NAMESTO ČESTITK
Občinski odbor Rdečeča križa iz Novega mesta je ponovno začel z nadaljevanjem akcije za zbiranje sredstev za drage medicinske inštrumente. Za akcijo so se odločili tudi dclavci ČZP Dolenjski list. Sklenili so, da bodo 1.500 din, namenjenih za novoletne čestitke, vložili v sklad za nakup dragih medicinskih inštrumentov. Z občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto so sporočili, da je še vedno čas, da tudi ostale delovne organizacije in društva denar, namenjen za novoletne čestitke, pošljejo v sklad za drage medicinske inštrumente.
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V torek, 19. decembra bo ekipa novinarjev Dolenjskega lista obiskala krajevno skupnost
REGRČA VAS
v Novem mestu v gostilni Hrastar bodo novinarji od 17. ure dalje zapisovali želje, pripombe in uspehe, ki jih bodo povedali krajani. Na pogovor vabljeni občani v čimvečjem številu!
Št. 50(1531) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 14. decembra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
m ISSN 0416-2242
Kako do političnega znanja
Medobčinsko študijsko središče v Novem mestu načrtuje več izobraževalnih oblik
DOGOVOR,KI NE POZNA MEJA
V Sosičih pri Jastrebarskem bodo jutri slovesno podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci. Izvolili bodo predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora ter sprejeli orientacijski program dela nove skupnosti. Skupnost ustanavljajo občine Breži-. ce, Črnomelj, Jastrebarsko, Krško, Metlika, Novo mesto, Ozalj in Samobor.
NOVOMEŠKEMU PARTIZANU ZLATA PLAKETA ZSMS
10. decembra je imela republiška konferenca ZSMS v Ljubljani 2. sejo na kateri so med drugim podelili tudi tri zlate plakete Zveze socialistične mladine Slovenije, za leto
1978.	Za petin tridesetletnico spremljanja prizadevanj mladih in razvoj naše družbe jo je dobila Mladina, glasilo RK ZSMS, za dvajsetletno | spremljanje študentskega gibanja časopis univerzitetne sodobnosti Katedra in za dve desetletji prizadevnega dela z najmlajšimi športniki in športnicami telesnovzgojno društvo Partizan iz Novega mesta.
Z medobčinskim študijskim središčem politične šole CK ZKS je dobila Dolenjska pomembno ustanovo za organizirano idejnopolitično izobraževanje komunistov in drugih delovnih ljudi. Obenem ta ustanova zagotavlja, da poteka izobraževanje po enotnih, med občinami usklajenih programih, pri tem pa sodelujejo tudi občinski in medobčinski politični izobraževalni dejavniki.
Slednje predstavlja tudi izhodišče za program v novi izobraževalni sezoni. Studijsko središče bo samo izvedlo naslednje oblike izobraževanja dolenjskih komunistov: tri-
Solidarni za šole ■ ■'
Dobra udeležba volilcev na referendumu v trebanjski občini — „ZA" 67,8 odst. glasovalcev
Vrsta razlogov, predvsem pa slabo vreme je zlasti v nedeljo oteževalo glasovanje za samoprispevek v trebanjski občini. Vseeno so se občani in delovni ljudje z veliko mero čuta za solidarnostno reševanje skupnih vprašanj ugodno izrekli o predloženem načrtu za gradnjo šol in komunalnih naprav za nadalj-nih pet let.
Optimizem je vlivalo že ugodno glasovanje v združenem delu minuli četrtek. V delovnih organizacijah je od 3.473 vpisanih delavcev glasovalo 3.377 zaposlenih, oziroma 97,3 odst. „Za“ samoprispevek se jih je izreklo 2.512 ali 72,3 odst. „Proti“ jih je izponilo listke 785, neveljavnih glasovnic je bilo 80, 96 delavcev ni glasovalo. Najhitreje so opravili svojo dolžnost v šentlovrenškem Hrastu, trebanjski osnovni šoli itd.
V najštevilnejšem krogu glasovanja v nedeljo je bilo v volilne sezname na 83 voliščih vpisanih 11.549 volilcev. Odziv na voliščih je bil izredno dober, glasovalo je kar
95,5	od vpisanih. „Za“ samoprispevek se jih je izreklo 7.835 ali 65,9 odst., proti jih je bilo 2.574 (22,3 odst.), neveljavno izpolnjenih glasovnic je bilo 626 (5,4 odst.), glasovalo pa ni 514 volilcev. Najvišji odstotek „Za“ so zabeležili v KS Velika Loka - 80,1, Velikem Gabru - 79,7, Račjem selu 79,3, Trebnjem 79 itd. Prvi so glasovanje opravili na volišču v Repčah, saj so prinesli vso dokumentacijo občinski volilni komisiji že v nedeljo ob pol devetih.
A.ŽELEZNIK
Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami. Ker bo razmeroma toplo, bo pretežno deževalo.
mesečni seminar marksizma za neposredne proizvajalce (30 slušateljev, začetek januarja 1979), dopisno šolo marksizma (v Črnomlju, Metliki, Trebnjem po eden, v
Novem mestu dva oddelka; začetek januarja 1979), seminar o samoupravljanju v združenem delu za direktorje tozdov in sekretarje OO ZK (marca 1979). Poleg tega bo študijsko središče sodelovalo pri usmerjanju in načrtovanju oblik idejnopolitičnega izobraževanja v občinah, kjer so predvideni seminarji za kandidate za sprejem v ZK, seminarji za nove člane ZK ih občinske politične šole.
Ob tem bo študijsko središče razčlenilo in ocenilo marksistično izobraževanje v OO ZK, ocenilo vlogo delavskih univerz ter drugih zavodov pri izvajanju idejnopolitičnega usposabljanja in družbenega izobraževanja tei sodelovalo pri razvoju izobraževalnih oblik za delovne ljudi. Svet študijskega središča, ki ga vodi Lojze Ratajc, bo v sodelovanju z novomeško enoto Zavoda SRS za šolstvo priredil posebej seminar za predavatelje predmeta ..samoupravljanje s temelji marksizma" na srednjih šolah in sploh spremljal idejnopolitično usmerjenost tega pouka.
Posodobljen »Triglav”
Zavarovalnica Triglav bo gradila nove prostore v Kočevju, Trebnjem in Novem mestu, kasneje še v Metliki
Dolenjska ob nočna skupnost zavarovalnice Triglav ima v srednjeročnem načrtu predvideno preureditev, dograditev ali novogradnjo poslovnih prostorov v vseh svojih centrih, hkrati bodo dobili potrebne strokovne kadre in začeli z modernizacijo
NAJBOLJŠI IZ METLIKE - Ob dnevu JLA je Pokrajinski odbor in štab TO 9. decembra pripravil na strelišču v Trebnjem tradicionalno srečanje mladih TO in mladincev prostovoljcev. Med ekipami se je najbolje uvrstila OŠTO Metlika. V orientacijskem pohodu je bila najboljša ekipa iz Metlike, v metu. bombe Ivan Kapušin iz Metlike, v streljanju pa Albin Mikolič iz Ribnice. Tekmovanja so si ogledali tudi gostje: komandant za TO Dolenjska, predsednik skupščine občine Novo mesto Marjan Simič in podpredsednik skupščine SRS Ludvik Golob. Po tekmovanju so si gostje in tekmovalci ogledali Trimo inTabor likovnih samorastnikov vTrebnjem. (Foto: Janez Pavlin)
službe na osnovi avtomatske obdelave podatkov.
Medtem ko je v Črnomlju poslovni objekt za Triglav že preurejen, se v kratkem začne gradnja v Kočevju. Tu bo Triglav gradil skupno z nekaterimi SIS in družbenopolitičnimi organizacijami pošlo vno-trgovinski objekt, v katerem bo nekaj sodobno urejenih prostorov tudi za zavarovalstvo. Lokacija je že določena, gradnja pa se bo začela v prvi polovici
1979.
Najprej bodo začeli graditi Tre-banjci, saj je rečeno, da bodo z zemeljskim-deli za novo stavbo začeli še v letu 1978. Tudi v Trebnjem bo zavarovalnica gradila skupno z drugimi soinvestitorji večji poslovni objekt.
V Novem mestu pa bo zraven nove stavbe Ljubljanske banke zraslo podobno zavarovalniško poslopje. Zemljišče je že pridobljeno, z gradnjo pa nameravajo začeti v drugi polovici prihodnjega leta, potem ko sc bo I ctioi odselil.
* • •
Najbolj nujni so novi prostori za zavarovalnico v Metliki, saj poslujejo v temnih in vlažnih sobah, vendar pa je tu do gradnje še najdlje. Določeno je, da bo zavarovalnica prav tako sodelovala pri gradnji poslovnega objekta, ki bo stal nasproti samopostrežnice ob križišču cest, še pred to gradnjo pa je potrebno urediti cestni vozel, zato ni možno začeti takoj.
Zakaj več bregov, če je dovolj eden
Volitve v organe SZDL na Dolenjskem naj bodo priložnost za oceno družbenopolitičnega razvoja v krajevnih skupnostih, občinah in regiji — S seje medobčinskega sveta SZDL v Semiču
V konferencah in drugih organih Socialistične zveze bodo kmalu dobili besedo dnigi ljudje. Na Dolenjskem bo prenova krajevnih konferenc opravljena z volitvami do konca decembra, občinske konference pa bodo pomlajene do spomladi. Ta čas je pozornost namenjena terenu, kjer kar v treh občinah (razen v novomeški) volijo poleg organov krajevnih konferenc SZDL tudi nove organe krajevnih skupnosti. Prvi volilni zbori so se namreč že začeli, povsod pa so končana kandidacijska opravila.
Na seji medobčinskega sveta decembra zbral v razpravni sobi
SZDL za Dolenjsko, ki se je 5.
OB NAKUPOVALNI MRZLICI - Če bo šlo tako naprej, bodo v ,,špecerijah ’’ kmalu prodajali le še zobotrebce, toaletni papir in sladkarije. „Zmanjkalo bo tega, podražilo se bo ono ”, šušljajo gospodinje med seboj, potem pa hitro v trgovine, dokler se še kaj dobi. Kava se dobi le ,,pod roko”, na policah pa je ob nakupovalni mrzlici zmanjkalo tudi olja, sladkorja, pralnih praškov, mila za pranje in še česa. Nekateri si doma ustvarjajo prava mala skladišča. Nič bolj mrzlično se ženske ne pulijo za ceneno volneno robo na „novomeškem Pon te rossu", ki tudi v mrazu sklepa kupčije. Jopice so res poceni, skoraj tako kot so bile na razprodaji v propadli Kri-movi trgovini. (Foto: Janez Pavlin)
semiškega hotela Sremič, so priprave na te volitve ugodno ocenili. Tako oceno so izrekli tudi za politično razpoloženje delovnih ljudi in občanov v dolenjski regiji v zadnjem času. Menili so, da so ozračje za vse to zapustili partijski, sindikalni in drugi kongresi, ki so se zvrstili letos, to pa tem bolj, ker so kritično pretresli uspehe in pomanjkljivosti v naši družbi in spodbudili oziroma že kar zastavili vrsto akcij. Zato kritična ocena minulega obdobja in tekoča problematika prevevata in bosta še predstavljali glavno vsebino tudi volilnih zborov SZDL Iz takega pretresa se da izluščiti marsikakšna ugotovitev. »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••'
SPOROČILO
BRALCEM
V današnji številki ni priložena štirinajstdnevna reportažna Priloga, ki je sicer redno izhajala vse leto. Izostanek je nastal zaradi velike obremenjenosti tiskarne pa tudi zaradi priprave posebne novoletne priloge v večjem obsegu, ki jo pripravljamo skupaj z uredništvi drugih slovenskih pokrajinskih listov.
UREDNIŠTVO DL
Presoja delovanja ljudi, ki so bili do zdaj „na špici“, je potrebna, da bi tokrat izvolili še boljše, take, ki so z dejanji dokazali, da bodo, vpreženi v nič kaj lahki voz SZDL, kos zahtevnim nalogam. Formalna frontna sestavljenost in razvejenost Socialistični zvezi še ne zagotavlja vloge, aktivnosti in uspešnosti, če ne bo v njenih organih ljudi s srcem in znanjem. Taki ljudje bi morali biti prav v vseh organih SZDL, tudi v sekcijah ter vaških in uličnih odborih, ki kot jedra interesnega
združevanja in metode dela SZDL prav zdaj doživljajo razcvet.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL inž. Niko Rihar je na semiški seji poskušal prikazati trenutno stanje na Dolenjskem in opozoriti na najbolj pereča vprašanja. (O tem naj bi bila beseda tudi na drugih sestankih SZDL) Kaže, da uresničevanje planskih nalog v zadnjih letih ni potekalo zadovoljivo. Gospodarstvo se je sicer otreslo večiih
(Nadaljevanje na 4. strani)
HOTEL »METROPOL” NOVO MESTO
vas vabi na veliko
SILVESTROVANJE
V ŠPORTNI DVORANI V NOVEM MESTU
Silvestrska večerja z bogatim menujem bo popestrena z nagradnimi igrami, vso noč pa bo za dobro razpoloženje in ples skrbel ansambel ..škorpijoni".
VSE TO- IN ŠE VEČ ZA 350,00 OM
Rezervacije sprejema recepcija hotela „Metropol". Informacije po telefonu (068) 22-226.
1. januarja 1979 pa vas vabimo na NOVOLETNI PLES
V SPOMIN VLADIMIRU GORTANU — T ržaški dijaki so med zadnjim obiskom v Kočevju kar brez kostumov in potrebne opreme prikazali izsek iz sojenja istrskemu junaku Vladimiru Gortanu. (Foto: Primc)
Zamejski dijaki na Kočevskem
Obiskali so grad Turjak in Kočevje — Skupni kulturni program
Gojenci slovenskega dijaškega doma ,.Srečko Kosovel" iz Trsta so obiskali 7. in 8. decembra Kočevsko. Med 42 gojenci in vzgojitelji je bil tudi direktor doma Edvin Švab, ki je hkrati župan občine Dolina pri Trstu, katera je pobratena z občino Kočevje.
Prvi dan obiska so zamejci obiskali najprej grad Turjak in se seznanili z njegovo zgodovino, zvečer pa je bilo v Hotelu Pugled tovariško srečanje zamejske in kočevske mladine, ki so mu prisostvovali tudi politični in drugi predstavniki obeh občin ter vzgojitelji. Ob tej priložnosti je skupina kočevskih mladink prikazala gostom več izraznih plesov in izvedla več recitacij. Tržaški mladinci pa so prikazali iz lepljenke o sojenju in ustrelitvi Vladimira Gortana, ki so jo naštudirali za svoj domski dan 3. december. Vladimira Gortana iz Pulja je prvo posebno fašistično sodišče leta 1929 obsodilo na smrt, nakar so ga ustrelili.
Zamejski rojaki so naslednje dopoldne obiskali Tekstilano, Mlekarno, Muzej in Dom Dušana Remiha. Domov so se vrnili zgodaj popoldne. V načrtu so imeli sicer še obisk Roga in Baze 20, a jim je sneg to preprečil.
J. PRIMC
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Sodoben razvoj v svetu, ki ga bremene mnoge krize in tarejo hudi problemi, vse bolj dokazujejo nemoč blokov in velesil, da bi poiskale trajne rešitve, ki bi zagotovile mednarodni skupnosti mir, varnost in napredek.
Hkrati pa je čutiti težnje, da bi obdržali in ustvarjali še nove monopole in nove interesne sfere. V takšnih razmerah je gibanje neuvrščenih še bolj pomemben dejavnik miru in varnosti v svetu, gibalna sila pri urejanju odnosov v boju proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu in vsem oblikam nadvlade. Svojo progresivno vlogo pa lahko
Brez vmešavanja
gjbanje neuvrščenih izpolnjuje le, če deluje kot neodvisen in samostojen dejavnik, zunaj blokov. Enotnost, solidarnost in skupna akcija našega gibanja so pogoj, da bi izpolnili svoje zgodovinske obveznosti: ohraniti mir in demokratizirati mednarodne odnose, zlasti kar zadeva uvedbo novega mednarodnega ekonomskega reda.
Neuvrščene države, ki se zavzemajo za mirno rešitev sporov v svetu, morajo ta načela še posebej uresničevati v medsebojnih odnosih. Konflikti največkrat odpirajo vrata vmešavanju od zunaj, kar utegne ogroziti tudi neodvisnost držav. Takšen položaj pa hkrati močno otežuje boj neuvrščenih za uvedbo novega mednarodnega ekonomskega reda v svetu.
Zato morajo vse neuvrščene države še bolj organizirano združiti svoja prizadevanja v tej smeri," je dejal predsednik republike Josip Broz Tito med drugim v svoji zdravici na kosilu, ki ga je priredil po zaključku
jugoslovansko-etiopskih razgovorov v čast svojega gosta, predsednika začasnega poveljnika revolucionarne armade socialistične Etiopije, podpolkovnika Mengistu Hcdle Mariama. Ta se je na povabilo predsednika Tita mudil pri nas na uradnem in prijateljskem obisku, po katerem je odpotoval na obisk na Poljsko.
Podpolkovnik Mengistu je v odgovoru na zdravico predsednika Tita dejal, da Jugoslavijo in Etiopijo vežejo trdne prijateljske vezi. Zahvalil se je za pomoč v najbolj kritičnih dneh, ko je etiopski revoluciji grozila največja nevarnost.
Predsednik Tito je sprejel vabilo, da obišče Etiopijo, datum obiska pa bodo določili, kot je to v navadi, kasneje.
DOBRO
SODELOVANJE
Sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc pa se je medtem vrnil s štiridnevnega uradnega in prijateljskega obiska na Poljskem. Na povratku se je za krajši čas ustavil tudi v Budimpešti.
Obisk na Poljskem, je dejal Stane Dolanc po povratku, sodi v okvir rednega sodelovanja ZKJ s poljsko združeno delavsko partijo. V vrsti vprašanj imamo zelo sorodna ali celo podobna stališča, zlasti če gre za boj za mir in popuščanje napetosti. V pogledih so tudi razlike, ki predvsem izhajajo iz dejstva, da je Poljska članica varšavskega sporazuma, Jugoslavija pa neuvrščena država, je dejal Stane Dolanc in dodal, da je velikega pomena prav to, da te razlike ne ovirajo našega sodelovanja, ki je odkrito, prijateljsko in popolnoma enakopravo.
MILIJONI NA ULICAH
V iranski prestolnici in nekaterih drugih večjih mestih v državi so bile v začetku tega tedna mirne demonstracije, ki se jih je udeležilo več milijonov ljudi.
Demonstracije so tradicionalne in so odraz žalovanja za Hazratijem Huseinom, vnukom preroka Mohameda, ki ga je dal pred dvanajstimi stoletji usmeriti kalif Iazid.
Topot so jih izrabili tudi za javne zahteve, naj se v Iranu konča monarhija. Demonstranti so zahtevali odstop šaha Pahlavija.
Vojska se je sicer umaknila z ulic, kjer so bile demonstracije, vendar je bila v stanju pripravljenosti.
JANEZ CUCEK
GVERILCI SE URIJO - Diktator Somoza je zmanjšal izdatke za šolstvo in zdravstvo, da bi okrepil svoj vojaški proračun, toda kaže, da ga tudi to ne bo dolgo obdržalo. Razlog: enote, ki pripadajo sandinističnemu uporniškem gibanju, se pospešeno urijo, da bi, ko bodo pripravljene, znova začele upor proti diktatorskemu režimu v Nikaragui. Na sliki: sedaj že legendami gverilski voditelj, znan pod imenom komandant Zero, nadzoruje urjenje svojih enot. (Telefoto: UPI)
Naloge mladine so družbene naloge
Iz Komunistovega uvodnika pred X. kongresom jugoslovanske mladine
Po kritični, toda spodbudni, opazki tovariša Tita — da je resnični vpliv mlade generacije v družbi vidnejši od tistega, ki ga ima njena mladinska organizacija, je Zveza socialistične mladine Jugo-slaviji
sfavije v minulih štirih letih napravila velik korak naprej.
Zveza socialistične mladine ne uspehe v reševanju življenj-
je povzela nauke iz prejšnje prakse in uveljavljala najboljše ustvaijalne izkušnje ter že na devetem kongresu z iasnimi idejnopolitičnimi, akcijskimi in organizacijskimi opredelitvami povsem razčistila dotakratne dvome in dileme o vlogi organizacije mladih v novih družbenih razmerah. jecjro te splošne osvobojene in v štiriletni praksi že izpričane opredelitve je v tem, da Zveza socialistične mladine v samoupravni družbi ne more biti samo predstavnica mladine. Če se želi resnično bojevati za težnje, interese in konkretne potrebe mlade generacije, mora biti hkrati skupaj z vsemi mladimi ljudmi aktivna in odgovorna nosilka boja za celoten samoupravni razvoj družbe, za reševanje vseh aktualnih in dolgoročnih družbenih problemov.
O tem, kakšne sadove je rodila takšna usmeritev, so pravkar izrekli svojo sodbo republiški mladinski kongresi in pokrajinski konferenci, o tem pa zgovorno pričajo tudi dokumenti, pripravljeni za bližnji deseti kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Splošna ugotovitev je, daje zasluga za doseže-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Vse majhne reči se seštevajo, zato lahko prerastejo v velik problem. Tega pa seveda ne moremo dopustiti...
Tako približno je pred tedni dejal predsednik Tito, ko je opozoril, da mora Zveza komunistov odločno reagirati povsod, kjer raste navidez še tako droben problem, ki pa seveda moti razpoloženje ljudi. Majhnih problemov pa je na stotine in se pnejo v sik različnih smereh.
Najprej: pretirano administriranje. Nekdo je izračunal, da se je v neki skupnosti v zadnjih štirih letih povečalo število zaposlenih za več kot 1500 odstotkov, medtem ko je nalog komaj kaj več.
Zaostrena odgovornost
Ampak to sploh ni več majhen problem. Je pa razrešljiv šele potem, ko bomo vsi na vseh ravneh odločanja spoznali, da ni res, da bi številčna krepitev administrativno-prav-nega aparata že sama po sebi pogojevala naglejše razpletanje družbenih nalog, marveč je res prav obratno: večji ko je aparat, več ko je ,,aparatčkov“, daljši so izvedbeni roki, kajti vsa ta množica „belih srajc" mora opravičiti svoj obstoj, četudi skozi formularje in vedno nove formular čke. Zato velja na primer srčno podpreti SDK Slovenije, da pristriže peruti ..papirnati vojni", ki divja, denimo, v organizacijah združenega dela.
Slaba oiganizacija dela je botrovala tudi
neskrbnemu čiščenju snega v Sloveniji. Zato je razumljiva energična pobuda CK ZKS, a še zaostri odgovornost pri „botrih“.
Sklican je tudi že sestanek najodgovornejših delavcev v ZKS, na katerem bodo obravnavane „naloge komunistov pri krepitvi odgovornosti za učinkovito reševanje vprašanj in problemov, ki v največii meri vplivajo na razpoloženje delovnih ljudi in občanov1*.
Ampak tudi to sploh niso več majhni problemi. Potem pa: zdaj mrkne kava, zdaj se zapletejo vprašanja o določanju odkupne cene koruze; kot kafra izhlapi za nekaj debelih ur bencin - in tako dalje in tako naprej.
Tudi to niso več majhni problemi. Ze mogoče, da so majhni, če jih primerjamo s tistim, kar je v družbi narejenega, toda v veliki problem se zgostijo tedaj, če se jih lotimo še z ene plati. Namreč: vse tele brcajoče pojavne oblike nemarščine nam skušajo v bistvu znova in znova dokazovati, kako škriplje pri samoupravnem dogovarjanju ter sporazumevanju in kako veliko bolje bi bilo, če bi posegla vmes kakšna trda (državna) roka. To pa je seveda velik problem, ki ga bomo zmogli (tudi) z energično akcijo Zveze komunistov, vendar akcijo, ki v bistvu krepi samoupravne sile, torej vse tiste posameznike ter kolektive, ki jim je prevladujoče samoupravno iskanje, dogovarjanje ter odločanje.
MILAN MEDEN
skih vprašanj mlade generacije, predvsem v njeni okrepljeni in vsestranski dejavnosti in njeni močnejši vključitvi v družbene tokove. Vse bolj redek je nekoč razširjeni pojav, da mladi svoje probleme samo ..prijavijo” družbi, potem pa oa družbe zahtevajo, da jih „nekdo” rešuje. Vse redkejše je tisto znano ,.klasično” opravičevanje, češ da je mladinska organizacija nemočna v reševanju mladinskih problemov in kako je nihče za nobeno stvar ne vpraša.
Praksa je potrdila, da ni mogoče bolje in učinkoviteje sprožati in reševati mladinskih problemov, kot da se mladina sama angažira, seveda skupaj z drugimi organizacijami, družbenimi
TELEGRAMI
WINDHOREK - Po volitvah, ki jih je rasistični južnoafriški režim v nasprotju z vsemi sklepi OZN organiziral v Namibiji, so prešteli glasove. Kot poroča agnecija Reuter, so južnoafriški funkcionarji izjavili, da je glasovalo 81 odstotkov vpisanih volilcev.
PARIZ - Vodstvo francoske komunistične partije je imelo v Vitryju pri Parizu dvodnevno razpravo s 400 intelektualci, pripadniki te partije. Georges Marchais je zborovanje označil kot skupno prizadevanje, da bi v odkritem komunističnem pogovoru našli rešitve za boljše delovanje francoske komunistične partije.
TEL AVIV - Trije oboroženi Izraelci so vdrli v kulturni center ZR Nemčije v Tel Avivu ter tako protestirali proti predlogu o zastaranju nacističnih zločinov v ZR Nemčiji. Napadalci so več kot dve uri imeli za talca nekega uslužbenca kulturnega centra. Nato pa so se brez boja predali.
OSLO - Kot je izjavil norveški premier Odvar Nordli, je Norveška sklenila, da se ne bo pridružila novemu evropskemu monetarnemu sistemu (EMS) in bo 12. decembra umaknila svojo valuto iz sedanjega skupnega sistema fluktuirajočih valut, tako imenovane „kače“. Od jutri dalje bo Norveška krona temeljila na poprečju valut, ki so posebnega pomena za norveško trgovinsko menjavo.
LIZBONA - Komunistična partija Portugalske je uradno zahtevala v parlamentu, da izglasujejo nezaupnico neodvisni vladi, ki jo je nedavno sestavil Moto Pinto. Po oceni komunistov ta vlada ne more razrešiti niti enega izmed velikih portugalskih problemov, še več, neizbežno jih bo še poslabšala.
VEVEY - V švicarskem mestu Veveyu so začeli soditi ugrabiteljem krste s posmrtnimi ostanki slavnega komika Charlieja Chaplina. Ugrabitelja, ki sta oskrunila njegov grob in zahtevala v zameno za ugrabljeno krsto približno 600.000 dolarjev, sta izjavila, da sta sc akcije lotila zato, da bi rešila svojo finančno stisko.
silami in v okviru sistema socialističnega samoupravljanja.
Zato lahko zanesljivo trdimo, da je danes poglavitna zaposlitev Zveze socialistične mladine prav v tem, kako poiskati kar najbolj učinkovite metode demokratičnega samoupravljanja in kako bi mlade ljudi kar najbolje organizirali, idejnopolitično pripravljali in usposabljali za to, da bodo dejavnejši v delegatskem sistemu, v samoupravnih organih in v delu drugih družbenih in družbenopolitičnih organizacij. Ta smer dejavnosti, utemeljena na stališčih enajstega kongresa ZKJ, je dobila ne le nedeljeno podporo na mladinskih kongresih in konferencah pa tudi v predlaganih dokumentih desetega kongresa ZSMJ, marveč še jasnejšo, bolj razvejeno in natančnejšo razčlenitev.
Izhodišče organiziranja mladine je osnovna organizacija ZSJM in kolektivna odgovornost vsakega mladinskega vodstva, na prvo mesto njihovega angažiranja pa se postavljajo naloge iz najnovejših naročil tovariša Tita.
Da dolgi seznam nalog, ki si jih je mladina sama zastavila, ni za današnjo jugoslovansko mlado generacijo ne predolg ne neuresničljiv, zagotavlja tudi njena doslej izpričana sposobnost in moč.
tedenski
mozaik
KAI DELA PREDSEDNIK Združenih držav Amerike bolj ali manj vemo, kaj dela njegov brat Billy, je na tej strani oceana manj zaano - toda ne tudi v ZDA, kjer vsak njegov korak zelo budno spremljajo. Razlog je kajpak v tem, da „prvi brat“, kot ga v šali imenujejo, počenja precej nenavadne reči, ki mu, mimogrede rečeno, prinesejo kar dovolj cvenka. Zadnja v vrsti drobnih senzacij, s katerimi rad postreže, je snemanje nekega filma, v katerem igra vlogo šerifa. Ko so ga novinarji vprašali, kaj mu je bilo najbolj všeč, je brez pomislekov izjavil: da sem aretiral dva nepridiprava... Četudi smo na filmu in za zabavo...
A CE SMO že pri nepridipravih in aretacijah, še tole: slovita ameriška zvezna policija FBI je določila, da na svojo tradicionalno listo „deset najbolj iskanih kriminalcev** ne bo uvrščala samo ,.največjih rib**, se pravi po vsej državi znanih gangsterjev in teroristov, marveč tudi manj znane hudodelce, ki pa morajo seveda izpolnjevati stare pogoje. Ti pogoji so, da so nevarni in oboroženi in da jih iščejo zaradi hudih dejanj. Zadnji, ki se je uvrstil na seznam, je neki Charles Everett Hughes, ki ga iščejo zato, ker je umoril dva mlada zakonska para... Oduren način, kako postaneš slaven ...
MEDTEM PA JE v Ljudski republiki Kitajski vse več takih, ki bi se radi - naučili angleščine. Radijska postaja Voice of America je namreč sporočila, da so iz te države začeli nenadoma dobivati tudi do štirideset zahtev za pošiljanje učne literature za učenje angleščine. Poprej je na urad radijske postaje v Hongkong prišlo le nekaj prošenj te vrste na mesec. Pravijo, da je to v zvezi z odpiranjem LR Kitajske proti svetu. Kot je znano, pošilja Voice of America učbenike zastonj. Novi val zanimanja Kitajcev za brezplačen pouk angleščine bo radijsko postajo (posredno za vlado ZDA) veljal 100.000 dolarjev ... Toliko bodo prihranili tudi Kitajci...
OTOVEC:
NOVO
OBELEŽJE
26. novembra letos je dobil Oto ve c novo spominsko obeležje. Pri speval ga je domačin Peter Plut stoji pa na križišču ceste Sela-Otovec. Obeležje spominja na lf padlih borcev in žrtev fa S s tič neg; nasilja. Odkrili so ga 26. novembra dopoldan. Navzlic slabemu vremeni; se je slovesnosti udeležilo preče; krajanov, svojcev padlih in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz občine. Govoril je Tone Jerman, tajnik odbora ZB Talčji vrh.
- Poškodbo no delovnem mestu!
J
DOLENJSKI UST
BREGOVI BISTRICE — V Sodražici so letos najprej zamenjali leseni most čez Bistrico z betonskim, zdaj pa urejajo še brežine Bistrice. Ko bo delo končano, bo Sodražica tudi boli varna pred poplavami. Prav lani je namreč poplava povzročila veliko &odo. (Foto: J. Primc)
ZIMSKO VESELJE — Lisca je priljubljena izletniška točka tudi v zimskem času. Med prazniki za dan republike se je pod smučarsko vlečnico zateklo več smučarjev, ki so se razočarano vrnili s Pohorja. Primerna smučišča lahko najdejo tudi začetniki. (Foto: Železnik)
NESNAGA Z BREGOV ! - Komunalci po Novem mestu čistijo več let porasle brežine in sekajo grmovnice in nepotrebno drevje. Tako so tudi v Koštialovi ulici iz skoro nepregledne gošče naredili čistino, iz katere se odpira mnogo lepši razgled na mesto.(Foto: Bačer)
ČRNOMELJ PRVI PRI ZATEGOVANJU
Črnomaljska občina ima največji delež najslabše nagrajenih delavcev. Skoraj 15 odstotkov vseh zaposlenih je na primer v marcu letos prejelo manj kot 3.000 dinarjev čistega osebnega dohodka. V tem pogledu je Črnomelj med šestdesetimi slovenskimi občinami na 1. mestu. Ta podatek prinaša novembrski bilten republiškega Zavoda za statistiko. Zanimivo je tudi, da je med 15 slovenskimi občinami z največjim deležem najslabše plačanih delavcev kar šest izmed devetih občin širše Dolenjske. Da ima dolenjsko gospodarstvo sorazmerno malo izgub, očitno pomagajo delavci z zategovanjem pasu. Če je to najbolj modro tudi zanje same, je težko pritrditi, če upoštevamo, kako nestabilizacijsko se obnašajo in kako delijo nezaslužen denar v mnogih jugoslovanskih (nedelovnih organizacijah.
•	»	V'	v
Sejmišča
NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil srednje živahen, cene prašičem pa so bile nespremenjene. Naprodaj je bilo 268 pujskov in 32 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno 209. Cene pujskov: 650 do 850 din, starejših prašičev pa 860 do 1.400 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 316 pujskov in 12 starejših prašičev. Lastnika je menjalo 273 živali; pujski so bili po 36 do 38 din, starejši prašiči pa po 25 do 27 din kilogram žive teže.
Dveletna zamuda gradnje JE Krško
Začetek šele decembra 1980. leta, če ne celo kasneje - Krivda „Westinghousa"
ZA PRAZNIK JUBILEJNA PRIZNANJA -Člani šolskih kolektivov iz sevniške, krške in brežiške občine so počastili dan prosvetnih delavcev s srečanjem v Krškem. Ob tej priložnosti so šestim podelili priznanje za 30, šestinštiridesetim pa priznanja za 20 let dela v prosveti. (Foto: Jelčič)
Namesto aprila prihodnjega leta bo prva jugoslovanska jedrska centrala v Krškem končana šele decembra 1980.
Do dveletne zamude je prišlo po krivdi izvajalcev del in dobavitelja opreme „Westinghousa“. Ta znana ameriška družba, ki opremlja tovrstne objekte širom po svetu, ni spoštovala niti rokov za dobavo niti obveznosti, ki so določene v po-•godbi. ,Westinghouse zamuja z investicijskimi obveznostmi, projektantskimi montažami in gradbenimi deli, kot tudi z dobavljanjem opreme.
Predračunska vrednost centrale, ki je trenutno ena od prednostnih in največjih naložb v Jugoslaviji, gradita pa jo skupaj republiki Slovenija in Hrvaška, je pri podpisu pogodbe z VVestinghousom znašala 12 milijard novih dinarjev, zdaj pa so zaradi zamude ameriške družbe stroški jugoslovanskega atomskega prvenca dosegli skoraj 14 milijard dinarjev.
Ko je govoril o tem, je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič povedal, da sta izvršna sveta Slovenije in Hrvaške poskušala z Westinghousom ugotoviti, kakšen je trenutni položaj in kakšna dinamika del bo zagotovljena v prihodnje spričo dosedanjih nemajhnih zamud in neizpolnjenih obveznosti. Izvajalec je namreč obljubil, da bo 15. oktobra letos predal ustrezno dokumentacijo, vendar tega še ni storil. Jugoslovanska podjetja, ki sodelujejo pri
Kmetijski nasveti
Da mraz ne more do živega
Medtem ko se bitka z mrazom v sadjarstvu in vinogradništvu ni še niti začela in je človek skoraj povsem odvisen od vremena, je v vrtnarstvu že skoraj dobljena. Tudi ekonomsko se izplača gojiti celo rastline, ki so sicer doma v tropskem ali subtropskem podnebju in ki bi jih pobral že prvi mrazjcaj šele ostra celinska zima.
Vrtnar ima na voljo več različnih možnosti, od preprostega pokrivanja občutljivih rastlin s tuneli iz plastičnih snovi do rastlinjakov, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavljajo, odkar jih izdeluje za širšo vrtičkarsko rabo podjetje Gradbenik iz Ljubnega ob Savinji. Vmes so še različne zaprte grede, ki jih uporabljamo za vzgojo sadik iz semena, pridelovanje zgodnjih vrtnin, vegetativno razmnoževanje s potaknjenci ter prezimovanje zelenjadnic, lončnic ali drugih okrasnih rastlin.
Ker je v bližnjem januarju in februarju čas za napravo in polnjenje toplih gred - če le vreme to dovoljuje - nekaj več besed o tem. Za domač vrt priporočajo 2 do 4 m dolge enojne zaprte tople grede, široke 1,5 m in globoke do pol metra. Deske za okvir naj bodo borove ali jelove, severna stranica naj bo še enkrat višja od južne, da bo stekleno okno nagnjeno proti jugu. Lega naj bo kar najbolj topla, južna, ogrevanje samo pa je odvisno zlasti od izbora in debeline hlevskega gnoja. Najboljši je konjski gnoj, za njim pa goveji, ovčji, kokošji, svinjski. Učinek toplote še poveča primes listja ali slame.
Uporaba tunelov v vrtičkarstvu ne zahteva kakega posebnega strokovnega znanja, drugače pa je z rastlinjaki, ki jih poznamo celo vrsto in v katerih se posamezne rastline različno obnašajo. Velja pravilo, daje tudi hladni rastlinjak boljši od tople grede, kaj šele, če ga lahko ogrevamo. Tudi za rastlinjak je treba izbrati primemo lego, da bo pozimi deležen kar največ sonca, poleti pa sence. Za tako zaščito naj mu služi veliko listopadno drevo. Se celo vrsto drugih navodil je treba upoštevati, da bo ta vse
dostopnejša vrtnarjeva pridobitev tudi
upos i kar
najbolje izkoriščena.
Inž. M.L.
gradnji centrale, se tudi sprašujejo, zakaj prihaja do zamud, ki povzročajo takšne stroške.
