Književnost in umetnost. Kori zemljeridi. V zadnji številki našega lista smo omenili, da sta izšla v zalogi B d. Holzel-a na Dunaju (IV./2 Luisengasse 5) dva že željno pričakovana slovenska zemljevida in sicer a) Vincenc Haardtov »Nastenski zemljevid polut". Za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Fr. Orožen in b) Vincenc Haardtov ,,Nastenski zemljevid Evrope1*. Za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Fr. Orožen. Oba zemljevida je visoko naučno ministrstvo z razpisoin z dne 22. grudna 1898 štev. 32.323 odobrilo za porabo na oboih ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih s slovenskim učnim jezikom. Nastenski zeraljevid polut velja na platnu napet z mapo 9 gld., s palicarni pa 10 gld. Zemljevid Evrope pa stane na platno napet z mapo 7*50 gld. in s palicarai pa 850 gld. Da sta zemljevida v vsakem oziru izvrstna, v to sta nam porok Ed. Holzelov geografični zavod in pa prof. Fr. Orožen, zato nam tudi ni treba zemljevidov nadrobneje ocenjevati. Rečemo le, da je bil res že zadnji čas, da dobe naše slovenske šole tudi slovenske zemljevide. Saj je bila pa tudi velika muka za naše slovenske učence, ki so se morali na nemškem zemljevidu učiti zemljepisju v slovenskem jeziku. Temu velikemu nedostatku na našem šolskem polju sta storila konec gg. Hčilzel in Orožen, za kar ju zahvaljamo kar najtopleje; slavna šolska vodstva vseh slovenskih šol pa pozivljerao, da pokažejo to zahvalo in hvaležnost tudi v dejanju ter si čim preje nabavijo do sedaj izišle slovenske nastenske zemljevide polut,Evropo in Palestino. V kratkem izide v Holzelovem zavodu tudi Orožen - Rutarjev slovenski nastenski zemljevid Avstrijske-ogrske države in Orožen-Rutarjev slovenski ljudskošolski atlas. Tako bomo polagoma preskrbljeni Slovenci na tem polju z najpotrebnejšimi učili, kakoršne imajo Hrvatje, Cehi in Poljaki že davno. »Voščilni listi" za novo leto, godove in rojstne dneve. Tako se zove knjižica, katero je izdal J. Giontini v Ljubljani ter je namenjena slovenski mladini. Cena 24 kr. po pošti 27 kr. Ker je Tomšičeva vošoilna knjižica že pošla, zato so ti ,,vošeilni listi" dobrodošli in jih toplo priporočamo za šolarske knjižnice. »Stavbni črteži s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, situvacijskem in perspektivnem risaiiju." Z 71 podobami pojasnil J. Bezlaj, strokovni učitelj na mesčanski šoli v Krškem. Tisk ,,Narodne Tiskarne". Tak je naslov najnov.ejši knjigi, katero je izdalo ,,Pedagogiško društvo" z nastopno vsebino: I. Nauk o projekcijah. II. Stavbni črteži: a) Posamni hišni deli. b) Najvažnejša stavbna pravila. c) Grtež skladišča s proraounom. d) Crtež enonastropne hiše. r) Razvrstitev dela pri stavbah. f) Nekatere posebnosti slovanskih stavb. g) 0 obrabi, trajnosti in ohranitvi poslopij. III. 0 situvacijskih črtežih s planom Ljubljane in Krškega IV. Nekoliko naukov o senci. V. 0 perspektivi. Ta navod je v prvi vrsti namenjen stavbnim obrtnikom in kot učni pripomoček obrtno-nadaljevalnim šolarn, prav poraben je pa tudi za urade (posebno občinske in zavarovalne). Cena 1 gld. s poštnino vred. Naroei se pri odboru v Krškem in v knjigarni g. Schwentnerja v Ljubljani. Udoni, ki so plačali letnino za 1. 