahnili. Nadaljevali bomo pot po pobočju Vrtače, kjer se steza prav ran dviga, ob koncu pobočja pa spusti v zatrep »V kožnah«. Tu pa se pot postavi PreCJ pokonci, pripelje pa kar na sam vrh. Skupaj bo vzpona približno štiri ure, je pa pot ze slikovita, z veliko cvetja in lepimi razgledi.	. .
Sestopili bomo mimo Prešernove koče in Valvazorjevega doma v Završnico. k) nas bo čakal avtobus. Naj opozorimo še na to, da večji del poti gre po Slovenski planl ski Transverzali (3 žigi) in hkrati po obmejnem pasu, zato ne pozabite na osebne i kaznice in dnevnike SPT.	,a
Za vodstvo izleta bosta poskrbela Lojze Zelnik in Milan Čelik. Cena prevoza bo
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822, do srede' 23. junija.
Po
K(
Pr:
Zv,
Hus
Ve
Pn
ku
Zai
zn
de
na
j>o ! na
ZAHVALE
Ob težki izgubi moža in očeta
ŠTEFANA GREGORČIČA
Ob bridki izgubi mojega očeta
IVANA ŽITNIKA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tovarne ATC za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
. žalujoča-žena Fanči s hčerko Romano in sinom Matejem.

se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD
za izraze sožalja, poklonjeno cvetje, SP stvo ob grobu in finančni prispevek ■ hčerka Francka SreD™,
Ob smrti mojega očeta
FRANCA FLAJNIKA
Ob nenadni izgubi mojega brat*
JANEZA VIDMARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem livarne TOZD TSD v DO Kibernetika za izrečeno sožalje in denarno pomoč
žalujoči sin Jože z družino.
se iskreno zahvaljujem vsem del*' -TOZD Napajalne naprave za pod*
1	iv i^apajauiv i jv i u * v- i— r
cvetje in vsestransko pomoč ter spre
na njegovi zadnji poti
sestra Zofk*
pisč
Ob izgubi moje drage mame
Ob smrti mojega moža in stric*
MIROSLAVA KdCHLERJA
ANTONIJE BORKO
se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč sodelavcem montaže TOZD TEA
Marija Dordevič.
(iT«#!
se iskreno zahvaljujeva sodelavevem ,, MSO za izraze sožalja, poklonjeno cve spremstvo ob grobu
žena Ang‘ z nečakom Iv*""”