Odgovor na ta vprašanja lahko da samo omenjena družba, ki je iz doslej neznanih vzrokov podaljšala vse roke za montiranje opreme. V trenutku, ko si vse jugoslovansko gospodarstvo prizadeva obogatiti in poglobiti jugoslovansko- ameriško gospodarsko izmenjavp, se Westing-house obnaša precej neodgovorno. S svoje strani je Jugoslavija storila vse, da bi gradnja prve atomske centrale potekala brez zastojev. Tudi finančne obveznosti, ki izhajajo iz dobljenih posojil, bodo uresničene v optimalnem roku, saj Jugoslavija uživa v svetu sloves zanesljivega in takojšnjega plačevalca vseh posojil.
(Po tržaškem ..Primorskem dnevniku1'
novomeška občina, ki je na 18. mestu z 58.250 din, v letu 1976 pa je bila 21. Ti dve občini edini presegata republiško povprečje, malo pod njima pa je kočevska občina, ki je napredovala za 8 mest, s 56.246 din, ribniška je na 26. mestu s 53.456 din, metliška na 33. z 48.319 din, črnomaljska pa na 43. s 37.879 din.
Med desetimi po narodnem dohodku najmanj razvitimi slovenskimi občinami so kar tri z našega območja: 50. Trebnje s 34.791 din, leta 1976 na 48. mestu, 51. Brežice s 34.044 din in 54. Sevnica z le 31.918 din narodnega dohodka na prebivalca. Torej je s podatki dokazano, kar trdijo v Posavju, da sta brežiška in sevniška občina, ki uradno ne spadata v „klub enajsterice" manj razvitih slovenskih občin, po narodnem dohodku na slabšem kot nekateri člani te „enajsterice“.
M. L.
Brez dvoličnosti
„ Delavci	smo
krajani"
tudi
Dokaz številk
Ob trditvi: »Posavje prehitevajo manj razviti"
Občine Ljubljana - center, Ljubljana - Bežigrad, Velenje, Celje in Nova Gorica sestavljajo spisek petih najbolj razvitih oziroma bogatih slovenskih občin, sodeč po lanskem narodnem dohodku na prebivalca, saj krepko presegajo republiško povprečje, ki je znašalo 57.024 dinarjev.
Med občinami širše Dolenjske, kamor prištevamo tudi posavsko regijo in del ljubljanske (Kočevje, Ribnica), je tako kot predlanskim bila tudi lani na najbolje uvrščenem mestu (17.) krška občina leto
poprej 13. z 59.312 din narodnega dohodka na prebivalca, za njo pa
V dnevih, ko je v Beogradu potekal zvezni sindikalni kongres, na katerem so govorili tudi o mestu in vlogi osnovne sindikalne organizacije v krajevni skupnosti, smo na Senovem, v tamkajšnji TOZD sevniške „Lisce“ slišali, da tamkaj zaposleni, prevladujejo ženske - pravzaprav v večini ne ,,poznajo" dvoličnega obnašanja pri odločitvah o denarni	pomoči posameznim
načrtom krajevne skupnosti, da kot „delavci“ podprejo vse, kar si na drugi strani želijo kot „krajani“. Da taka pomoč ni samo simbolična, je najbolje pokazalo to leto, ko so po razpravi v okviru osnovne sindikalne organizacije prispevali veliko starih milijonov	za gradnjo	senovskega
kegljišča,	za pomoč	pri gradnji
„Doma XIV. divizije”, za jubilej domače delavske godbe in tako naprej. Seveda tako uspešnega sodelovanja, - to velja tudi za drugo senovsko združeno delo - ne bi bilo, če ne bi osnovna	sindikalna	organizacija
imela svojih delegatov tako v organih krajevne skupnosti kakor tudi v krajevnih in vaških odborih Socialistične zveze, kjer lahko tvorno posežejo v nastajanje vsakega za celotno skupnost pomembnega načrta in eže tako posredno zagotovijo po-• trebno pomoč.	£	SEBEK
S
!
*
*
S
*
%
*
S
S
!
>
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja' Tit Doberšek
Že pred 100 leti je Josip Vošnjak v Umnem kletarstvu (Celovec 1873 - izdala Mohorjeva družba) napisal, da je ena najgrših napak naših vinarjev nemarnost pri oskrbovanju starih (praznih) sodov. Ko vino iz soda stočijo, pustijo sod v kleti ali zunaj kleti in se zanj sploh več ne zmenijo, dokler ga spet ne rabijo. Sod pa v tem času splesni ali se skisa. Nekateri so tako neumni, da sodov nikoli popolnoma ne izpraznijo in puščajo v njih droži ali par litrov cikastega vina. Razumljivo, da se tak sod mora pokvariti. Mnogi zvalijo sod na pod (skedenj, šupo), da se popolnoma posuši. V takem zasušenem sodu se rada naseli suha plesen, pred uporabo soda pa se mučimo, preden ga dovolj nabijemo in namočimo, da ne pušča.
§ Shranjevanje starih sodov
— Če bi se tvoj sin vpisal na pravno fakulteto, bi po končanem študiju sedel v pisarni!
— Vpisal se je na agronomsko fakulteto, pa ti povem, da je še bolj verjetno, da bo sedel v pisarrji!
(Iz novosadskega »POLJOPRIVREDNIKA«)
N
S
S
S
5
*
s
*
s
s
N
**
v
S
H
S
Ugotovitve Josipa Vošnja-ka izpred 100 let še danes veljajo za marsikaterega vinogradnika, ki se pozneje čudi, kako je mogoče, da ima pokvarjeno vino. Z ato s praznimi sodi ravnajmo tako kot mnogi vinogradniki, ki upoštevajo nasvete, in to:
Takoj ko vino iztočimo, sod dobro operemo z dvema ali celo tremi vodami. Praviloma vodo menjavamo tako dolgo, da po pomivanju teče iz soda razmeroma čista. Če je bilo v sodu dosti droži (ob prvem pretoku) ali pa je na vinu bil že kan (birsa), so doge zelo umazane.
Zato v takem primeru damo v sod pest kremenčevih kamenčkov ali pa verigo. Ta pripomoček pri kotaljanju soda med pranjem pomaga zdrgniti z dog ostanke droži ali ostanke glivice kana.
Pri večjih sodih, ki imajo vratca in jih zaradi velikosti ne moremo kotaliti, lahko otrok, 10 do 14 let star, zleze skozi vratca v sod in s ščetko obriba od droži ali kana umazane doge. Dokler je iz soda iztočena voda še kanasta, je treba vodo menjavati in ponovno prati.
Vinogradniki, ki imajo v kleti vodovod, imajo veliko lažje delo.
Na vodovodno pipo namestijo primerno gumijasto cev in z močnim curkom vode skozi vrtitca sod temeljito operejo.
Ko je sod čist, kar spoznamo po tem, da priteče iz njega čista voda, ga obrnemo na pilko, da se voda izcedi. Večje sode, ki imajo vratca in jih pri pranju zaradi velikosti nismo premikali, vzdignemo na nasproti strani vratc in mokroto skozi vratca pobrišemo s čisto suho krpo.
Takoj po pranju sodov ne smemo žveplati, ker bi se žveplov dvokis (SO?) spremenil v žveplovodik (^S). Zato pustimo manjše sode, ki smo jih pri pranju premikali, obrnjene na pilko 1 do 2 dni, večje sode pa privzdignemo na nasprotni strani vratec in pustimo vratca odprta prav tako 1 do 2 dni. V tem času se mokrota na dogah toliko posuši, da se pri poznejšem žveplanju žveplov dvokis ne spaja več z vodikom; tako preprečimo ustvarjanje škodljivega žveplovodika.
Dva dni po pranju sod zapremo in za žveplamo z žveplovim zakadom. Po Judežu (Vinarstvo 1965) računamo na vsak hektoliter prostornine soda 2 do 3 grame žvepla (en azbestni trak ima 3 grame žvepla). Tako zadošča azbestni trak za sod od 1 do 3 hi. Azbestni trak obesimo na žico, prižgemo, damo v sod in sod zabijemo s pilko. Ko žveplo na traku zgori, potegnemo zgorel trak ven, sod pa nato dobro zabijemo.
Če je sod večji in rabimo za žveplanje več trakov, je bolje, da zažigamo vsak trak posebej. Po žveplanju napišemo s kredo na sod dat om žveplanja, da vemo, kdaj je treba sod ponovno žveplati. Žveplanje sodov je namreč treba v razdobju 1 do največ 2 mesecev obnoviti, kar ponavljamo tako dolgo, dokler soda ponovno ne rabimo.
Na opisani način ohranjenega soda pred uporabo ni treba nič nabijati in zamakati, ker je svež, čist in dobro ohranjen.
O zdravljenju pokvarjenih sodov pa bomo pisali drugič.
DT.
Vzorce za analizo vina,
ki ga opravlja Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, sprejema poleg že navedenih (Doberšek za Dolenjsko, Vinska klet Metlika za Belo krajino) za Bizeljsko Franc Šekoranja, Bizeljsko 67, in Pepca Klavž, Kostanjevica na Krki 24.
i
t
\
:
j
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
0 a
Zakaj... i Delegatom boljšo informacijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
„izgubarjev“, zato pa niso spodbudni pojavi: še vedno majhna produktivnost, osebni dohodki prehitevajo, administracija je na pohodu, naložbe nimajo kritja, cene rastejo brez kontrole. Združevanje dela in sredstev ter samoupravna organiziranost v industriji še nista povsod izpeljani. Podobno je na kmetijskem področju. Številni dogovori na dolenjski ravni niso uresničeni, kar nedvomno ovira skladnejši razvoj. Skupščina skupnosti dolenjskih občin je premalo dejavna in učinkovita. Na mnogih področjih je vsaka občina dolenjske regije še na svojem bregu (turizem, varstvo okolja, cestno gospodarstvo, kultura, izobraževanje, informacije itd.) Kajpak je tudi že marsikaj zastavljeno (usmerjeno izobraževanje, telesna kultura), prenekatera stvar pa je obtičala na mrtvi točki. Po besedah Nika Riharja ..združevanje interesov nekako noče na dnevni red skupnih dogovarjanj*-, pa naj gre za društva, krajevne skupnosti ali občane.
Na kulturnem področju Dolenjska ni povezana, razen nekaj malega prek ZKO in poklicnih ustanov. To je velika škoda, saj bi z združenimi močmi lahko marsikaj naredili. Zlasti bi mogli biti uspešnejši pri reševanju problemov, ki so v vseh občinah enaki: v večini delovnih organizacij prevladuje kulturno mrtvilo, delavci nimajo besede, ko gre za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb, v krajevnih skupnostih občani nimajo vpliva na kulturno politiko, poleg tega pa povsod primanjkuje prostorov, kadrov in denarja. Raziskovalna dejavnost je, kot je videti, priznana le v novomeški in metliški občini, a še v teh dveh so šele letos prvič javno podelili priznanja inovatorjem. Kaj je v trebanjski in črnomaljski občini, se ne ve. Dejstvo pa je, da bi lahko ustanovili ne le občinska, marveč tudi medobčinska priznanja.
Varstvo okolja je področje, ki še ne pozna skupnih prizadevanj in rešitev vseh dolenjskih (pa tudi drugih) občin. Kako občutljivo je to področje, pove ugotovitev, da so zaradi neustreznega varstva nekaterih rek (Krke, Kolpe, Mirne) nastale med prizadetimi občinami in regijami politične motnje.
Na listi medobčinskih zadev so tudi taki problemi: alkoholizem in narkomanija, pojava, proti katerima so zdaj (menda) odrekla vsa uporabljena sredstva. Nered in nemoč se kažeta pri reševanju romske problematike, ki že leta razvnema občane in je največkrat 'edina burna točka na zborih, ki jih skliče SZDL Enotno akcijo bi morali zastaviti proti pojavom neupravičenega bogatenja, na kar „smo v zadnjem času že pozabili".
Seveda to ni vse, kar je skupno Dolenjcem in kar bi moralo na dnevni red sleherne organizacije SZDL Gre pretežno za vprašanja, ki občane najbolj žulijo. Ne gre pa, da bi se vseh lotili z veliko žlico, saj jih je navsezadnje preveč in tudi zagatna so. Velja pritrditi Lojzetu Sterku, sekretarju medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, ki je na semiški seji med drugim dejal: „Iz pestre problematike bi morali izbrati le rešljiva vprašanja in povedati, kdo in do kdaj naj tp stori. Prednost naj bi imele zadeve, ki se vlečejo iz leta v leto, s sestanka na sestanek. Skupnih vprašanj poslej ne bi smeli razreševati nepoenoteni med občinami".
I.Z.
Občinska konferenca SZDL Kočevje organizirala posvet o informiranju
RADIO BELA KRAJINA
Bela krajina je končno dobila kompletno opremo za radijski studio. V Črnomelj so jo pripeljali 6. decembra iz ljubljanskega Radia, ki je ob preselitvi v nove prostore v skladu z dogovorom med obema belokranjskima občinama zagotovil za Belo krajino pomembno radijsko opremo. Prostori, kjer bo studio Radia Bela krajina, bodo v stavbi na utrdbah in so delno že obnovljeni. Te dni bodo namestili instalacije in izolirali prostore, nakar bodo studio povezali z oddajnikom, ki deluje v Črnomlju že vrsto let.
Posvet o pomenu, vlogi in delovanju informativnih sredstev v samoupravni družbi je bil 8. decembra tudi v Kočevju. Na njem so domačini ocenili, da niso zadovoljni s sedanjim načinom razvoja in delovanja sredstev javnega in drugega obveščanja ne v delovnih organizacijah ne v občini oz. pokrajini in tudi ne v republiki.
Razpravljalci so poudarjali, da je treba ves sistem informiranja organizirati tako, da bo prilagojen potrebam delegatov - teh je v občini okoli 2.400 - da bodo čim laže sprejemali kar najboljše odločitve. Menili so, da je denarja za organiziranje takega informiranja - tudi ustanovitev indok centra - dovolj,
ČRNOMELJ: RAZSTAVA ARHIVSKIH DOKUMENTOV
V črnomaljskem Kulturnem domu bodo v sredo, 20. decembra, ob 18. uri odprli razstavo arhivskih dokumentov o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947. Razstavo, ki je bila tudi v Novem mestu, je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino.
kader pa bo treba še pridobiti oziroma usposabljati.
V razpravi je sodeloval kot gost tudi televizijski komentator in urednik revije ,,Obveščanje in odločanje" Darko Marin, kije poudaril, da je treba zgraditi učinkovit sistem informiranja od baze do federacije. Pri tem je treba pregledati, kaj vse že imamo, in to prilagoditi potrebam; če je obstoječega premalo, pa je treba iskati še nove možnosti. Ko je govoril o nalogah indok centrov, je poudaril, da tak center zbira informacije, potrebne za odločanje; da jih nato ureja po enotnem sistemu in da jih končno posreduje vsem, ki sodelujejo v sistemu samoupravljanja.
Na posvetu so sklenili, da bodo pripravili temeljito analizo stanja na področju informiranja. Pri tem bodo upoštevali, kaj delovni ljudje in občani menijo o sedanjem stanju na področju informiranja in kaj
Ob smrti Ivana Kočevarja
V trenutku, ko novomeški Pionir doživlja že vrsto let pomembne gradbene, poslovne in samoupravne uspehe, je človeku tesno ob spoznanju, da je umrl Ivan Kočevar,, gospodarstvenik, ki je več kot dve desetletji odločilno oblikoval ustvarjalni utrip tudi mednarodno uveljavljene novomeške delovne organizacije gradbenikov. Zahrbtna bolezen ga je prisilila, da se je letos 28. februarja invalidsko upokojil, v ponedeljek, 11. decembra, pa se je za vedno ustavilo njegovo srce. Spomin nanj so pri Pionirju počastili z žalno slovesnostjo njegovi nekdanji sodelavci in družbenopolitične
organizacije, takoj ko je kolektiv pretresla novica o smrti njegovega dolgoletnega direktorja.
Življenjska in ustvarjalna pot Ivana Kočevarja se je iztekla, ko je dopolnil vsega 57 let. Rojen je bil v Vavpči vasi pri Semiču. Odločil se je za poklic gradbenika in v Ljubljani končal tehniško srednjo šolo gradbene stroke. V študentskih letih gaje zajela vojna. Med študentskimi demonstracijami v Ljubljani so ga aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Okusil je grenko življenje italijanskih .zaporov in italijanske internacije. Po vrnitvi domov je deloval kot ilegalec.
Po vojni se je 1946 zaposlil pri Gradisu, dve leti kasneje pa je bil nekaj časa v ministrstvu za gradnje v Ljubljani. Se isto leto je postal vodja gradbišč pri novomeškem Pionirju. Pod nje-
govim vodstvom so gradili najrazličnejše objekte v Otovcu, Ortneku in za črnomaljski Bel-sad. V največji krizi gradbeništva, kije zajela tudi Pionirje prevzel vodstvo tega novomeškega
podjetja. Z izredno zavzetostjo, čutom odgovornosti in osebno disciplino, kar je prenašal tudi na kolektiv, pa s spretnimi tehničnimi in organizacijskimi spremembami je podjetje ne le kmalu rešil, ampak mu je tudi uredil temelje, da se je lahko razvijalo po gospodarski reformi. Njegova posebna pozornost je bila namenjena izobraževanju in zaposlovanju strokovnjakov.
Ivan Kočevar je dobil leta 1974 Kraigherjevo nagrado. V obrazložitvi so zapisali: „Verjet-no je malo gospodarskih organizacij, Kjer daje direktor podjetja oseben pečat celotnemu poslovanju podjetja, kot je to v primeru Pionirja.“ Kočevaijev neizčrpni delovni polet, sposobnost in znanje je bilo čutiti prav na vseh področjih v podjetju, pa naj je šlo za vpeljavo nove tehnologije in novih metod ali za uveljavljanje delovne organizacije zunaj njegovih dotakratnih' sposobnosti in meja. Kraigherjeva nagrada pa ni edino priznanje, ki ga je dobil Kočevar. Že prej je prejel Kidričevo nagrado pa medaljo zaslug za narod, medaljo dela, red dela z zlatim vencem in druga odlikovanja.
Enako prizadeven in ustvarjalen kot v podjetju je bil Kočevar tudi v družbenopolitičnem življenju. Večkrat je bil izvoljen v okrajne in občinske organe oblasti, opravljal dolžnost republiškega poslanca in se razdajal tudi na področjih, kjer kot direktor ni imel pretirano veliko somišljenikov. Denimo: vse od športa do kulture.
Zdaj Ivan Kočevaija ni več. Slovo je težko, toda njegove vizije o nadaljni rasti Pionirja, njegovo pošteno delo, odnos do vsega, kar je napredno, ustvarjalno delo malone do zadnjega diha so tiste svetle človeške vrline in njegova velika dediščina, ki obvezuje njegove delovne tovariše, pa naj bo na fronti v podjetju ali zunaj njega.
predlagajo, oziroma žele. Sklenili so tudi, da bo akcijo za ustanovitev indok centra vodila občinska konferenca, SZDL pa akcijo za združitev glasil OZD v občinsko glasilo.
J.PRIMC
IME PO GORJANSKEM BATALJONU
Poslopje nove osnovne šole, ki jo nameravajo j^aditi v Podbočju, bo imelo dvanajst učilnic, dva prostora za ‘vrtec in dva za malo šolo, telovadnico, kuhinjo in igrišče. Nova šola bo stala nasproti sedanje onstran ceste. Dograjena bo leta 1980 in bo po idejnem načrtu veljala predvidoma 25 milijonov dinarjev. Prebivalci nameravajo s samoprispevkom zbrati v petih letih
dva milijona dinarjev. Že zdaj so povsod predlagali, da bodo novo šolo poimenovali po Gorjanskem bataljonu.
KUHINJA ZA 2000 OBROKOV
V osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem so 8. decembra odprli novo kuhinjo za učence osnovne šole, za varovance vzgojnovarstvene ustanove, za Posebno šolo in za Šolski center. Nova kuhinja ima zmogljivost dva tisoč kosil. K njej sodijo tudi nova skladišča, hladilnice za meso, prostor za pripravo zelenjave in sadja in prostor za pripravo mesa. Jedilnico so uredili v študijski telovadnici. Predmetna učiteljica gospodinjstva Marija Sedaj je povedala, da so v šoli do zdaj pripravljali 1160 malic in 570 kosil za učence in otroke iz vrtca. Nova kuhinja je velika pridobitev, ki se je veselijo učenci in starši, saj bodo zaposlene matere brez skrbi za prehrano svojih otrok, medtem ko bodo odsotne.
SEVNICA:
NEKAJ
ZAMUDNIKOV
Občinski sindikalni svet v Sevnici je pred časom razposlal osnovnim sindikalnim organizacijam in vodstvom delovnih organizacij v občini vprašalnik o tem, kako so izvedli prilagoditev internih aktov določilom zakona o združenem delu. Na vpogled so želeli tudi pravilnik o delovnih razmeijih in katalog del in nalog. Do roka, določili so 10. december, torej dan pred iztekom zakonskega roka, je prišlo le 30 odstotkov odgovorov. To seveda ne pomeni, da manjka skoraj tri četrtine aktov, nedvomno pa bo še precej problemov. Marsikje so imeli referendume še dobesedno pet minut pred dvanajsto. Občinski sindikalni svet se zavzema za to, da tudi pri vseh morebitnih zamudnikih vsaj do konca leta brez odloga razrešijo vsa odprta vprašanja.
DE LA VOLJNI ODBOR
V četrtek zvečer se je sestal na svoji prvi seji po občnem zboru navoizvoljeni upravni odbor sevni-škega turističnega društva. Za predsednika so izvolili inž. Staneta Kočevarja, posavskega urbanističnega in gradbenega inšpektorja, za tajnico pa prof. Ljudmilo Lipov-fek. Odboru ne manjka dela, v prvi vrsti pa želi podporo krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in tudi posluh občanov. O predvidenih nalogah bomo še poročali.
Zdaj je še čas za pripombe
Zdravstvena skupščina v Novem mestu odložila sprejem pravilnika
6. decembra so na skupni seji obeh zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Novem mestu obravnavali poslovno poročilo za tričetrtletje, pogojno sprejeli anekse in določili prispevne stopnje za leto 1979 ter obravnavali več gradiv odločilnega po-
mena, h katerim pa je bila vrsta pripomb.
»DELEGAT”
IZŠEL
V Črnomlju je minuli teden izšla prva številka informativnega biltena ..Delegat”, ki ga izdaja izvršni odbor črnomaljskega Kluba samoupravljal-cev. V organizacijskem odboru so Paško Bilič (predsednik) ter Bojan Košir in Janez Auguštin.
DOLENJSKI UST
Pri poslovnem poročilu, ki je bilo sprejeto, so postavili kot najpomembnejše le vprašanje: kako to, da so bila predvidena sredstva od pobrane participacije (doplačil občanov za usluge) pobrana le 39-odstotno? Da. bi ugotovili, kje se zatika in zakaj, bo posebna komisija proučila zadevo in ugotovila, kje participacijo pobirajo, kje je ne in zakaj ne.
Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana in prispevne stopnje za financiranje zdravstvene dejavnosti v prihodnjem letu so delegati potrdili, kot je bilo predvideno v gradivu, le da je veljava te odločitve odvisna od tega, kdaj bo večina zaposlenih v združenem delu to potrdila.
Do skupščine namreč še ni prišlo dovolj
JUBILEJ
ZAVAROVALSTVA
Jutri, 15. decembra, bo na Čatežu proslava 30. obletnice socialističnega zavarovalstva v Posavju. V kulturnem programu bo sodeloval Kostanje viški oktet, z recitacijami pa bodo nastopili dijaki brežiške gimnazij-e. Slavnostni govornik bo predsednik zbora delegatov Oto Šket. Iz Ljubljane so povabili na jubilejno slavje Stjepana Šauberta, predsednika kolegijskega poslovodnega organa Zavarovalne skupnosti Triglav. Ob tej priložnosti se bodo s priznanji oddolžili občinskim Gasilskim zvezam in postajam milice v Posavju za tridesetletno sodelovanje in uspešno preventivno delo.
ZAPISNIK Z BRADO
Delegati za ločeno zasedanje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Trebnje v ponedeljek so prejeli izjemno „ažuren“ skrajšan zapisnik Uvodoma je, kot se spodobi takemu dokumentu, črno na belem zapisano, da gre za sejo, ki je bila reci in piši - 12. aprila letos, seja pa se je bila pričela točno - ob 10.45. Marne bi mogli delegatski bazi tudi uradno dovolj zgodaj oznaniti, kdo je bil izvoljen za predsednika in podpredsednika zbora ter da so bili vsi navzoči za listo delegatov republiškega družbenopolitičnega zbora? Vse to sicer od teh uspešnih volitev dalje ni nobena skrivnost.
pismenih odgovorov iz delovnih organizacij.
Ko so obravnavali osnutek Pravilnika o pogojih in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, so opozorili na nekaj napak, ki bi imele za nekatere občane-zavarovance neugodne posledice.
Delegati so sprejeli gradivo le kot delovni osnutek, ki gre v javno razpravo do 31. januarja 1979, medtem pa je čas za pripombe, ki jih je treba poslati Regionalni zdravstveni skupnosti.
KZ„KRKA"
NOVO MESTO,
TOZD LKP BRAZDA
razpisuje licitacijo za prodajo sledečih rabljenih osnovnih sredstev:
1 traktor ZETOR 45 KM
1 traktor IMT 35 KM
2 traktorja STEYER 30 1 traktor STEYER 18
1 žitni kombajn 780 1 kombajn za koruzo KR 2
1 tribrazdni plug
2 dvobrazdna pluga
1 ličkalnik za koruzo
2 kultivatorja
1 sejalnica za koruzo SKPO—4
2 obračalnika za seno „SONCE"
1 obračalnik za seno „ FAVORIT"
1 gumi voz
Licitacija bo v soboto, 16. 12. 1978 ob 8. uri, na posestvu Draškovec pri Šentjerneju. Pogoji bodo objavljeni pred samo licitacijo.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja za nedoločen čas (s polovičnim delovnim časom) naslednje prosto delo in naloge:
ZA EKSPOZITURO STRAŽA SNAŽILKO
Pogoji za sprejem:
znanje, ki ga daje nepopolna osemletka in do enega leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec.
Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Komisija za delovna razmerja, 68001 Novo mesto, Kettejev drevored 1.
SOZD SAP VIATOR
DO Medkrajevni potniški promet
SAP LJUBLJANA	b
TOZD „TURBUS" avtobusni promet
LJUBLJANA	„
Središka ul. 4
Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD „TURBUS" avtobusni promet Ljubljana objavlja prosta dela in naloge
- 1 VOZNIKA AVTOBUSA na progi VIDEM -DOBREPOLJE - LJUBLJANA
s stalnim prebivališčem v Vidmu—Dobrepoljah ali bližnji okolici.
- 2 VOZNIKA AVTOBUSA na progi STRUGE -LJUBLJANA
s stalnim prebivališčem v Strugah ali bližnji okolici.
- 1 VOZNIKA AVTOBUSA na progi ŽUŽEMBERK - LJUBLJANA
s stalnim prebivališčem v Žužemberku ali bližnji okolici.
POGOJ: končana šola za poklicne voznike in opravljen izpit E in D kategorije
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v kadrovsko—socialni oddelek DO Medkrajevni potniški promet SAP, LJUBLJANA, Središka ul. 4.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Poskusno delo traja 60 dni. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Št. 50 (1531) — 14. decembra 1978
pisma
in
odmevi
PRI PREDSEDNIKU OBČINSKEGA IS
Štiri dopisnike, ki smo sodelovali na 10. srečanju pionirjev dopisnikov, je pred dnevom republike sprejel Janez Koščak, predsednik IS grosupeljske občine. Z njim in našo mentorico smo se pogovarjali o srečanju in dopisniškem delu. Po razgovoru nam je tov. Koščak podelil priročna darila, mi pa smo ga poprosili za udeležbo pri okrogli mizi, ki jo pripravljamo v šoli.
MAJA ZAJC novin. krožek OŠ Louis Adamič Grosuplje
CICIBANI POSTALI PIONIRJI
Zužemberški
prvošolci so bili sprejeti v pionirsko organizacijo 6. decembra. Učenci so jim pripravili krajši kulturni program ter razdelili pionirske kape, rute in izkaznice.
TANJA KASTELIC
RAZSTAVA FOTO KROŽKA
Člani foto krožka žužemberške Sole so na hodniku razstavili 35 fotografij, ki prikazujejo suhokrajin-ske kozolce in pode. Učenci si z zanimanjem ogledujejo razstavo.
SAŠA PAJK lit.-novin. krožek
VRTEC IMA DVA ODDELKA
Vrtec v Cerkljah ima zdaj dva oddelka. V šoli so v varstvu starejši otroci, v zdravstvenem domu pa mlajši. Vrtec obiskujejo tudi otroci Romov. Med starejšimi so štirje, med mlajšimi pa dva.
ANICA POTOKAR OŠ Tone Seliškar
GLASILO ODRAZ DEJAVNOSTI KROŽKOV
Na grosupeljski osnovni šoli Louisa Adamiča delujejo mnogi kroflci, delo učencev pa se zrcali tudi v glasilu, ki izhaja pod naslovom Okence. Za izhajanje glasila skrbijo člani novinarskega krožka, ki se na sestankih pogovarjajo tudi o vsebini prispevkov. Brez likovnih prilog bi bilo Okence pusto, zato so k sodelovanju pritegnili tudi člane likovnega krožka. Ti preberejo spise in jih nato ilustrirajo po svojih zamislih, glasilo pa je zato mnpgo pestrejše.	MIT	AR	PEJOVIC
NA KVIZU ZMAGALA DOMAČA EKIPA
Artiški mladinci so 25. novembra pripravili kviz, na katerem so člani brežiške, brezinske in domače ekipe odgovarjali na vprašanja o samoupravljanju, glasbi in športu. Zmagali so domačini, po tekmovanju pa je mladim igral ansambel Plave ptice iz Artič.
MAJDA LAPUH novin. krožek OŠ Artiče
NOVA KUHINJA IN VEČJA JEDILNICA
8. december za krško šolo Jurija Dalmatina ni bil navaden dan. Tedaj smo odprli sodobno kuhinjo in večjo jedilnico, kar je velika delovna zmaga. Za učence in šolske delavce, varovance VVZ, dijake Šolskega centra in učence posebne osnovne šole bodo v kuhinji dnevno pripravljali 2.100 kosil, v jedilnici pa je vpeljan samopostrežni sistem in lahko hkrati je okoli 200 oseb. V bivši kuhinji bo zdaj učilnica za gospodinjski pouk. Ko bo naša šola dobila še zobno ambulanto, telovadnico in zaklonišče, bodo tudi pri nas vse možnosti za celodnevno osnovno šolo.
ROMAN VOGRINC nov. krožek
KNJIŽNI SEJEM V KRŠKEM
V mali dvorani krškega Delavske-
?a doma so 5. decembra odprli :njižni sejem, otvoritve pa smo se udeležili tudi osmošolci OŠ Jurija Dalmatina. -Zbrane je najprej pozdravil Borut Ingolič, urednik pri založbi Mladinska knjiga, nato pa sta književnika Ivan Minatti in Miha
JUGO'sf.AVi!A lUt.OSlAVMA'
fiatefisfM&i kotiček
Filatelistični spor
Vatikan in San Marino v sporu zaradi znamke
So države, ki izboljšujejo svoj državni proračun s smotrnim izdajanjem poštnih znamk. To so večinoma manjše države, ki imajo posebne ureditve in so zato za zbiralce njihove znamke bolj zanimive kot znamke velikih držav. Ker je pri izdajah malih držav poudarek na propagandi in komerciali, pride med temi državami tudi do sporov. Zadnje dni smo tako priča sporu med Vatikanom in San Marinom.
Poštna uprava San Marina namerava izdati za božič milijon znamk, na katerih naj bi bil upodobljen kip križanega Kristusa. Čeprav je dal kipar Pericle Fazani San Marinu pristanek, da izda znamke z motivom tega kipa, Vatikan temu ugovarja, češ da bi moral San Marino dobiti tudi pristanek Vatikana. Svoje stališče utemeljuje Vatikan s tem, da stoji ta bronasti kip v papeževi sprejemni dvorani.
Kakorkoli se bo spor končal, bo imela ta znamka posebno filatelistično privlačnost in vrednost, seveda če sploh bo tiskana. Če ne, bo pa prav zato zanimiva tudi znamka, ki bo tiskana namesto te.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
STREL V PRAZNO
Ribniški mladinci v zadnjem obdobju pridno delajo, predvsem na področju kulture, zabavnih prireditev in športnih tekmovanj. Pri delu pa pogosto nalete na težave in nerazumevanje. Tako so pred dnevom republike organizirali kros, na katerega so povabili mladince iz osnovnih organizacij ZSM in OZD, šol in od drugod. Na žalost je bil to strel v prazno, ker je bil odziv zelo slab.	M-G-č
ARTIČANI PREMAGALI CERKELJSKE KOŠARKARJE
5.	decembra sta se v Cerkljah ob Krki pomerili košarkarski moštvi domačega in šolskega športnega društva iz Artič. Domeči igralci,Ki so bili višji od Artičanov, so igrali zelo slabo in zasluženo izgubili z rezultatom 49:57. Za zmagovalno ekipo ie dosegel največ košev Roman Molan (20), pri domačinih pa je bil z 18 koši najboljši Brane Cvet-
dela in svojih funkcij.
IR
PO DRAGINJI VEC KOT PRVI?
Čudna so pota trgovskega dinarja. Pred dnevi sem kupil v Celju pri ,,Agrotehniki" transformator za obločno varjenje Varex 160/180 S. Zanj sem odštel 4.769 din. Enak aparat pa stane pri novomeškem ,,Elektru" okoli 5.060 din, pri novomeški „Novotehni“ okoli 5.110 din, v Bršljinu pri ,,Dolenjki" že kar okoli 5.530 din.
Še dobro, da v nakupovalno košarico, ki meri draginjo jugoslovanskih mest, ni treba polagati varilnih aparatov ali lokomotiv. Več kot prvi po draginji namreč ne moreš biti. ..
ANTON ŠKUFCA Novo mesto
ZAKAJ PRI NAS SLABŠE?
V ribniški in kočevski občini je te dni slišati mnogo nevolje na račun zimske cestne službe. Občani namreč ne morejo razumeti, zakaj je bila glavna cesta Kočevje-Ribnica-Škofljica že 29. novembra popolnoma očiščena snega in ledu na odseku, ki ga vzdržuje cestno podjetje Ljubljana, na odseku novomeškega cestnega podjetja pa cesta še danes, ko to poročamo, ni popolnoma očiščena. Zaradi neočiščenih cest in še nekaterih drugih vzrokov je prišlo do vrste nesreč, saj smo lahko videli na našem odseku ob cesti razbite: peugeota, zastavo 101, opel-kadet, tovornjak, fička in druga vozila.
M.G-č
MARJAN ZORKO novin. krožek OŠ Artiče
O MLADINSKEM DELU
8.	decembra je v naši šoli Bojan Fink, predsednik mladinske organizacije v novomeški občini, predaval o vlogi mladinske organizacije. Posebej je obravnaval premajhno zanimanje dijakov tt mladinske ure in
delo razredne skupnosti. Razprava je zajela tudi probleme gimnazije oziroma neodgovornost učencev do
ENA GRAHEK gimnazija Novo mesto
SKRBI ZA HITER KONEC -Zima je pokazala ostre zobe in svinjaki so se začeli prazniti; ščetinaiji prihajajo pod nož. Na Uršnih selih pridejo v spretne roke Lojzeta PetrinaMožakar jih je pred vojno zaklal tudi po 40 v eni zimi, zdaj pa hitro in spretno spravi ob življenje le še tri do pet prašičev. Ne toliko zaradi padca vzreje prašičev, kot zaradi rahlega zdravja in bremena let. (Foto: Jože Petrina)
Preveč spodrsljajev
Prešibki stiki med republiško in občinsko ZKO
Mate prebrala nekaj odlomkov iz svojih knjig. Sledil je razgovor, v katerem smo z vprašanji sodelovali
tudi mi. Ob petju boštanjskega okteta so v kulturnem programu nastopili tudi recitatorji naše šole.
STANKA RADIČ novin. krožek
KONCERT GODALNEGA KVARTETA
Učenci višjih razredov metliške osnovne šole smo 4. decembra z zanimanjem posl” šali izvrstni koncert, ki ga je v športni dvorani pripravil godalni dvartet iz Novega Sada. Priznani glasbeniki so izvajali dela velikih mojstrov, kot so Haydn, Beethoven in Mozart.
ALENKA ŠTEFANIČ
Organizacija nedavne revije mladinskih pevskih zborov Slovenije ..Revolucija in glasba" v Ribnici in Kočevju ni bila taka, kot smo želeli in pričakovali.
Na sestanku odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kije bil 8. decembra, je bilo ugotovljeno, da za organizacijske spodrsljae nosi pretežki del krivde prav ZKO Slovenije in ne organiza-torji iz Ribnice in Kočevja, kot je bilo sporočeno javnosti po radiu v intervjuju s svetovalcem za glasbo Tonetom Lotričem.
Dejstvo pa je, da niti dom JLA v Ribnici niti Šeškov dom v Kočevju nimata primernih prostorov (predvsem stranskih za garderobe, akustične vaje, prihod in odhod izvajalcev itd.) za množične prireditve. Ob takih prireditvah se običajno pokaže, kako je še vedno rahla povezava med republiško ZKO
I
rilskem matičnem uradu sta si 25. novembra spet rekla ,4»” Kristina in Jože Pavlakovič s Pretoke, petdesetletnico skupnega življenja pa sta praznovala v krogu svoje družine.
in občinskimi zvezami kulturnih organizacij.	I.S.