1899., se dopošlje v kratkern po pošti. Cenjeno učiteljstvo se prosi, naj blagovoli podpirati odbor pri razprodaji, da se poravnajo tiskarski stroški. Naši dopisi. Z Goriškega. (K o g ar b o g o v i sovraže .. .) Dolgo vrsto let je zaman prosilo učiteljstvo na Goriškera primernega izboljšanja plač. Prosivci so osiveli ob samih prošnjah. S plačo navadnih uradnih slug morajo v pokoj, ko so opešali v težavni službi. Nekaj let je zavraoeval deželni zbor unisono prošnje z izgovorom, da so v deželi slabe letine. Ko se je ta fraza obrabila, so se izročevale prošnje zopet unisono deželnemu odboru Bper studii et riferta". Dolgoletnim študijam nasledek je bila -riferta1* taka, da so se dvanajstine izpremenile v desetine, po slovensko reoeno, da se je učiteljstvu po zvijači zakonodajavcev z levico vzelo, kar se rnu je dalo z desnico. Tolažilo — bolje slepilo — se je ubogo učiteljstvo z obljubo, da se uporabi deželna doklada zemljiške odveze za priraerno izboljšanje. Ko pa je prišel čas za to, so zopet pozabili unisono na dano obljubo. Deželna doklada za zemljiško odvezo je sicer prenehala, a ni se uporabila za izboljšanje uoiteljskib plač, kakor se je obljubljalo. Nato so slovenski poslanci začeli gosti na strune, med katerimi se ena zove deželni šolski zalog, to je na strune, katerih glas je Lahom tako nasproten, da se mu nečejo privaditi. Godba laških poslancev je zapodila slovenske iz zbornice; nastopila je abstinenca na slovenski strani. Ko se je vlada končno privadila glasov slovenskih poslancev ter predložila načrt zakona o nekakem deželnem šolskem zalogu, pa so zbežali Lahi iz zbornice ter nastopili pot abstinence. Učiteljstvo pa čakaj s praznimi rokami in poslušaj lepo godbo ter se tolaži, da se razmere kako razvozlajo. V takem obupnem čakanju se je oprijelo misli, da bi si pri najvišjem mestu poiskalo pomoči. Zaman! Slovenski listi beležijo za učiteljstvo obupno vest, da vlada ni priporočila Njeg. Veličanstvu, da bi sprejelo učiteljstvo v avdijenci . . .*) *) Kakor čujemo, avdijenca ni odklonjena; prav te dni se pripravljajo predsedniki vseli štirih avstrijskih učiteljskih zavez, da v posebni spomenici predlože Nj. Veličanstvu cesarju, ministrskernu predsedniku in naučnemu ministru želje vsega avstrijskega učiteljstva glede regulacije plač. Vredn. Cesarski jubilej nam je prinesel zares razočaranje za razočaranjem. Vsak praktikant pri kakem ces. kr. uradu je dobil jubilejsko svetinjo, le učitelj ne; celo vsak poštar, ki nima druge zasluge, kakor da je položil par stotakov, ko je prevzel rnalo pošto na deželi, kjer mu službo opravlja bore odpravnik, se ponaša s svetinjo, le ueitelj je zapostavljen.*) Državni zakon je že sprejel zakonski načrt, da se izboljšajo plaoe državnih uslužbencev, a učiteljstvo nima niti upanja, da bi doseglo, kar dmgi že irnajo. Mesto izboljšanih plač in inesto jubilejskih svetinj je dobilo uoiteljstvo celega Primorskega neko okrožnico**), ki ga uprav sramoti. Vojaška oblastnija je naznanila o. kr. deželnernu šolskemu svetu, da so se pokazali vojaški novinci s Primorskega kot nevedneži. Dobro vemo, da so isti doina iz tožne Istre, kjer je dežela po večini še brez šol7 in vendar se je okrožnica doposlala — menda kot jubilejsko darilo — vsein vodstvom ljudskih šol na Primorskem, torej tudi na Goriškem, kjer je šolstvo dobro urejeno vkljub zaneraarjenema učiteljstvu. V Trstu imaino deželnega šolskega nadzornika, ki je bil odlikovan z viteštvom za zasluge na šolskem polju. V Gorici pa imamo okrajnega šolskega nadzornika, ki je bil odlikovan z naslovorn cesarskega