homeopatičen in aleopatieen lekar
„pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti,
priporoča p. n. občinstvu po lOletni skušnji sledeče izborne zdravila.
AlltirrllPiiniflll ^^Jl^^U^^ zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutuic, bolečinam /milili luivuiuuii^   y ^j.^^^ jjj y pi'jsih^ prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
FranrAVrl ^^I^I10*I ^^ pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki liaui^Ufa r^ClIttt jiii izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.
lU^rii^ limilllirili li^ladt^OlM^ tniiliipA Onienjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima Ifiailja   pUlUdgdJ   L^imi^Uirj   lldpijite.   dobrega  želodca,  ako  ima slabo sapo, ako ga
napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želoaečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najvplivnejše  pravo   norvešlio pomuliljevo jetrno oije
proti mramorici, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastiie iz sladnega  elistralita   (Malz Bonboni) proti kašlju in prehlajenju, škatja 10 kr.
Dotjfii/^ LionfikfiJnLti/o« izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov rdJ^llie    iSdHlUUlU^Kt;^    70 kr., 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
^InlinilfiA llA^tifp nrnti lirpllluipllill najboljši pripomoček proti davici(difteritis),plučnim, k^dlltiine   pddllli;   piUlI   pieUldjeiljU   prsnim in vratnim bolečinam zoper  kašelj in hri-
pavost, škatljica 20 kr.                         _________________
Veliko let ozdravljam razne bolezni edino le z Vašo „Francovo esenco^ in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 1883.                                          Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša „Francova esenca'^ oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.                                                        Ivail Puflc,
Podpisani  potrdim,  da  je   „Francova esenca" gosp. Gabrijela Piccoli, moje župnijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882,                         Anton Vlassich, župnik-kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše ,^Francove esence^% ki je za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augestahler, monter v tovarni za stroje g. Korosi v Gradci.
Vaša ,^Francova esenca" je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zav-žitji mi je ložje in bolje.
Kamnje pri Cernici 1883.                                                           Josip Sovdat, župnik
Enajst let že trpim na zabasanji in hemerojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Francova esenca", za ktero se Vam najlepše zahvaljujem.
Gorenje Ležeče, Kranjsko.                                                                       Ivan Zehrou.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.                                                  (56—2)
Pulj meseca decembra 1882.                      Josip vitez Scordili, c. k. policijski komisar.
81^   Naročila se izvršujejo točno po pošti na poštno povzetje.   ""IHI
G. PICCOLI,
K 1. 3. Novic.
Štev. 2.
OGLASNIK
V Ljubljani 16. januarja 1884.
Zahvala.
Za mnogo dokazov srčnega sočutja in za obilno doposlane krasne cvetice, došle nam od dalee in blizo povodom smrti naše sreno ljubljene Ranjke, — enako tudi za mnogo številno vdeležitev pri pogrebu, — izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najgor-kejo zahvalo.
Družina Baiimgartiier-Trpinc.
v Ljubljani dne 15. januarja 1884.     (3—1)
Pomenljivo.
Bo ž j a s t (Epilepsie) in bolezni čutnic. Zadobi  gotova pomoč  zoper te bolezni — po mojem načinu.   Plačilo še le po gotovem  vspehu.   Ozdravljam  pismeno. Na stotine ozdravljenih.                                 (2—1)
Prof. Dr. Albert.
Za posebne vspehe odlikovan po franc. znanstveni družbi z veliko zlato medalijo prve vrste.