POZORNOST - Skupnost socialnega skrbstva, krajevna skupnost in MORK Novo mesto so 8. decembra pripravili v osnovni šoli Katja Rupena prisrčno prijateljsko srečanje za ostarele občane. (Foto: Franci Bašel)
Nočejo ostajati ob strani
Na skupščini Kluba posavskih študentov so velikogovo rili o vprašanjih štipendiranja in kadrovanja
Ob prisotnosti predstavnikov matičnih občin in nekaterih študentskih klubov je bila 23. novembra v Mariboru redna letna skupščina Kluba posavskih študentov, ki se šolajo v mestu ob Dravi. Delo v klubu poteka v komisijah, ki omogočajo izvenštudijsko dejavnost študentov, zato so na skupščini pregledali dosedanje delo komisij in sestavili delovni program za naprej.
Izvolili so tudi novo predsedstvo in za predsednika kluba znova izbrali Milana Šribarja.	*»-
Največ pozornosti so študenti posvetili vprašanjem štipendiranja in kadrovanja v Posavju, kjer delovnim organizacijam primanjkuje kadrov pa tudi štipendiste ni ravno lahko dobiti
Največ tega gre na račun nepravilne kadrovske politike in neurejenosti stanovanjskih razmer, kar številne študente odvrača od zaposlitve v matični občini. Da bi se stvari izboljšale, so v klubu ustanovili še komisjjo za povezavo z združenim delom. Seminar (bil je aprila letos) o teh žgočih vprašanjih namreč ni prinesel vidnejših rezultatov, študentje pa nočejo ostajati ob strani, saj gre za njihove in interese združenega dela.
MILENA JONTE
V Kočevju drsi!
Kdo nadzoruje spoštovanje občinskega odloka?
Kako malo prebivalci Kočevja spoštujejo odlok o javnem redu in čistoči mesta, ki ga je občinska skupščina sprejela že pred leti, se je ponovno pokazalo ob zadnjem snegu. Shojen in poledenel je obležal na pločnikih ali pa se je kopičil ob cestišču.
Nekateri Kočevci se sprašujemo, kateri občinski upravni organ je pristojen za ugotavljanje, ali so pločniki počiščeni, kot določa odlok. Za ceste vemo, da jih mora plužiti in posipavati s soljo Komunalno podjetje, ve se tudi, da bi morali pločnike očistiti lastniki hiš. Toda zakaj tega nihče ne nadzoruje in kršilcev ne kaznuje?
Kar se tiče odstranjevanja snega, je v Kočevju tako, da nihče ne ve (ali pa noče vedeti), kdo je za kaj odgovoren, posledica tega pa je poledica, ki je spravila na tla prene-katerega Kočevca. Kaže, da je spodrsnilo tudi skrbi za okolje in čutu odgovornosti!
IVAN RAZPOTNIK Kočevje
Le obljube
Vaščani Piršenbrega so še zmeraj brez vodovoda
V teh zimskih dneh, ko je oskrba z vodo še posebno težka, imamo vaščani Piršenbrega spet v mislih obljube izpred šestih let. Takrat smo imeli v Globokem sestanek s predstavniki občinske vodne skupnosti, ki so nam razložili načrte, po katerih naj bi ob prispericu
4.000	dinarjev vsakega gospodinjstva pritekla voda iz pip v naši vasi že 1975. Roki za opravljanje del in končna cena ' — to je premagalo naše nezaupanje in soglasno smo sprejeli predlog.
Leta so hitro tekla in šele lani so položili cevi. Medtem je naš vodovod našel prostor tudi v oddajah brežiškega radia in na straneh Dolenjskega lista ter tamkaj tudi ostal. Vsi obljubljeni roki za dokončanje vodovoda so že zdavnaj mimo, zato tudi voda še vedno teče le mimo naše vasi. Nihče od vaščanov ne ve, kje se je zataknilo, zato bi bilo prav in lepo, če bi se našel kdo, ki pozna ozadje stvari, in nam prizadetim pojasnil, kdaj bo vodovod končan.
-ca
RAZPISNA KOMISIJA PRI TREBANJSKEM GRADBENEM PODJETJU „TREGRAD" TREBNJE, Goliov trg št. 9
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja DO
2. POMOČNIKA DIREKTORJA DO
3. RAČUNOVODJE DO
POGOJI:
pod 1.: za direktorja DO je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
— višja strokovna izobrazba z najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
— družbenopolitična aktivnost in moralno—etična neoporečnost;
pod 2.: za pomočnika direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba z 10—letnimi delavnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
— družbenopolitična aktivnost in moralno—etična neoporečnost;
pod 3.: za računovodjo delovne organizacije je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje posebne pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5—6 let izkušenj na takih ali podobnih delih in nalogah,
— družbenopolitična aktivnost in moralno—etična neoporečnost.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh po dnevu objave na gornji naslov.
REVOLUCIJA IN GLASBA — Zelo kvalitetno pevsko revijo najboljših slovenskih mladinskih pevskih zborov v Ribnici (na fotografiji) in v Kočevju si je ogledalo zaradi nekaterih
pomanjkljivosti v oiganizaciji precej manj ljudi, kot bi se je sicer. (Foto: M. Glavonjič)
Razpisna komisija podjetja DOMINVEST Novo mesto (projektiranje — izdelava gradbeno tehnične dokumentacije) razpisuje proste naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) da ima visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali tehnične smeri, ki odgovarja dejavnosti delovne organizacije;
b) da ima najmanj 7 let delovne dobe in vodstveno in vodilno prakso;
c) da je družbeno-politično aktiven in moralno neoporečen ter da ima organizatorske sposobnosti.
Kandidati naj svoje vloge .dostavijo v 15 dneh po objavi v tisku na naslov: Podjetje Dominvest, Novo mesto, Sokolska 1 - za razpisno komisijo.
Alojz Zabukovec
Tone Kovačič
iT'-
Andrej Pintar
Rado Kastelic
Št. 50 (1531 > - 14. decembra 1978
DOLENJSKI UST
„Sedržca”, kot imenujejo meščani svojo Sodražico, je prikupno naselje, ki je postavljeno na obeh bregovih reke Bistrice. Streljaj od mosta stoji prijazna Koprolova gostilna, v kateri je naš tednik 5. decembra pripravil uredništvo v gosteh. Marsikaj zanimivega so nam povedali občani, ki so si kot za stavo podajali kljuke gostilniških vrat. In tako smo med drugimi izvedeli, da so poglavitni „krivci’\ da je tudi v Sodražici veliko suhorobarjev - Turki. V mesto, ki ga razpolavlja živahna Bistrica, so prvič prihrumeli pred dobrimi 550 leti, od 1469. leta dalje pa so bili dokaj redni obiskovalci tega naselja. Prihajali so iz Ribniške doline in z Blok, od koder so se navadno vračali s plenom. Ljudstvo je zaradi ropov tarnalo in prošnje so prišle tudi do cesarja Friderika. Zategadelj je Kočevarjem in Ribničanom dovolil, da so krošnjarili s suho robo tudi zunaj slovenskega ozemlja. Lonček so bistroumno pristavili tudi Sodražani in hitro postali zelo uspešni trgovci in suhorobarji.
CESTO POKRIL ASFALT
Pa niso potomci nekdanjih pravih suhorobarjev obujali samo spominov. Beseda je dala besedo in kaj kmalu smo se spoznali tudi z današnjimi tegobami in uspehi Sodražanov. Pri mizi, kjer so se usedli v glavnem starejši možaki, je bil nekako najbolj glasan domačin Jože Ambrožič. Hudo je bil jezen na mladino, ki se te dni sanka kar med hišami in po poteh, namesto da bi se Šla zabavat na za to pripravljene terene, ki imajo povrhu vse^a tudi vlečnico: „Ne razumem jih, ’ je dejal, „kot da bi se delali iz nas starih norca. Poti so take kot ogledala. Če ne paziš, si kaj hitro na hrbtu...”
Lojze Zabukovec iz Zamostca ni mogel kaj, da ne bi izdal lepega uspeha vasi. „Tri dni pred snegom je del naše ceste pokril - asfalt. Za okoli 2800 kvadratnih metrov ga je, zanj pa so zaslužni tako krajevna skupnost kot občani, ki so se na trasi pošteno spotili. Vendar menimo, da še nismo opravili vsega. Slabo smo povezani z ostalimi zaselki, postaviti bi morali nove mostove, marsikdaj pa kolnemo tudi zavoljo slabe elektrike pa neurejene javne razsvetljave . .
Nato sta besedo povzela predsednik sveta krajevne skupnosti Sodražice Jože Košmrlj in predsednik zbora
delegatov Srečko Arko. Natančno sta
Eiedstavila 17 vasi, ki spadajo v rajevno skupnost, in povedala, da imajo okoli 2400 prebivalcev. V organizacijah združenega dela v krajevni skupnosti je zaposlenih okoli 400 občanov, imajo okoli 40 obrtnikov, med njimi največ takih, ki se preživljajo s predelovanjem lesa, nekaj več kot 60 krajanov pa je odšlo na začasno delo v tujino. Oba predsednika sta povedala, da bi večina od teh lahko takoj priša domov. Čakajo jih mesta v Donitu pa Inlesu in Pletenini. Nekaj se jih vozi na delo v Ribnico, Kočevje pa tudi Ljubljano.
SREBRO ZA TELOVADBO
„V minulih petih letih nismo držali rok križem,” je dejal Jože Košmrlj. „Pravzaprav bi nas moralo pohvaliti opravljeno delo, menim pa , da je danes lepa priložnost, da se pohvalimo sami in da o naših uspehih kaj zapiše tudi Dolenjski list. Obnovili smo lepo število cest, vodovodov in kanalov. Z asfaltom smo prevlekli ulice v Sodražici, obnovili in asfaltirali cesto v Globeli in Ravnem dolu, ne bi pa smeli pozabiti na cestne uspehe na Gori in v Zamostcu. Večino del smo opravili s samoprispevki, pomagali smo si tudi s krediti in, razumljivo, s prostovoljnim delom. Sedaj gradimo kanalizacijo s čistilno napravo, kajti tudi mi se zavedamo, da moramo paziti na naravo.”
Beseda je stekla tudi o šolstvu, ki ima v kraju ob Bistrici kar lepo tradicijo. Zasilno šolo so postavili že v času Marije Terezije, redno šolo pa so ustanovili 1811. Devetinštirideset let kasneje so sezidali šolsko poslopje, v katerem se je šolal tudi slovstveni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. K poslopju so kasneje postavili nekaj prizidkov, sedaj pa že lep čas razmišljajo o gradnji nove telovadnice. Staro so postavili 1950 in je hudo etesna, zakaj domači TVD Partizan, mu predseduje Stane Rigler, skoraj ne more ugoditi prošnjam vseh občanov. „V vadbo je vključenih okoli 400 občanov,” je dejal Rigler. „Podpiramo dva tekmovalna športa, najbolj kakovostna pa je rokometna ekipa, ki ima možnost, da se uvrsti v 1. slovensko ligo. Imamo tudi nogometaše, nismo pa pozabili na rekreacijo. Lahko rečem, da lahko pri nas vadi vsak, kdor le hoče, čeravno je telovadnica premajhna. Povem naj še, da se člani
zbiramo ob četrtkih, in sicer že dvajseto leto, tako da proslavljamo letos dve desetletji četrtkove telovadbe. Naši člani vodijo tudi športne igre krajevne skupnosti, ki so zelo priljubljene, pripravili smo 40-metr-sko skakalnico itd. Za uspešno delo smo 29. novembra dobili srebrno priznanje OF .,.”
IZ OLJARNE DRUŽBENI DOM
Besedo sta ponovno prevzela oba predsednika in pogovor je nanesel na stanovanjsko politiko. Sodražani z njo nikakor ne morejo biti zadovoljni. Pred kratkim so postavili petnajststa-novanjski blok. Vendar bi bilo stanovanj premalo tudi v primeru, da bi postavili še enega ali dva. Krajani se sprašujejo, kdo zavira gradnje in zakaj ne morejo dobiti lokacij. Tako se dogaja, da posamezniki zapuščajo krajevno skupnost, ker pridejo tam hitreje do lokacij. Lep gradbeni uspeh pa so dosegli z obnovitvijo družbenega doma. Srečko Arko: „Menim, da smo dosegli lep uspeh že takrat, ko smo ublažili nekdanje pojave lokalizma in ljudi ogreli za skupne akcije. Sad te politike je naš dom, v katerem je bila včasih oljarna. V njem so dobile prostor vse družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost, knjižnica pa tudi gasilci. Pr epričan sem, da bomo z njegovo pomočjo oživili nekdaj močno kulturno dejavnost. Sicer imamo tri pevske zbore, vendar, kadar bi se morali izkazati, nimamo nobenega. Prav tako se lahko pohvalimo s kulturno—umetniškim društvom, vendar večina občanov zanj ne ve. Tudi ne more, kajti zaradi slabo zastavljenih načrtov in programov slabo dela. Če pa ni programa, potem ni -denarja. O tem so razpravljale tudi naše družbenopolitične organizacije in nakazale lepe rešitve. Potrebno bo le pljuniti v roke ...”
ŠOLO NAZAJ!
Sodražan Franjo Zajc je obrtnik. Povedal je, da nekdanja klasična suha roba ljudi več ne zanima, zato si precej stanovskih kolegov, ki so včlanjeni v Združenje samostojnih obrtnikov, pomaga s kooperacijo. Z Likom, Brestom, grosupeljskim Mizarstvom, Žimo itd. Zajc je pokritiziral ljubljanski Dom, ki bi lahko poskrbel za večje prostore, tako pa bi obrtniki lahko tudi vpč prodali.
Z Gore sta prišla na razgovor kmet Anton Arko in cestni delavec Alojz Lunder. , Mi Gorniki hočemo šolo nazaj!” sta dejala jezno in v imenu sovaščanov zahtevala, naj se opuščeno šolsko poslopje obnovi in v njem uredi kakšen proizvodni obrat. Pohvalila sta krajevno skupnost, ker so septembra letos dobili od Vagovke do Kračalov asfalt in ker ga bodo v kratkem dobili tudi v ostalih vaseh na Gori. „Pri nas životarimo,” sta dejala, „potrebujemo boljše ceste, nato pa industrijski obrat. Se že pogovarjamo z ribniškim ,Rikom’. ..”
Rudi Trdan: ,,Komunala in komunalna skupnost sta letos zatajili. V Kiku delajo snežno mehanizacijo, naše ceste pa so pozimi najslabše vzdrževane. Telefoniral sem direktorju licu in ga povprašal, kdaj bodo posuli cesto do Sv. Gregorja. Povedal je, da imajo sestanek s šoferji. Menim, da je potrebno pozimi plužiti, posipavati. Le zakaj so. v sosednji ljubljanski občini prav do naše meje čiste ceste, naše pa so poledenele? ”
Anton Šilc, kmet in izdelovalec spominkov, je govoril o kmetijskih težavah, čeravno je znano, da so v Sodražici že 1909 ustanovili prvo slovensko živinorejsko zadrugo za ijavo pasmo goveda. Dejal je:
„Dva ameriška bikca sem prodal KZ, dva imam še v hlevu. Dva pa sem odpovedal. Zapišite, naj pri KZ z ameriškim semenom nehajo. Bikci veliko požro, z njimi pa je sama izguba. Boljši so sivorjave pasme. Pa še to zapišite, da imamo tu okoli 80 kosilnic, 200 motornih žag, 100 avtomobilov in nobenega mehanika.”
SNEG NAMESTO OPEKE
Ivan Benčina iz Sodražice: ,,Ribiči smo prizadeti zaradi regulacij in melioracij. Za Sodražico in kmetijstvo je morda res regulacija Bistrice v redu, za ribe pa je to ubijalsko. Pri teh delih bi vodna skupnost morala sodelovati z ribiči. Na reguliranih odsekih bi morali biti slapovi, jezovi, skrivališča, kjer bi se ribe zadrževale ob povodnji.
Zdaj pa narastla voda vse ribe odplakne. Rušimo ravnotežje v naravi. Tudi ob zajetju Izberja so nam obljubili gradnjo slapa, a od obljube ni uresničenega nič”.
Znani gasilski vodja FRANC RUS iz Inlesa Sodražica je povedal, da imajo v tozdu Inlesa v vsaki izmeni po eno gasilsko desetino, tretja pa deluje še v okviru civilne zaščite. »Gasilsko društvo Sodražica ureja svoj dom. Tudi s prostovoljnim delom. Dom je pozidan, pokril pa ga je — sneg, ker je krovec — tudi gasilec - prej pokril vikende, družbena stavba pa je ostala.”
Franc Rus je nato povedal še, da so gasilci do pred kratkim črpali vodo ljudem, ki so zaradi suše ostali brez
T
nje, da so imeli sektorsko vajo v Jelovici in da na osnovni šoli že od lani zelo uspešno deluje gasilski krožek, ki šteje okoli 40 članov.
Anton Arko je prišel še enkrat i*. nazaj in potožil, da gozdarji že tri leta ne odpeljejo lesa, ki leži ob cesti in so ga domačini dali za samoprispevek za cesto Vagovka-Kračali. Janez Lovšin . pa je takoj odgovoril, da je les v lzl glavnem odpeljan, res pa neka ženska ie ni pustila odpeljati svojega.
SPOR GENERACIJ	'	^
Na razgovor je prišlo tudi številno on zastopstvo mladincev, in sicer pred- ce sednik OO ZSM Sodražica Dušan Urh in mladinci Rado Kastelic iz Zamo- an stca, Anton Kovačič iz Zimaric, Andrej Pintar iz Sodražice in Roman do Vesel iz Sodražice. Njihova mnenja pa so bila različna: nekateri so menili, da m je mladinska organizacija delovna, za drugi, da ni. Vsi so se strinjali, da ni j pravega sodelovanja in razumevanja s j P*1 strani odraslih. Spregovorili so o svojih uspehih na športnem področju, f ™ uspehih in neuspehih pri delovnih . akcijah (Globel, Gora, skakalnica), . Vl pohodih (Grčarice, Travna gora, Jele- 611 nov žleb), kulturnih prireditvah in o 50 drugem. Vsi so se strinjali, da bi bilo ?.e delo mladine lahko še mnogo boljše in j f 'c uspešnejše, ter izrazili prepričanje, da a bodo to uresničili, ko bodo dobili P* nove mladinske prostore.	j21
Srečko Arko je o pripombah | ,u mladih dejal, da sta si KS in	jj!
organizacija ZK zelo prizadevali in si	™
bosta še za dobro sodelovanje in , . pomoč mladim. Na skupnih sestankih n: so se z mladimi dogovorili o ustanovitvi dramske, šahovske in strelske	"j
sekcije, žal pa je vse ostalo le pri	a‘
besedah, ker mladi sklepov niso	^
uresničili. Tudi udeležba mladih na ® delovnih akcijah je bolj slaba. KS se nf bo tudi v bodoče trudila za čim ® tesnejše sodelovanje z mladimi in bo SJ dejavnost mladih tudi financirala, če bo ta temeljila na dobrih programih in če bodo mladi dobro delali.
Res niso pretiravali potomci nek-danjih krošnjarjev in izdelovalcev , škafov, čebrov, brent, sit, rešet in e druge suhe robe, ko so predstavljali j? svojo „Sedržco” ter uspehe in neuspe- ' he. Zares je njihov kraj imeniten in se j povrhu vsega ponaša z bogato zgodo- t vino pa tudi imenitnimi možmi. Le nekaj moti, pa naj Sodražani ne 1 ^ zamerijo: kaže, da stari pa mladi še niso prišli na skupno pot. Morebiti je ' bilo uredništvo Dolenjskega lista priložnost, da so si povedali to in ono, a podoba je bila oni decembrski mrzli večer, da so ostali pri starem. HI adni odnosi med generacijama pa za kraj, -ki se ponaša z lepimi uspehi in ki ga čaka še lepa prihodnost, nikakor ne -morejo biti dobri.
JANEZ PEZEU ; c
in JOŽE PRIMC /e
a
Jože Košmrlj
Jože Ambrožič
4311
Ivan Benčina
Angela Lovšin
Franc Rus
Srečko Arko
Anton Sile
Roman Vesel
Stane Rigler
Alojz Lunder
Anton A :ko
Zajc Franc
Dušan Urh
RAST - Pri
njižnica na kolesih
rji že  -----------------------------------------
b cest^;j g®*1? je svojo potujočo knjižnico, ki je tudi prva na Dolenjskem „krstilo'
jrispe’
la j« W Jeka žen# V
rJU (pod Gorjanci) — Poskus s knjigami v kovčkih se pred leti ni obnesel
knjižnica ni naš “ngleški grofiji Yorkso Prejšnjega stoletja pol-Jke s knjigami in jih s CIJ ■ / P°šiljali do bralcev v UgHtf Le ^aje. Sedem deset-■\ <0 'iui6 so s> v Muenchnu s'ce,,fl L1i i ijiinični vlak. Knjižni-1$ le f so teda! P°zmli ' inriVlCari‘in Američani V ■ m& lin k?Vezn‘ državi New in„, „,af< t,, b'bliobusi vozili knjige ^fiiP p>', ^tanjših knjižnic in ’ i«Z fe sfožbe se je razvila ' 'ali ^ 1 °°	k‘ deluje še
se vozijo, pa tudi iflk. >n letijo. Plavajoče poznajo zlasti na da se s
n
|^E^ft®vorjena ^dja usta-l*°žili za leteče knjižni-
o , in o	>	če jo tam čaka
'	’	odi	c'	Sovjetski	zvezi
tf.)
s*.n
%
, za naposodo dostav-’ 'opterji. Seveda ima
,-bf
d° CJl?"3 dežela tudi vse d2 ,obusov- Bibliobusna y a“Ja služba dobro de-
iji vzhodnoevropskih
* V P n ni 11 — -  _i ! _  t a _
■em.\i in ik„' ^ Franciji vozijo poleg
OVaflfJlB^Sov in
u '0v in bibliovlaicov tudi hj^ji- Slednji po Pa-
° 5^ feo? uvečjih mestih'
1 le f knjižnica že dolgo
iiiso L novost tudi v mnogih ffadil1 V ? ,azyskih državah v >s'u0dobna vozila, nalo-,a' {ii" iMM nj'gami za izposojo, V C* Potujejo tudi po “ }, Pesku. Bibliobusna niu. ..m 1 Počasi utira pot tudi gr J 5° svetu, i $ ■ Do?Stni kraj jugoslovanske-1 J if0tU]Oče8a knjižničarstva \ .odransko pristanišče S jn *c°der so pred deset-S !j t .P°* Prvič poslali na V pižnične potrebe pre-® nekoliko odslužen lil r l°bus. Reki je kmalu ^ jKSreb, ki ima do zdaj J °lje opremljen biblio-
H
te&j
"nelž
4
&
a&
TA
bus. Pred nekaj leti je začel oskrbovati bralce v zagrebških četrteh in primestnih predelih.
Prva slovenska potujoča knjižnica je stara nekaj več kot
g:t let, „shodila” pa je v opru. Mali bibliobus, ki je nastal iz predelanega kombija, še zdaj marljivo obiskuje bralce po kraških vaseh nad koprskim zalivom. Dobro leto in pol za Koprom je bibliobus dobila Ljubljana. To je bilo prvo namensko vozilo, ki ga za knjižnične potrebe niso predelali. Bibliobusni navdih se je iz Ljubljane razširil v Maribor in Novo Gorico, za uvedbo potujočih knjižnic take vrste so se nekako v istem času odločili tudi Murska Sobota, Celje in Kranj.
Želja po sodobni potujoči knjižnici v Novem mestu je tlela najmanj kakšno desetletje. Ugoden čas za načrt, kako izpolniti to potrebo, je prišel z znano akcijo ,,Človek, delo, kultura”. Spodbuda je prišla seveda iz vrst knjižničarjev. Upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca Matija Brezovar je med drugim zapisal, da se je za uresničitev te zamisli „z vso politično in kulturno zrelostjo ter odgovornostjo najprej zavzela komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja in kulture pri komiteju občinske konference ZKS Novo mesto.” Ta komisija je že na prvi seji 23. februarja 1978 sprejela v program svojega dela tudi tako imenovano malo akcijo „Druž-ba in knjiga”.
Analiza, ki so jo pripravili v študijski knjižnici, je razgrnila ves blišč in bedo knjižničarstva v novomeški občini, predvsem pa je opozorila nosilce male akcije, da je v občini še veliko delovnih ljudi in občanov, ki jim knjiga še ni ali pa jim je
težko dostopna. Odločitev je bila kratka: ustanoviti je potrebno potujočo knjižnico.
Za besedami so prišla dejanja. Delovne organizacije so se množično odzvale klicu za denarno pomoč. Denar je bil potreben za vozilo (bibliobus), knjige in kader. Okoli trideset ljudi je nenehno bdelo nad to akcijo. V odborih, ki jim je bila neposredno naložena uresničitev zamisli, so bili najodgovornejši politični in kulturni predstavniki. Za potujočo knjižnico se je ves čas osebno zavzemal in pomagal razreševati probleme srekretar komiteja ZK Franci Borsan.
Načrt, da bi potujočo knjižnico slovesno odprli za praznik novomeške občine, se ni mogel uresničiti, ker knjižnica še ni bila pripravljena za tako sve čanost. Ta trenutek je prišel šele malo pred dnevom republi-
ke. Prva novomeška in dolenjska potujoča knjižnica je doživela svojo otvoritev pri Podgorcih v (ibrju. Kombi - furgon TAM, preurejen v bibliobus, se je - natovorjen z okoli 2500 knjigami (darilo Študijske knjižnice, Dolenjskega muzeja, Novomeščanke Judite Božič in koprske založbe Lipa) - ustavil
27. novembra 1978 na dvorišču nekdanje gabrske osnovne šole natanko bo 11. uri. Ta praznik potujoče knjižne izposojevalnice so učenci brusniške šole počastili s krajšim kulturnim sporedom.
Na redno pot po krajih in do delovnih organizacij v novomeški občini je potujoča knjižnica odšla 4. decembra. Bibliobus bo po programu, ki velja do
28. februarja 1979, vozil po štirinajstih progah in ustavljal na 41 postajališčih. Vozni red je sestavljen tako, da bo bibliobus v poskusnem obdobju vsako postajališče obiskal trikrat, se pravi vsak mesec enkrat. V tem času bodo prišle prve izkušnje o tem, po kakšnih knjigah bralci najraje posegajo.
Prvo potujočo knjižnico, podobno yorški, ki smo jo omenili uvodoma, je imela
novomeška občina pravzaprav že prej, v šestdesetih letih. O
s prej, v razlogih zanjo in tudi hitrem neslavnem koncu je Bogo Komelj, prejšnji upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca, zapisal: „Knjižnica za knjižnico je prenehala delovati, tako da se je v občini ustalilo število 10 knjižnic. Doživljale so občasno rast in občasne padce. Za
pospeševanje branja je novomeška ljudska knjižnica (pred združitvijo s študijsko knjižnico) s pomočjo študijske knjižnice osnovala potujočo knjižnico s štirimi kovčki. To je bil poskus, ki pa se zaradi nezanesljivosti krajevnih knjižničarjev ni obnesel. ’
I. ZORAN
„POTUJOČA’ JE SHODILA - V temle kombiju TAM, ki ga je fotografski objektiv ujel na novomeških ulicah, potuje vsak teden do bralcev v oddaljenih krajih in delovnih oiganizacijah v novomeški občini okoli 2.500 knjig. Bibiliobus ima na spisku 40
Sostajališč, kjer „odloži” iskane in naloži prebrane knjige. (Foto:
. Pavlin)
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
IŠČE
sodelavce za opravljanje naslednjih nalog:
1. PRI MATIČNI PODRUŽNICI
V KRŠKEM:	l
1 predhodna kontrola uporabnikov družbenih sredstev — enega delavca;
2. vodenje dela in nalog v AOP v podružnici — enega delavca;
3. organizacija programa v AOP v podružnici — enega delavca;
4. sestavljanje samoupravnih splošnih aktov, enostavnih ovadb in odločb — enega delavca.
II. PRI EKSPOZITURI SEVNICA:
1. predhodna kontrola uporabnikov družbenih sredstev — enega delavca.
Pogoji:
pod 1/1: višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod I/2: visoka strokovna izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali prirodoslovno—matematične smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod I/3: višja strokovna izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali prirodoslovno-matematične smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod I/4: višja strokovna izobrazba pravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
pod 11/1: višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Podroben opis dela za posamezne naloge bodo kandidati dobili ob osebnem razgovoru.
Pismene ponudbe z življenjepisom naj kandidati pošljejoi v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Gorjanci se odpirajo svetu
!'s^^Prihodnje leto bodo zgradili vsestransko zelo pomembno cesto Krvavi kamen — Koprivnik -Gabrje
14'
»L. g°ra, ki se zove
fojlfcf (tako je zapisal do Janez Trdina), °ia bogastva gozdarju, |m, S)*učarju, popotniku,
2 skrivnostnega gor-$ kot na' Polaga čudo-B jozlnic’ mračnega s tolet-1 ioZ(ja!n svetlejših, obdela-K p ^ sestojev, nastaja je °% dostopna vsem, ki v njenem miru \ y aH zaužili del njenih < "i rf noveSa snega so v Si i,°slej težko dostopni Sitt^škega potoka, ki i ° P°skakuie preko r>'n°> hrumeli gradbeni >0 (j .. Novo mesto. V i’t . lvfpio so zasekali traso Domačini ji že
pravijo gorjanska cesta, njen pomen pa je večplasten in zares širok. Čeprav se je najbolj veselijo Podgorci, posebno še Gabrčani, se z njo odpira pomembna prometna žila za vso Dolenjsko in Slovenijo.
Nedvomno bo gorjanska cesta prihodnje leto, ko bo predvidoma narejena, zares oživela zamisel o spominskem območju Žumberka in Gorjancev.
Cesta bo tako rekoč temeljni kamen spominskega območja. Z njo bo v ta nevsakdanji del naše ožje domovine in sosednje Hrvatske pro-niknilo življenje. Brez ceste si kakršne koli načrte o ureditvi tega spominskega območja le stežka predstavljamo.
NEGOSPODAREN
OVINEK
Dosedanja prometna žila na Gorjance, ki teče od Vahte na cesti Novo mesto - Metlika do Miklavža, je bila vse predolg in negospodaren ovinek za spravljanje lesa v dolino. Kmečki gospodarji so zato les iz svojih host raje spravljali po težavnih ,,nepoteh” do Gabrja. Kadar so poleti v gorjanskih košenicah nakosili dišečega sena, so ga spravljali do svojih domov na prednjih premah vozov. Zadnji del voza so odpeli, tako da so žival vpregli le v prva kolesa. K temu so pripeli nekaj vej, nanje
S naložili seno. Edino tako so iko spravili seno v dolino; divji in nepristopni so Gorjanci s te strani.
i -MB rti'; i • f.	
	
Semenja kot
ZEMLJE — Delo na trasi je težavno, ker morajo stroji izkopati več kamenja kot
„Prva leta po vojni je na tem predelu delovala žičnica,” je povedal revirni gozdar Janez Jereb, „vendar pa od njenega prenehanja nismo kaj dosti sekali v teh domala neprehodnih krajih. V nižjih predelih je še zapela sekira, v višjih pa ne. Na tem območju je veliko lesne mase, ponekod so celo predeli pragozdnega značaja. Z novo cesto bomo imeli dostop do tega gozdnega bogastva."
17 TON EKSPLOZIVA
Nedvomno bo cesta Krvavi kamen — Koprivnik - Gabije za GG Novo mesto zelo pomembna žila za izkoriščanje lesnega bogastva Gorjancev. Tega se v gozdnem gospodarstvu zavedajo, zato so se gradnje ceste tudi lotili. Na trasi delajo strokovnjaki in delavci tozda Gradnje. Danilo Kure je ob ogledu trase pred podpisom samoupravnega sporazuma pretekli mesec povedal, da sodi gradnja ceste med najzahtevnejša dela, kar jih je opravil njihov tozd. Od 15. maja, ko so stekla prva dela, pa do junija prihodnjega leta, ko bo cesta dograjena, bo na 7677 m dolgi trasi počilo 50.000 min. oziroma bo 17 ton razstreliva zrahljalo kamnita nedra gorjanskih strmin. Okoli 31.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja bodo izkopali in nasuli.
„Najtežji odsek je pri prečkanju Vrtaškega potoka, ’ je povedal Danilo Kure. „Most preko potoka bo zgradilo novomeško vodno gospodarstvo. Računali so, da bodo most oprh na kamnito podlago, a izkazalo se je, da za temelje ni trde skale. Zaradi tega so morali
STOLETNA
kjer rastejo drevesa pragozdnega značaja, remeniti, dela pa so se
ozdneea zi
skozi predele,
načrt sp zataknil;
Trasa je razdeljena na dva dela: zgornji in spodnji. Težji in zahtevnejši je zgornji del. V povprečju 4 m široko cestišče Je v zgornjem delu ponekod zaradi hudo strmih pobočij zoženo, vendar je ozkih grl na vsej cesti malo, zato ne bo večjih težav pri srečanjih tovornjakov ali avtobusov. Za take namene bo zgrajenih več izogi-bališč.
Načrtovalcem trase je uspelo speljati cesto razmeroma položno. Čeprav gre za precejšen dvig, so vzponi v povprečju le 7-odstotni, najhujši pa ne preseže 9,67 odstotka.
ZEMLJO ZASTONJ
Kmetje iz Gabrja, katerih gozdovi se nahajajo predvsem v spodnjem delu bodoče ceste, vedo, da nova podgorska prometna žila prinaša veliko koristi tudi njim. Ko so se odločali, kako pomagati GG Novo mesto pri gradnji, ni bilo veliko ugibanja in odlašanja. Razen
— 14. decembra 1978
zares redkih izjem so vsi radi odstopili zemljo za traso. Odstopljeni kos gozda se bo povrnil v večji vrednosti gozdnih površin v bližini ceste.
Gabrska krajevna skupnost je tudi eden od devetih podpisnikov samoupravnega sporazuma o sofinanciranju izgradnje spodnjega odseka ceste. Ob podpisovanju sporazuma je predstavnik krajevne skupnosti Gabije iz srca dejal: »Zelo smo srečni, da je prišlo do te akcije. Našim krajanom bo cesta na Gorjance toliko odlegla, kot jim odleže cesta proti Novemu mestu.”
Čeprav zaenkrat vidijo vrednost nove gorjanske ceste predvsem Podgorci in gozdno gospodarstvo, pa prednosti, ki jih cesta prinaša drugim, niso povsem zavite v meglico.
„S cesto bomo odprli nov list v zgodovini Gorjancev,” je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto Janko Goleš. „Za turizem, gospodarstvo in spominsko območje Gorjanci - Zumberak cesta veliko pomeni.”
M. MARKELJ
DOLENJSKI UST
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 19. XII
PETEK, 15. XII.
IO
trgovska hiia maximarket
Ljubljana
9.00 TV V SOLI: Slovenščina, Od petka do petka, Lastnost kovin
10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V SOLI, ponovitev
16.35	POROČILA
16.40 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK V ŽBAJANClCEVI BAJTI
17.00 POROČILO S KONGRESA ZSM JUGOSLAVIJE
17.30	RISANKA
17.40 MATHIS
Na sporedu bo prva od sedmih oddaj norveške nadaljevanke za mladino. To bo dokaj nenavadna pripoved o vsakdanjih odnosih med sinom in starši, oddaj pa niso snemali v televizijskih studiih, ampak v stanovanju filmskih ustvar-
jalcev očeta in matere Mathisa. V domačem okolju fantu tako rekoč ni bilo treba igrati, zato ima nadaljevanka precej dokumentarnih prvin.
18.00 OBZORNIK
18.10 PEVSKI TABOR 78
18.40	LANGTANG
Tokrat in prihodnji petek bomo gledali oddajo o življenju v himalajskem predgorju. Tanakaj se je maja mudila slovenska biološka odprava, katere cilj je bila dolina Langtang, jedro enega od štirih nepalskih narodnih parkov. V prvem delu oddaje se bomo seznanili s posebnostmi narodnega parka, z živalmi in rastlinami, ki bogatijo svet na meji med večnim snegom in subtropskim pasotn.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 GLASBENA RISANKA, zabavnoglasbena oddaja
21.05	RAZGLEDI: KAKOR SVETILNIK
V lanskem študijskem letu so se
vsi slušatelji iz zadnjih dvcli letnikov ljubljanskih visokih šol in fakultet seznanili z osnovami marksistične filozofije, politične ekonomije, sociologije in politologije. Ta del izobraževanja tud: letos poteka v okviru predmeta temelji marksizma, o njegovi družbeni vlogi in namenu pa bodo v oddaji govorili predstavniki ekonomske, elektrotehniške in strojne fakultete.
21.40	TV DNEVNIK
21.55	BARETTA
22.45	POROČILA
16.30	Test - 16.45 TV dnevnik v madžarščini - 17.00 Poročilo s kongresa ZSM Jugoslavije - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet -
18.15	Družbena tema -	18.45
Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju (kulturna oddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti -
21.50	Valčki sodobnih skladateljev
SOBOTA, 16. XI'
8.00	POROČILA
8.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE
8.20	Čarobna žoga
8.35 Z BESEDO IN SLIKO: LISJAK NA BOCU
8.50	S. Reisner: SAJ SI VENDAR PUNCA, nadaljevanka iz konec predstave SNG Maribor
9.15 DALJNOGLED
9.45	ROMUNSKI ČLOVEK, dokumentarna oddaja
10.35 IZBIRA ŠTUDIJA IN POKLICA: GEOGRAFIJA
11.05 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI
11.55	SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Val Gardene
13.15 TRIMSKA TELEVIZIJA
13.45 in 15.55 POROČILA
16.00 KPK:. .. ,prenos superfinal-nega srečanja v vaterpolu
17.00 CRVENA ZVEZDA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme
18.35	OBZORNIK
18.45 MUPPET SHOW (gostuje Bemardettc Peters)
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 J. Mortimer: WILL SHAKE-
k
SPEARE
20.55	POINT BLACK, film Ameriški režiser John Borman je znan predvsem po filmih, v katerih
ne manjka nasilja. Poln tovrstne navlake je tudi film, ki ga bomo gledali drevi, posnet pa je bil 1967. Gre za kriminalno zgodbo o maščevanju zloglasnega člana newyorške-ga podzemlja nad izdajalci, zaradi katerih je moral v kaznilnico Alca-traz, od koder je pobegnil. Film se splača gledati zlasti zato, ker je vlogo Walkerja odlično zaigral Lee Marvin, dogajanje pa je tako napeto, da gledalci ne bodo kinkali pred malimi zasloni. Igrajo še Angie Dickinson, Kenan Wynn, Caroll 0’Connor in drugi.