svetnika za dobro urejeno šolstvo. Za šolo so res skrbeli naši odlikovanci, a za učitelja, ki je kakor živinče delal v šoli in zunaj nje, pa se ni zmenil nihče. Delaj, trpi pa molči, to je geslo, ki velja pri nas. Ako pa nočeš tako, pa s palico nad te. Vojaško poveljaištvo je imelo, ko je odposlalo izkaz nevednežev s Primorskega, opomniti na merodajnem mestu, naj se odst.ranijo kričeoe razraere na šolskem polju. Iz državnega zbora bi mu raoralo biti znano, kakšne tožne razmere vladajo v Isfcri. Deželni šolski svet, mesto da je odposlal okrožnice na okrajne šolske svete, se je irael obrniti tja, kjer bi zamogli odpomoči krivičnirn razmeram. Koncno se je odstopila vsa zadeva vodstvorn šol, da v prihodnje bolje skrbe za pouk. Narobe svet! Kogar bogovi sovraže . . . Visoka vlada je obljubila goriškemu deželnemu zboru, da bode doprinašala za šolske potrebščine neki prispevek, ako se ustanovi deželni šolski zalog. Zdaj, ko ni upanja, da bi se sprejel tak načrt zakona, ali bi ne bilo edino prav, ko bi vlada razdelila svoj prispevek rned okrajne šolske zaloge s pristavkom, da se podele učiteljstvu nagrade, in to toliko časa, dokler ne bi bil sprejet deželni šolski zalog? Tera potom se obračarao do deželnih in državnih naših poslancev, da bi oni izposlovali pri vladi, da obljubljeni prispevek izplača okrajem z naročilom, da se na tak način vsaj začasno pomaga bednetnu učiteljstvu. Bog ve, ali imajo naši poslanci toliko srca za nas, da nara uslišijo to prošnjo? Bog ve, ali bi vlada bila toliko naklonjena učiteljstvu, da bi natn to sfcorila? Kam naj se obrnemo, da dosežerao kako drobtinico ? Odprta nam je edina pot med obupance . . . Deželi tlačanirno brez upanja, dršavi enako ! Tako se godi le onim, kogar bogovi sovraže . . . *) Kako je učiteljstvo žaljeno, da se naš stan ob takih prilikah prezira, nain je priča ta-le slučaj: Tovariš, vzoren učitelj, ki je te dni prebil v Gradcu izpit za sodnijskega kancelista, natn piše: ,Pri .nas" ni nič; uboge pare smo; učitelj, ki vzgaja državi podanike, ne dobi spominske svetinje na Onega, kateietnu služi; učitelj - vojak, ki mora biti slednji trenutek pripravljen, zapustiti svojo družino in iti v boj za cesarja in domovino, ne sme dobiti spomina na Onega, čegar klicu bi sledil; učitelj, ki daje deželi domoljube, državi pa zveste podanike, ta učitelj, ki dan na dan uči vse za vero, dom, cesarja, ne sme niti pred svojega cesarja. In potem pa bodi učitelj !" Uredn. **) Glej današnji uvodni članek! Uredn. V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanora za učiteljske sirote na Kranjskem: Gosp. Miha Kalan, nadučitelj v Št. Petru na Notranjskem, 1*80 gld. Uciteljski konrikt: Obresti od delnice I. Narodnega doma v Rudolfovem za L 1897. 1*28 gld.; gosp. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. št. 120 7*50 gld.; g. Josip Čerin, učitelj v Zagorji ob Savi, na knj. kr. podr. štev. 227 7 gld. ' J. Dimnik, blagajnik. Castno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je prejel g. P. Gross, nadučitelj v Zagorju ob Savi. Osobne yesti. Imenovani so: G. Anton Cirman v Poljanah nadučiteljem v Dobrničah, gdč. Gizela Ekel za učiteljico v Kočevje, gg. Andrej Rape v Olševku in Jožef Svetlič v Skofji Loki, definitivnima učiteljema na sedanjih mestih. V drugi plačilni razred sta bila pomaknjena gg. Ivan Gantar, nadučitelj v Catežu, in Julij Flis, učitelj v Škofji Loki, v tretji plačilni razred pa gg. Jos. Bizilj v Pečah in Fran Ivanc v Senožečah. JuMlejsko leto. Vatikanski listi poročajo, da hoče Leon XIII. proklamirati 1. 