vresničiti, vidimo iz tega, da imajo Cehi in Hrvatje svoje češke in hrvatske realke, ter da navzlic temu nahajamo po nemških politehnikah dijake, ki so bili odgojeni na čeških in hrvatskih realkah, pa vendar dovršujejo tehnične nauke z istim uspehom kakor njih nemški kolegi. Po mojem mnenji je sedaj ugodni trenotek, da naši državni in deželni poslanci zahtevajo, naj se vsaj na nižjej realki ustanove slovenske pararelke. Današnjemu predlogu pa se moram protiviti, ker se v njem terja nekaj nezakonitega. Neslovenskih dijakov ne moremo siliti k obligatnemu slovenskemu poduku, ker al. 3 člena XIX temeljnega zakona tega ne dopušča.   Ta § določa:
„In Landern in welchen mehrere Volksstamme wohnen, soUen die Unterrichtsanstalten so einge-richtet werden, dass ohne Anwendung eines Zwanges zur Erlernung einer zweiten Landessprache jeder dieser Volksstamme die erfordeiiichen Mittel zur Ausbildung in seiner Sprache erhalt." Kako pa je razmerje na naši realki ? Nemščina je tu učni jezik in tega se mora naravno učiti vsak učenec. Slovenščina pa je ;,Landessprache" in tedaj se pojasni postavni določbi neslovenski učenec ne more siliti, da bi se učil tega predmeta. Ako tedaj mestni zbor po nasvetu finančnega odseka to zahteva, potem je v protivji s temeljnim zakonom in ustvarjal bi se praecedens, kterega bodejo prej ali slej naši protivniki porabljali slovenskemu narodu nasproti.
Upiraje se tedaj na jasne besede drž. temeljne postave in z ozirom na to, da predlog v jednaki obliki ne more imeti niti najmanjšega praktičnega uspeha, prosim g. poročevalca, naj umakne svoj predlog, sicer moram predlagati, da o predlogu preidemo na dnevni red."
Dr. Karol Bleiv^eis naglasa, koliko žrtu-jeta vsako leto dežela in mesto za vzdrževanje realke in učnih pripomočkov, z združenimi močmi lahko bi vzdrževala svojo lastno realko in se eman-cipirala od hranilnice. Mnogokrat povdarjalo se je že v tej dvorani, da je z realko dala hranilnica deželi in mestu pravi: „Danaer Geschenk^', — hranilnica ima v vseh realkinih zadevah odločilno besedo, takoj bi uložila svoj Veto, ako bi se hotela vpeljati slovenščina kot učni predmet za vse učence. Veliko bolj mi je všeč misel prof. Šukljeja, sestaviti prošnjo na deželni šolski svet, da bi se ustanovile v realki slovenske paralelke, sčasoma si po takem priborimo slovensko realko.
Dostaviti morava le še to, da najini opravičeni zahtevi, objaviti najina govora, ni hotelo ustreči vredništvo „Slovenskega Naroda" navzlic pozitivni obljubi g. vrednika Železnikarja. Po takem bila sva primorana, objaviti resnični dogodek, s tem pa tudi spodobno označiti zlobni nagib tega slovenskega dnevnika.
Z najodličnejšim spoštovanjem Dr. vitez Bleiweis-Tr8tenrški,             Prof. Fr. Šuklje,
mestni odbornik.                               mestni odbornik.
V Ljubljani; 14. januarja 1884
Poslaoica.
Slavno vredništvo!
Prosiva, blagovolite sprejeti sledečo izjavo v Vaš cenjeni list.
Poročilo „Slovenskega Naroda'' o zadnji seji mestnega zbora, v kterem je finančni odsek stavil predlog: „naj se obrača mestni zbor s prošnjo do C kr. šolskega sveta, naj se vpelje v tukajšnji realki slovenščina kot obligatni učni predmet za vse učence, toraj tudi za Neslovence", je tako zlobno sestavljeno, da sva primorana, razjasniti slovenskemu občinstvu vzroke, zakaj da sva — dasiravno člena šolskega odseka — glasovala proti predlogu. Prepričana sva, da nam ni jeden pošten domoljub ne bode podtikal slabih namenov, meniva, da je najino delovanje poroštvo dovolj, da pošteno misliva za svoj rod. Vzroke, zakaj nisva glasovala za predlog, utemeljeval je vsak naju s svojega stališča in sicer tako:
Profesor Fr. Suklje poudarja, da se ne ujema z nasvetom finančnega odseka. On pravi: ;;Da me nikdo ne bode krivo razumel, naglašam, da se bodem vedno potegoval za slovenske srednje šole, za gimnazije in realke. Do takih zavodov imamo ustavno pravico in da se stvar da tudi praktično