22.25	POROČILA
22.30	625
17.35	Test — 17.50 Narodna glasba -	18.20	TV	novice	-	18.35
Apokalipsa živali -	19.30 TV
dnevnik - 20.00 W. A. Mozart: Čarobna piščal (opera) - 22.00 24 ur — 22.10 F’eljton: Zadnja pošta Zagreb - 22.40 Športna sobota
NEDELJA, 17. XII.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
8.50	POROČILA
8.55 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI TABOR 78
9.25	625
9.45	D. Sušič: ODBORNIKI
10.30 Čebelica maja
10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOŠA
11.30 LJUDJE IN ZEMLJA
Javna razprava o novostih v kmetijski zakonodaji (o združevanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih, o preživninskem varstvu kmetov ter o intervencijah v kmetijstvu) je pokazala, da je med kmeti veliko zanimanja za zakonska besedila, ki naj bi bila kar najbolj natančna in nedvoumna. O zakonskih novostih bodo v oddaji na vprašanja novinarjev in kmetov odgovarjali predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo, SZDL, Zadružne zveze Slovenije in drugi.
12.30 POROČILA
Za naslednjih sedem oddaj bodo televizijci točen čas predvajanja določili naknadno:
KAJ VEMO O . . .
ŽELJEZNlCAR: BORAC, prenos rokometne tekme
DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1959
Tega leta, ko je bila ZKJ stara šele štiri desetletja, pa je na osnovi revolucionarnih izročil že zgradila trdne temelje socialistične samoupravne družbe, je v Franciji prišlo do velikega padca frahka, general de Gaulle pa je postal šef države; zma-gBviti prihod Fidela Ca'stra v Havano pomeni hkrati beg diktatorja Batiste; ciprsko vprašanje je bilo rešeno le na papirju; Hruščov je obiskal ZDA in Kitajsko; Francijo je mučita alžirska vojna ZDA in SZ pa sta postali veliki tekmici pri osvajanju vesolja. Skratka, 1959. leto je bilo polno burnih dogodkov.
ŠPORTNA POROČILA FESTIVAL VOJAŠKIH PESMI POROČILA VELIKI SEP, film
Gledali bomo ameriško kriminalko, v kateri se umori kar vrstijo. Okrajni tožilec (igra ga Humphrey Bogart) vodi zapleten proces proti morilcem, tolpa plačanih ubijalcev pa na vse načine skuša prikriti svoje
STRANPOTI
20.55 KANJON MRTVO DUBOKO 21.25 TV DNEVNIK
21.40 OKROGLI SVET
22.55 ŠPORTNI PREGLED
14.55	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarni film - 20.45 Včeraj, danes, jutri -
21.05	Celovečerni film
I
PONEDELJEK, 18. XII.
I©
trgovska hiša mazimarket
Ljubljana
1
9.00 TV V SOLI: Pravopis, Otroški domovi in šole med NOB, Za prosti čas, Živi svet. Primorje
10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis
11.10	TV V SOLI: Za najmlajše
15.00 TV V SOLI, ponovitev
16.15	KMETIJSKA ODDAJA
17.15	POROČILA
17.20 ČAROBNA ŽOGA
17.35	KAJ VEMO O .. .
18.00	OBZORNIK
18.10	ETIKA V PROMETU
Na vseh področjih družbene dejavnosti govorimo tudi o medsebojnih etičnih odnosih ljudi. Tudi v prometu ni moč mimo tega, kak&ie pa so razsežnosti etike v prometu -o tem bo poučno govoril filmski prispevek republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
18.20 SPEKTER:	GRADNJA METROJA in BARVANJE AVTOMOBILA
Z zanimivimi posnetki bo prvi prispevek predstavil naj sodobnejšo tehnologijo za gradnjo predorov, ki so jo uporabili pri gradnji podzemske žcleznicc v Washingtonu. Zatem pa bomo spoznali učinkovitost novega postonka barvanja avtomobilov s posebno odpornimi in obstojnimi barvami.
18.30	SOLA SMUČANJA
Naučiti se hitro vijugati - to je gotovo želja vsakega smučarja. Kdor obvlada paralelni zavoj od brega, ta bo kos tudi sedečemu zavoju, ki pride prav na neravnem smučišču. Za to prvino mora biti smučar zelo dobro telesno pripravljen, če je, po-
tem mu tudi terenski skoki ne bodo delali težav.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	TELEVIZIJSKA DRAMA
21.20	KULTURNE DIAGONAI£
22.00 TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Otroški Orfej - 18.00 Mali šlager - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Športna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja - 21.00 24 ur — 21.10 Celovečerni film
H.45 TV V ŠOLI: Dihanje živiii bitij, Ali ste vedeli? Musical, TV vrtec. Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Prirodoslovjc, Risanka,Glasbeni pouk
14.45	TV V ŠOLI, ponovitev
16.20	ŠOLSKA TV:	Avstrija,
Oborožene sile SFR J
17.25	POROČILA
17.30	RADENCI 78 Na srečanju plesnih orkestrov JRT v Radencih je nastopil tudi skopski plesni orkester in se predstavil z deli makedonskih skladateljev.
v skladbah slednjih pa je moč čutiti tuili folklorne prvine.
18.00 OBZORNIK
18.10 DALJNOGLED
18.40	CAS, KI ŽIVI: PARTIZANSKA BOLNICA PAVLA
Od Franje se partizanska bolnica Pavla loči le po načinu skritosti v grapah Trnovskega gozda. Z lažjimi ranjenci v okrevališčih Vrše in Jagršče je bilo v bolnici, ki nosi ime po zdravnici Pavli Jerina-Lahovi, od decembra 1943 do osvoboditve v oskrbi skoraj 1.700 bolnih in ranjenih partizanov.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 DIAGONALE:	ALI	JE
PARTICIPACIJA V ZDRAVSTVU UPRAVIČILA SVOJ NAMEN?
Oddaja bo govorila o tem, kaj je že bilo doseženega z doplačilom k zdravstvenim storitvam, kakšen je
denarni učinek in ali je neposreden način participacije, to je sprotiH plačevanje, res najustreznejši.
20.35 Stendhal: LUCIEN LElAVEt1
21.25 RAZVOJ GLASBE
22.15 TV DNEVNIK
POPULARNI
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otro&i' oddaja — 18.15 Nove knjige ' 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izviri - 20.25 Liverpool:	Anderlecht	(prenol
nogometne tekme)
SREDA, 20. XII.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.30	TV V ŠOLI: Razpad kolonializma, Promet, Bitka na Neretvi, Slikarske tehnike
10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka
10.50 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Cortine d‘Ampezzo
16.20 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Cortine d‘Ampezzo
17.05	POROČILA
17.10	Z BESEDO IN SLIKO:
MODRI ZAJEC
17.25	LONDONSKA NARODNA GALERIJA
17.50 OBZORNIK
18.00 MOSTOVI, oddaja v madžarščini
18.20 IZ ZGODOVINE KRVODAJALSTVA
Letos poteka 25 let prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem,
tokratna oddaja pa nas Uo seznanila, kako dolga pot je bila potrebna, da so lahko prvič transfundirali kri človeku.
18.30 PUNTARSKA PESEM
Po oktobrski revoluciji sc je delavsko gibanje široko razmahnilo po zahodnih evropskih državah pa tudi na severnoameriški celini in seveda med jugoslovanskimi narodi. V' posameznih državah so nastale revolucionarne pesmi, ki še dandanes živijo med delavstvom, pri nas pa se je ohranila zlasti Nabrusimo kose, pesem, ki izvira iz poljskega delavskega gibanja.
19.10	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	1ILM TEDNA: KANDIDAT
Četudi gre za umetniško stvaritev, ima film, ki ga bomo gledali drevi, precejšnjo dokumentarno vrednost. Gre za pripoved o dogajanjih za prizoriščem volitev, o mahinacijah, s katerimi se soočajo mladi politiki, ki tako nujno zabredejo v podkupovalno mašinerijo in počasi, a zagotovo izgubljajo svoj idealizem, ki naj bi bil v korist delavskim množicam. Gre za nazorno upodobitev ene (in to ne najmanj pomembne in
značilne) od plati dana&ije Amer> ke. Film je pred šestimi leti zrežil^' Michael Ritchie, kije vlogo mlade#1 odvetnika s političnimi ambicijait' zaupal Robertu Redfordu. Po mrtf nju kritikov je to doslej najboljS vloga tega znanega igralca. Igrajo tu di Don Portcr, Melvyn Douglas Quinn Redeker in drugi, Jerenf Larner pa je za scenarij Kandidat ^ prejel oskarja.	,
21.4S	TV DNEVNIK	, ”.
22.00	MINIATURE: JAZZOVSKI s1 ORKESTER RTV BEOGRAD P(
17.10	TV dnevnik v madžarščini' ~~
17.30 TV dnevnik - 17.45 Daljni gled - 18.15 Izobraževalna odda)
- 18.45 Potujoči glasbeni muzej'
19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor1 nt sredo - 22.00 TV dnevnik
t za
ČETRTEK, 21. XII.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
podle posle. Ločiti zrno od plev, se pravi ugotoviti, kdo je nedolžen in kdo morilec - to je težaško in nevarno delo za tožilca. Film je 1951 zrežiral Bretaigne Windust, igrajo pa tudi Zero Mostel, Ted de Corsia, Everett Sloane, Roy Roberts in dru-‘ gi-
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	A. Marodič:	POTI	IN
9.55	in 12.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Kranjske gore
15.10	ŠOLSKA TV: Avstralija, Oborožene sile SFRJ To bo ponovitev torkove oddaje, katere prvi prispevek govori o najmanjši celini, ki je dobila ime, še preden so jo odkrili Imenovali sojo Nepoznana južna dežela. Učenci bodo zvedeli vrsto podrobnosti o avstralskem podnebju in pokrajinah, 	
o gospodarskih zmožnostih pa o prebivalcih in še čem. Jutri je dan JLA, zato ne bo nikomur odveč seznaniti sc s splošno organizacijo in zančilnostmi posameznih rodov in služb oboroženih sil SFRJ, s teritorialno obrambo in posebnostmi našega vojaškega šolstva, sploh pa z vlogo ZKJ v JLA
16.15 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Kranjske gore
17.15 POROČILA
17.20 Voelker-Luker: SAJ TO JE ZA ZNORET, 1. del mladinske igre
17.55	OBZORNIK
18.05	STARE JAPONSKE PRAVLJICE
18.20 ETNA
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	IZZIV KULTURI: KULTUR-
NA DEDIŠČINA NAŠIH KRAJE' 22.05 TV DNEVNIK 22.20 JAZZ NA EKRANU: KVAF TET DEWEY REDMAN Kvartet, ki se imenuje po njert vodi ameriški saksofonist, ki sodi’ srednjo generacijo jazzovskih ustvaf jalcev, njegova glasbena skupina je trenutno ena najboljših izvaj< ameriškega avantgardnega jazza.
»I it
mi
kr sta Pri i de Ste tej tu
nai zd ku
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik - 17.45 Mal s*o upornik - 18.15 Izobraževalna o< na' daja - 18.45 Humoristični klub sto
19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . ki, gremo! — 23.30 Poročila	011
tu:
PRVI RADIJSKI PROGRAM
V_________________________
PETEK, 15. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Uši). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Dular: Značilnosti kmetijskega tržišča). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena (F. Milčinski - P. Šivic:
Policaj in Cefizelj). 14.25 Naši umetniki mladim poslušalcem.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 16. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Minute stare glasbe. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Kakšne gospodarske lastnosti čebel potrebujemo za pridelovanje-posebnih čebeljih pridelkov). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem. O. Dragojevičem. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 15.45 S knjižnega trga.
17.00 Zunanjepolitični magazin.
18.05	Od arije do arije. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite!
21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnsih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 17. XII.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Jure). 8.57 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humo-
reska tega tedna (M. Šolohov: Kolaček, koprive itd.). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Peter Herbolzhei-mer. 14.05 Nedeljsko popoldne.
17.50	Zabavna radijska igra (T. M Plautus: Hvalisavi Vojščak). 19.45 Gasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Cerkovnik: Čudaško seme). 23.15 Besna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 18. XII.
8.08	Gasbena matineja. 9.05 Rin-earaja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Iz komornega opusa Antona Lajovca. 11.28 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Boris Praprotnik: Primeri uspehov na kmetijah pri krme in reji govedi).
]
Po:
0,5 zaj ku
Radijska igra (J. P. Wemzel: Dal<| l01 od Hagondangea). 21.25 Zvoči’ ai kaskade. 22.20 Skupni progra JRT. 23.05 Literarni nokturno (< Leopardi: Pesmi). 23.15 Popevke* B vrstijo. 0.05-4.30 Nočni progra! ^
SREDA, 20. XII.	5
8.08	Gasbena matineja. 9.05 Pisi
svet pravljic	. r
pesem. 9.40 Aktualni pr ob le:1* marksizma. 11.03 Po Talijini pote
12.10	Veliki zabavni orkestri. 12.: Kmetijsi nasveti (dr. Lojze Cetin * Slovenski hmelj na svetovnem trž * ču). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 ( J izvirih ljudske glasbene kultui 5
14.30	Naši poslušald čestitajo * —a—15.30 Glasbeni inti *
leja. in zgodb. 9.25
Zapoji
proble
2.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Gasbeni inter-mezzo. 15.45 Naši znanstveniki
ned mikrofonom (prof. dr. Bogo Sherget). 18.05 Izročila tisočletij.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute
z Alpskim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Večer Verdijevih oper. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (R Jukič:	Graščina).
23.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 19. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Gusarske akcije na Jadranu). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali.
12.30	Kmetijski nasveti (dr. Julija Smole: O šibkih podlagah za češnje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Narava in človek (dr. J. Slivnik: Industrijski odpadki in okolje). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30
mezzo. 15.45 Spomini in pisma ( J šuklje: Gaudeamus igitur). 18.0* Odskočna deska. 18.30 Koncert '# besedo (Ljubezen). 19.45 Minute * ansamblom Francija Puharja. 20.(f* Koncert iz našega studia. 22.20 p festivalov jazza. 23.05 Literan# nokturno (G. Green: Gregor * goske). 23.15 Revija jugoslovanski^ pevcev zabavne glasbe. 0.05—4.3*5 Nočni program.
ČETRTEK, 21. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Rad J ska šola za višjo stopnjo (Slovensl Z književnost in zgodovina - Iv»J Tavčar. 9.35 Domača in tuja zbg rovska glasba. 11.03 Uganite, J ; vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanj ‘ melodij. 12.30 Kmetijski nasve* (dr. Milan Piskernik: Podnebje rast gozdnega drevja). 12.40 Od do vasi. 14.05 Koncert za mlaij poslušalce. 14.40 Enajsta šolL
15.30	Gasbeni intermezzo. 15.4* Jezikovni pogovori (Francka PTj J mk). 18.05 Z opernih odrov. 19.^J Minute z ansamblom Bojana Ad^# miča. 20.00 Četrtkov večer doiTi* čih pesmi in napevov. 21.00 Literat ni večer (Meščanska in socialno^ kritična drama po zadnji vojn %
' Odmc »
21.40 Lepe melodije. 22.2 s severa (grieg, Sibelius, Sindingjj 23.00 Vgostch pri tujih radijski J postajah. 23.30 Naš nocojšnji go i Tereza Kesovija. 0.05 4.30 Nočr program.
fc-:
IV
kultura
in
izobra-
ževanje
Likovnika izpod Roga
Meglič in Glad pohvalno ocenjena za razstavo v Postojni -Od danes razstavljata tudi v Kopru
Primorske novice so ugodno ocenile razstavo slik Rada Megliča in kipov Matije Glada, kije bila od 17. novembra do 3. decembra v postojnskem domu JLA. Poročale so, da sta avtoija iz Kočevja prvič razstavljala na njihovem koncu. V njihovo mesto sta prinesla košček Dolenj-
&
Miro Kugler: del kompozicije „V šolo“ na stopnišču brežiške gimnazije. (Foto: Jožica Tep-pey)
ske z vsemi njenimi značilnostmi. Še posebno Rado Meglič s svojim načrtno dokumentarnim izražanjem, v katerem je razgrnil razgibano podobo sveta pod Rogom. Matija Glad, avtor kipov iz lesa, ki je že dolgo povezan s kulturnim amaterizmom, je razstavil tokrat kipe, kijih je napravil zadnja leta.
Za popolno podobo krajev in ljudi izpod Kočevskega Roga je poskrbel kočevski prvoborce Franc Ožbolt s svojima pesmima na otvoritvi razstave. Poslušalcem je obudil nekaj spominov na predvojna, vojna in povojna leta na Kočevskem. Svoje miSljenje in hotenje je izpovedal že med vojno v svoji pesmi „Mi smo slovenski pionirji”, ki je še danes pionirska himna. Na otvoritvi razstave v Postojni je govoril predstojnik za likovno umetnost pri ZKO Slovenije dr. Cene Avguštin, ki je avtoije-ma izrekel priznanje za ustvarjanje in visoko ocenil njuna dela.
Razstavo je obiskalo številno občinstvo. Ogledala si jo je tudi posebna komisija iz Kopra. Na podlagi ocene sta bila Rado Meglič in Matija Glad povabljena v Koper, kjer bosta razstavljala od danes do 25. decembra. Ob tej priložnosti se bodo koprskemu občinstvu predstavili s svojimi deli pesniki in pisci kulturnega kluba iz Kočevja, ki bodo izvedli ,,Večer poezije s Kočevskega."
SRAMOTA ZA KRŠKO
Minuli petek je v krškem Delavskem domu gostoval komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha. To je bil vsekakor izjemen kulturni dogodek ne le na Krško, temveč za vse Posavje. Zbor uživa namreč velik ugled doma in na tujem. Kot da se tega ne bi zavedali, je bil obisk na moč klavem: polni sta bili le prvi dve vrsti velike dvorane, kar pomeni, daje prišlo le okrog sto ljubiteljev lepe pesmi. Najbolj nerodno je bilo tistim redkim gledalcem, ki so prihiteli na koncert.
V__________________________/
ŠOLA NAŠEGA C ASA
Okoli 400 prosvetnih delavcev iz Posavja je na srečanju 8. decembra v Krškem poslušalo predavanje o vzgojno--izobraževalni podobi osnovne šole. Odnose med učiteljem in učencem naj bi gradili na samoupravljanju, medsebojnem spoštovanju, tovarištvu in zaupanju.
Udeleženci in gostje petkovega srečanja šolskih delovvnih kolektivov iz treh posavskih občin so najprej povabili v Osnovno šolo Jurij Dalmatin, kjer so prisostvovali otvoritvi nove šolske kuhinje z zmogljivostjo 2.000 obrokov.
Nekaj problemov le odpisanih?
Kaj si lahko obeta metliška kultura prihodnje leto? — Se bo denarni curek zdebelil?
i' Kdor hoče v metliški občini del svojega vsakdanjika kulturno r’ preživeti, za to nima velike izbire. Lahko gre v muzej, knjižnico in kino, tu in tam na gledališko, glasbeno in folklorno prireditev, v I • zadnjem času še na likovno razstavo, to pa je tudi vse. Kajpak tu ne Ei upoštevamo kulturnega življenja na šolah, ki so v tem pogledu delavne kot njihove druge belokranjske in dolenjske vrstnice.
Na vprašanje, zakaj je tako, ni niogočc odgovoriti preprosto in na •it kratko, akoravno traja nezavidljivo iif stanja že vrsto let. Tradicionalen ral Problem v tej občini je pomanjkanje f! denarja za kulturno dejavnost. Sred-jaf - 5tev je tako malo, da z njimi ne mo-tejo zagotoviti niti minimalnega kulturnega standarda.
Uresničevanje . srednjeročnega j načrta je malone v celoti odvisno od j združenih sredstev pri republiški kulturni skupnosti. Slednja omogoča akcije in naložbe v kulturni prostor. Zaradi nerednega dotoka de-
celoti prenoviti prihodnje leto, boje pa se, da bo zmanjkalo denarja za opremo odra, kinoaparaturo in tudi za ureditev okolja.
i,
<* narja so zadovoljivo uredili le prostore za matično knjižnico v Metli-; ki, do prve faze uredili dom v Gradcu in se lotili temeljite obnove kulturnega doma v Metliki.
Denar za metliški dom zbirajo po Posebni, dodatni prispevni stopnji 0,94 odst. bruto osebnega dohodka zaposlenih, nekaj bo dala republiška kulturna skupnost, del stroškov pa bodo krili s posojilom Ljubljanske banke. Kulturni dom nameravajo v
V letu 1979 naj bi končali drugo fazo obnovitvenih del v gradaškem domu, medtem ko naj bi prišel kulturni dom na Suhorju na vrsto šele leta 1980. Prihodnje leto bo bolje poskrbljeno tudi za likovno življenje občanov, saj se bo galerijskim zametkom v metliškem tozdu Novo-teksa in podobnim začetkom ,,Beti" pridružila prva mestna galerija v Belokranjskem muzeju. Upajo, da bodo likovno življenje lahko že leta 1978 popestrili tudi s prvo metliško slikarsko kolonijo, ki si jo prizadevajo organizirati že več let.
Več pričakujejo od amaterizma, predvsem pa upajo, da bo zaživela ZKO, ki so jo ustanovili pred dvema letoma po načelih nove ustave. Zveza naj bi ne združevala le amaterske dejavnosti, ampak skrbela tudi za
PEDAGOŠKI KOTIČEK
CE OTROK KRADE
Če zagotovo veste, da je vaš otrok (ali učenec) nekq ukradel, mu to povejte, zahtevajte, naj vam pove, komu je ^ jj ukradel, in vztrajajte pri tem, da mora ukradeno vrniti 0 lastniku. Drugače povedano: ne nasedajte njegovim lažem! '* (Če se starši zadovoljijo z lažjo, si otrok misli, da so mu .g krajo odpustili). Otrok mora ukradeno stvar vrniti lastniku. J Če je lastnik trgovina, je prav, da gre tja z otrokom še mati 1 g in prodajalcu razloži, da bi ofrok rad to in to vrnil, ker ni >0 plačal. V šoli naj učiteljica vrne ukradeno st
stvar lastniku in s sramoto. Drugače
tem otro*ca obvaruje pred javno uamuiu. wiugai.c ?ri Povec^ano: Prav nič ni potrebno otroka, ki je kaj ukradel, ponižati samo zato, da bi si za vse večne čase zapomnil, da Se ne sme krasti.
Premisliti je treba, ali ne potrebuje otrok doma več priznanja in ljubezni ter pomoči, da bo navezal tesnejša prijateljstva z drugimi otroki Če je le mogoče, naj dobi vsak J mesec nekaj denarja za svoje drobne osebne potrebe, in sicer ^ * naj ga dobiva približno toliko kot njegovi znanci. Tako se bo ivJJ laže uveljavil kot enak med enakimi. Če ne bo nehal krasti zb g ali če bo tudi v drugih pogledih videti neprilagojen, naj se ’ nr starš' zatečei° P° pomoč v otroško psihološko posveto-isvfj valnico ali k otroškemu psihiatru.
je 0 Čisto drugače je s krajo, ki jo bom zdaj opisal. Veliko je lvag takih kraj, kjer se otrokom zdi, da so zelo pogumni in "g J možati, če komu kaj izmaknejo. Sicer ni prav, da kradejo, S 4* vendar pa zaradi tega niso niti pokvarjeni niti slabo prilago-pr J jeni. Če živi fant v taki soseski, je včasih potrebno, da se ■ 9., 0 starši z njim razumevajoče pomenijo, ne smejo pa ravnati z orižS n-'’m *C0t z zločincem samo zato, ker je sodeloval pri kaki tera* ^niikavtski pustolovščini. Zakaj pri tem seje ravnal samo po lncj normalnem človeškem nagonu, daje treba z volkovi tuliti, ajni * Zdravila za te vrste krajo so boljše življenjske razmere, boljše hng' S°*e večJe možnosti za šPort in razvedrilo, ski |
gO | loč |<j v
Dr. BENJAMIN SPOCK, Nega in vzgoja otroka, str. 359-360
!'####■ I
i
s s s n
s
S
s
gostovanja kulturnih skupin. O tem sta razpravljala zbor združenega dela občinske skupščine in skupščina kulturne skupnosti. Zal so bili bolj tiho v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ko je tekla beseda o srednjeročnem kulturnem na-
čr«u-	r.	Z.
Dokumenti
Razstava arhivskega gradiva v Dolenjski galeriji bo odprta do 17. decembra
Zgodovinski arhiv iz Ljubljane, ki je pred tedni pripravil v Kočevju razstavo arhivskih dokumentov o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947 ter z njo »obudil” spomin na življenje in delo v nekdanjem kočevskem okrožju takoj po končani drugi svetovni vojni, je za podobno prireditev poskrbel tudi v Novem mestu. Razstavo v arhivu shranjenih avtentičnih pričevanj o obnovi in socialistični graditvi na območju novomeškega okrožja v prvin dveh letih po vojni je v petek, 8. decembra, v mali dvorani Dolenjske galerije odprl Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu.
Iz dokumentov, ki so prekrili panoje, je razvidna silovita volja takratne generacije, da čimprej odstrani ali ublaži hude posledice vojne. Močno prizadete ali popolnoma omrtvičene so bile malone vse dejavnosti. Osvobodilna fronta, predhodnica danaSnje SZDL, je organizirala široko fronto udarniških akcij in spodbujala tekmovalni duh množic. Ruševine so izginjale, rane so se celile, mlada ljudska oblast je poskrbela, da se je življenje normaliziralo. Sleherni načrt, akcija in delo so bili zastavljeni v imenu socializma.
Dokumenti pričajo o tem, kaj syje tisti čas dogajalo v kmetijstvu, gospodarstvu, industriji, šolstvu, kulturi, zdravstvu in na drugih področjih v novomeškem okrožju. To je bil čas, ko so imela sodišča opraviti z zločinci in narodnimi izdajalci, pa tudi čas, ko so bili novi socialistični odnosi mnogim trn v peti in je morala ljudska oblast prek političnih organizacij hkrati biti boje na več frontah. Kajpak so te zgodovinske priče na papirju v jezikovnem in oblikovnem pogledu sestavljene tako, da bi jih današnji strogi puristi in esteti lahko sprejeli /. omalovaževanjem. Potrebno pa je vedeti, da so te listine pogosto pisali pisanja nevešči ljudje, delavci in kmetje, ki so morali tako rekoč čez noč zamenjati puško za pero in svinčnik. Sicer pa je bila in je najpomembnejša vsebina - te ni pisala roka. ampak srce - zagretost za novo stvar.
Nesolidarnostni udarec zdesetkane solidarnosti
Bo nova solidarnostna lista zavrla dolenjsko šolstvo?
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo: poostrena merila za solidarnostno pomoč so razvnela glasove in vzburila kri. Slabe volje so postale predvsem občine, ki po novem ključu nimajo več pravice priti k republiški solidarnostni skledi, med temi pa so tudi občine dolenjske in posavske regije.
Po mnenju razpravIjalcev na tem območju prihaja preobrazba solidarnosti ob nepravnem času, sredi planskega obdobja. Merila bržčas tudi niso dobro proučena. Za področje izobraževanja velja to še posebej, saj bi se morali Metličani, kijih ni več na solidarnostni listi, odreči programom in novim šolam ali pa bi bili prisiljeni znatno zvišati prispevno stopnjo za izobraževanje. Podobno je v Črnomlju in Trebnjem, medtem ko v Novem mestu menijo, da pride v poštev samo sprememba načrtov.
Krškemu bi nova solidarnost vzela več kot 25 milijonov dinarjev, ki so jih ,.neupravičeno” dobili. Če se bo to zgodilo, bo zanje hud udarec, saj sc jim ta čas ne obljublja nadomestilo. „V občini so namreč to šolsko leto začele celodnevno delo tri osnovne šole in pričakovali bi, da bodo za to prizadevnost pohvaljeni, toda dobili so očitek, da so preveč hiteli." komentira Občan.
l-ist tudi piše: „Spričo takega obnašanja navaja razmišljanje, da bi morali v sevniški občini potemtakem pohvaliti propadlo akcijo za uvedbo celodnevne šole na Blanci in Boštanju.”
Najbrž bo večna tema razprav, kdo je in kdo je ter za koliko je kdo upravičen do republiške solidarnosti. Dolenjce, Belokranjce in Posavce pa ta čas najbolj zanima to, ali bo ..prečiščena" solidarnost po sedanjem predlogu tudi obveljala.
Krško:,,sejm bil je živ”
Razstava knjig je privabila 2500 obiskovalcev
Organizatorji prvega knjižnega sejma od S. do 9. decembra v Krškem so imeli srečno roko: pisani svet knjige je privabil v Delavski dom okou 2500 obiskovalcev vseh starosti. Največ je bilo šolaijev. Mnogi od njih so prebili uro slovenščine kar na razstavi.
Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je na krškem sejmu prikazala 600 knjig, predvsem zbirke za predšolske otroke, za učence osnovnih šol in za srednješolce. V razstavo je vključila tudi družboslovno in marksistično literaturo, priročnike, 50 najlepših knjig po izboru bralcev in zbirko ,.Zlata knjiga”, ki so jo izbrali učenci. Razstavljalci so obiskovalce posebej opozorili na razmeroma novo zbirko poljudnoznanstvene slikanice ,.Pelikan”, ki usmerja mladega bralca k razmišljanju in je hkrati bogat priročnik učbenikov.
Na mizah smo videli še veliki atlas sveta, ponatis Bezlajevega etimološkega slovarja slovenskega jezika in pa uspešnice tega leta, med katere sodijo „Slava Vojvodine Kranjske”, „Maksim Gaspari” in pa ..Ročna dela”. Razstavljene primerke je založba prodajala s 30-odstotnim popustom, pri nakupu pa je nudila že petodstotni popust Društvom prijateljev mladine in 5- do 12-od-stotni popust sindikalnim organizacijam v združenem delu.
Na otvoritvi razstave so se predstavili krškemu občinstvu glavni urednik Mladinske knjige Borut Ingolič, pisatelj in urednik Miha Mate ter pesnik in urednik Ivo Minatti. Tako je bilo srečanje z uredniki obenem tudi literarno srečanje, ki je bralcem pripomoglo k pristnejšemu stiku ne le z založbo, ampak tudi z njenimi knjižnimi ustvarjalci.
„SEN ZELENJAVNE NOČI“ V TREBNJEM
Jutri ob 11. in 13.30 bo v Trebnjem gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z noviteto pesnice in mladinske pisateljice Svetlane Makarovič. Predstavi bosta za osnovnošolsko mladino trebanjske občine.
»OKUPACIJA “
FILM LETA
..Okupacija v 26 slikah", ki jo je režiral Lordan Zafranovič, je postala pri nas film leta 1978. Pravijo, da mu gre tako priznanje po odličjih, ki jih je prejel na puljskem festivalu, in po srditih napadih, ki so jim sledili. K uspehu filma je prav gotovo prispeval tudi slovenski delež: za kamero je stal Karpo Godina, v vlogah sta nastopila tudi Boris Kralj in Tanja Poberžnik.
Založba že dlje časa uspešno sodeluje z bralci, predvsem pa z osnovnimi šolami in vzgojnovarstvenimi ustanovami. Približno 50 do 60 odst. knjig izdaja za mladino. Na leto izide s ponatisi do 350 knjig. Povprečna naklada pri zbirkah za otroke je okoli 10.000 izvodov (izjemoma do 30.000), povprečna naklada leposlovnih del pa 8000 do 35000. Pri tej založbi so odprta tudi' vrata mladim avtorjem. Vsako leto jim tiskajo približno deset del.
J. TEPPEY
TRUBAR SE ,,VRAČA’
V avstrijskem antikvariatu v Gradcu so odkrili Še en izvod znamenitega Trubarjevega dela „Ta pervi dejl tiga noviga testamenta”. Gre za redek izvod knjige, ki je bila v letih 1557 in 1558 natisnjena na Nemškem - v Tuebingenu. Knjigo je pred kratkim dobila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
O „SREDN JEROČNI” KULTURI
Na seji skupščine trebanjske kulturne skupnosti, ki jo je predsednik Stane Prijatelj sklical za jutri ob 15. uri, bo govor o uresničevanju srednjeročnega kulturnega načrta, sprejeli pa bodo tudi dopolnila k samoupravnemu sporazumu in program kulturne skupnosti za leto 1979.
TRŽAČANI
GOSTUJEJO
Jutri ob 19.30 bodo v veliki dvorani Delavskega doma v Krškem gostovali člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s ,,Sedmo zapovedjo - kradi malo manj”, komedijo v dveh dejanjih avtorja in igralca Daria Foja.
V zadnjem času je bilo na Dolenjskem več razprav, ki so poskušale ugotoviti, do kod je prišla preobrazba vzgojno - izobraževalnega sistema in kako to nalogo uresničujejo v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. Do jasnejših pogledov na proces in smotre, ki naj bi jih dosegli, so pomagali nekateri najnovejši republiški akti.
Poslej nič več pripravljalnic
Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da gre za vsebinsko spremembo izobraževanja na vseh stopnjah. Jože Deberšek, predsednik IO republiške izobraževalne skupnosti, je na novembrskem posvetu v Novem mestu dejal, da zajema preobrazba vse, od male šole do univerze. Novost pa je, da bo poslej mah šola uzakonjena kot obvezna oblika izobraževanja otrok pred vstopom v osnovno šolo.
Dokončno je razvozlano, da osnovna šola ne bo raztegnjena na deset let s tem, da bi se učenci v zadnjih dveh letih že razporedili po poklicnih interesih. Ostala bo še nadalje osemletka, ob poglobljeni proizvodni in tehnični vzgoji pa bo omogočila, da se bodo otroci že v osnovnošolskih klopeh odločili za poklic. Odločitev o poklicni usmeritvi bo tako že v osnovni šoli dokončna.
Usmerjeno izobraževanje, začeto v nekem smislu v osemletki, bo prepojilo vse šole srednjih in višjih stopenj. Srednje šole ne bodo nič več pripravljalnice za višji in visokošolski študij, kar je zdaj n. pr. gimnazija, ampak se bo v njih možno izobraziti za ta ali oni poklic, pač za potrebe združenega dela. V obdobju usmerjenega izobraževanja naj bi del učnega programa obvezno uresničili v delovnih organizacijah. Niso pa še dognali, v katerih letih šolanja in študija naj bi izobra-žujoča se mladina opravila proizvodni del učnega načrta.	L	Z.
Trebanjski korak naprej
Srednjeročni kulturni načrt se ne izneverja
V srednjeročnem programu trebanjske kulturne skupnosti je posebna skrb posvečena pridobivanju in urejanju prostorov za kulturno dejavnost, amaterizmu in prirejanju kvalitetnih gostovanj. Ugotavljajo, da so pri tem naredili pomemben napredek.
Uredili so knjižni izposojevališči v Mokronogu in Šentrupertu, pred dograditvijo sta dom na Mirni in večnamenski prostor v Velikem Gabru, prenovljena je Galerija likovnih samorastnikov, zgrajene terase na ploščadi mokronoškega gradu,
mi
PRIREDITVE BREZ DELAVCEV? - V Ribnici ugotavljajo, da delavci zelo slabo obiskujejo kulturne prireditve. Tako je bilo tudi na nedavni razstavi slik ribni&ega rojaka Jožeta Cente. Posnetek je z otvoritve njegove razstave. (Foto: J. Primc)
kjer naj bi nastal letni oder, obnavljajo pa tudi dom kulture v Trebnjem. V slednjem naj bi odprli čitalnico z Golidovo spominsko sobo in uredili dvorano s kabino za kino, v naslednjem obdobju pa še razsvetlili mokronoški grad, načrtno uredili kmečki muzej na Veseli gori, opremili mirnsko knjižnico in pomagali pri ureditvi domov v Sentlovrencu in na Selih-Sumberku.
S prostori dobiva boljše možnosti za delo tudi amaterizem, ki postaja množičen in kakovosten. Poznajo se sadovi načrtnega izobraževanja. Več tečajev za lutkarje in pevovodje so že organizirali, pripravljajo pa še seminarje za vodje dramskih in recitatorskih skupin ter za organizatorje filmske vzgoje. Ta čas gredo h koncu priprave za novo, prikladnej-šo in učinkovitejšo organiziranost ZKO.
Prirejanje kakovostnih gledaliških, glasbenih in drugih prireditev je precej dobro steklo za osnovnošolsko mladino. Tako si sleherni učenec lahko ogleda med šolskim letom vsaj po eno gledališko in lutkovno predstavo ter dva glasbena koncerta. Manj uspeha so imeli Trebanjci s prireditvami za odrasle. Zanje imajo v načrtu abonmajske predstave, poleg tega pa razmišljajo o posebnih predstavah za delovne kolektive.
NOVI PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT
JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom
laEriTIBtBn
Aluminijasti profil
Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi
Prikrito kvalitetno enoročno okovje
Specialno 4 mm debelo steklo
Specialni aluminijasti odkapni profil
Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police
vrednost 3/h ml
a
m"
k - vrednost cal/m 2h °C zvočna izolacija 30 dB
Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala
Permanentni silikonski kit za zasteklitev
Sušilno sredstvo
Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo
Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12 % ± 2 %
PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM:
ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ■	 ZAGREB	- Sesvete tel. (041) 253-259
©JELOVICA
lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA
KOŽA
v_
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
J
moda mm moda mm
SPECIALIZIRANA
PRODAJALNA
ŽENSKE MODE
V KLETNEM PREHODU
e
trgovska hiša maximarket
Ljubljana, Trg revolucije 1
od 7,30 do 20. ure
DO GOLFTURIST TOZD GOSTINSTVO „Bela krajina" Črnomelj
VAS VABI NA SILVESTROVANJE
v naslednje naše obrate:
1. Pension „Smuk", Semič — cena menuja din 400,—
2. Hotel „Bela krajina" Metlika — cena menuje din 380,—
3. Restavracija „Grad'' Črnomelj — cena menuja din 300,—.
V ceni je vključena bogata silvestrska večerja.