1900. za jubilejsko leto, ki bo trajalo od božiča 1899. 1. do božiča 1900. 1. Prvo jubilejsko leto je bilo 1. 1300. (pod Bonifacijera VIII.), zadnje pa 1. 1855. (pod Pijem IX.) Noto učilo za Ijudske šole. Naučno rninistrstvo je odobrilo ,,Zemljepisni atlas" za ljudske šole s slovenskim učnirn jezikom. Izdanje 1. v sedmih zemljevidih, ki sta ga sestavila prof. Simon Rutar in prof. Frančišek Orožen. Ta atlas je založil in izdelal Ed. Holzel na Dunaju in stane 30 kr. Umrl je dne 5. sveona zjutraj v Vačah vpokojeni nadučitelj g. Fran Peruci star 75 let. Pokojnik je svoj čas poleg svoje službe tudi marljivo iskal prazgodovinske stvari v okolici VTaški in si pridobil velikih zaslug za kranjski deželni muzej. Razpisane službc v kranjskem okraju: nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Poljanah nad Škofjo Loko; nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Št. Juriju pri Kranju in učiteljsko mesto na štirirazrednici v Tržiou; ta služba je v zvezi z lepim postranskirn zaslužkora s poukom na tamošnji obrtni nadaljevalni šoli. Prošnje za te službe je vlagati do dne 1. sušca pri ces. kr. okrajnera šolskem svetu v Kranju. Za jetične. Pred kratkim se je poročalo, da se je obnesla elektrika kot zmagonosna morivka tuberkelnih bacilov. Prof. dr. Landerer v Stuttgartu pa je znašel novo sredstvo zoper jetiko. To se zove ciraetova kislina, ki se vcepi v bolnikovo kri aseptično. Imenovani zdravnik je baje na ta način ozdravil že mnogo jetičnih. Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa. Dne 30. m. m. je minulo 10 let od smrti cesarjeviča Rudolfa. Vladarska rodovina je obiskala ta dan kapucinsko cerkev. Med drugimi je dal tudi nemški cesar položiti krasen venec na krsto prestolonaslednika. II. shod sloTanskih časnikarjev se bode vršil tekoče leto v Lvovu. Pri ti priliki se namerava osnovati slovanski dopisovalni urad, da ne bo nemški tak zavod trosil laži po svetu o Slovanih. Učiteljsko gibanje. Ceški in nemški ljudski uoitelji so se dogovorili na skupno postopanje za izboljšanje svojih plač. V kratkem prirede v Lovešicah skupen shod. Narodno - politične stvari so popolnoraa izkljuoene. Geške nemške učitelje naj si vzamejo za zgled štajerski uemški učitelji. Ze večkrat smo poudarjali in to poudarjarao tudi danes, da bomo avstrijski učitelji prišli le tedaj do zaželenega smotra — v prvi vrsti do izboljšanja plač — če bomo vsi — brez razlike narodnosti — hodili z roko v roki. Avstrijski učitelji srao! To bodi naše geslo. Te besede imejmo zapisane na svojem praporu in — zmaga mora biti naša. V ta namen bi bilo pa umestno, da si ustanovimo zavezo avstrijskih učiteljskih društev, iz katere bi morale biti pa popolnoma izključene narodno-politične stvari. To vprašanje priporočamo predsedniku naše »Zaveze", da jo sproži pri predsednikih češke, neraške in poljske učiteljske zveze ob priliki sestanka na Dunaju, ko gredo k avdijenci k cesarju, ministrskerau predsedniku itd. Dunaj, 6. prosinca. Deputacija slovenskega učiteljstva goriškega in istrskega je bila pod vodstvom dr. Gregorčiča pri Thunu in Bylandtu prav prijazno sprejeta. Izražene težnje so se zdele rainistroma opravičene in oba sta izrazila svojo naklonjenost. Tudi dr. Kaizlov tajnik je