Rezervacije in vplačila sprejemamo v navedenih obratih. Vabimo vas na novoletni ples 1. januarja 1979.
0.
N
T
K
ra ra sl
l*
y -
Samoupravni organi ZDRAVSTVENEGA CENTRA NOVO MESTO in Delovne skupnosti skupnih služb
razpisujejo opravila in naloge
1. VODJE finančno—računovodske službe
2. POMOČNIKA vodje finančno—računovodske službe
3. VODJE pravne službe
4. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA - analitika v strokovni medicinski službi
5. PLANERJA analitika I. v EAP službi
6. PROGRAMERJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1. in 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in največ 5 let delovnih izkušenj
Pod 3.: visoka izobrazba pravne smeri s 5—letnimi delovnimi
izkušnjami in opravljen pravosodni izpit
Pod 4.: visoka ali višja izobrazba zdravstvene, ekonomske ali
upravne smeri in največ 5 let delovnih izkušenj
Pod 5.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in največ
S let delovnih izkušenj
Pod 6.: višja izobrazba ekonomske smeri in največ 5 let delovnih izkušenj
Za naloge in opravila s posebnimi pooblastili pod 1. in 3. mora biti kandidat moralnopolitično neoporečen, s posluhom za uresničevanje samoupravne socialistične družbe, imeti mora organizacijske in poslovne sposobnosti za uspešno vodenje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na: Zdravstveni center Novo mesto, DSSS, Trdinova 2, kadrovska služba.
Kandidati bodo v 30 dneh obveščeni o izidu razpisa.
JORDAN IVAN DRAGA 1, p. ŠMARJEŠKE TOPLICE telefon: (068) 84-923 IZDELOVANJE PREDMETOV IZ POLYESTR-SKIH SMOL Potrebujete cisterno za kurilno olje ali mazut? Po naročilu vam jo izdelam za vgraditev v kletne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah v 7 do 14 dneh. Po želji možna dostava na dom.
DO KNJIGOTISK — tiskarna, knjigoveznica, kartonaža, 68000 Novo mesto. Glavni trg 14,
razpisuje dela in opravila:
-TISKAR S PLOSKVE: - ofset tiskar Pogoji: poklicna graf. šola in 3 leta delovnih izkušenj
-STROJNI STAVEC:
Pogoji: poklicna graf. šola in 3 leta delovnih izkušenj
-KNJIGOVODJA - ADMINISTRATOR
Pogoji: ekonomska sred. šola ali 2—letna administrativna šola s 3 leti delovnih izkušenj.
Za poklice pod točko 1 in 2 se lahko prijavijo tudi kandidati s končano drugo poklicno šolo, ki imajo veselje do grafične stroke, ker bi se prekvalificirali za gornja poklica.
Prijave^s potrebnimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: DO KNJIGOTISK, Komisija za delovna razmerja, 68000 Novo mesto, Glavni trg 14.
GOSTINSKO PODJETJE „DAJ—DAM" Ljubljana, Resljeva c. 38,
vabi k sodelovanju:
1. KV KUHARICE
2. KV NATAKARICE
Pogoji: Gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj.
Prijave sprejema kadrovska služba „DAJ-DAM", Ljubljana, Resljeva c. 38, 15 dni po objavi.
»SLOVENIJALES—STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA TOZD STILNO POHIŠTVO RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD STILNO POHIŠTVO
Poleg splošnih zakonskih in moralnopolitičnih pogojev in kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in 5 — 6 let delovnih izkušenj pri delih in opravilih s posebnimi pooblastili v stroki. Imenovanje individualnega poslovodnega organa je za dobo 4 let. Poleg vodenja TOZD bo izbrani kandidat opravljal tudi dela in naloge, ki sodijo v področje dela sektorja proizvodnje in priprave dela ali sektorja prodaje.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi s pripisom „Za razpisno komisijo".
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
"
Komisija za delovna razmerja pri Mercatorju — Velepreskrbi, n. sub. o., Ljubljana — TOZD Standard, n. sub. o.. Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge za
POSLOVNEGA ADMINISTRATORJA V SKLADIŠČU V NOVEM MESTU
Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec.
Nastop dela: takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite Splošni službi TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3, v 15 dneh po objavi. '
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA I NAPAJALNIH NAPRAV' NOVO MESTO
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1. TOVORNI AVTOMOBIL I MV 1600 SUPER letnik 1972, v nevoznem stanju; začetna cena 9.800,00 din
2. EL. VOZIČEK „VEMA" 2t/6 od dvigala VEDA; začetna cena 9.120,00 din
3. EL. VOZIČEK „EMA" 2t/6 od dvigala VEDA; začetna cena 9.120,00 din
Licitacija bo v sredo, 20. 12. 1978, v prostorih ISKRE, Avtomatike TOZD Tovarne napajalnih naprav Novo mesto, Bršljin 63 ob 13.30.
Ogled je možen pol ure pred pričetkom licitacije od 13. ure do 13,30.
Interesenti morajo položiti 10 % polog.
B,
de
zai
ka
na
ko
ati
dr
!*i
jes
Pa
no
Ce
: U, va« rel
šol
se,
D/
S
ŠPORTNI KOMENTAA
Vzšlo »nogometno sonce”
Nogometna igrišča v ribniški občini, ki jih konec koncev niti ni tako malo, so ponovno oživela šele v pravkar minuli jeseni. Pred tem je na njih kar celi dve leti nemoteno rasel plevel. Res je sicer, da enajsterice v ribniški občini nikoli niso bile posebno cenjene, res pa je tudi, da je ribniška ekipa pred dvema letoma presenetila precej poznavalcev nogometa. Obetali so ji celo izredno lepo prihodnost.
Nato pa je prišla tako imenovana reorganizacija športa, ki smo se je brez strahu za posledice lotili samo v Sloveniji. Prinesla je marsikaj dobrega, vendar ne za ribniško enajsterico. Kot bi odrezal, je vrsta prenehala z delom iz različnih vzrokov, glavni pa je bil nov sistem tekmovanj, ki je Ribničanom odvzel možnosti za nastope v kakovostnejših ligah. Po dveletnem spanju so igrišča oživela, nogometaši so veseli dejali, da je vzšlo „nogometno’ sonce. In res.
najbolj priljubljena igra je ponovno osvojila Ribniško dolino. Veliko so pri tem pomagali posamezniki (Stane Škrabec, Alojz Marolt, Danilo Mohar in drugi) in telesno kulturne organizacije. Ustanovili so občinsko ligo in nogomet postavili na zdrave noge. Pomerilo se je 7 ekip iz vseh krajevnih skupnosti, registracijska komisija je morah potrditi kar 200 igralcev. Z malo dobre volje so nogometaši v nekaj mesecih poskrbeli za presenečenje: za igro se zanima vse več mladih, ob igriščih je vse več gledalcev in nogometnemu usnju se v dolini obetajo novi časi. To predvsem zato, ker so gledalci na domala vseh tekmah videli dobre igre in ker je večina ekip zelo izenačenih. Izenačenost pa napoveduje dvig kakovosti, ta pa obeta, da bodo najboljši nogometaši iz Ribniške doline igrali še v kakšni drugi, ne samo v občinski ligi.
M. GLA VONJIC
Plesalci navdušili Metličane
Novomeški Plesni klub pripravil v Beli krajini kvalifikacijski turnir - Nastopilo 26 parov iz Slovenije in Hrvaške - Najmlajši Novomeščani navdušili
Na prireditvi, ki sta jo podprli tudi Zavarovalna skupnost Triglav
Kočevje na poti proti vrhu
Odbojkarice iz Kočevja dosegle peto zmago in so med boljšimi v ligi — Derbi dobili Zužemberčani — Novomeščani izgubili s precej mlajšimi igralci iz Izole
V začetku	decembra	je	bil v metliški športni dvorani
kvalifikacijski plesni turnir. V latinskoameriških in standardnih plesih se je pomerilo 26 parov iz Ljubljane, Maribora, Rijeke in Novega mesta,	uspel turnir,	ki	si ga je ogledalo blizu 300 gledalcev,
pa so pripravili	metliška OK	ZSMS, TKS, „Beti” in novomeški
Plesni klub. Z njim so počastili državni praznik ter praznik metliške občine.
(Dolenjska območna skupnost) in Novoles, so nastopili štirje novomeški pari. Na metliškem parketu so vsi dokazali, da v klubu resno delajo, izkazala pa sta se zlasti Romana Jeršin in Aleš Čavlovič. V svoji skupini sta namreč že v prvih nastopih dokazala, da se potegujeta za prvo mesto, v finalu pa sta
Derbi razočaral
Nova zmaga novomeških košarkarjev — Metličani v sredo s Cibono
Minulo soboto so slovenski košarkarji nadaljevali z ligaškimi boji. Medtem ko je bila vrsta iz Kočevja prosta, sta se najboljši ekipi v A skupini pomerili med seboj. Tekmo so tesno dobili Novomeščani.
NOVO MESTO - BETI
78 : 73 (42:39)
Derbi skupine med Novomeščani in Metličani je razočaral. Domači košarkarji so pričakovali precej lažjo zmago, vendar so jih Belokranjci presenetili. Srečanje je bilo sicer ves čas izenačeno, nekaj minut pred koncem pa je „Beti” celo vodila in
LEP USPEH - Novomeščana Aleš Čavlovič in Romana Jeršin sta na metliškem kvalifikacijskem turnirju v D razredu (standardni plesi) .osvojila’ občinstvo in sodnike. Slednji so menili, da sta v svoji skupini daleč najboljša.
Sremočno zmagala. Dobro sta plcsa-i tudi Marjeta Derlink in Ivan Radež, medtem ko so bili sodniki do Nataše Papež in Milana Mora preveč strogi. Obetaven par si je v svoji skupini zaslužil najmanj četrto mesto.
Gledalci, ki so bili s kakovostjo turnirja zadovoljni, so še najlepše sprejeli dve novomeški skupini nai-mlaiših plesalcev, .ki so v kratkih točkah prikazali tudi drugo dejavnost novomeškega Plesnega kluba.
Rezultati - D razred, standardni plesi: 1. Aleš Čavlovič in Romana Jeršin (PK Novo mesto), 2. Branko Jeftič in Mirjam Ziherl (ŠPK Ljubljana), 4. Ivan Radež in Marjeta Derlink, 6. Marjan Smrke in Alja Kafol (oba para PK Novo mesto); C razred, standardni plesi: 1. Brane Križnar - Darja Savnik; B razred, standardni plesi: 1. Peter Kačič -Bojana Rangus; IV. razred, latinsko-amariški plesi: 1. Peter Kačič -Bojana Rangus; V. razred, latinskoameriški plesi: 1. Zoran Kljun -Barbara Nagode (vsi pari ŠPK Ljubljana), 5. Milan Moro - Nataša Papež (SPK Novo mesto).
NK F LAN’
LETNA SKUPŠČINA
Novomeški nogometni klub Elan bo imel v petek, 15. decembra, ob 17. uri v sejni sobi športne dvorane Marof letno skupščino. Pogovorili se bodo o poročilu predsednika upravnega odbora, poslušali poročilo nadzornega odbora itd.. Ob koncu bodo izvolili nov upravni odbor ter nadzorni odbor. Klub vabi na skupščino vse, ki imajo radi nogomet.
i
SAH: PONIKVE USPELE
Sele zadnje kolo slovenske šahovske lijte je odločalo, kdo bo zapustil najboljšo ligo. Ponikovčani so se zadnjega mesta otresli že v predzadnjem kolu in bili za pol točke boljši kot Kranjčani. V zadnjem srečanju so igrali s ptujsko Izviro in doživeli tesen poraz, Kranjčani pa so močno izgubili, tako da morajo Gorenjci iz lige. Končni vrstni red: 1. Murka 59,5, 2. Celje 56, 3. Svoboda 49,4. Kovinar 453, Ponikve 36, 9. Kranj 34 točk.
KOČEVSKI INVALIDI ČETRTI
V Celju je bilo 2. decembra na kegljišču Ingrada republiško kegljaško tekmovanje invalidov. Igrali so v skupinah po 6 tekmovalcev v borbenih partijah. Kočevska ekipa je bila s 468 podrtimi keglji zelo dobra, četrta, čeprav je v njej zaradi bolezni manjkalo nekaj dobrih kegljačev, ki so sicer stalni elani ekipe.
Večina tekmovalcev je menila, da taka tekmovanja ne bi smela biti tako pozno. Invalidi že tako niso najboljšega zdravja, *ato zanje zimski čas ni primeren. 2e prevoz tekmovalcev do mesta tekmov tvegan.
A. A.
ovanj je
Odbojkaiji in odbojkarice v slovenskih ligah so odigrali 7. kolo. Novomeščani so doživeli nov poraz, v dolenjskem derbiju med Trebnjim in Žužemberkom so ponovno zmagali Suhokrajinci, Kočevke pa so dosegle novo lahko zmago.
NOVO MESTO -IZOLA 2 : 3 (-10, 12,-13, 14,-12)
Srečanje med Novomeščani in mlado vrsto iz Izole si je ogledalo le malo ljubiteljev odbojke. Videli so slabo srečanje, v katerem so domači igralci razočarali. Podoba je, da bi z
Zbor rokometnih reprezentantov
Ribniški rokometaši bodo tudi letos poskrbeli za izredno močan rokometni turnir. Od 19. do 21. decembra bodo namreč v športni dvorani organizirali že drugi turnir v počastitev dneva JLA. Lani si je tekme najboljših slovenskih in jugoslovanskih rokometašev ogledalo okoli 10.000 gledalcev, organizatoiji pa pričakujejo, da jih letos zagotovo ne bo manj. Kajti v Ribnici bodo ponovno nastopili jugoslovanski mojstri: Krivolca-
Pic in Anderluh (za ekipo SRS), avičevič, Radjenovič, brata Bo-jovič, Gorišek, Fetahagič in drugi najboljši reprezentanti, ki so trenutno v JLA, ter najboljši S tankov ičevi izbranci
Močni turnir so podprle delovne organizacije iz Ribnice in Kočevja. Inles, Riko in ZKGP Kočevje so prevzele pokroviteljstvo nad vrstami SFRJ, Slovenije in LAO, tekme pa si bodo ogledali tudi učenci in dijaki iz kočevskih in ribniških Šol ter pripadniki JLA.
Turnir se bo začel v torek; 19. decembra, ob 18. uri. Po otvoritvi bo prva tekma: LAO - Inles. Naslednji dan dopoldan bodo igrali SFRJ - Slovenije, popoldan pa Slovenija - LAO in SFRJ - Inles. V četrtek bosta verjetno najbolj zanimivi srečanji: domačini se bodo pomerili s Slovenijo, najboljši vojaki pa bodo poskušali premagati ekipo Jugoslavije.
M. GLA VONJIC
PODBOČJE: DELOVNO DRUŠTVO
V Podbočju že nekaj let uspešno deluje športno društvo, najbolj prizadevni pa so košarkarji. Članska in
kadetska vrsta že tretje leto uspešno Jski
ce se člani <
dolenjski ligi. i društ
nastopata v
Stva ukvarjajo še Z nogometom, namiznim tenisom in atletiko. Devet članov športnega društva pa je nastopilo v občinski Reprezentanci, ki je tekmovala na jesenskem krosu v Ajdovščini. Žal pa imajo člani slabe vadbene možnosti, zlasti pozimi, ko morajo v Cerklje, Leskovec ali celo na Rako. Upajo, da bodo kmalu dobili telo-vadnico. O njej bodo odločali na referendumu za samoprispevek za šolo in telovadnico, ki bo 17. septembra. Športniki bodo obkrožili DA.
boli
lahko premagali vrsto, ki je trenutno na vrhu slovenske odbojkarske lige - zahod.
TREBNJE -ŽUŽEMBERK 1 :3 (9,-14, -8, -8)
Srečanje med dolenjskima tekmecema se bistveno ni ločilo od prve tekme med ekipama. Mladi Zužemberčani so v igro vložili več truda. Medtem ko sta bila prva dva niza izenačena, so gostje tretji in četrti set dobili dokaj lahko in hitro. Zužemberčani imajo 10 točk in so šesti, Trebanjci pa so brez zmage na repu tabele.
KOČEVJE - KAMNIK 3 : 0(5, 3, 11)
Mlade Kočevke so dobile že peto srečanje. V boju s Kamničankami niso imele veliko dela, zakaj sreča-
ITAS zmagal
20 mladinskih ekip in zračna puška
V počastitev dneva republike je priredila Občinska konferenca ZSM Kočevje strelsko tekmovanje z zračno puško. Izvedbo sta omogočili Tekstilana, ki je dala mladini na razpolago orožje in strelivo, ter strelska družina Salka vas - Rudnik, ki je dala na uporabo svojo dvorano, oskrbela sodnike in ostalo tenihčno vodstvo tekmovanja. Nastopilo je 20 mladinskih ekip s po tremi strelci.
Rezultati: 1. ITAS I. (skupne službe) 481 krogov od 600 možnih, 2. ITAS II, (skupne službe) 447, 3. Tekstilana 366 itd.
Med ekipami je bila tudi ena ženska, in sicer iz Tiskarne, ki se je z 248 krogi uvrstila na 10. mesto (Marjana Kobal 96, Draga Zgonc 90 in Marta Bartolme 62).
Med posamezniki so bili najboljši: 1. Stane Trpin 170, 2. Franc Beljan 164, 3. Janez Struna 158, 4. Zmago Sega 153, 5. Jože Vajdetič s 147 zadetki (vsi navedeni iz strelske družine ITAS) itd.
ANDREJ ARKO
TREBNJE: PUNGERTNIK PRVI
Na smučarskem klubskem prvenstvu trebanjskega smučarskega kluba je nastopilo kar 98 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati po posameznih kategorijah - ml. cicibani: 1. Drnovšek, cicibanke: 1. Starc, cicibani: 1. Grmovšek, ml. pinorke: 1. Kržan, ml. pionirji: 1. Grandovec, st. pionirke: 1. T. Grmovšek, st. pionirji: 1. Mezgec, ml. mladinke: 1. Bunc, ml. mladinci: 1. Lazar, st. mladinci:	1. Strajnar, člani: 1.
Pungartnik, 2. Barle, 3. Zupančič.
nje sc je končalo v dobrih 40 minutah. Nekoliko bolj izenačena je bila tekma v tretjem setu, ko so gostje zbrale 11 točk.
BRULEC IN KOLARIČ V REPREZENTANCI SRS
Novembrski turnir mladinskih republiških odbojkarskih reprezentanc je bil letos v^Prilejm. V 10-članski reprezentanci SRS sta bila tudi Zužemberčana Brulec in Kolarič. Brulec je bil ves čas v prvi Sfesterki, Kolarič pa se je uveljavil kot novinec že v prvi tekmi in igral nato vse tekme v prvi postavi. Po končanem turnirju je bil izbran Brulec kot kandidat za mladinsko reprezentanco SFRJ, kar je uspelo le še Rožancu z Raven.	p.	§
ŠPORT OD TU IN TAM
KRMELJ - Domači šahovski klub je pripravil hitropotezni turnir za december. Zmagal je Šribar, ki je zbral 9,5 točk, za njim pa so se uvrstili: Zupan 9, Markovič 17, Prosenik 5 itd. Po seštevku zbranih točk iz posameznih turnirjev je zmagal Šribar (602, 30 točk), sledijo za Zupan 581, 67, Markovič 521, 54, Prosenik 481, 32, Erman 474, 38 itd. (B.D.)
BRUSNICE - Ljubitelji smučanja v Brusnicah so minuli teden smučarska tekmovanja, na
V SREDO BETI - CIBONA
Košarkarski klub „Beti” iz Metlike bo 10-letnico kluba praznoval v sredo, 20. decembra. Prireditev se bo začela ob 17. uri s slavnostnim delom, ko bodo po govoru dr. Goraniča podelili najbolj zaslužnim košarkarskim delavcem priznanja in zahvale. Lro kasneje bodo lahko gledalci prisostvovali zanimivi košarkarski tekmi med zagrebško Cibono in domačini. Po tekmi se bo slavnost nadaljevala s tovariškim srečanjem nekdanje in sedanje igralske generacije.
terih so nastopili okoliški smučarji, prireditev pa si je ogledalo okoli 100 gledalcev. Uvrstitve po panogah - slalom: Kocjan, Gazvoda itd, veleslalom: Gazvoda, Šinkovec itd., paralelni slalom: Gazvoda-Kocjan itd., smuk:	Gazvoda-Kocjan,
Šinkovec-Vrtačič itd. (J.G.)
kazalo je, da bodo Metličani pripravili naivečje presenečenje. Ko pa so domači vrste uredili, so gostje zaigrali precej slabše, naredili kopico napak in skoraj dobljeno srečanje izgubili. Pri domačih sta bila najboljša Munih in Zupevec, pri gostih pa Svinger in novi igralec Sahmič.
Novo mesto: S. Seničar 10, Munih 37, Zupevec 10, S. Kovačevič 10, Plantan 10, Cerkovnik 1.
Beti: Medek 26, Šahmič 16, Grbec 12, Švinger 11, Kremesec 2, Nemanič 4, Grišič 2.
DOL. TOPLICE: NOVOLETNI TURNIR
Šolsko športno društvo Baza 20 iz Dolenjskih Toplic bo tudi letos pripravilo med najmlajšimi košarkarji in košarkaricami priljubljen novoletni turnir. Po pričakovanju se ga bo udeležilo v obeh konkurencah več kot deset ekip. Turnir se bo začel 20. decembra ob 13.30 v topliški telovadnici, pravico do nastopa pa imajo igralci, rojeni 1964, in mlajši.
18. IGRE ZAKLJUČENE — Minuli petek popoldan so člani komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto pripravili zaključno prireditev 18. delavskih športnih iger. Na sliki trenutek s podelitve.
„Krki” osemnajste igre
športne igre novomeške občine: v moški konkurenci 33, v ženski 17 OZD
Komisija za šport in rekreacijo pri novomeškem Občinskem svetu Zveze sindikatov je pripravila zadnji petek zaključno prireditev in razglasitev rezultatov 18. delavskih športnih iger.
Prireditve se je udeležilo nekaj več kot 80 športnikov in športnic. Po krajši uvodni besedi so organizatorji prisotne seznanili z dosežki v končanih igrah ter najboljšim po-
V družbi glasbe in plesa
pungai N. G.
razpon
meški
Danes le malokatero dekle s sedemnajstimi pomladmi natanko ve, kako najbolj koristno Drediti prosti Čas. Novo-gimnazijki Marjeti Derlink, ki jo čez dobro leto in pol čaka zrelostni izpit, pa orostee: časa vsaj v zadnjem leti
zmanjkuje. Je članica v državi najbolj delavnega plesnega kluba, kar pomeni obilo dela, prelitega znoja na treningih in odgovornosti. Marjeta je namreč športna plesalka, enkrat na teden pa podari štiri ure najmlajšim elanom plesnega kluba. Dela z vsemi skupinami: v eni so
malčki od 3. do 6. let starosti, v drugi pa do dvanajstega leta.
Marjeta pa ne skrbi zgolj za osnovo ritmike, za skladno gibanje in pravilno izvajanje zapletenih korakov in vaj. Najmlajše je naučila, kar pri mnogih že vrsto let pogrešamo: pravilne vzravnane hoje, navadila jih je za vse življenje reda, discipline in skromnosti. V mnogočem ji je pomagala mladost in glasba. In čeravno nekateri bodoči plesalci sploh ne vedo, kako se njihova brhka tovarišica piše, si jo bodo zapomnili za vse življenje. Kaiti njen glas, ki prevpije še tako hrupno glasbo, ne gre na eni strani ušes noter, na drugi pa ven. Ostaja v mladih. In tu gre iskat vzrok za tako hiter uspeh novomeških najmlajših skupin.
„Čeravno smo se na metliškem plesnem kvalifikacijskem turnirju prvič predstavili, menim, da moji varovanci niso odrekli. Sicer so imeli tremo, pa so jo hitro premagali. Poznalo pa se je , da premalo vadimo. Napako, na katero nas je opozoril metliški turnir, bomo skušali popraviti. Sicer pa dobro vemo, da smo šele na začetku. In ker smo v dobri družbi, v družbi mladosti in glasbe, in ker imamo razumevajoče vodstvo, nas čaka še lepa prihodnost. Žal mi je le.
ker za naš klub ve premalo staršev. V obeh skupinah je še dovolj prostora za malčke. Zato vabim vse starše, ki želijo, da bi se njihovi otroci ukvarjali z glasbo, ritmiko in plesom, naj nas obiščejo. Prostorov plesnega kluba, ki so v nekdanjem domu JLA, najbrž ne bo težko najti”.
Najmlajši Novomeščani so v Metliki res navdušili. Predstavili so se z izvirnim plesom, koreo-
veseli. ,.Pomagam si z literaturo, ki je sicer pri nas zelo revna, še najbolj pa zaenkrat zaupamo naši dolenjski iznajdljivosti in domiselnosti.”
Ko Marjeta govori o načrtih, s sproščenim nasmehom pove, da jih ima veliko, osebnih, pa tudi tistih, ki jih misli uresničiti v plesnem klubu. Zaenkrat je na prvem mestu šola, nato pa njen športni ples in delo z mladimi. Zato se je pred kratkim prestrašila, ko je slišala, da bodo morali plesalci dvorano v nekdanjem domu JLA prepustiti drugim. To bi pomenilo konec kluba, ki ie ta cas med najboljšimi v republiki. Derlinkova je pristavite, da upa, da so te govorice le govorice, zakaj mladi, navajeni na druščino glasbe, smeha pa tudi trdega dela, bi bili nad ljudmi, ki bi onemogočili njihovo poslanstvo, hudo razočarani.
JANEZ PEZELJ
J
sameznikom in posemazneam podelili medalje, ekipam pa pokale. V moški konkurenci je letos nastopilo 33 organizacij združenega dela, ki so lahko s svojimi predstavniki nastopile v naslednjih športnih panogah: nogometu (24 prijavljenih ekip), balinanju (11), odbojki (15), plavanju (15), atletiki (12), krosu (13), kegljanju (27), streljanju (28), namiznem tenisu (22), šahu (24) in smučanju (10). V ženski konkurenci je letos nastopilo 17 organizacij združenega dela, dekleta pa so lahko nastopile v naslednjih panogah: v kegljanju (11 nastopajočih ekip\ odbojki (9), plavanju (4), atlet ‘ i (5X krosu (4), streljanju (5), namiznem tenisu (1), smučanju (6).
Tudi v pravkar minulih igrah s: za najboljša mesta potegovali su.i tekmeci, razveseljivo pa je, da se za igre zaninjo tudi v manjših organizacijah, zlasti zato, ker so ugotovili, da lahko že sodelovanje v eni sami panogi pomeni dobro uvrstitev na končni tabeli. Lep primer so člani Društva upokojencev, ki so nastopili v petih panogah in osvojili odlično deveto mesto.
Končni rezultati: 1. Krka, tovarna zdravil, 364 točk, 2. IMV 325, 3. SGP Pionir 287, 4. Iskra 275, 5. Novoles 258, 6. Novoteks 255, 7. UJV 209, 8. Borac JLA !59, 9. Društvo upokojencev 127, '0. Gozdar 105 itd; ženske: 1. Krku, tovarna zdravil, 203. 2. Iskra 188 1. SGP Pionir 170, 4. Novoles 1 /0, . JMV 110, 6. Zdravstveni cc.n.ir 71, 7. Novoteks 70, 8. Občinska skupščina 45, 9. Ljubljanska banka 41, ‘0. Labod 26 itd.
REVIJA PODZVEZNIH REPREZENTANC
V Radečah je bila republiška kegljaška revija, na kateri so nastopili tudi Dolenjci. Vrstni red- 1. Ljubljana 5452 podrtih kegljev, 2. Zasavje 5314, 7. Dolenjska 5139. Za-Dolenjsko so nastopili Strupeh, Bratož, Jarc, Vesel, Gole?, in Hrastar.
EiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I
V VRTINCU - Zimski dnevi so kratki, več je teme kot i svetlobe in mnogi fotoamaterji vidijo v puščobnih zimskih § dneh pravi čas za delo v temnici. Izdelujejo kopije in § povečave z negativov, posnetih poleti, radi pa pobrskajo tudi | po stari zalogi (če jo hranijo) in vedno se med negativi = odkrije kakšen, ki je zanimiv. Tudi Boris Grabrijan iz 1 Črnomlja je med povečevanjem starih negativov odkril § prikupen motiv s taborjenja ob Kolpi. Vendar pa ni ostal le i pri navadni povečavi, ampak je poskusil s preprostim, a § učinkovitim trikom. Med osvetljevanjem fotografskega 1 papirja je papir malo zasukal. Ko je svoj proizvod potegnil iz | razvijalca je videl, da je dosegel učinek nekakšnega vrtenja, § Mladega taborniškega kuharja obkroža vrtinec zabrisanih črt. I Grabrijan je tako ustvaril nekakšen tunel, razumemo ga | lahko kot časovni ali prostorski, do osrednjega motiva, kar | daje fotografiji dodatno razsežnost. Motiv je tudi sam po I
			
(■oia«iMiiti pred	Z	0	ta
Pretihi glas delavca
NA OBČNEM ZBORU delavcev tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj so o razpravi sodelovali le vodilni tovariši, delavci so posegali vanjo mnogo manj. To utemeljujejo s tem, da so delavci že razpravljali na obratnih sestankih. Ugotovili so, da je bila proizvodnja tovarne največja v poletnih mesecih, ko je zaradi dopustov delalo najmanj ljudi. To dokazuje, da je zaposleno preveč delavcev. Poročilo je prikazalo potek proizvodnje, izpolnjevanje proizvodnega načrta in podobno. Nihče se žal ni dotaknil medsebojnih odnosov v tovarni. Verjetno zato, ker so delili 3,2 (po ugotovitvah inšpekcije celo 4) nadplače.
OB VELIKEM PRAZNIKU otvoritve nove avtoceste, ko je bilo vse mesto tako slavnostno okrašeno kot morda še nikoli in je v jesenskem vetru plapolalo nešteto slovenskih in državnih zastav, smo opazili nekatere zelo grobe napake v izobešanju oziroma razvrstitvi barv naših zastav. Ker se to ponavlja pri nekaterih hišnih posestnikih, trgovinskih izložbah in drugih javnih lokalih, bi človek smatral, da ti ljudje sploh ne poznajo naših zastav.
ZADNJE MESECE se je v Ameriki, potem pa tudi v Angliji in Franciji zelo razširila nova igra z eksotičnim imenom Hoola hoop. Izmislili so si jo amerikanski tovarnarji igrač v Los Angelesu: z obroči iz plastične mase in navodili vred jih prodajajo in stvar gre množično v denar. Staro in mlado vrti obroče, ki so jih prodali že več kot milijon samo v Los Angelesu. Da gre bolj za modno muho kot športno igro, je menda odveč poudarjati.
PRESKRBA NOVOMEŠKEGA živilskega trga ni vprašanje. Oskrbeti ga je mogoče z eno roko tako, da bi bili potrošniki zadovoljni. Kmetijske zadruge iz okolice bi lahko trg zalagale s potrebnimi živili, vendar je čutiti, da niso zainteresirane za to. Pogoji za prodajo živil na druga področja so namreč ugodnejši.
(Iz DOLENJSKEGA USTA 11. decembra 1958)
DONOSNO ROGOVJE -
Kanadski taborniki so odkrili pravo zlato jamo: po gozdovih pobirajo odvrženo jelenovo rogovje in ga za masten denar prodajajo tovarnicam v Hong Kongu. Vendar vrli fantje ne vedo, da dokaj drago prodano rogovje ponovno odkupijo vsaj za desetkrat višjo ceno njihovi očetje. Vzhodnjaški industrialci namreč iz rogovij izdelujejo afrodiziake, katerih največ pokupijo prav Američani. Res je vprašanje, ali gre za dobro taborniško delo.
UČINKOVIT STRUP -
Večji nevarnosti kot kanadski očetje se iz želje po močnejših spolnih užitkih prepuščajo Japonci, ki v kopališču Takaja-nagi za drag denar jedo pečene ,.zmajeve zrezke11. Gre za majhne koščke pečenega mesa neke strupene kače, o kateri kroži glas, da spodbuja zaspale mladeniške nagone. Krajevni organi oblasti so prepovedali zrezke iz cele kače, tako da v lokalih delajo le tričetrtinske zrezke, da bi kakšen preveč navdušen častilec Afrodite ne zaspal za večno.
ČISTA JED - In ker smo že
pri jedi, omenimo tudi, da je 24-letni Rusty Rice pogoltnil 28 živih žrvov. Tega početja se fant iz Kalifornije ni lotil zaradi opešanih moči, ampak je na ta način delal reklamo za novi ameriški film „Jedci črvov". Tistim, ki se jim je njegov obed gnusil, je pojasnil, da ni bilo nič grdega, saj so bili črvi dobro oprani.
SPODOBNO MESTO -
Mesto Henryetta v ameriški zvezni državi Oklahoma slovi kot zelo spodoben kraj, saj so mestni očetje izglasovali med drugim tudi zakonsko določilo, ki prepoveduje javne plese. Kot tako početje so opredelili vsak ples, ki je več kot 10 metrov od točilne mize. Kdor v blaženi Henryetti pleše predaleč od točilne mize, se mu prav lahko dogodi, da bo zaprt zaradi pretepanja. Moderne disko plese budno oko čuvarja zakonov prav zares lahko zamenja za pretepanje. Torej: v Henryetto brez velikega plesnega poželenja.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Polnoštevilno igranje godbe garde
(Na nenavadno) sijajen način vršile so se cesarske slavnosti po vsej Dolenjski. Mesta in vasi, skupno in posamezni, vsi so tekmovali, kako bi bolj dostojno slavili cesarjevo petdesetletnico. Preobširno bi bilo tedaj vse posamno opisovati, kako se je tu ali tam godilo. Le slavnosti Novega mesta opišimo! Večer 1. decembra napravilo je mesto krasno razsvetljavo. Ni ga bilo okna brez lučice, znameniteje hiše seveda so okrasotile okna z mnogobrojnimi lučicami, s transparenti itd., da je bilo res krasno gledati. Gasilsko društvo napravilo je veliko bakljado in meščanske garde godba je svirala pri tem polnoštevilno ... Po slovesni sv. maši so se zbrale deklice v kapiteljski cerkvi v šolski sobi, kjer je imela gospica nadučiteljica za deklice ljubek in ginljiv govor.
(Odgovor.) Ni res, da cesto do otoške grajščine nihče drug ne rabi, ni res, da Brusniška občina ni to cesto nikoli popravljala, res ie na. da 1873 so Brusničanje cesto
Prej mučila, zdaj zdravila
Skrinje za duševno mučenje uporabljajo za sprostitev
Če je kaj za sodobnega človeka res čedalje bolj dragoceno, potem je to duševni mir in uravnovešenost. Posamezniki iščejo sprostitve in miru celo v napravah, katere so pred leti iznašli za mučenje ujetnikov v Vietnamu. V Veliki Britaniji je namreč v zadnjem času postala izredno prilju-
bljena skrinja sanj. Gre za
•la:...............
•>
in široko 1,30 metra. V nji
preprosto plastično skrinjo, okoli
dolgo
poltretji meter
je do višine 25 cm natočena topla voda. Naš utnijeni sodobnik na Otoku lega vanjo, da bi bil vsake toliko časa povsem sam s seboj.
Kot smo že omenili, so skrinjo poprej uporabljali Američani v vietnamski vojni. V skrinji je namreč človek povsem odrezan od sveta, ne prejema nikakršnih zunanjih dražljajev, kar povzroči občutek strahotne osamljenosti, sčasoma pa pride celo do prividov in prisluhov, saj se začno središča za čute odzivati na impulze, shranjene v spominu. Take osamitve marši kateri jetnik ni prestal duševno zdrav.
Skrinja sanj je postala modni krik. Vanje legajo gospodinje, očetje, sinovi in nčere, da bi zaužili trenutke samote, miru. Strokovnjaki pravijo celo, da nekateri vidijo v skrinjah neke vrste novo mamilo, spet dragi da se mučijo v njih le zaradi modnosti. Nikakor pa si niso edini, ali so nekdanje mučilne skrinje res tako blagodejno psihiatrično sredstvo, kot jih razglašajo.
O gasili so se že tudi zdravniki. Njihov glas je zaskrbljen; opozarjajo privržence skrinjarske relaksacije, da se igrajo s svojim zdravjem in da ne vedo, kakšne hude posledice lahko nastanejo.
„To je napad na člove&i organizem" trdi londonski psihiater A. Clare. Neka angleška gospodinja pa pravi: „V nji zaspim kot angel.''
Morda bi k vsemu temu v stari filozofiji vzgojen Vietnamec dejal, da je kar prav, da se Je stvar vrnila k svojemu izumitelju.
m
Polarni medved ima svojevrsten kožuh, ki je dejansko prozortn.
„lzum” polarnih med vedo'
Beli kožuh najVečje živali v polarnih krajih je zastavil uganki — Zgledujejo se po medvedih
Znanstveniki so bili hudo presenečeni, ker jim z infrardečo fotografijo ni uspelo posneti mladih tjulenjev in polarnih medvedov. Infrardeči posnetki iz letal in satelitov sicer pomagajo biologom nadzorovati gibanje in številčnost živalskih vrst v nepriljudnih in odmaknjenih polarnih predelih. Oba bela kožuharja sta bila za oko infrardečih kamer nevidna. Obratno pa so ultravijolične fotografije mladih tjulenjev in polarnih medvedov pokazale, da sta živali nepričakovano temni, čeprav bi zaradi belega kožuha morali odbijati enako količino svetlobe kot sneg in led. Ti dve uganki sta pripeljali do zanimivega odkritja, katerega končna posledica bo morda izdelava umetnih krzn izjemne toplotne vrednosti.