govoril z deputacijo jako ljubeznivo. V deputaciji so bili 4 zastopniki Goriške in 2 zastopnika Istre. Iz dr. Tavčarjevega govora na Tolilnem shodu y Krškcm. Običajno je, da se nasi poslanci spominjajo na volilnih shodih tudi šolstva; žal, da ne vsi v prijaznera zmislu. Dočim išoejo nekateri poslanci svoje popularnosti v tera, da našemu kmetu pripovedujejo, koliko nara šolstvo ^požre", imamo pa, hvala Bogu, tudi innogo takih poslancev, ki se pred svojimi volivoi ne boje, zagovarjati potrebe in koristi ljudskega šolstva. Med te ljudsko-šolske prijatelje gre tudi gosp. dr. Ivan Tavčar. Ta vrli in velezaslužni poslanec je na volilnem shodu v Krškem dne 4. t. m. glede šolstva govoril tako-le: Pač pa je narodna napredna stranka prepričana, da se tudi na gospodarskem polju stori največi korak k napredku, če se da ljudstvu dobro in primerno šolstvo. Šolstva smo se v deželnem zboru vedno z najvecjo ljubeznijo oklepali, dobro vedoč, da je to skoraj edino, na kar opiramo svoje upe, kadar si predočujemo bodočnost svoje narodnosti in pa bodočnost slovenskega naroda sploh. Vzemite nam šolstvo, potem ste nam vzeli tudi našo narodnost, vzeraite šolstvo slovenskemu kraetu, potem ga imamo tara, kjer ga nočemo imeti. To se pravi, kraet brez šole je kakor ovca, ki vedno tava za svojim vodnikom. Tak kmet pa ni naš vzor, in sem bil zategadelj v deželnem zboru kakor tudi v deželnem odboru gorak zagovornik Ijudskega šolstva in naših učiteljev, ki so slabo plačani tlačani slovenskega naroda, pri tem pa vendar najboljši delavci našega slovenskega naroda! (Burno pritrjevanje.) Volitve v krajni šolski sret. Upravno sodišče je razsodilo o neki pritožbi, da je število zastopnikov občin v krajni šolski svet določiti po razmerju vsega predpisanega davka v občini, vštevši tudi onega virilistov. Slike proti — pijančeyanju. Belgijski minister notranjih del hooe ljudstvo odvračati od pijančevanja, in sicer z lepa. V ta namen je razpisal nagrado za štiri slike, katere bi odvračale svet od alkohola. Prva slika naj bi predstavljala obitelj samih pijancev, druga zopet nasprotno: rodbino, katera se varuje pitja. Tretja slika naj bi kazala notranjost človeka v najhujšem štadiju pijanstva, četrta pa notranjost treznega oloveka. Za vsako najboljšo sliko dobi slikar tisoč frankov. Te slike bodo potem dali pomnožiti s kromolitnimi fotografijami in država jih bode razstavila na vseh javnih prostorih. O naši pokojni cesarici. Ko je bila lani ranjka naša cesarica v Kissingenu, kjer si je iskala zdravja, se je šla večkrat izprehajat po svoji navadi večinoma čisto sama v bližnjo okolico. Na enern takem izprehodu pa sreča cesarica neko revno, kakih 12 let staro deklico, ki je nesla težko butaro drv domov. Polna milosrčnosti reče cesarica deklici: ,,To je pretežko zate; vzeini najprvo polovico in drugo polovico pozneje " — MTo ne gre", de deklica, Bzakaj raed tem, ko bodem nesla jaz polovico drv domov, mi bodo vse drugo pokradli." — »Torej dobro", meni dobrotna vladarica, ,,jaz bodem tukaj toliko časa varovala ostala drva." Kakor je rekla, je storila; in ko je prišla deklica še po drva, je dobila od ljubeznive cesarice še denarno podporo. Itazpis služeb. V okraju se razpisujejo sledeče službe: 1. Mesto definitivnega učitelja-voditelja na novo ustanovljeni enorazrednici na Vrsnera, 2. mesto zaoasnega potovalnega učitelja na novo ustanovljeni šoli