Raziskovalci so ugotovili, da je na zunaj medvedov kožuh enake temperature kot okolje in da je bila infrardeča fotografija zaradi tega neuspešna. Glede ultravijolične pa so domnevali, da medvedova dlaka vsrkava UV žarke. Skanerski elektronski mikroskop je razkril skrivnost, zakaj tako. Vsaka dlaka belega medveda je brez vsakega pigmenta, torej popolnoma prozorna, poleg tega pa še votla. Bela je videti samo zato, ker notranja površina odbija vidno svetlobo.
Vsaka medvedova dlaka je v bistvu nekakšna svetlobna cevčica, po kateri se UV žarki usmerjajo k telesu. Tako medved shranjuje ogrevalne UV žarke pod svoj navidezno beli kožuh.
Nenavadni naravni izum bodo poskušali izkoristiti pri izdelavi sintetičnih kožuhov. Zaenkrat se za medvedov
popravljali, seveda tako, kakor Brusniška občina zna ceste popravljati, da so zmeraj zanemarjene. Nesramna laž pa je, da je pri nekem prijaznem sprejemu v grajščini tedanji župan od veselja vžite časti - ali kar si bodi -tako presunjen bil, da je grajščaku obljubil, da imenovana občina popravo ceste prevzame.
(Ker o božičnem) Času promet pri vozni pošti močno naraste, priporoča se občinstvu, da naj ne čaka s pošiljatvami do zadnjega dne pred Božičem, ampak da jih v lastnem interesu prinese par dnij poprej.
(Prijatelje) lepih umetnih slik opozarjamo na dvoje lepih umetnih slik, katere je razstavil gospod vitez Astolfi iz Mokronoga v izložbi prodajalne gospice Seidlove nasproti hotela Schvvarz.
(Ogla s.) Lepa postelja z žimnico in več lepih stenskih poaob je na prodaj v Kandiji.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembri 1898)
E
/M. h
E
‘H
»V W.'{u
£ i
ji
i»
t—•••••m •
„izum“ najbolj zanima turiška vojska, katere strokojnjeki so opravili tudi večino raskav. Mrzlo, a vseeno vročo flsjo s Sovjetsko zvezo naj bi vožnji bodočnosti čuvali vojaki oblečeni v umetno medvedovo krzno.
Očetom je beg onemogočen
Kako odkriti očet^
Ni malo moških, ki16 po devetih mesecih od usode* noči srdito otepajo priznati, j® so poštah očetje novorojenčkov. Morda so se doslej zanaš^tudi na to, da znanost ni Meta v rokah dovolj zanesljiveg* *ted-stva za ugotavljanje očetova. Zdaj je takim odklenkal®1 Pred leti so namreč začeli izpolnjevati novo metodo ugZvlja. nja očetovstva in danes svišča v Evropi in ZDA prizfljo za veljavne izsledke novega ^ina ugotavljanja očetovstva.
Krvna analiza, ki je vejta za edini znanstveni dokaz Ztov-stva, temeljila pa je nadrobnosti rdečih krvnih tcZ, jc kljub vsej znanstvenosti pčala 90 odstotkov vseh pdterov nerešenih. Metoda gen^ega ..prstnega odtisa", kot yemu načinu tudi pravijo, je Oljiva 90-odstotno. Zasnova je na dejstvu, da telo zavra* tuje tkivo, sprejme pa tkivo ™jih sorodnikov. Zdravniki10 za ugotavljanje, ali bo telo £®jelo določeno tkivo ali ne,**elali postopek analize belih ^ih telesc. Pri tem postopMobe tako tudi zanesljiv podi 'K da sta si tkivi sorodni.
Očetje, pa naj to priz* tako trmasto in vztrajne njajo, se torej ne bd delali nevedne: „Kdo? sem oče temu otroku? !‘
Rešitev prejšnje križanke
abota
				••		—	'-'.T	X			tz		
		Atfrt		-	i	A	T	A	bi	•vr	P	r	A
				...	A	L	A	K	AA	r.-.-ji.	R	A	L
			•		L	O	M	e	tr-	k	i	T	A
					A	K		K	A	o	L	1	N)
				>s	M	U	č	A	N	J	e		
-	s		Y	K	A	c	A		T	A	s,	b	O
	N	i		A		\	K	A	R		3	A	T
	€	D	e	M	iti.	3	A	M	A		e	AV	O
—	G.	i	AJ	O	V	A	TfT1	1	c	A	kl*7	1	AA
....	rr	J	A	T	A	4	6	T	i	k	i	C	A
ir;	77*	A	T	A	L	X	3	A	T	A		A	N
lini anilinu
» f t i ?	*	t	t	.	,
prgišče misli
osver
pijača
zdravnik za>
muza
poezije
s pilo na rejena de-lilnačrta
Goije si ga narodu in človeku, ki se da žaliti brez jeze in kazni!
J. TRDINA
Vsak dan umiraš in vsako uro.
E. FRITZ
Samozadovoljstvo je večno.
M. KAPOR
tito
glas. izraz za vezano
vefr
letok
stojalo
gora v Julijcih
Idelpapiega pojav ob ; strop nevihti
-—M*
, iz ivmce
litij
egon torne [
atletska
disciplina!
sijanje
prestol
rotenlna
meja med tremi državami
pritok
mozele
spis
skala.
čer
kozji
santec
brazil
Ju»
prebivalci zbirka škotske j zakonov
erbij
mor.
LjJu_
romun. upoštevanj^ denarna enota
gl.mesto egipta
gardner
država v
indiii
Paulin eva
s8t
sorodnik
fazana
nasa
vojska
tolkač
gr. črka
pritok
save
pillllllllllllllllllllllllllllllinill!lllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll|||||||l!|||||||HIIIIIIIIIM
Smrt se je utrudila v Gvajani
dobe
"je še Klkla-Več ta da
V bujnih gozdovih Gvajane je prejšnji mesec počila „bomba", g njena eksplozija še zdaj odmeva po časopisnih stolpcih svetovnega časopisja, odmeva kot veliko vprašanje v mnogih ljudeh, najgloblje pa prav gotovo v ZDA. Gvajanska „bomba“ je postala svojevrstna etiketa na podobi ameriške dražbe, napis, ki ga morajo Američani hočeš nočeš prebrati in doumeti.
S Gre	za	množični	samomor	brali pa so tudi polrcvolucionarje,
pripadnikov	utopistične	sekte	ki so se zgolj megleno spogledali z
marksizmom. Tempelj ljudstva je hitro ustvaril bogat fond denarja, s katerim je brez nadzora upravljal Jones z najbližjimi sodelavci. Fanatiki so seveda čutili, da v ZDA ne bodo mogli ustanoviti novega družbenega reda, zato so iskali primeren kraj za naselitev. Sovjetska zveza je odklonila zamisel, da bi prišli na njeno ozemlje. Končno so našli primeren kos zemljišča v Gvajani v Južni Ameriki. Ustanovili so Jonestown (Jonesovo mesto) in se iz ZDA preselili v zemeljski „raj“.
Življenje v raju pa je bilo vse kaj drugega kot srečno. Nezaupljivi voditelj Jones je zaplenil in zaklenil vse potne liste ter zagrozil, da bodo ubili vsakogar, ki bo poskušal na lastno pest zapustiti naselje. FBI je prejšnji teden odkrila, da je Tempelj ljudstva namenil ogromno vsoto denarja, okoli 11 milijonov dolarjev, za iskanje in uničenje odpadnikov, politikov in novinarjev, ki so kdaj užalili Očeta. Strah pred odpadniki in begunci je bil še kako utemeljen. Jones se je bal, da bi javnost zvedela, kaj se dogaja v njegovem pravičnem družbenem redu. Dogajale pa so se čudne stvari!
Tempelj ljudstva. 911 mož, žena § in otrok je sledilo norim pozivom 15 Jima Jonesa in popilo strupeni | napoj iz velikega kotla, v katerega g je zdravnik sekte vlil še veliko količino pomirjeval, da bi bil H zadnji korak lažji. 911 trupel je i obležalo v naselju Jonestovvn, Hj kamor so razočaranci nad ameriš-| ko družbo prišli, da bi si ustvarili g nov raj na zemlji. Sledili so §= velikemu ..revolucionarju" očetu | Jimu Jonesu. Ta človek je znal z | besedami ponuditi ljudem vse g tisto, kar so najbolj pogrešali: g ponujal jim je enakost, svobodo, g mir, pravičnost, smiselno življenje. H Razglašal je nekakšen verski so-1 cializem, nazadnje pa se je izka-| zalo, da je v resnici šlo le za g§ neomejeno samosilniško ravnanje g z ljudmi.
PAJ PRAVIČNE DRUŽBE
|§ Tempelj ljudstva je Jones ustanovil iz neke cerkvene skupnosti v 1{ Indianapolisu leta 1964. Sekta se jjf je preselila v San Frančiško in tam 1 začela organizirano zbirati pripadnike, z njimi vred pa tudi denar. V E Tempelj ljudstva so pritegnili | predvsem črnce zaradi deklarativ-| nega nasprotovanja rasizmu, po-
SVOBOŠČINE
..REVOLUCIONARNEGA
OČETA
Medtem ko je Jones lahko svobodno spolno občeval z ženskami in moškimi, je za druge veljala stroga omejitev v spolnem življenju. Kršitelje so kaznovali s sramotilnimi kaznimi: ženske so morale gole plesati ali spolno občevati z moškimi, ki so jim bili zoprni, vpričo vse zbrane komune. Jones pa se je pohvalil, da je v enem samem dnevu občeval s 14 ženskami in 2 moškima. Od preživelih 80 pripadnikov Templja, ki zdaj čakajo v gvajanskim hotelih na zaslišanja, so novinarji izvedeli še nekaj podrobnosti, čeprav je vsak stik s časnikarji strogo kontroliran ali celo prepovedan. Med drugim je menda „dobri“ oče silil otroke, da so morali jesti lastne izbljuvke.
Uradna ameriška inšpekcija bi prav lahko odkrila resnico o Jonestownu, zato so Tempeljčani skovali načrt, po katerem naj bi se član Templja vtihotapil v letalo uradne odprave, ko se bo vračala v ZDA, ter ga razstrelil. Kot je znano, je načrt propadel. Izdajalca so dodelili v drugo skupino. Tempeljčani so zato izvedli zasilni načrt; pobili so ameriškega kongresnika Ryana ter novinarje in snemalce, ki so ga spremljali. Ta dogodek je bil prva stopinja k grozovitemu koncu.
Poznavalci kulta zdaj iščejo in tudi najdevajo znamenja strašnega
dogodka. Oče Jones je že leta 1973 napovedal uničenje, ko je ob odpadništvu osmih članov Templja izjavil, da „se bomo vsi pobili in pustili sporočilo, da zaradi preganjanja ta čas ne moremo ‘obstajati!"
PRIPRAVLJENI NA SMRT
Prav tako je moral vsak član Templja pismeno pojasniti svoj odnos so samomora. Večino teh pisem so že našli. Presenetljivo je, da so bili Tempeljčani kar voljni umreti, za Stvar. Odkrita pisma kažejo, da se je najverjetneje večina pripadnikov zares prostovoljno zastrupila.
Kaj se je dejansko dogajalo v tistih strašnih urah masovnega samomora, ne bomo nikoli natančno zvedeli. 80 preživelih tisti čas ni bilo v Jonestownu, delali so na poljih ali v gozdu. Zaenkrat sta znana dva primera pravih očividcev. 79-letni G. Davis pripoveduje, da je zaslišal poziv k samomoru, vendar se strahotnega obreda ni udeležil, ampak se je zavlekel v grmovje in se delal mrtvega, da bi ga ne prisilili izpiti strup. H. Thrash pa se ne spominja ničesar, ker je v času množičnega samomora spala. Ko se je zbudila, je bilo že vse mimo. V Jonestovvnu je vladala smrtna tišina, na stezah, po travah in okoli glavnega paviljona v naselju so ležala trupla. Družine so umrle v objemu, otroci ob svojih materah, možje ob svojih ženah. V paviljonu pa je s kroglo v telesu ležal sam oče Jim Jones, poglavitni krivec strašnega dogodka.
lllllllllllllllllllllillllllllllllllll!l!l!lllllllllllll!llllllllllil]||||||||||||l!llllllllllllllllllllllllHllllillllllll!lllllillllll!lllllllllllllllll!l!lll||||||||||||||il!l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Hllllllil|||||||||||||||||||||||lllHllllll!IIIIIIIIIIIIIU
S&k IV-
.J
’ -
’i9T • s	'	v	c*
> ' v r- L'	■	•*' i ■/'.
■ •••'! %	y	Z-V	<	"
• V -i l.	> i.» •	4. >»
fl/ • •	•	“V	»tv
• • Mt	l• >?. 'X.	\. •r*’-! V2AS' i -.A**'
m
Minilo je nekaj
Mtončnih minut. Koraki na bregu so se čisM^fibližali, pa spet oddaljili. Oni trije v ?*> pa so nenadoma obstali, nekaj metrov 'Skrivališča. »Beli ljudje so se morali odpelr1.« je dejal eden med njimi. »Nemogoče, f*' bojevniki spodaj v toku bi streljali,« j^nil drugi. Stezosledec in Jasper sta se rta in pomenljivo spogledala.
23.
Nato so krenili dalje in Stezosledec si je že skoraj zmagoslavno oddahnil. Tedaj pa je zadnji od trojice nenadoma spet presenečeno obstal in se obrnil proti skrivališču. Ena izmed vej se mu je zazdela sumljiva. K sreči je bil še zelo mlad in je hotel sam požeti vso slavo velikega odkritelja. Ne da bi bil opozoril tovariša, se je vrnil in razgrnil zeleni zastor.
24.
Od začudenja je široko odprl oči, vzklikniti pa ni več utegnil. Velika Kača je nezmotljivo pomeril s svojim tomahavkom in mladi bojevnik se je, kakor od strele zadet, zgrudil brez glasu. Njegovo truplo pa je prav tako neslišno poprijela voda in že je izginil izpred oči prepadenim popotnikom. »Hitro, lezite, če vam je življenje drago,« je siknil Natty.
VASA
ZGODBA
ZAKAJ IME GRMADA
Nabirali smo borovnice. Otroški glasovi, prepolni navdušenja, so me vabili v temino gozda. In ko sem po dolgem času spet hodila po mahovnati gozdni poti, sem se domislila, da sem nekdaj stopala prav po isti stezi.
V gozd sva takrat šli skupaj z babico. Držala me je za roke in mi pripovedovala zgodbo, kako je nastalo ime Grmada. Živo sem začutila babičino žuljavo dlan in v spomin so mi prišle njene besede, kot bi jih ponovno pripovedovala.
Iz zatopljenosti me je zbudil otroški glas: „Mamica, poglej! Kaj pomeni ta veliki kup suhih vej? “
„To, otroci moji, je grmada," sem z nasmehom dejala. Pomislila sem, kako se včasih naključje poigra: misliš na nekaj, pa se stvar prikaže.
Odlomila sem vejico in jo vrgla na kup ostalih vej. Mnoge med njimi so bile že povsem preperele. Svežih je bilo malo.
„Zakaj si vrgla vejico? “ sprašujejo otroci.
„Veste, to Je dolga zgodba, zdaj
sem se poizkusil
ni časa, da bi vam izmuzniti otroški
*
• ■
< >
pripovedovala,' radovednosti.
Vendar so bili otroci neizprosni: „Povej, povej!"
In tako sem začela pripovedovati, kar mi je v nekdanjih letih pripovedovala babica:
„V davnih časih je tod mimo vodila važna pot, po kateri so hodili številni trgovci. Prav na tej poti pa so se radi zadrževali tudi razbojniki. Večkrat so ponoči oropali in ubili kakšnega trgovca, ki se je vračal poln denarja s kupčije ali sejma."
Otrokom so se pričele svitati oči od napetega pričakovanja. A tudi mene je zgodba pritegnila. Nadaljevala sem pripoved.
„Nekega dne sta dva razbojnika napadla revnega trgovca. Navalila sta nanj: ,Denar ali življenje!* Trgovec pa se je branil in pridušal, da nima niti prebite pare v žepu.
Eden od razbojnikov ga je začel preiskovati. Preobračal mu je žepe, a res ni našel drugega kot glavico česna.
„Ima kaj? “je vprašal drugi razbojnik.
„Česen,“ mu je odgovoril prvi.
Ker pa je bil razbojnik, ki je spraševal, naglušen, je besedo narobe razumel, češ da naj trgovca „česne“. Dvignil je sekiro in reveža ubil.
Naslednjega dne so ljudje našli trgovčevo truplo. V spomin na žalostni dogodek so postavili znamenje in oa tistih dni vsakdo, ki ga pot pripelje mimo, odvrže vejico poleg znamenja. Tako se nabira grmada suhih vejic, ljudje pa so kraju začeli praviti Grmada."
MARIJA
RAZGLED LOUISA- LOJZA I
i v
Stari s slamo kriti senik je stal na hribu nad vasjo. Nižje je ♦> kazala svoja mršava rebra od starosti spognjena lesena hiša. V t a prizor se je neštetokrat zazrl mladi Lojze in vsakič ga je podoba revščine zdramila iz otopelosti. Domislila ga je na strica trgovca; ob nedeljah je hodil po vasi v beli srajci s črnim naprsnikom, na katerem je sijala debela zlata verižica Zakaj bi tudi Lojze ne bil tako bogat in spoštovan?
Take misli so ga odvlekle v tujino. Zapustil je rojstno vas, starše, sestre in brate, zapustil prijazne griče. Velika ladja ga je prepeljala preko širnega morja v obljubljeno deželo.
Tam je kmalu spoznal, da obljubljena dežela ni nič boljša od drugih. Garati je moral v eni od pensilvanskih livarn. Iz Lojza je postal Louis. Dokler je lahko garal kot črna živina, je bil dobrodošel v livarni, a ko je zbolel in so mu moči opešale, mu je dotlej prijazni šef dejal: „Louis, odpustiti te moramo. Dela zmanjkuje!"
In kaj je storil Louis? Ni iskal dela drugje, ampak je kupil vozno karto za pot domov. „Grem nazaj pod svoj stari senik.
Naj bo kakršen že, moj je!" si je dejal od obljubljene dežele utrujeni Louis.
Ko je krenila velika ladja „Verdi“ iz luke, je LouL pomahal mestu in iz dna srca zavzdihnil: „Nikdar več me ne boš videlo!"
In danes po mnogih letih ostareli Louis — Lojze stoji in leda v isto pobočje, kot ga je gledal kot mladenič. Starega :ozolca ni nikjer več. Namesto njega prijazno mežika v soncu bela zidanica. Po dolini se vije lepa asfaltirana cesta, ki je zamenjala kolovoz, v vasi je veliko novih, prostornih in velikih hiš.
„To je sreča! To je bogastvo!" zadovoljno mrmra stari Louis - Lojze, kadar nagiba kozarec dobrega domačega vina in z balkona nove hiše zre v krai svoje mladosti.
SKIC
,3tari s slamo kriti senik je stal na hribu nad vasjo . (Foto: M. Markelj)
POTA Ii\ STJt?
dežurni poročajo
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Šestega decembra zjutraj so našli mrtvega 43-letnega Jožeta Korena iz Dol. Križa pri Žužemberku v Suhi krajini. Koren je živel sam, usodnega dne ni kuril, umrl je med spanjem - zaradi podhladitve.
• V soboto zvečer je Anton Veselič iz Bednja peflal z osebnim avtom od Črnomlja proti Vinici. Pri Stari Lipi so prečkale cesto ovce. Ker je bila megla gosta, Veselič črede ni opazil in je zapeljal v trop. Sedem ovac so morali zaklati, za drugih 7 pa je poskrbel veterinar.
• Črnomaljski miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve Mustafo O., ki sicer prebiva v Kanižarici. Vročekrvnež je v bifeju tamkajšnjega kegljišča mahal gostom pred nosom z nožem, mimogrede pa grizljal kozarce. Zdravniška intervencija ni bila potrebna, ,,napotnico" bo poslal samo sodnik za prekrške.
• V nedeljo zvečer je bilo v naselju Žabjek pri Novem mestu manjše popivanje. Beseda je dala besedo, Adolf Brajdič in Miha Brajdič-Zuti sta šla iz barake. Končalo se je tako, da so Miho zaradi noža v hrbtu prepeljali v novomeško bolnišnico, nekaj kasneje pa je skrivnostno pogorela Adolfova stanovanjska šupa.
Takšno je pač bilo življenje
Kako se je pred sodiščem končala skupna pot Karmen in Ivana z Bizeljskega — Je ^vlomilska beda" premil izraz? - Rjuha, odeja, malo jedilnega olja, 220 din
OB PERJAD - Pted dnevi je neznan tat odnesel iz kurnika Milke Zorc na Partizanski cesti v Novem mestu štiri kokoši.
DO IZTREZNITVE - Minuli četrtek so šentjemejski miličniki pridržali do iztreznitve 27-letnega Marjana Bregarja iz Hrvaškega Broda, ki je razgrajal v Tomšičevi gostilni. Zmerjal je strežno osebje in se pretepal. Sestanek s sodnikom za prekrške Bregarju ne bo ušel.
PIJAČE NI BILO - K sodniku za prekrške bo moral tudi 33-letni Peter Predojevič iz Novega mesta, ki je v Hotelu Kandija in kavarni na Glavnem trgu v Novem mestu preveč na svoj način zahteval pijačo in , si celo sam stregel. V spalnico na Jerebovi so ga odvedli miličniki.
RAZBIJAL STEKLENINO - V petek so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Meha Melkiča iz Metlike, kije že dopoldne razbijal steklenino v bifeju na avtobusni postaji. »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ NA LEDU OBLEŽAL NEZAVESTEN
V sredo, 6. decembra zvečer, so v novomeško bolnišnico pri-,peljali hudo ranjenega 23-let-
• nega Jožeta Čukajneta z Mestnih njiv v Novem mestu. Čukaj-ne je pred gostiščem Na trgu zdrsnil na poledenelem snegu, padel vznak in obležal nezavesten.
TATINSKI SOPOTNIK V VLAKU
V soboto zvečer je Anica Rakošec iz Gradca pri Vrbovcu potovala z vlakom iz Zagreba proti Ljubljani. Na zagrebški
• postaji je prisedla v kupe, kjer je že bil mlajši moški. Na Dobovi ji je neznanec potegnil torbico, v kateri je bilo tudi 5.800 din, izpod glave in izginil med potniki, ki so izstopali.
Zaradi desetih velikih tatvin je senat novomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča pred dnevi obsodO Ivana Najgeija, 24-Iet-nega delavca brez zaposlitve z Bizeljskega, na 2 leti in 8 mesecev zapora, 19-letno Karmen Bogovčič z Bizeljskega pa na pogojno kazen. Ce Bogovčiče-va, ki je zd:y zaposlena in mati 6-mesečnega otroka, v naslednjih treh letih ne bo storila novega kaznivega dejanja, ji bodo kazen enega leta in 8 mesecev zapora črtali.
Najgeiju in Bogovčičevi so dokazali, da sta lani desetkrat vlomila (predvsem) v počitniške hišice na območju Stare vasi. Vlamljal je načeloma Najgcr, Bogovičeva pa je držala stražo. Tako sta februaija lani vlomila v počitniško hišico Karla
Belasa v Stari vasi, julija v starovaška vikenda Martina Petka in Ivana Rožmana, istega meseca je bila na vrsti tudi počitni&a hišica Janka Jermana v Bitni vasi, zadnjega julija pa sta Najgcr in Bogovčičeva v Stari vasi vdrla v gospodarsko poslopje Jožeta Hotka in stanovanjsko hišo 1'erdinanda Osojnika.
Avgusta je bila prav tako v Stari vasi na vrsti počitniška hišica Vik-toija Sikiča, sledil je vinski hram Franca Belasa v Stari vasi, 9. avgusta lani pa je bil zadnji, deseti dokazani vlom — v hišo Marije Kovačič v Dramljah.
Prstov Najgerja in Bogovčičevc so se med starovaškim vlomilskim popotovanjem ..oprijele" najrazličnejše stvari. Rjuha, odeja, malo jedilnega olja, 220 din, dve steklenici viskija, tranzistor, pol lončka masti, zavitek piškotov, kovinski meter, ribji konzervi, kos slanine, zavitek kave, nekaj metrov toplega poda.
ZA LETOS KONEC SMUČANJA — V nedeljo popoldne so v novo-meško bolnišnico pripeljali 8-letnega Gregorja Lamuta iz Novega mesta. Še malo prej se je malček veselo smučal v Kosovi dolini. Diagnoza: zlomljena golenica, terapija: mavčni oklep. Koliko bo letos še podobnih Gregorjev? (Foto: J. Pavlin)
Nevarna bela opojnost
Snežena poljana je za nedoraslo mladino tako zahrbtna kot cesta — V novomeški bolnišnici nadeli v 10 dneh 50
mavcev
Kolikor veselja prinaša znosno dober sneg mladim na smučeh in saneh, toliko več skrbi imajo starši in bolnišnice. V desetih sneženih dnevih (od praznikov do minule nedelje) so v novomeški bolnišnici nadeli smučarskim nadobudnežem blizu 50 mavčnih škornjev.
To ni malo, gjavna sezona je namreč šele pred vrati - zimske počitnice. Statistično si mladi smučatji in sankarji najbolj pogosto zlomijo golenico, kolenske vezi ali gleženj, neredke pa so tudi poškodbe po glavi.
„Prvi sneg sproži pri mladih, ki so največkrat za zimsko vselje nepripravljeni in neogreti, plaz veselja," je menil nedeljski dežurni kirurg novomeške bolnišnice dr. Franc Pompe. „Tistega, kar so se na smučeh naučili lani, se skorajda več ne spomnijo. Pred njimi je ponoven začetek. Mladina pa misli, da ima znanje že v malem prstu, zato prevečkrat pretirava,” je pribil dr. Franc Pompe.
Pogoste so tudi poškodbe med sankači, predvsem med najmlajšimi, ki še niti približno ne znajo krmariti, pa jih kar puste v breg. Pri smučarjih je predvsem važna dobra oprema: dobre vezi in dobra obutev. Naj ne bo škoda dinaijevzanje!
„Predvsem pa bi se morali starši," je menil dr. Franc Pompe, ,/avedati, da je snežna poljana za nedoraslo mladino prav tako nevarna kot cesta.“ J. PAVLIN
kladivo, tri deske, 6 okenskih kril, sekira, nekaj steklenic radenske, žimnice, ogledalo, komplet globokih in plitkih krožnikov, troje žlic in troje vilic, za povrh pet nožev, ponev. Pa spet kava, sladkor v kockah, pralni prašek za ročno pranje posode, dva litra žganja, plastični lijak, šop ključev. Klešče ščipalke, nekaj salame in prav toliko čebule - vse skupaj ocenjeno na borih 170 din. Dvoje kavbojk, moški suknjič, dežnik, ženske hlačne nogavice, moške in ženske spodnje hlače. Nekdo bi celo rekel: ..vlomilska beda".
Ivan Najger je med glavno obravnavo vztrajno trdil, da ni storit niti enega od očitanih desetih kaznivih dcjat\j velike tatvine. Zanikal je tudi med preiskavo izrečeno delno priznanje, češ: „nckaj sem zaradi ljubega miru moral priznati, zdaj pa govorim resnico".
Po drugi strani pa je Karmen Bogovčič prostodušno priznala, da je Ivana Najgerja spremljala na vseh desetih očitanih vlomilskih pohodih. Izpovedane podrobnostti so bile nadvse prepričljive.
Ivan tn Karmen sta se spoznala decembra 1976, od januarja do konca avgusta naslednjega leta sta živela skupaj v stanovanju Najger-jeve matere. Karmen je bila noseča, vendar ne z Ivanom, kar pa je on vedel. Najgeijeva mati seje družinici po rojstvu otroka umaknila v zidanico. Ivan in Karmen sta težko sestavljala konec s koncem, vendar neizpodbitno velja, da je enako in po svojih močeh skrbel za Karmen, njenega otroka in zase. Otroku je pomagala tudi njegova mati.
Zato je nekoliko čudno in nedoumljivo, kako je mogel na glavni obravnavi obtožiti Karmen, da so se predmeti našli v njihovi hiši po njeni krivdi. Da je posumil, kako Karmen krade. Samostojno. 1'ako Ivan Najger.
Karmen Bogovčič je po drugi strani priznala vse očitano. Da sta bila z Ivanom brez sredstev za preživljanje. Pri okoliških kmetih sta delala za hrano ali denar. Večino gotovine sta sproti zapravila v gostilni ali na zabavah. Poročila se je 16 let stara, zanosila z drugim, na koruzi živela s tretjim. Takšno je pač življenje.
_________________________________ M.	B.
TATU JE ZEBLO - V noči na nedeljo je bilo pred discoklubom v Čateških Toplicah vlomljeno v fička Zelimira Kantorja iz Zagreba. Izginile so bunde voznika in sopotnikov. Škode je za 10.000 din.
I
WJ*F±=t
ZASNEŽENI ASFALT - V torek, 5. decembra dopoldne, je Ivan Svetek iz Vel. Mlačevega vozil kombi od Zagradca proti Žužemberku. Na zoženem delu ceste pri Poljanah mu je nasproti pripeljal s tovor-njakom-vlačilcem Mijo Sapina.
Svetek je pred srečanjem zavrl, pri čemer ga je na zasneženem asfaltu zaneslo v prednji del tovornjaka. Voznik kombija je bil laže ranjen, 9code pa je za 30.000 din.
ZAPRL MU JE POT - V sredo,
6.	decembra popoldne, je Andrej Veber z Mrzle Luže pri Vel. Loki vozil z osebnim avtom od Trebnjega proti Mirni.
Ko se je pripeljal v križišče v Starem tigu, mu je s stranske ceste zaprl pot avtomobilist Stefan Potočnik iz Trebnjega. Veber je bil laže ranjen, opraskan pa je bil tudi sopotnik Tomaž Bobič. Gmotne škode je za 27.000 din.
m
i
NEVARNA CESTA — Cesta med Kočevjem in Strugami je še vedno zelo nevarna, čeprav že dolgo ni ponovno snežilo. Splužena je zelo ozko, da se na njej komaj srečata dva osebna avtomobila, medtem ko mora med srečanjem z osebnim avtom tovornjak (slednji je pač težji) zapeljati v cel sneg. (Foto: J. Primc)
NOGA V MAVEC - V soboto popoldne je Franc Martinjak iz Osrečja rinil pokvarjeno kolo z motorjem ob desnem robu ceste od Novega mesta proti BrSjinu. Pri, poslopju Cestnega podjetja ga je dohitel fičko, zbil po cesti in odpeljal naprej. Martinjaka so odpeljali v novomeško bolnici ico, kjer so mu dali desno nogo v mavec.
ZARADI OKVARE NA MOTORJU - Minuli četrtek zjutraj je Vladimir Kragelj iz Gorice vozil tovornjak s priklopnikom italijanske registracije od Zagreba proti Ljubljani.
Pri Drnovem je zaradi okvare na motorju ustavil ob robu ceste s prižganimi lučmi in utripajočim desnim smernim kazalcem, pozabil pa je na varnostni trikotnik. Za njim je pripeljal s tovornjakom Marijan Gregor iz Gradaca pri Karlovcu in prepozno začel zavirati. Ko je opazil, da ne bo pravočasno ustavil, je skušal Italijanov tovornjak obvoziti, vendar mu to ni uspelo. Gmotne škode je za 37.000 din.
AVTO V BETON - V petek je Anton Novak iz Žužemberka vozil osebni avto od Žužemberka proti Dvoru.
Ko je pripeljal do dvorskega Mercatorja, je začelo avto na poledenelem in zasneženem vozišču zanašati. Zdrsnil je v levo in zadel v betonske stopnice trgovine. Škode je za 5.000 din.
MIMO PREHODA - Drago Brulc iz Smolenje vasi je v petek vozil z osebnim avtom od Novega mesta proti Mačkovcu. Ko je pripeljal do tovarne zdravil, je skušala čez cesto steči mimo prehoda za pešca Danica Blatnik iz Dol. Gričevja. Brulc jo je zbil po tleh, Blatnikovo so morali prepeljati v novomeško bolnišnico.
KOMUNALNA SKUPNOST NOVO MESTO
naslavlja na občane, delovne organizacije krajevne skupnosti občine Novo mesto
in
POZIV
s katerim v skladu s 5. členom Občinskega odloka o prekrških zoper javni red in mir (Skupščinski Dolenjski list št. 23/1978)
1. poziva: lastnike, oziroma upravitelje in najemnike nepremičnin ob javnih poteh, da so ob svoji ali v najem vzeti nepremičnini dolžni:
a) očistiti pločnik oziroma hodnik, cestni jarek in kanalni požiralnik snega, ledu in naplavin, kolikor niso teh opravil s pogodbo poverili drugi osebi;
b) posipati poledenele pločnike oziroma hodnike redno do 5.30 ure zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi po večkrat s peskom, kolikor niso teh opravil s pogodbo poverili drugi osebi;
2. poziva vse krajevne skupnosti v občini, da organizirajo na cestah, javnih poteh in javnih prostorih, ki jih imajo v upravljanju, sprotno pluženje in čiščenje snega in v primeru poledice posipanje vseh naštetih površin s peskom, kolikor prej naštetih opravil niso s pogodbo poverile drugi osebi;
3. poziva vse lastnike osebnih in tovornih vozil, da v času sneženih padavin omejijo uporabo svojih vozil in jih ne parkirajo na ulicah, cestah, javnih poteh in javnih parkiriščih, ker parkirna vozila ovirajo pluženje in čiščenje snega in posipanje s peskom.
4. Opozarjamo vse prizadete, da je v skladu z navedenimi ■ določili občinskih odlokov predvidena za kršitelje gornjih ! dotočil denarna kazen od 100 do 500 din, za pravne osebe 1 pa denarna kazen od 1000 do 5000 din. Inšpekcijski organi l bodo kontrolirali izpolnjevanje določil iz tega poziva.
<
5. Pozivamo vse, ki so našteti v tem pozivu, naj z J discipliniranim in sprotnim izpopolnjevanjem svojih obvez- < nosti pripomorejo k večji varnosti in k nemotenemu | odvijanju prometa!	«
KOMUNALNA SKUPNOST l NOVO MESTO •
SMRT NA MAGISTRALI
V nedeljo zvečer je Franc Primc iz D ob ruške vasi peljal po magistrali iz zagrebške smeri. Pri Dobruški vasi je zapeljal v desno na zasneženo bankino in treščil v betonsko ograjo mostička. 25-letni voznik Franc Primc je bil pri priči mrtev, hudo ranjenega sopotnika in voznika avta Zdravka Orbeka iz Dobruške vasi pa so odpeljali v novomeško bolnišnico.
SREDI ZIME BREZ STREHE
V sredo, 6. decembra, sta zagorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje (pod isto-streho) Mimice Škrjanc v Kostanjevici. Ogenj je nastal pri dimniku na podstrešju, kjer je bil dimnik obit z deskami, okoli pa naloženo seno. Na dimnik je bila priključena trajno žareča peč, ki je v ledenih dneh nenehno gorela. Ogenj je uničil podstrešje, zgorelo je okoli 20 ton sena, gmotne škode je za okoli 200.000 din. Plamene so s pomočjo okoličanov pogasili člani kostanje viškega PGD.
KONJA SO MORALI ZAKLATI
V nedeljo proti večeru je Božo Brajdič s Hudej vodil konjsko vprego od Slovenske vasi proti Mirni. Na vozu ni bilo luči. Pred Trstenikom je Brajdiču pripeljal nasproti z osebnim avtom Ljubljančan Borut Gorinšek, ki je prav takrat prehiteval osebni avto in zato trčil v konja. Žival so morali zaklati, ranjenega Brajdiča pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gorinška so povezali v ZD Trebnje, gmotne škode je za
25.000	din.
PRVA OBUTEV - Pravijo, da voda še za v peščev čevelj ni dobra, kaj je potem šele z neprimerno obutvijo jeklenih konjičkov, ki drve po cestah tudi s hitrostjo več kot 100 km na uro. V brozgi, po snegu in ledu. Vse kaže, da se vozniki zadnje čase bolj zavedajo, kako zelo je vožnja odvisna od dobrih zimskih gum. Sicer pri možakih, ki jih strokovno menjajo, ne bi bilo vrst. (Foto: J. Pavlin)
Mladoletniki do nezavesti pretepli žensko
Napad ponovili, ker ni bilo plena — Brce v glavo in trebuh — Vse za 70 din
4. decembra so trije mladoletniki napadli in oropali 51-letno Marijo Umek iz Uršnih sel. Umekova se je vračala z dela domov, na vaški poti 200 metrov pred naseljem so jo presenetili fantini ter ji odvzeli torbico s 70 dinarji in uro. Zensko so tako hudo pretepli, da je obležala nezavestna.
Ko so nasilneži pregledali torbico in ugotovili, daje v njej tako rekoč drobiž, so se vrnili k Umekovi ter jo ponovno tepli in brcali. Temeljito so jo preiskali, če nima pri sebi kaj bolj vrednega.
Ko se je Umekova zavedela, napadalcev ni bilo nikjer. S težavo se je opotekla do bližnje hiše, od koder so poskibeli za prevoz v bolnišnico. Zdravniško mnenje je, da ima hude poškodbe po glavi in v trebušni votlini.
Novomeški kriminalisti so nasilne mladce kmalu prijeli. Gre za Marjana E. in Danijela S. (17 let), Štefan V. pa je leto dni mlajši. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je za trojko odredil pripor.