Logje-Robodišče, 3. mesto začasnega patovalnega učitelja na podružnici v Ušniku. S temi službami so združeni dohodki, določeni v deželni postavi z dne 10. listopada 1896. št. 30. Potovalni učitelj dobi še letnih 120 gld. potnine. Prosivci iz drugega okraja imajo dodati prošnji razen izpričeval tudi zdravniško izprioevalo in jo doposlati v do- ločeni postavni dobi po svoji predstojni šolski oblastniji. C. kr. okrajni šolski svet v Tolrninu, dne 16. grudna 1898 Predsednik: Marenzi. Nekaj gimnazijske statistike. V preteklem šolskem letu je bilo v Avstriji 196 gimnazij, in sicer največ, 57, na Ceškem, 30 v Galiciji, 28 v Nižji Avstriji, 25 na Moravskem, 11 na Tirolskern s Predarlsko; 8 na štajerskem, 7 v Šleziji, 6 v Zgornji Avstriji, po 5 na Kranjskem, Primorskera in v Dalrnaciji, 4 v Bukovini, 3 na Koroškem, 2 na Solnograškem. Od teh gimnazij jih je bilo 163 velikih, 17 malih, 13 realnih in velikih, 3 realne. — Vzdržavala je največ teh gimnazij država, namreč 151; 13 redovi, 10 mesta, 9 dežele, 7 zasebniki, 4 škofije, 2 zakladi. — Po jeziku je bilo 105 giranazij nemških, 45 čeških, 25 poljskih, 11 dvojezičnih, po 4 laške in srbskohrvatske, 2 rusinski — torej nobena čisto slovensko in več kot polovica popolnoraa nemških. Kako so bile lani gimnazije obiskovane ? Vse gimnazije so štele lani 64.653 učencev; največ, 16.441 v Galiciji, 14.415 na Češkem, 8.921 v Nižji Avstriji, 7.266 na Moravskem, 3099 na Tirolskem s Predarlsko, 2.675 na Štajerskem, 2.256 v Bukovini, 1.822 v Šleziji, 1.821 na Primorskem, 1.668 na Kranjskem, 1.662 v Zgornji Avstriji, 1.338 v Dalmaciji, 799 na Koroškem, 491 na Solnograškem. Najboljše obiskovane giranazije ima Bukovina, kjer pride na vsak zavod 564 učencev, v Galiciji 548, na Primorskem 364, na Kranjskem in Štajerskem po 334, v Nižji Avstriji 319, na Moravskern 291, na Tirolskem s Predarlsko 282, v Zgornji Avstriji 277, v Dalmacji 268, na Koroškera 266, v Šleziji 260, na Ceškera 253, na Solnograškem 246. Slavno uredništro! Vsled sklepa deželnega zbora v seji povodom regulacije učiteljskih plač se je sklenilo izplaeati V^ draginjske doklade v znesku 25 gld. dne 1. mal. srpana, ostanek pa 1. grudna. Iz besedila poročevavčevega sklepamo, da dobe ostanek draginjske doklade vsi učitelji IV. plačilnega razreda, ker niso dosegli v letu 1898. plače 500 gld. Kje tiči vzrok? Več učiteljev IV. plačilnega razredu. Prva jugosloTanska tiskarna. Protestantje so imeli 1. 1479. v Ljubljani svojo tiskarno. Neki Hans Manel je bil prvi tiskar na slovenskih tleh. To je znano, ni pa občno znano, da je grajščak iz Savinske doline, Hans Ungnad ustanovil v Urahu na "VVurtemberškem, kjer je bil Primož Trubar župnik, še prej in ponajveč na svoje troške tiskarno in sicer za tisk sv. pisma v slovenskem in v hrvaškem jeziku, z latinico in s cirilico. Ungnad je bil v tedanjih časih največji slovenski mecen in je žrtvoval velik del svojega premoženja za slovenske naraene. Urnrl je 27. decembra 1564 v Wintritzu na Ceškem in je pokopan v glavni cerkvi v Tiibingenu. Po njegovi smrti je bil materijal rečene tiskarne prepeljan na Ungnadov grad Waldenstein na Koroškem, od tam v Gradec, Ferdinand II. pa ga je podaril kongregaciji de propaganda fide. Za časa Ferdinanda III. je bil ta raaterijal prepeljan v Rim in se je tam rabil. Zahvalii. Preblagorodni gospod ces. svetnik Ivan Murnik je blagovolil dol)rohotno podariti potem