ČETRTKOV INTERVJU
»Oblačilna moda na izbiro”
V Krimovih lokalih nova firma — Po izjavi Zdravka Petana bo izbira s konfekcijo in tekstilom boljša
Ko soljudje ob razprodaji blaga v dveh Krimovih trgovinah v Novem mestu razgrabili vse do zadnjega koščka, se je slišalo, da je stavba postala Labodova, medtem pa se je na obeh prodajalnah pojavil napis ,,Standard— konfekcija". Kaj se dogaja in kaj si potrošnik lahko obeta, je v pogovoru povedal Zdravko Petan, glavni direktor Laboda.
„Ko je Labod zaposlil del delavcev propadlega Krima v Ljubljani in Novem mestu — gre za 120 ljudi — je v Novem mestu dobil tudi predpravico do odkupa Krimove blagovnice na Cesti komandanta Staneta. Ob tem, ko smo to prednost izkoristili, smo takoj razmišljali tudi, kaj bi v tej stavbi nudili, da bi potrošnikom ustregli.
€
Zdravko Petan: „Bivša Kri-mova blagovnica bo preurejena v najsodobnejšo modno hišo.“
Razglabljali smo o treh možnostih: 1. da bi ustanovili novo delovno organizacijo za promet s konfekcijo, kamor bi se lahko vključili domači kolektivi, kot Labod, Novoteks in Beti, pa še drugi iz Posavja; 2. objekt oddati drugemu interesentu in 3. v stavbi organizirati industrijsko prodajalno enega od domačih proizvajalcev.
Ker za prvo varianto, ki bo po mojem pomenila dober posel, ni bilo soglasja od ostalih, je pač obveljala druga možnost, in tako je Standard konfekcija iz Zagreba prišla v Novo mesto
- Kaj pomeni za naše potrošnike pojav take konku-
rence in kakšna firma je sploh Standard konfekcija?
„To je kolektiv, ki združuje 9 proizvajalcev, med katerimi so zelo znana imena: Kamensko,Naprijcd. Varteks, Mura, Savrcmena žena itd. Razen teh pa bodo prodajali tudi izdelke slovenskih konfekcionaijev, združenih v CM L (Center mode)."
— Ali je Labod torej objekt takoj prodal dalje?
..Blagovno hišo bivšega Krima smo odkupili od stečajne uprave in ga družno s Standardkonfekcijo uspo- . sabljamo za prodajo. Gostu- + joča delovna organizacija pa se je obvezala prodati toliko našega blaga (ne samo Labodovega, ampak vseh, ki so pomagali sanirati Krim) na njihovem trgu, kolikor bodo oni prodali svojega v Novem mestu. K temu sodelovanju so bili povabljeni še Lisca, Jutranjka, Beti, Kroj iz Škofje Loke, Rašica, Svilanit iz Kamnika in nekateri drugi-
— Ko so novi prevzeli lokale, bi se najbrž spodobilo, da bi jih malce modernizirali. Ali o tej možnosti ni bilo nič dogovorjenega.
..Precejšnje novosti se v obeh lokalih obetajo v najkrajšem možnem času. Najprej bo preurejen manjši lokal na Glavnem trgu (pod arkadami), nato pa modna hiša v takem slogu, da bo prodaja na evropski ravni.
Za prodajo bo usposobljena tudi tretja etaža, kjer je bila doslej proizvodnja in razmišljajo o prvih pomičnih stopnicah v Novem mestu. Potrebni pa so načrti in teh ne morejo čez noč spraviti skupaj. Predvideno pa je, da bodo prenovitvena dela potekala prihodnje leto."
— Ste prepričani, da se bo J potem izbira v oblačilni < ► modi bistveno popravila in 31 da ne bo več toliko potovanj po konfekcijo v sosednje kraje?
„Izbira bo velika in organizirana tako, da bo blago za i vsak žep. Prepričan sem, da < ► bo Novo mesto v tem po- 3! gledu precej napredovalo."
R. B.
Obljube so, denarja ni
Po terenu se še nadaljuje akcija pobiranja obveznic od posojila za ceste v korist komunalnih del, toda doslej je malo uspeha
Da bi v novomeški občini lahko pospešeno reševali komunalna vprašanja, je bilo spomladi dogovoijeno s krajevnimi skupnostmi in Socialistično zvezo, da bodo z akcijo zbiranja obveznic od ljudskega posojila za ceste zbrali za 30 milijonov dinarjev sredstev. Krajevne skupnosti so v svojih programih začrtale najpotrebnejša dela in jih predložile občanom/medtem pa so jih obiskovali aktivisti in predlagali v podpis odstop obveznic. Na tak način je bilo
ZDAJ BO ZARES
Novomeški kolektiv Dolenjke, ki mu je bilo naloženo, da uredi novo prodajalno kruha na Glavnem trgu, sc je odločil lokal sadja in zelenjave preurediti v sodobno prodajalno kruha, medtem ko bodo prodajo zelenjave prenesli v poslovalnico v bivši Oblakovi hiši. Staro pekarijo, ki je bila deležna toliko kritik, bodo po dogovoru zaprli, lokal pa bo za svoje potrebe prevzela Novotehna. Kot zagotavljajo odgovorni, bo nova prodajalna kruha odprta vsaj do 15. januarja 1979.
VtJk.
30 LET ZVESTOBE — To so jubilanti novomeške občinske skupščine, delavci iz uprave, ki že tri desetletja opravljajo razna pisarni&a dela v korist krajanov. Med njimi je tudi več takih, ki so ves čas službovanja v isti hiši, na istem delovnem mestu. (Foto: R. Bačer)
Prihodnje leto bo odločilno
Resolucija za 1979 predvideva konec prakse: ob majhni produktivnosti prekomerna rast osebnih dohodkov in razmetavanje sredstev pri porabi nasploh
V družbenem planu novomeške občine ne uresničujejo predvidevanj na nekaj najbolj pomembnih področjih. Če ne bo v prihodnjem letu bistveno drugačnega obnašanja pri porabi, se lahko zamaje vse, kar je v petletki predvideno. O tem so razpravljali delegati treh zborov novomeške občinske skupščine na ločenih sejah in sprejeli osnutek resolucije za javno razpravo.
Produktivnost je ena najšib- ja občine za leto 1979 precej
kejših točk družbenega plana, saj je bila v minulih treh letih dosežena 2—odstotna stopnja, planirana pa je bila 3,3-odstot-na povprečna rast. Prav tako pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v veliko delovnih organizacij ravnajo obratno, kot je zapisano. Osebni dohodki rastejo čez dogovorjene okvire in hitreje od produktivnosti dela, medtem ko je izvoz v svoji rasti vsako leto manjši.
Pri uresničevanju planiranih gospodarskih investicij so veliki časovni zaostanki, prav tako kasnimo v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, posebno pa v trgovini. Cene so medtem že dosegle zgornjo predvideno mejo, so pa še težnje in pritiski, da bi jih na več področjih povečali.
Glede na take ugotovitve načrtuje resolucija o politiki izvajanja družbenega plana razvo-
težke naloge in hude zalogaje za posamezne delovne organizacije. „Nima smisla pisati, kaj vse bomo naredili, če nismo o tem stoodstotno prepričani,” je bilo mnenje delegatov. Osnutek resolucije je bil sprejet in bo v
PRODANIH NAD 1 MILIJON SRAJC IN BLUZ
Novomeški Labod si je letos krepko utrl pot do kupca tudi v drugih republikah, posebno pa v Bosni in Hercegovini, kamor so prodali za 60 odst. več srajc in ženskih bluz kot v prvi polovici preteklega leta. V prvih šestih mesecih letošijega leta je Labod prodal že 1.196.000 srajc in bluz vsake vrste, kar je precej več kot so predvidevali. Tudi za prihodnje leto imajo že kup naročil. V prvi polovici leta 1979 bodo naredili 180.000 bluz in 672.262 srajc za že doslej znane kupce. Naročila pa še prihajajo.
Prvi po novem načinu
Na Žibertovem hribu v Novem mestu bo nova soseska zgrajena po sporazumu, ki je bil te dni slavnostno
podpisan 	___________
doslej zbranih le 3,6 milijonov dinaijev, zato je potrebno akcijo pospešiti, sicer ni mogoče računati na uresničitev predvidenih del.
Po dogovoru naj bi krajevne skupnosti zbrale obveznice in jih predlo-žije banki, da bi dobile premostitveni kredit, dokler te ne stopijo v veljavo za izplačilo. Obenem pa je bilo dogovorjeno, da bi 20 odstotkov tako zbranega denarja šlo v solidarnostni fond za gradnjo treh najpotrebnejših cest:	za cesto
Gabrje - Brusnice, Škrjanče-Ruperč vrh in Uršna sela-Birčna vas.
Prav tako so se dogovorili, naj bi delovne organizacije, ki so vpisale za 5,99 milijonov dinarjev posojila, ta sredstva namenile skupnemu programu za reševanje perečih komunalnih zadev v občini. Tudi to je bil za zdaj račun brez krčmarja, ker so se načelno vsi prizadeti strinjali, medtem ko je še zelo malo odziva, potrjenega s podpisi in pečati.
Ko so o tem nedavno razpravljali delegati zbora krajevnih skupnosti, so menili, da je potrebno akcijo izpeljati do konca s pospešenim aktivističnim delom. Ob tem pa naj občani ne nastopajo v dvojni vlogi: kot krajani zahtevajo ceste, vodovode in razna druga dela, kot delavci v združenem delu pa se ne zavzemajo, da bi predvidena sredstva od vpisanega posojila tudi čimprej dali.
,Namen je, da bi hitreje in bolje gradili," so pojasnili ob slavnostnem podpisovanju sporazuma o družbeno usmeijeni gradnji na Žibertovem hribu. Od 13 predvidenih podpisnikov jih je večina že dala pečat.
Novi način sporazumevanja pri vseh družbenih gradnjah bo nadomestil dosedanje koordinacijske odbore za usmerjeno gradnjo, ki so delali štiri leta in si nabrali nekaj izkušenj. Podpisovanje tega sporazuma sodi med prve take primere v Sloveniji, vsekakor pa je prvi na širšem Dolenjskem. V kratkem mu bodo sledili drugi, kajti odslej bodo vse gradnje, najsi gre za soseske ali pa za posamezne bloke, potekale na tak način.
Vsi, ki so kakor koli udeleže-
ni v pripravah na gradnjo in pri gradnji, od planerjev do projektantov in izvajalcev gradbenih ter komunalnih del, stanovanjske skupnosti, sindikata in občinske skupščine, so podpisniki sporazuma. Važno pa je, da je zraven tudi delegacija porabnikov bodočih stanovanj. Ker je na Žibertovem hribu vseh 91 stanovanj za tovarno IMV, bodo morali čimprej določiti bodoče stanovalce, medtem pa bo njihove interese zastopal tovarniški sindikat.
Žioertov hrib bo po določilih sporazuma dokončno pozidan do novembra 1980, že prej pa bodo posamezni objekti predani v uporabo, ker bo gradnja potekala po etapah. Tak sporazum se pripravlja tudi za gradnjo na Cesti herojev pa za Bršljin in še druge.
■
POTRJENO S PODPISI IN PEČATI - V sejni sobi novega Metropola so pred kratkim svečano podpisali prvi samoupravni sporazum, ki zadeva družbeno usmerjeno gradnjo, Vsi, ki imajo pri gradnji soseske na Žibertovem hribu karkoli zraven, imajo v novem dokumentu- določene obveznosti in naloge z roki za uresničitev. (Foto: R. Bačer)
javni razpravi do konca decembra. Dotlej imajo občani in delovne organizacije čas pošiljati pripombe na izvršni svet občinske skupščine. Po toči zvoniti bo prepozno! Osnutek resolucije namreč pravi, da se mora proizvodnja v letu 1979 povečati za 8 odst., produktivnost za 3 odst. in izvoz za 13 odst.
Leto 1979 bo za uresničenje družbenega plana občine odločilnega pomena, zato bo na vseh ravneh potrebno bolj gospodarno ravnanje. Kjer ne bodo upoštevali resolucije (če bo sprejeta) in si bodo še vedno odmerjali več, kot jim gre, bodo pristojni ukrepali. Med drugim je navedena tudi zakonita možnost z javnim pravobranilcem in začasnimi ukrepi dmžbenega varstva.
R. B.
Tudi dovažanje se že zatika
Predel Birčne vasi in Uršnih sel je zaradi suše hudo prizadet
DVE NOVI DIREKTORICI
Medtem ko je na vidnejših mestih v gospodarstvu na Dolenjskem (pa tudi drugod) kaj malo tovarišic, je v novomeški tovarni Krka glede tega drugače. V kolektivu že imajo nekaj direktoric tozdov in žena na drugih vidnejših in zelo odgovornih mestih, pred kratkim pa sta bili imenovani še dve. Pomočnica direktorja tozda Zdravila je postala ekonomistka Vincencija Skube, direktorica farmacevtske proizvodnje pa je postala farmacevtka Breda Hace.
Janez Golobič, ki že 27 let živi v Birčni vasi, pravi: , Kar jaz pomnim, še nikdar ni bilo tako dolgotrajne suše. Se je že zgodilo, da smo morali vodo dovažati, vendar nikoli toliko časa kot zadnje tedne.”
Ves predel Birčne vasi in Uraiih sel je zaradi suše hudo prizadet, podobno pa je v vseh krajih, kjer ni vodovoda. Dan za dnem dovažajo vodo gasilci, Cestno podjetje ali komunala, vendar je interesentov vedno več, dovažanje pa vedno težje. Ceste so poledenele in mraz je tako hud, da je začela zmrzovati že voda v cisternah. Težave se kopičijo.
Golobič sicer pravi, da na njegovem domu, kjer sta z ženo sama, nista tako prizadeta, ker nimajo živine in ne velike družine. Vodo so enkrat pripeljali, pa je je še nekaj v vodnjaku. Pri vseh sosedih pa je huda suša.
„Zivina zdaj še več pije, studenček oziroma luža za vasjo pa je tako obiskana, da govedo sproti poliže, kar se tekočine pojavi. Kjer imajo nekaj glav živine in majhnega otroka, porabijo 4 kubike vode na teden, to pa so stroški, ki ljudi prizadenejo. Voda res ni draga, zato pa so toliko večji stroški za prevoz.”
Vaščani stikajo glave, kaj bi lahko še ukrenili, starejši pa se ozirajo v oblake in kakšen po-modruje: „Po snegu diši”. Izdatnejši sneg bi res najbolje pomagal, kar ga je pa doslej zapadlo, ni prinesel olajšanja sušni krizi.
V-------------------------------------/
ČAKANJE NA SVOJ DENAR
Med zaposlenimi v novomeški občini, ki vsi dobivajo osebne dohodke na knjižice, je vedno več negodovanja, ker morajo na svoj zasluženi denar predolgo čakati in tudi zato, ker morajo ljudje iz obrobja mesta hoditi v center po tovrstnih opravkih. Vrste čakajočih so vselej dolge, z izjemo v novi banki, „kače” pa-vijejo posebno na pošti. Delgati zbora krajevnih skupnosti so pred kratkim menili, da bi morali poskrbeti tudi za več poštnih ali bančnih izpostav, ter se ljudem neumno zdi izgubiti toliko časa samo zato, da lahko dvignejo svoj trdo zasluženi denar.
Novomeška kronika
POVSOD DRČI - Zadnje dni so vse stranske ulice po mestu ena sama drsalnica, posebno v jutranjih in večernih uran. Občani bi si pomagali sami, ampak kaj, ko je večina hiš že na centralno kurjavo, tako še pepela nimajo, s katerim so prejšnje čase lajšali podobne tegobe.
KUPUJEJO NA VELIKO - Govorice, da se bo hrana podražila, so povzročile precej več nakupa v samopostrežnicah in prehrambnih trgovinah. Ker pa doslej v glavnem še ni blaga zmanjkalo, so se tudi potrošniki malce unesli. Prekomeren nakup že upada.
LASTNO PARKIRIŠČE - Ozka Vrhovčeva ulica je vedno povsem zasedena z avtomobili. Tu parkirajo gostje iz Restavracije pri vodnjaku pa vsi, ki imajo opravke na Glavnem trgu. Vodovodarji, ki imajo v tej ulici skladišče in dohod v svojo stavbo z zadnje strani, so uredili na nekdanjem Skubctom vrtu lično parkirišče. Samo če jim ga ne bodo zasedli drugi. . .
DEDEK MRAZ SE PRIPRAVLJA - Priprave za lepo novoletno prireditev in pravo vzdušje so v polnem teku. Zadnje dni starega leta bo spet vrsta zabav za otroke in odrasle tako v mestu, kot na podeželju. Dedek Mraz bo še sporočil, kje ga lahko čakate.
NE GRL ZA VSE NAENKRAT - Občani, ki sc v nrestne tovarne vozijo na delo z avtobusi iz okolice, se večkrat pritožujejo, da so avtobusi prepolni. Res je, da so polni, ampak zato, ker hočejo na delo vsi z zadnjim možnim avtobusom pa vsi s prvim domov . . .
TRŽNICA BOLJ PRAZNA -Zelenjavni in živilski del tržnic* zadnji ponedeljek ni bilo dobro založen, saj so okoličanke prinesle naprodaj le nekaj košar pridelkov. Pač pa je bilo dobiti vsega na stalnih stojnicah in tudi konfekcije in kra-marije je bilo na pretek. Jajca so bila po 2.90 do 3 dinarje, solata 22 din, pomaranče po 14,55 do 15 din, ;rozdje po 18 do 20 din, hruške po 5 din, jabolka po 14,25 do 16 din, čebula po 8 din, karfijola po 30 din
SUSA TUDI V PORODNIŠNICI
- V zadnjih dveh tednih je v novomeški porouni&iici rodilo vsega 5 Novomeščank, in sicer: Zorica Džordeževič iz Jerebove 16 -Jeleno; Branka Bešo, Nad mlini 24
- Adnona; Vera Škrbec iz Lamutove lla - Heleno in Milena Blatnik, Nad mlini 26 - Alenko.
I
Ena gospa je vprašala starejše
žensko, kaj ji bo 15 nedrčko’ številka dve, ki jih je prinesla p« hudi borbi iz Krimovega lokah ob razprodaji, pa ji je od govorila: „Ne nosim jih res ne ampak take priložnosti ne iz pustim . . .”
r=amr>jir=3
NOVO MESTO
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. 2 ADMINISTRATORJA II (za oddelek finančne operative)
2. DAKTILOGRAFA (za strojepisni oddelek)
3. LIKVIDATORJA BLAGAJNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA INOZEMSTVO (za oddelek za gradnjo inozemskih gradbišč)
POGOJI za sprejem:
1. končana dveletna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj ali končana osemletka s strojepisnim tečajem ter enim mesecem delovnih izkušenj Z končana osemletka s strojepisnim tečajem ter enim mesecem delovnih izkušenj 3. končana ekonomska srednja šola ali administrativna srednja šola ali dveletna administrativna šola s tremi leti delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
'N
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO,
razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) višješolska izobrazba pravne, upravne, ekonomske, organizacijske, politološke smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi;
b) srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi
Dela in naloge vodje splošnega sektorja se razpisujejo za 4 leta
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom delovnih izkušenj na naslov: Mercator— Agrokombinat Krško, kadrovska služba, Krško, Cesta krških žrtev 52.	^
Rok za zbiranje prijav je 15 dni:
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 20 dni po preteku objavnega roka.
ISTRAVINO RIJEKA JUR PRODAJA LJUBLJANA Gradaška 22 a Kadrovska služba RAZPISUJE
na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu za potrebe JUR—a Ljubljana, Gradaška 22 a, opravila
KOMERCIALISTA—POTNIKA
za nedoločen čas za območje Dolenjske in Notranjske, s sedežem v Novem mestu ali okolici.
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev po zakonu mora kandidat izpolnjevati naslednje:
— da ima končano višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5—letno prakso,
— moški kandidati morajo imeti urejeno vojaščino,
— da imajo vozniško dovoljenje, svoj osebni avto in telefon v stanovanju,
— da niso bili kaznovani in da niso v kazenski preiskavi.
Prijave z opisom zahtevanih podatkov dostavite na gornji naslov. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Nastop službe s 1. 1. 1979. Razpis velja 5 dni po dnevu objave.
OBRTNA ZADRUGA „HRAST" Novo mesto, Dalmatinova 1,
vabi k sodelovanju sodelavko za delovna opravila ADMINISTRATOR—FA KTURIST,
z dokončano dveletno administrativno šolo in 3 leti delovnih
V
izkušenj. Nastop takoj pravilniku.
ali po dogovoru. Osebni dohodek po
RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA OPEKARNE ZALOG - NOVO MESTO p. o.
razpisuje na podlagi statuta in sklepa delavskega sveta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA (ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— dovršena višja ali visoka šola tehnične ali komercialne smeri in 4 leta izkušenj v gospodarstvu;
— dovršena srednja šola tehnične smeri in 6 let izkušenj v gospodarstvu, predvsem v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala;
— moralnopolitične vrline;
— organizacijsko—vodstvene sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev o šolski izobrazbi pošljite na naslov: Opekarna Zalog - Novo mesto p. o., s pripisom „Za razpisno komisijo".
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijave.
Razpolagamo z dvosobnim stanovanjtem.
„STREŠNIK", industrija gradbenega materiala p. o. Dobruška vas
PRODA NA LICITACIJI
ZASTAVO 101, letnik 1974, karambolirano, v nevoznem stanju. Izklicna cena 6.000,00 din, 10—odstotni polog. Licitacija bo 18. 12. 1978 ob 10. uri v avtomehanični delavnici Alojza Globevnika, Gomila 24, p. Šmarješke Toplice.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO
in VVestinghouse najeti
STANOVANJA
želita
v okolici Krškega, Samo-bora in Zagreba. Ponudbe pod
Nuklearna
Krško
elektrarna
V_
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA ..DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD TRANSPORT
objavlja prosta dela oz. naloge za:
10 DELAVCEV PRI PREMOGU
Pogoji:
— nekvalificirani delavec
— triizmensko delo
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
LICITACIJA!
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško objavlja prodajo dveh termoakumulacijskih peči, vsaka moči 4 kw. Licitacija bo v ponedeljek, 18. decembra 1978, ob 9. uri v poslovnih prostorih DPS, Cesta krških žrtev 15, Krško. Začetna cena za eno peč je 3.744,- din.____________________________ .
MERCATOR - ROŽNIK TOZD METLIKA, trgovina na drobno, n. sub. o. Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 57
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
FINANČNEGA KNJIGOVODJA za nedoločen čas Pogoji:
— najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri; poskusno delo do 3 mesece; nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki po sporazumu. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov TOZD.
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA ..BETI”, METLIKA
Komisija za medsebojna razmerja TOZD Pletilni ca in DSSS razpisujeta naslednja prosta dela in naloge:
1. IZMENOVODJA v pletilnici in
2. ELEKTRONIK v tehničnem sektorju.
Pogoji: pod 1: srednja šola pletilske smeri in 4 leta delovnih izkušenj;
pod 2: srednja ^elektrotehniška šola (šibki tok) in 2 leti delovnih izkušenj.
Razpisni rok je 15 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave pošljite v kadrovsko službo „Beti", Metlika.
OZD AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM „GORJANCr, NOVO MESTO - STRAŽA ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
vabi k sodelovanju delavce za naslednja dela in naloge:
1- VOZNIK AVTOBUSA — več delavcev
2. AVTOMEHANIK — več delavcev
3. KUHAR — več delavcev
4. NATAKAR — več delavcev
5. NK DELAVEC ZA POMOŽNA DELA - 2 delavca
6. AVTOKLEPAR — dva delavca
Pod št 1. morajo delavci imeti vozniški izpitD kategorije in biti sposobni za delo.
Pod št 2. morajo delavci imeti končano šolo za avtomehanike, lahko so tudi začetniki, in sposobni za delo.
Pod št. 3. morajo delavci (moški ali ženske) imeti končano šolo gostinske smeri za naziv kuhar, in biti sposobni za delo. Pod št 4. morajo delavci imeti končano šolo gostinske smeri za na7iv natakar, (moški ali ženske) in biti sposobni za delo. Pod št 5. delavca ne rabita posebnih spretnosti.
Pod št. 6. morata delavca imeti končano šolo za avtokleparja in biti sposobna za delo.
Vsi delavci moškega spola morajo imeti odslužen vojaški rok. Ponudbe z dokazili dostavite odboru za medsebojna razmerja v Straži do 15. 1. 1979. O izidu objave bodo ponudniki pismeno obveščeni.
»SLOVENIJALES—STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA DELAVSKA SVETA TOZD NOTRANJA OPREMA in TOZD STILNO POHIŠTVO
oglašata dela in naloge:
(TOZD Notranja oprema): 1. mizarska opravila — 2 izvajalca
2. priučitev za pomožna mizarska opravita — 2 izvajalca
Pogoji:
pod 1) poklicna šola ustrezne smeri, 1 — 2 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo
pod 2) končana ali nedokončana osemletka, poskusno delo traja 3 mesece
(TOZD Stilno pohištvo): 1. mizarska opravila — 3 izvajalce 2. pomožna mizarska opravila — 5 izvajalcev
Pogoji:
pod 1) poklicna šola ustrezne smeri, 1 — 2 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo
pod 2) končana ali nedokončana osemletka, 3-6 mesecev delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z zahtevanimi dokazili sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po oglasu. Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa.
KRKA, FARMACEVTIKA, KEMIJA, KOZMETIKA, ZDRAVILIŠČA IN GOSTINSTVO NOVO MESTO - KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO SREDSTEV IZVEN UPORABE RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo odvečnega rabljenega gostinskega inventarja.
Licitacija bo v sredo, 20.12.1978 v prostorih ekonomije, poslovne enote Zdravilišča Dolenjske Toplice v Dolenjskih Toplicah ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor.
GOZDNO GOSPODARSTVO NCMO MESTO__________________________
„V skladu s 13. členom pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje
svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Novo mesto dela in delovne naloge
VODJE RAZVOJNO TEHNIČNE SLUŽBE v delovni skupnosti skupnih služb.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
da je diplomiran gozdarski inženir z najmanj 5 let delovnih
izkušenj v gozdarstvu.
Kandidati naj k prošnji priložijo razvojni program dela.
Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po razpisu.
Prošnje je treba poslati na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15 z oznako ,,Prijava na razpis".
umsumsm
Št. 50 (1531) - ^4. Hecemtira 1978
Posluh za ljudi
ob pomanjkanju vode in še čem — Odločnost ZK
Na občinski konferenci ZK minuli četrtek v Trebnjem je član izvršnega komiteja ZKS Franc Šali nekajkrat opozoril na čuječnost ZK ob najrazličnejših, tudi drobnih težavah, ki tarejo tako imenovanega malega človeka. Nekajkrat so posamezni razpravljalci posvetili kakšno besedo tudi pomanjkanju vode.
Dobršen del trebanjskega dela Suhe krajine je ob pomoči solidarnostnega zbiranja denarja za vodovod, mladinskih brigad in vojakov trenutno že navezan na sistem grosupeljsko-stiškega vodovoda. V vsej občini so za to hvalevredno akcijo namenili celo del denarja samoprispevka. In vendar, vsi skupaj so brez vode podobno kot tisti, ki se zanašajo samo še na prastare kapnice?
Slišali smo zagotovilo z najvišjega mesta, da bo voda v tem velikem vodovodnem sistemu pritekla že pet dni za tem, ko bodo namestili nove črpalke v okrepljenem šentpavelskem zajetju. V občinskem izvršnem svetu imajo fotokopije naročilnic vodovodnih črpalk za jastre-barsko podjetje. Papir pač ne da vode. Ob vsem tem je vsega občudovanja vredna strpnost ljudi in tudi iznajdljivost. Kot v nekakšnem vojnem položaju se je sestal celo občinski štab civilne zaščite. Kakorkoli že je s to vodo iz grosupeljskega vodovoda, vseeno ostaja grenak priokus, da v tamkajšnjem Komunalnem podjetju pravočasno vendarle niso storili vsega, da bi prej prišli do vode. V trebanjski občini so zastavili za to vso dobro voljo in tudi vpliv. Ravno zaradi slednjega bodo verjetno po intervenciji nekega organa le dobili že zdavnaj naročene črpalke. V naši družbi pa ne bi smeli več delati tako.
A.Ž.
TREBANJCI ZA LAS OB ZMAGO
V soboto je bilo v Trebnjem tekmovanje devetih ekip teritorialnih enot dolenjskih občin. Pomerili so se v običajnem orientacijskem pohodu in streljanju. Posebnost letošnjih sestavov ekip je bila obveznost, da je morala ekipa vključevati vsaj eno mladinko. Domačini so v sodelovanju s pokrajinskim štabom tekmovanje dobro pripravili. Zmaga je pripadla ekipi Metlike (269 točk), drugi so bili TrebanjcL
TREBANJSKE NOVICE
DOBRO DELO - Na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber je bilo ob nedeljskem referendumu odprtih sedem volišč. Prvi so končali z glasovanjem v Žubini, sledili so v Velikih Dolah, Malem Gabru, Stehanji vasi, Pristavici, Zagorici itd. Po 15. uri je bilo odprto le še največje volišče v osnovni šoli. Na sliki: volilna komisija s tega volišča pri delu. (Foto: Železnik)
Mirenčani še desetniki v IMV?
Prizadeta razprava Branka Sladiča o nerazumevanju vodstva IMV do mirenskega tozda
Nerazumljivo je, kako se še morejo dogajati takšne stvari, kot jih je na seji občinske konference ZK v Trebnjem minuli četrtek navedel član te konference iz mirenskega tozda Tovarne opreme novomeškega IMV. V ponedeljek je potekel dobro poldrugo leto trajajoči rok naravnavanja združenega dela v tirnice zakona o zdmženem delu. V Mimi pa — kot bi bili na drugem planetu...
„To poletje se je po sedmih letih društveni delavec na Mirni. „Z
potrudil na občino sam generalni direktor IMV Jurij Levičnik; na Mirno, da bi videl svoje delavce, takrat ni šel, če je sploh kdaj bil tam," je dejal predstavnik občinske skupščine. Tam pa je 540 delavcev. Delavcev tozda, ki so vseskozi v vrhu po produktivnosti med vsemi tozdi tega dolenjskega velikana.
Branko Sladič: ,.Ničesar ne dosežemo po normalni poti!“
„V centrali nimajo posluha za težave našega tozda," je dejal skrušeno Branko Sladič, prizadevni izmenovodja v obratu avtodvigalk, ki gredo tudi v Francijo, sicer pa tudi delavni družbenopolitični in
nelahkim srcem smo se na novembrskem referendumu vseeno izrekli pozitivno za velikanski srednjeročni razvojni načrt IMV. Kako bo z nami, še danes vseeno ne vemo. Prihodnje leto bo minil čas, ko bo precej strojev dobesedno odpisanih. Poglejte: pri izdelavi tega petsto-milijardnega investicijskega načrta ni sodeloval niti en predstavnik našega tozda. Se vedno se ne moremo pomiriti z dejstvom, da gre v naš tozd le pičel odstotek od te naložbe, kar je najmanj od vseh zunanjih tozdov. Lepi stroji, namenjeni k nam, že kakšno leto starijo v novomeškem skladišču. Vseeno še vedno povsem obrtniško in ročno izdelujemo snope za avtoelektriko kot pred osmimi leti. Kot marsikaj naj bi šel tudi ta program z Mirne," je dejal Sladič.
To seveda ni edini primer. V tovarni pravijo, da imajo že slabe izkušnje. Tako so npr. ob odvzemu programa izdelave prikoličarskih prem dobili obljubo, da bodo lahko delali nekaj drugega. „Dobili smo avtobus, ki je vozil 30 delavcev v Novo mesto," pravijo ogorčeno na Mimi. Njihovi delegati na ravni matičnega podjetja razumljivo niso tiho. „Spet en nergač z Mirne! Samo Mirna se vedno oglaša!"
dobijo ponavadi pod nos ob kakršnem koli predlogu. „Naš žiro račun je gola formalnost," trdi Branko Sladič. „Našega sopodpisnika za sklad skupne porabe so v vsej karieri poklicali le enkrat," pravi. „Vsa nabava še vedno poteka centralno, brez posluha za potrebe tozda. Ne dobimo niti kopije pogodb. Bremenijo nas velikanske zaloge predvsem zaradi lega, ker ne najdemo skupnega jezika z matičnim podjetjem. Po toliko letih še vedno nismo našli oblike, da bi se lahko sploh normalno pogovarjali. Delavci na Mirni želimo drugačne odnose," je zaključil svojo razpravo v Trebnjem Branko Sladič.
V tem nezavidljivem položaju imajo v mirenskem tozdu vso podporo občinskega komiteja ZK v Trebnjem in drugih forumov. Franc Šali je apeliral na akcijo vseh pristojnih, ne nazadnje medobčinskega sveta ZK in komunistov vseh tozd v IMV. Kot je ugotovil tovariš Šali, v IMV s svojim srednjeročnim načrtom sploh niso šli med delavce, kot so obljubljali predstavniki te tovarne. V boj za spremembo odnosov se morajo vsekakor vključiti tudi sindikati. ,,Bitka je potrebna, nujna jc povsem človeško," je menil tovariš Šali.
ALFRED ŽELEZNIK
Znajdi se, kot veš in znaš:
Kako živi pretežni del Temeniške doline in Suhe £ krajine ob presihajočem vodovodu in praznih s kapnicah?	£
Pomanjkanje zdrave pitne vode je ena od najhujših tej;ob za ljudi in živali. Dobršen del Temeniške doline in pretežni del Suhe krajine, ki so navezani na grosupeljsko—stiški vodovod so domala že poltretji mesec v negotovosti, ali voda bo ali ne. Večidel je seveda ni. Kako se v težkem položaju znajdejo v nekaterih dejavnostih in gospodinjstvih, smo povprašali na nekaj naslovov.
Direktor Novolesovega tozda - Tovarne akrilnih plošč v Trebnjem Ciril Pungartnik je navedel zasilno rešitev, ki jim omogoča kolikor toliko normalno proizvodnjo. Znano je, da potrebujejo za nemoten proizvodni proces precej čiste vode. „Ko smo se lani nepričakovano znašli v taki križi, proizvodnja je stala tudi po 14 dni, smo dobili v Trimu 50-kubično cisterno. Le-to uporabljamo že od lanskega julija. Delavec v kotlarni, kjer se dela neprekinjeno 24 ur v treh izmenah, ima na skrbi polnjenje te cisterne, kadar voda pač je v omrežju. Na ta način skoraj nismo neposredno občutili v proizvodnji letošnjega pomanjkanja, stali smo morda le nekaj ur. Že lani smo bili večkrat pri gro-s u peljskem komunalnem podjetju, da bi se dogovorili o obveščanju, kdaj se lahko zanesemo, da lahko računamo na vodo. Kadar v proizvodnji akrilnih plošč pride do polimerizacije, zmanjka pa npr. hladilne vode, lahko takšne plošče vržemo samo še v smeti. Ves čas navkljub grožnjam s tožbo nikoli nismo dosegli, da bi nas obveščali, kako bo z vodno preskrbo!“
Hude težave imajo tudi v trebanjskem vrtcu. Kuharica Slavka Tdep je povedala, da
vsak dan pripravljajo hrano > za okrog 195 ljudi. „Dokler * ni bilo zmrzali, smo si ^ pomagali tako, da smo dobi- ^ vali vodo po zasilni gumijasti > cevi iz šole, kjer imajo vodo ^ vendarle pogosteje kot mi. * Ko je pričelo zmrzovati, ^ seveda nismo mogli več J uporabljati te cevi. Včeraj s smo bili npr. opoldne že > brez vode,“ nam je dejala s
minuli petek." Ko sem začu- ^ tila, da je spet nekaj vode S ceveh, sem. napolnila vsa ^ korita. Sicer vodo nosimo, * kjer jo pač dobimo.	J;
V Oparavi gostilni kot na J vsem območju okrog tre-banjške cerkve se lahko > pohvalijo z nenavadno * dobro preskrbo z vodo. Kot J še nekateri v Trebnjem so S namreč priključeni na glavni ^ vod, kar dokazuje, da suša v > ceveh le ni popolna. Gostil- ^ ničarka Oparova je že hip £ nato, ko nam je potrdila, da ^ imajo zmeraj vodo, obžalo- £ vala to izjavo. Vsekakor jim * ne gre zameriti te sreče, ^ navsezadnje je to za gos- £ tinski lokal tudi nujno po- £ trebno.	*	-
Na izredno prizadeven ^ način se oskrbujejo z vodo J na območju krajevne skup- ^ nosti Sela-Šumberk. „Vode ^ ni že mesec in pol,“ je dejala * vodja krajevnega urada ^ Ljuba Senica. „Pri KS ima- J mo zaposlenega šoferja Slav- ^ ka Rotarja. Slavko je za > krmilom od vida do vida in ^ še dlje. S 5.000—litrsko ' cisterno se prebija po najbolj ^ nemogočih poten. Kljub £ vsem težavam oskrbuje z > vodo večino domačij, kar je! ^
* s s *
*
S-S
s h
še toliko bolj potrebno zaradi precejšnjih čred živine po hlevih. Dosedanje usklajevanje prevozov vode, kjer ima nemalo dela tajnik KS Milan Senica s sodelavci, je bil doslej uspešen.“
ALFRED ŽELEZNIK
Organiziranost za akcijo
Vsak komunist trebanjske občine bo prejel tiskan izvod statutarnega sklepa o
organiziranosti
O ANALIZI DRUGIČ
Zadnja seja občinske konference ZK v Trebnjem je obravnavala izredno tehtna vprašanja z velikim odmevom med člani, bodisi da je šle za predvideni statutarni sklep o orgi ni-ziranosti ali za uresničevanje sedanjega srednjeročnega načrta. Zato je bilo, delno tudi že zaradi pozne ure, edino primerno, da so obravnavanje analize o organiziranosti ZK v občini preložili.
KVIZ OB DNEVU REPUBLIKE
Učenci trebanjske osnovne šole Jožeta Slaka- Silva tokrat dneva republike nismo počastili s proslavo, ampak s kvizom o poznavanju zgodovine KP Jugoslavije. Tekmovale so ekipe osmih razredov in dosegle vse možne točke. Učenci smo z zanimanjem sledili tekmovanju in s ploskanjem nagrajevali pravilne odgovore, ki so bili plod dvomesečnih priprav.