župan- stva v Semiču 40 krasnih podob Nj. Veličanstva tukajšnji šolski mladini. Za blagodušni dar se iskreno zahvaljujeta Ivan Šušteršič, Mat/ju Bartel, župan. šol. vodja. Zahvala. Preblagorodni gospod Ivan Murnik, vitez železne krone, ees. svetnik v Ljubljani je podelil tukajšnji ljudski soli krasno podobo Našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in rajnke presvetle cesarice Eiizabete v okvirih. Dalje v spomin 501etnega cesarjevega jubileja 25 lepih podobic Njega Veličanstva presvetlega cesarja in 25 podobic rajnke presvetle cesarice v razdelitev raed šolsko mladino. Za ta lepi visokocenjeni dar izreka podpisano šolsko vodstvo in krajni šolski svet najpresrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo in krajni šolski svet v Radovljici dne 18. prosinca 1899. J. Novak, dekan, predsednik krajnega šolskega sveta, Andrej Grčur, vodja šole. Za gluhonemi tečaj se je zglašati pri okrajnem šolskem nadzorniku. Uradni razpisi učiteljskih služeb. St.58 m.šol.sv. Na mestni nemški deški 5razrednici je v stalno popolnitev izpraznjeno eno učno mesto z zakonito določenimi službenimi prejernki. Prosivci za to službeno mesto naj svoje pravilno opreinljene prošnje vlože najpozneje do 2. sušca 1899. leta pri podpisanem šolskem oblastvu. Pornanjkljive ali pa zakasnele piošnje se ne bodo jernale v poštev. C. kr. tnestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. bvečna 1899. ______ o.šol.sv. Na enorazrednici v Svibnjern pri Radečah razpisuje se služba učitelja-voditelja s postavnimi dohodki in 100 gld. stanarine v stalno ali začasno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje za to službo je vlagati po predpisanem potom tusem do 28. svečna 1899. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 31. prosinca 1899. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1- JOS. PetriČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z  " napisom: ,,Ueiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — zal°sa uradnih spisov i. t. a. — v  L.jubljani, Stari trg. 4* Narodna tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. V 5- oeberjeva tlSkama v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & MeiaČ tr_ov'na z narejenimi oblekami za dame in - - gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran KsaV. SoUVan, lrg°vina z manufakturnim blagom v : Ljubljani, Mestni trg. °- I1 rail __raigner? krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9. Anton KreiČi za'°_a inoških in ženskih klobukov v Wolfovih —1 ulicah v Ljubljani. 10. J. oOKllC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11. KavČiČ & Lillea — »Pri -latorogu" — trgovina s spece-  _. rijskim blagom v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 12. JealiČ & Leskovic, trgoviaa s specerijskim blagom na Jur — . čičevein trgu v Ljubljani. 13. F. P. Vidic & ComT) Tovarna lončenih peči in glinastih iz- —'¦ ! "* delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 14. Filip Faidida n"zar in trgovina s pohištvom v Prešeraovih =- ——i ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. Banka Slaviia" v Pra^ "~ glavno zastopstvo za slovenske  11 x dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društvo, daje od učiteljskih zavarovanj provizijo ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev." Zavedno učiteljstro prosimo, da po geslu wSYOJi k STOJim!" podpira v prvi vrsti te tvrdke.