BORUT ZALAR
Razprava o raznih gradivih bolj pravnega značaja, kot bi lahko bil tudi statutarni sklep o organiziranosti občinske organizacije ZK, poi\pvadi ni kaj prida živahna. Tokratna na četrtkovem zasedanju občinske konference ZK je razveseljiva izjema.
Prizadevni predsednik občinske ugotovili na konferenci pa ga niso
povsod ustrezno temeljito obravnavali. V trebanjski terenski osnovni organizaciji, Industriji gradbene keramike, KPD Dob in, razumljivo, v občinskem komiteju so razpravi resnično posvetili vso potrebno pozornost.
Gost konference, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šali, je opozoril, kako ta dokument
statutarne komisije Jože Jevnikar iz KPD Dob je uvodoma podal nemalo tehtnih misli, s katerimi se je srečavala komisija pri svojem delu. Z vso skrbjo so pretehtali vsa razpoložljiva gradiva, sam dokument odseva nemalo soli iz neposredne politične prakse. Po osnovnih organizacijah so pred časom dobili to gradivo; kot so
ne sme obležati v predalih, temveč mora postati nepogrešljiva sestavina političnega ponašanja vsakega člana. „Clani ZK bi morali vedno in povsod voditi razpravo z argumenti, posebno v spopadu s tistimi, ki se v svojih metodah dela obnašajo ne-statutarno," je menil tovariš Sali. Opozoril je tudi na vprašanje partijske discipline. „Delo ZK je vse bolj usmerjeno v najširše demokratične oblike dogovarjanja, kar, razumljivi, terja tudi večjo samoiniciativnost članov, predvsem več samostojnosti članov, pa tudi več znanja,1* je pribil,
Z razvojnim načrtom se ni šaliti
Samokritično o izpolnjevanju občinskega srednjeročnega načrta — Razpravo v sleherno osnovno organizacijo — Zatišje v pripravi novih programov
Znano je, s kakšno prizadevnostjo so se v zadnjih letih v trebanjski občini lotevali številnih pogumnih načrtov pri gradnji novih tovarn, da bi se z njihovo pomočjo izkopali iz tipične nerazvitosti. Uspehov ne manjka, vseeno pa še zdaleč ne prevladuje samozadovoljstvo.
republiški skupščini pridobiva veljavo, je težko imeti vpliv na razne davčne obveznosti. Kot je poudaril predsednik Godnjavec, pa bi gospodarstvo lahko nedvomno bolj
To bi lahko bila bistvena ocena nadvse tehtne razprave, ko so izpolnjevanje tega petletnega načrta ocenjevali kot prvi v občini na 2adnji seji občinske konference ZK. Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski organizaciji ZK in podpredsednik občinskega izvršnega sveta Jože Godnjavec je k tehtnemu gradivu pripravil tudi temeljite uvodne misli. Ugotovil je, da poteka izvajanje srednjeročnega načrta zadovoljivo, vsaj po zastavljenih glavnih ciljih sodeč. Vseeno je opozoril na premajhno odgovornost nekaterih nosilcev načrtovanja. Za nekaj nalog je mogoče že sedaj, eno leto pred iztekom tega petletnega planskega
obdobja, trditi, da ne bodo izpolnjene. Takšna naloga - njena izpolnitev sicer zanima marsikoga, predvsem industrijo, trebanjske komu-nalce in gradbenike - jc regulacija Temenice. Tovariš Godnjavec je izrekel odkrit dvom, da bi bila ta naloga izvedena v prihodnjem letu,-navkljub nekaterim obljubam.
Pri occni gospodarjenja je najbolj boleča kilava akuinulativnost. Ob tem gospodarstveniki nemalokrat nemočno dvigajo roke, ko na dogajanje pravzaprav nimajo vpliva. Tako je npr. z obrestmi za opravljene naložbe; to je seveda objektivno dejstvo, na katerega so morali računati ob prevzemu posojil. Čeprav delegatski sistem tudi v
Jože Godnjavec: »Marsikje vlada premajhna odgovornost za izvajanje sprejetih ciljev srednjeročnega načrta razvoja občine.”
vplivalo na občinske interesne skupnosti. Kot obsodbe vreden zgled je navedel primer strokovnih služb občinske zdravstvene skupnosti, ki je nameravala tako rekoč skozi zadnje okno in s pomočjo zapletenih materialov spraviti skozi program, vreden 70 milijonov (novih kajpak!), o njih pa nikoli v nobenem načrtu ni bilo govora. SIS se obnašajo neustrezno tudi, ko gre za presežke zbranih sredstev.
Smo torej že pred koncem tega planskega obdobja, vrste pomembnih naložb - na konferenci so bila navedena imena podjetij - pa sploh še niso bile začete. Tako je v negotovosti naložba IMV v mirenski tozd Tovarne opreme. Mokronoški čevljarji sc še vedno stiskajo v starih neustreznih prostorih, „Zmaga“ iz Ljubljane še ni storila nič. Posebno vprašanje je Agrostroj. Velike obete in upe imajo zanj v Šentrupertu, kjer jc krajevna skupnost za to že segla v blagajno, nanj pa računajo celo na drugem koncu občine - v Velikem Gabru. Predsednik občinske skupščine Tone Žibort jc zato upravičeno postavil vprašanje, kaj sploh mislijo v tej tovarni. Negotovost namreč povzroča nepotrebne politične napetosti na terenu.
r
Lojze Ratajc: „V oceni ni govora o kadrih. Od dobre stotnije študentov, od katerih jih vsako leto nekaj tudi diolo-mira, se jih bore malo vrača v občino.“
Nemalo besed je bilo izrečenih na rovaš' trgovine in gostinstva; o turizmu pravzaprav še vedno sploh ni mogoče govonti. Že pred letom dni so se pogovarjali o posebnem samoupravnem sporazumu enotnejšega razvoja trgovine, nekaj predstavnikov je tisti sestanek povsem I*) šolsko „špricalo“. Duektor trebanjske Kmetijske zadruge Slavko
fjemanič je po drugi strani nastopil na konferenci z dolgimi citati, v katere ni dvomiti. Povse.n jasne odločitve vseeno ni bik), kot je ob taki priliki tudi ni mogoče sprejeti. Vsekakor je potreben glede medsebojnega usklajevanja načrtov trgovine nov veter, več strpnosti, vse skupaj bi kazalo prenesti tudi na potrošniške svete, ki jih še vedno m. razen nekaj izjem. Tokrat je bilo ponovno nemalo kritike na figarstvo gospodarstvenikov pri poravnavanju sprejetih obveznosti po občinskih samoupravnih sporazumih. Nemalokrat so taisti Figa možje precej glasni, ko nekatere naloge niso izvršene, kar tudi biti ne more, če ni denarja. Bližamo se koncu leta, s tem tudi zaključnim računom, kjer je mogoče še popraviti kaj starih grehov. Vsekakor - to je tudi sklep konference - bodo morali izpolnjevanje občinskega srednjeročnega načrta pretehtati v sleherni osnovni organizaciji. Niz kritičnih poudarkov z občinske konference jc lahku dobra spodbuda. Kot je ob tem menil tovariš Šali, nc bi bilo slabo, če bi temu vprašanju posvetili pozornost tudi na nadaljnjih konferencah občinske organizacije ZK.
ALFRED 2l.LI.ZMK
decembra 1978
UPADLE VODE - Dolgotrajna suša je izpraznila rečna korita. Zadnji dežek jih ni mogel napolniti, saj se sneg kljub nizkim ampera tu ram ne topi. Sava že zlepa ni bila tako nizka in tudi Krka je močno razkrila obrežje. Na sliki pogled pod krškovaški most. ('Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
CELO PLETILK JE ZMANJKALO - Takega navala kupcev, kot je bil letos tik pred 29. novembrom in takoj po praznikih, v poslovalnici ..Posavja” na avtobusni postaji ne pomnijo.
Tigovino so do kraja izpraznili. Ljudje so pokupili vso volno - okoli 300 kilogramov — in t nazadnje jim niti s pletilkami niso ‘ .nogli več postreči. Nove pošiljke volne so na hitro naročili iz Zagreba, da so spet za silo napolnili police, pri pletilkah pa se je zataknilo: v Ljubljani in v Zagrebu, povsod so jih obljubili, poslali pa nič.
Dobra šola za drugo zimo, predvsem pa očitek uvoznikom, da bodo morda poslej le pravočasno poskrbeli za večje količine in ustregli pridnim pletiljam. Morda se bo celo kdo spomnil in začel izdelovati pletilke doma.
„ZLATA’‘ KAVA - Skrivalnice s kavo se nadaljujejo. Kupcem nihče ne ve pojasniti, zakaj so pošiljke tako redke in tako majhne. Kadarkoli stopiš v trgovino, vedno je odgovor: „Nimamo.” Pa vendar ima tudi potrošnik pravico zvedeti, zaradi česa se ta preskrba zapleta. Dobro, da na televiziji že kažejo reklamo za čaj, da bi z njim izrinili nevarnejše nadomestke, kozarček žganega na primer.
V ZAGREBU ŽE VRSTE -Komaj ja zapadel prvi sneg, že je napravil zmedo pri preskrbi s plinom. Ljudje so se morda res malo bolj zalagali z jeklenkami, saj mnogi tudi stanovanja ogrevajo z njim. Z elektriko slabo kaže, kako bo s plinom, se pa spet ne ve. Začelo se je z vrstami v Zagrebu in tudi tovornjaki iz Brežic, ki pridejo po nove pošiljke, morajo večkrat praznih rok domov.
»Dolenjski list« v vsako družino
Nič dlje, kot so bili lani?
Naglica obeta popravke
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah je na seji minuli teden ocenilo, da bo večina delovnih organizacij do roka, to je do 11. decembra, sprejela in uskladila predpise z zakonom o združenem delu. Do takega zaključka je prišlo na podlagi ankete.
V delovne organizacije je poslalo 68 vprašalnikov in dobilo odgovore iz 46 kolektivov. Tako je ugotovilo, da so v večini OZD in tozdov le imeli akcijske programe in da so tudi med letom analizirali uresničevanje zakona o združenem delu. Pobudnice za spremembe so bile običajno družbenopolitične organizacije.
Iz ankete je nadalje razvidno, kako malo delovnih organizacij ima sporazume o menjavi dela med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb in da so le malokje izdelali osnove plana.
Večina aktov je bila torej pravočasno sprejeta, toda glede na naglico, s katero so v kolektivih to počeli, je pričakovati spremembe in popravke že v prvih mesecih prihodnjega leta. Večina OZD je namreč čakala na zadnji rok. Če bi bil ta še leto dni pozneje, se stvari kljub temu ne bi premaknile, tako kot se od lanskega leta ponekod sploh niso ganile z mesta. To je gotovo posledica slabega dela družbenopolitičnih organizacij in nezadostne pobude strokovnih služb. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da na primer brežiški „Prevoz“ nima niti enega zahtevanega akta.
Tlflločitev v rokah delavcev
Združeno delo se bo v javni razpravi opredelilo, če je pripravljeno financirati tudi asfalt
Šolski center v Krškem prehaja na usmerjeno izobraževanje v prvih dveh letnikih Denar bo dalo združeno delo — Delegati zbora ZD podprli predlog za zbiranje denarja
jal mlade za kovinarske poklice, ima pa tudi vse možnosti za usmeritev v elektro stroko. To
KRŠKE NOVICE
Krški Šolski center, ki se že dalj časa pripravlja v svojem okviru zagotoviti vse pogoje za prehod v usmerjeno izobraževanje, je na zadnji seji zbora delegatov združenega dela občinske skupščine dobil enoglasno podporo za svoj predlog, ki ga seveda podpira tudi skupščinski izvršni svet.
Z njim naj bi združeno delo krške občine zagotovilo denar, ki je potreben za ureditev fizikalne, kemijske in biološke učilnice pa za izpopolnitev opreme v novih delavnicah in za preureditev starih. S tem bi bili namreč zagotovljeni že vsi najpomembnejši pogoji, da bi lahko v Krškem takoj pričeli s ' poukom prvih dveh letnikov po novem. Ta denar je potrebno zbrati doma, če hočejo, da bo center deležen pomoči republiške izobraževalne skupnosti (tri do štiri milijone naj bi je bilo) namensko za usmerjeno izobraževanje.
pa so kadri, ki jih združeno delo v krški občini in drugih dveh posavskih občinah še kako potrebuje ta čas in jih bo tudi v prihodnosti. Podpora delegatov takemu zbiranju denarja in njegovi usmeritvi je bila bržčas tudi zato soglasna!
Seveda vsota krškega združenega dela ne bo njegova dodatna obremenitev. Slišali smo namreč, da republiška izobraževalna skupnost v avgustu, septembru in oktobru ni pobirala sredstev, ki jih namensko zbira za srednje in visoko šolstvo in so zato ostala v delovnih organizacijah. Ker so jih v začetku koledarskega leta že načrtovali kot izdatek, naj bi jih le združili v občinskem okviru za nadvse pomembno stvar.
Krški šolski center naj bi namreč v prvih dveh lettnikih usmerjenega izobraževanja vzga-
KAKSNA USODA? - Kaj bo s krško dvorano delavskega prosvetnega društva ,,Svoboda", je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi krajani, slišali pa smo ga tudi na zadnjem zasedanju delegatov občinske skupščine. Postavili so ga zategadelj, ker menijo, da nekdanji dom telovadnega društva ,.Partizan” v istem kraju nikakor ni „zaslužil” sedanje usode. Slišali smo, da je ponudnikov-uporabnikov več, tako da bodo lahko med njimi odbirali in izbrali tistega, ki bo dvorano najbolj gospodarno in smotrno izkoriščal in upravljal.
DOVOLJ AU PREMALO? - To je bilo vprašanje, ki so ga zastavili na zboru združenega dela občinske skupščine, ki so poslušali poročilo o javni razpravi o smernicah za izdelavo občinskega prostorskega progra-
ma. Udeležba v krajevnih skupnostih je bila namreč od 10 občanov pa do nekaj več kot 60. Te številke so vsekakor premajhne, pa četudi smo slišali, da je bila razprava dokaj razgibana in da je dala nekaj upoštevanja vrednih pripomb in predlogov.
PO ZELENJAVO V LJUBLJANO - Minuli petek so v Osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem odprli novo kuhinjo z zmogljivostjo 2000 obrokov. V njej bodo kuhali za osnovno šolo, za vrtec, Posebno šolo in Šolski center. Na tej šoli so že do zdaj pripravljali 1160 malic in 570 kosil. Z vsemi živili razen z zelenjavo se oskrbujejo v domači občini. V Krškem jc izbira zelenjave zelo slaba pa še draga je, zato jo dovažajo iz Ljubljane. Zakaj pa ne, če je to bolj poceni?
Kako radodaren bo dedek Mraz?
Milijon za opremo učilnic
Majhnim otrokom igračo, šolarjem pa lepo knjigo
Koordinacijski odbor za podpis samoupravnega spo-razuam za izvedbo otroških novoletnih praznovanj je že pred časom naslovil na organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije prošnjo, naj ne odrečejo pomoči pri načrtih za letošnje največje otroško veselje ob prihodu dedka Mraza.
Odbor jih je prav tako obvestil o sklepu, da tudi tokrat zaposleni prispevajo po 80 novih dinarjev, kar naj bi zagotovilo enaka darila za vse otroke, od predšolskih do osemletkarjev.
Novost je le v tem, da letos ne predvidevajo daril za otroke do enega leta starosti; vsem predšolskim otrokom bo dedek Mraz poklonil po eno igračo, osnovnošolcem pa pripravlja knjižno darilo. K temu naj dodamo, da bodo tokrat za novoletno veselje pripravili dva praznična pravljična programa: na krški in na senovski osnovni šoli.
Seveda pa je koordinacijski odbor pred novoletnimi obiski dedka Mraza pozval krajane in delovne kolektive, naj še na druge načine pripomorejo k svečanemu razpoloženju. Kot je to že v navadi, naj bi ponovno poskrbeli za čim lepši videz okolice delovnih organizacij, v krajih pa za primerno okrasitev ulic ipd. Nalog je torej veliko, kljub temu pa računajo, da jih bodo večino uresničili. £ ŠEBEK V_____________________________J
ŽIVAHNA DVORANA
Športna dvorana pri osnovni šoli v Leskovcu je zadnje čase vse bolj polna, predvsem jo zasedajo rokometaši. Te dni se tamkaj odvija tekmovanje za posavsko zimsko prvenstvo, gostovale pa so tudi republiške rokometne reprezentance. Ker bodo v dvorani namestili električni semafor, bo ta resnično postala prizorišče novega rokometnega življenja v krški občini.
Poročali smo že, da se bo združeno delo v brežiški občini v javni razpravi odločilo, kolikšen del sredstev za stanovanjsko izgradnjo bo namenilo za komunalno urejanje stanovanjskih sosesk. Gre namreč za pospešitev gradnje stanovanj, za odpravo najpogostejših ovir zaradi komunalno neopremljenih zemljišč.
ASFALT DO BLOKOV ali samo makadam — na to vprašanje še ni odgovora.
NOVA RAZVRSTITEV PO TEKMOVANJU DPM
Društva prijateljev mladine v brežiški občini so se v minulem tekmovalnem obdobju borila za točke v dveh skupinah. V prvi so bila društva iz krajev, kjer so popolne osnovne šole, v drugi pa društva z območja podružničnih šol. V prvi skupini je zmagalo DPM Bizeljsko. Za njim so se uvrstile Cerklje, nakar sledijo Brežice, Dobova, Artiče, Pišece, Velika Dolina in Globoko.
V drugi skupini so petič zapored zmagale Kapele, pred Bušečo vasjo, Čatežem, Skopicami in Mrzlavo vasjo. Kolikor točk so posamezna društva dosegla, toliko dinarjev pomoči Zveze DPM jim pripada. Tekmovanje traja že več let in spodbudno vpliva na dejavnost posameznih društev.
D. V.
17. decembra bodo občani glasovali za novo šolo
Prebivalci krajevne skupnosti Podbočje bodo v nedeljo glasovali za samoprispevek, s katerim naj bi sodelovali pri gradnji nove osnovne šole, vrtca, telovadnice in igrišča.
To šolO obiskuje trenutno 248 otrok. Njihovo število v nižinskih vaseh narašča, .v gorajanskih vaseh pa upada. Sedanja šola le ima le pet učilnic za deset oddelkov in je zasedena od 6. ure zjutraj do 17.30 popoldne. Pozimi je v tem času že noč. Otroke s Planine odpelje avtobus ob 16.45 do Brezja, od tam pa imajo do doma še pol ure pešačenja. Starši jim hodijo izmenoma naproti, da jih varno pripeljejo na Planino.
Delo v šoli teče ne le v dveh, ampak celo v treh izmenah, če upoštevamo malo šolo. Ta pride na vrsto med dopoldansko in popoldansko izmeno. Tudi svobodne dejavnosti se zaradi zasedenosti prostora ne morejo razviti. Mala šola
ima še vedno skrajšan program. Vse to zadosti utemeljuje potrebo po novihh prostorih, igrišču in telovadnici, katere bodo še posebej veseli aktivni podboški športniki.
Samoprispevek naj bi krajani plačevali pet let, začenši s prvim januarjem 1979. Za zaposlene in za obrtnike je predviden 1,5 odst. od osebnega dohodka, za kmete 1 odst. od katastrskega dohodka in za upokojence 1 odst. od pokojnine. Prprave za gradnjo bodo stekle v naslednjem letu, šola pa bi bila vseljiva 1. 1980.
Občani so se na vseh zborih izrekli za gradnjo in prav nič ne dvomijo v uspeh. Vsem po vrsti se bo odvalil kamen od srca, če bo referendum dobro uspel, saj to pomeni, da bodo končno tudi podgorjanski otroci deležni sodobnega pouka z vsemi prednostmi, ki jih učenci na drugih šolah v občini že uživajo.
JOŽICA TEPPEY
Glede ureditve cest v novih naseljih so bila mnenja različna, zato je predsedstvo predlagalo, naj gre v razpravo alternativen predlog, združeno delo pa naj sprejme dokončno odločitev. Prva možnost je, da vse nove ceste takoj asfaltirajo in jih kompletno uredijo, druga pa, da jih samo nasujejo in da do nadaljnjega ostanejo makadamske. Če bi se odločili za to drugo možnost, bi namreč prihranili precej sredstev.
Predsedstvo je nadalje iz osnutka črtalo člen, ki govori o kreditiranju individualnih graditeljev za komunalno urejanje parcel. V dveh letih bi se po predlogu nabral za kredite zasebnikom komaj poldrugi milijon dinarjev, če bi za te namene izločili 15 odst. od celotne vsote za komunalno ureditev. Predstavniki sindikata in ZK so menili, da to drobljenje sredstev ne bo doseglo namena in da tudi ljudje ne bi bili zadovoljni, če bi morali iskati kredit od dveh naslovov.
Predsedstvo je zahtevalo od komunalne interesne skupnosti, naj tako kot vse druge SIS pripravi program namesto predračuna, s katerim bo utemeljila sedanji cenik. Rok je 15. december. Izrečena je bila želja, da bi ta program posegel tudi v obdobje po letu 1980.
JOŽICA TEPPEY
Referendum v Podbočju
Treba je torej sprejeti dodatek k samoupravnemu spo-r razumu o izločanju in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini. O osnutku tega „priveska“ k sporazumu so 6. decembra razpravljali na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Iz stalnega vira naj bi se nabralo za razsvetljavo, ceste, kanalizacijo in vodovod 10,432.000 din v letih 1979 in 1980, za kateri bo veljal sporazum. S tem denarjem bi komunalna interesna skupnost pokrila najnujnejše izdatke v stanovanjski soseski Zakot - Trnje in delno še v stanovanjskih soseskah na Črncu in v Dobovi.
V KOVINARSKI — Ta krška tovarna bo prihodnje leto zaposlila 30 ključavničarjev, 30 strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo ter sprejela 20 vajencev. Dvajset delavcev bo sprejela na delo tudi v novem obratu na Dolah pri Litiji. (Foto: Jožica Teppey)
SINDIKAT O GOSPODARJENJU
Za včerajšnjo skuono s^jo občinskega sveta Zveze sindikatov in komiteja občinske konference ZK v Brežicah so člani dobili informacijo o devetmesečnem gospodarjenju tozdov in OZD ter oceno razvoja občine v letu 1978. To zadnje je .amreč hkrati izhodišče za celovito oceno uresničevanja družbenega plana v minulih treh letih in za naloge v letih 1979 in 1980, ko bo zaključeno srednjeročno obdobje. Za člane komiteia in sindikalnega sveta so organizatorji pripravili tudi najnovejše podatke o uresničevanju zakona o združenem delu v brežiški občini.
BREŽIŠKE VESTI
V novem letu precej novega
V gospodarstvu in negospodarstvu nameravajo investirati nad 700 milijonov din
Občinski izvršni svet je v torek ob obravnavi tričetrtletnih rezultatov gospodarjenja ocenjeval tudi gradivo za resolucijo gospodarjenja v občini v prihodnjem letu. Brez posebnega olepšavanja je mogoče zanjo trditi, da je zastavljena pogumno, saj razni nosilci planiranja predvidevajo samo v materialni proizvodnji rekordnih 613 milijonov dinarjev naložb.
Po višini predvidenih naložb pred- imajo namreč v načrtu tovarno njači ,,Lisca". Na območju nerazvite krajevne skupnosti Zabukovje
ZA-BUKOVCANI ZA CESTE
Delovni ljudje in občani nerazvite krajevne skupnosti Zabukovje (po določilih republiškega zakona) so v nedeljo na referendumu pokazali visoko zavest. Na referendumu so se odločali po stopnji 1,5 od dohodkov za zbiranje denarja, namenjenega posodabljanju cest, posebno ceste Zabukovje-Podvrh-Marof. Razveseljivo je, da je prihitela na volišča velika večina volilcev: od 685 vpisanih jih ni hotelo glasovati enajst, pet pa je bilo upravičeno odsotnih. Za samoprispevek je glasoval 501 volilec, 149 jih je bilo proti, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Računajo, da bodo tja do leta 1983 na ta način zbrali milijon dinaijev.
elastičnih pletenin. Naložba je izjemno aktualna v sedanjih prizadevanjih nadomeščanja uvoza z domačimi surovinami. Drugi po višini predvidenih naložb bo Jugotanin. Vlaganja v tako imenovano drugo fazo rekonstrukcije tovarne 1'urfuril-nega alkohola naj bi prihodnje leto znašala 110,7 milijona dinarjev. Med največje po predvidenih naložbah naj bi se uvrstili tudi sevniško Trgovsko podjetje (66,6 milijona dinarjev) in Gostinsko podjetje (54,5 milijona) za predvideni tigov-sko-rekreacijski in gostinski center v Boštanju. Jutranjka namerava vložiti 46,6 milijona v razširitev proizvodnih zmogljivosti, modernizacijo proizvodnje ipd.
Razveseljivo je, da tudi vrsta drugih kolektivov predvideva več vlaganj v opremo in njeno posodabljanje. Tako namerava krmeljska Metalna - tozd TLK zamenjati dotrajano investicijsko opremo v znesku 8,8 milijonov dinarjev, sevni-ška Tovarna konstrukcij mora dopolniti in posodobiti strojni park za novo proizvodnjo v znesku 37,6 milijona dinarjev. Tozdi brežiškega Gozdnega gospodarstva v sevniški občini naj bi prihodnje leto predvi-
.
* '*
a
USPEH BO ŠT AN JČ ANO V — V nedeljo so se zbrali v dvorani TVD Partizan krajani Dolenjega Boštanja na zaključnem sestanku po uspe&io izvedenem asfaltiraiyu kraja. Za nameček je pred dnevom republike zasvetilo skoraj 25 novin luči javne razsvetljave. Vrednost del znaša 8,5 milijonov dinaijev, to pa pomeni, da so vloženi dinar potrojili. O tej hvalevredni akciji bomo še poročali. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
GORJE PEŠCEM - Za tolažbo sevniškim pešcem se podobnim samohodcem v večini mest ni godilo nič bolje. V Mariboru so, ko so obupali nad komunalci, s snegom in ledom po pločnikih opravili brigadirji. Prava umetnost se je peš prebiti po pločniku čez savski most. Snežni plugi so, kar pač so, zrinili ob rob, prehudo bi bilo, da bi si nakopali se jezo avtomobilistov. Se cestarja, ki je tam okrog čez leto priden z metlo, ta čas ni na spregled.
K '.KOR KDO - Običajni sobotni uejem je bil, vsaj kar se prometa po cestah tiče, živ. V Klavniško,
^lisjak 'lisjaku
— „Praznik republike v Krmelju pa tak! Še proslave za nas, občane, niso zmogli!“
— »Poglavitno ie bilo, da je bilo prosto, veš, kar prav mi je prišlo za kakšen ,fuš‘.“
sedanjo Drožanjsko ulico, se sploh ni bilo varno podati. Ribniški krošnjarji ali preprodajalci, človek nikoli ne ve, sicer pa kaj bi tisto, so svojo robo razpostavili že dan poprej. Kdor si za svojo mladež ni omislil sani poprej, jih je lahko kupil po 550 dinarjev kos, na še zmanjkalo jih je kmalu. Morda bi kaj podobnega lahko kupil na nedeljskem sejmu rabljene opreme sevniškega smučarskega kluba v Lisci.
NAJ NE ZAVIDAJO MILIČNIKOM - Ko bo dokončana preureditev sevniške postaje milice, si bodo miličniki vsekakor oddahnili. Dela se namreč vlečejo, da je kaj, nekaj se govori, da bi moralo biti vse skupaj končano do 20. decembra, to pa malokdo verjame. Delo varnostnikov je pozimi še manj hvaležno, če pa sc komaj lahko ogreješ na postaji, ko prideš z obhoda, pa je zadeva skrajno nezavidljiva.
POZIDALI DOM - Prizadevni bučenski gasilci so pred zadnjim snegom pozidali obod svojega novega doma. Čaka jih še nemalo dela. kar pa jih ne moti, da so le dobili stavbišče.
DOBER POGON - Ob lanskem pogonu za dan republike boštanjski lovci niso imeli sreče. Zato pa jc bilo tembolje letos: uplenili so kar petero divjih svinj.
si:vni&i:i visivii
doma vložili 23,9 milijona dinarjev za nakup traktorjev za izvlačenje lesa, ureditev decimirnicc na žagi in druga obratna sredstva, ki jih potrebujejo zato, da bodo lahka izvažali gozdne sortimente. Stilles in Kopitarna nameravata vlagati v posodabljanje tehnologije, slednja za 8,9 milijona dinarjev, Stilles pa 5,7 milijona.
Precej vlaganj bo tudi na drugih področjih. Samo v stanovanjski gradnji naj bi bilo prihodnje leto vloženih 9,8 milijona za gradnjo doma upokojencev, razlika do 11,6 milijona pa v družbena stanovanja. Precejšno naložbo pomeni tudi predvidena gradnja šol in vrtcev v Krmelju, Tržišču in Sevnici v vrednosti 48,8 milijona dinarjev.
A. Ž.
Levji delež iz posavske banke
Pri naložbah v prihodnjem letu v marsičem računajo na razumevanje bank
Značilnost preteklega gospodarskega razvoja sevniške občine je bila precejšnja usmerjenost na lastna sredstva. To velja posebno za čase, ko so marsikje na veliko jemali posojila. Ali je bilo to prav, o tem so mnenja še sedaj različna.
Priprava resolucije za gospodarjenje v prihodnjem letu prinaša nov veter. Naložbeni zalogaj je večji kot običajno, vseeno pa je treba pribiti, da v marsičem gre za resolucijsko tudi širše zastavljene stvari, npr. Jugotanin v konceptih razvoja bazične kemije republike in celo države. Nadomeščanje reprodukcijskega materiala iz uvoza, kar namerava Lisca z gradnjo tovarne na območju KS Zabukovje, je ravno tako hvalevredna poteza.
Od predvidene naložbe nekaj nad 613 milijonov dinarjev je predvidenih 51,7 milijona dinarjev lastnih sredstev, vse drugo naj bi bila v glavnem posojila. Pri tem računajo na 222,2 milijona dinarjev pri LB -Temeljni banki za Posavje v Krškem,	126,9 milijona
nameravajo pridobiti iz drugih bank, predvsem beograjske. Računajo tudi na vlaganja tujih bank. Spodbudno je nadalje združevanje sredstev med tozdi v višini 142,8 dinarjev. Oklevanja ne bi smelo biti, navsezadnje je potrebna učinkovita injekcija, če hočemo priti z dna slovenskih občin, kjer sevni-ška po zadnjih podatkih o narodnem dohodku zavzema nezavidljivo 54. mesto!
A. Ž.
Več dogovarjanja
Kaj zanima delegate?
Zadnje skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici je minilo v precejšnjem »praznem teku“.
V obravnavi so bile urbanistične dopolnitve za mestne zazidave na bivšem sejmišču v Sevnici in Šmarju in ne nazadnje tudi predvideni samoprispevek za večnamensko dvorano v Sevnici in bazen v Boštanju. Gede urbanizma so z upravnimi službami prekrižali meče zlasti sevniški delegati. Drugi so morali hočeš nočeš bolj molče spremljati ta maraton, kar, kot je ugotovil delegat Rudi Cimperšek, ne bi bilo treba, če bi sc o zadevah obširneje in javno pogovorili znotraj krajevne skupnosti.
Malo drugače je s predvidenim razpisom referenduma. Tudi v tem primeru je bilo v nekaterih krogih že več govora, sama razprava na skupščini - razumljivo, spet zgolj za sevniške in boštanjske delegate - je navrgla vrsto pametnih predlogov za nadaljnjo akcijo. Prav zategadelj je bilo tudi koristno, da so predlog za referendum ponovno vrnili v bazo.
A. Ž.
Marles mladi gabrovsko telovadnico
S predvideno otvoritvijo 29. decembra ni bilo nič — Dobro, če bo do 8. februarja
Lani tak čas smo objavili fotografijo gabrskih šolarjev in pevcev, kako so, stiskajoč se med gledalci v zasilnem prostoru šole, ki je za nameček še ukrivljen v obliki črke „L“, izvajali prisrčen kulturni program v počastitev dneva republike. Ob podobnih prilikah je mogoče posneti podoben prizor.
Teh težav naj bi bilo konec z dograditvijo telovadnice, oziroma večnamenskega prostora. To je obveza še iz iztekajočega se samoprispevka. Občinska izobraževalna skupščina je delegatom pripravila izčrpno informacijo o novogradnjah za ponedeljkovo zasedanje. Iz nje je razvidno, da so imeli pri dosedanjem izvajanju načrta
LE STREHA MANJKA
Zajetna gradnja prostorov krajevne skupnosti v Velikem Gabru je bila pred sneženjem prignana do same strehe. Vreme jc preprečilo nadaljnja dela vključno s tesarskimi deli za ostrešje. Stavba je kar mogočna in bo vsekakor lep spomenik udarniškega dela tamkajšnjih krajanov.
Olupki kot gnojilo
c
Kolinska našla primerno odlagališče za odpadke
Mirenska Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krom-a je našla primerno od-ališča za trdne organske padke, predvsem olupke, ki ostajajo pri predelavi kromipirja v pire. Ti odpadki so vrsto let kazili okolico tovarne, bili so spotika domačinov in inšpekcij. Novo vodstvo tovarne je naposled ugriznilo tudi v to kislo jabolko.
V dogovoru s tozdom brežiškega Gozdnega gospodarstva na Puščavi pri Mokronogu so našli primeren prostor v bližini gradu Kot na območju krajevne
skupnosti Šentrupert. Tam je za okrog 2.000 kubičnih metrov nasipne prostornine, kar bo dovolj za vrsto let. Kolinska je pridobila tudi vsa potrebna soglasja inšpektorjev. Najbolj zanimivo pri vse tem je to, da bo postala vsa ta ne všečna gmota čez kakšni dve leti nadvse uporabno gnojilo. V Kolinski se doslej sicer še niso odločili, komu ga bodo odstopili. Veseli so, da so se rešili te nevšečnosti. Vsekakor ga bodo lahko kupili gozdarji za svojo drevesnico. Ce ga bodo hoteli kmetje, pravijo v tovarni, ga bodo lahko dobili zastonj, vendar na organiziran način. Navsezadnje se krompir tako spet vrača v tovarno. Če bodo bolje gnojili, ob znanih, še vedno pičlih donosih imajo lahko največjo korist vsi skupaj. Na kraju: vse skupaj je bilo mogoče urediti z nekaj dobre volje in desetimi tisočaki denarja. Odvoz opravlja kmet Kafoli.
A Z.
V PODPORO AKCIJI - V večini krajev so bila volišča skrbno okrašena tudi na zunaj. Vso pot po stari cesti od Velikega Gabra proti Trebnjemu so bili pred volišči postavljeni pravcati slavoloki. V Trebnjem so npr. (na sliki) šolarji poskrbeli za zadostno število raznih lepakov.
nemalo težav. Lokacijsko odločbo je izobraževalna skupnost dobila pičla dva meseca po vloženi prošnji februarja letos. 15. marca je bila sklenjena pogodba s projektivnim birojem Marlesa, 22. marca so zaprosili to hišo za posojilo. Projekte so dobili v Trebnje maja, gradbeni referat trebanjske občinske uprave je izdal gradbeno dovoljenje konec junija. Pogodba z Marlesom za gradnjo je bila na kraju sklenjena 1. julija, s premostitvenim posojilom pa takrat še ni bilo nič, ker Marles ta čas ni bil kreditno sposoben. Končno so našli tako rešitev, da je izobraževalna skupnost kot investitor krila stroške celotne gradnje v Velikem Gabru, za
podobno gradnjo v Šentrupertu pa se je Marles obvezal zagotoviti posojilo v znesku 80 odst. predračuna. Za nameček je še trebanjski Tregrad zamudil s pripravo terena in temeljev za celih 40 dni. Marles se je vsemu navkljub pismeno zavezal, da bo vse skupaj v Velikem Gabru dogradil do 2. novembra.
Toda doslej iz tega še ni bilo nič, čeprav na osnovni šoli v Velikem Gabru menijo, da ima Marles na kupu ves potrebni material. Nekateri so pričakovali, da bi bilo v novem že lahko glasovanje za podaljšanje samoprispevka minulo nedeljo, bolj preudarni so se nadejali prihoda dedka Mraza v teh prostorih. Izgleda najbolj realno, da bo v novem večnamenskem prostoru zanesljivo lahko šele proslava slovenskega kulturnega praznika 8. februarja!
A. ŽELEZNIK
NA ZUNAJ BI ŠE BILO — Zunanji videz je sicer kaj obetaven, znotraj pa je v Marlesovi telovadnici v Velikem Gabru treba še marsikaj postoriti. (Foto: Železnik)
Ducat priporočil, kaj z Romi
Navkljub prizadevanjem še vedno premalo uspehov pri socializaciji — Koordinacija med SIS in drugimi organi
Številni občani v trebanjski občini, predvsem kmetje na prizadetih območjih, pogostokrat nemočno opozarjajo na težave z Romi. V občini so že leta 1976 ustanovili poseben koordinacijski odbor, kjer so vključeni tako rekoč vsi dejavniki. Vrsta samoupravnih interesnih skupnosti je v začetku tedna obravnavala prav poročilo tega odbora.
seganje med Rome ne rodi pričakovanih uspehov, nasprotno, podrlo bi marsikje komaj pridobljeno zaupanje. Vseeno bi morali vsi, tudi po krajevnih skupnostih, z večjim razumevanjem ocenjevati romske družine, ki so se bolj odmaknile od običajnih romskih taborov. Takšne družine se celo ustrezneje vključujejo v družbeno življenje. Nekateri bolj urejeni Romi so prišli na dan celo s pobudami za odkup zemljišč za stalna bivališča. Pristojne službe, ki se ukvarjajo z romskim vprašanjem, pričakujejo, da bodo v predvidenem občinskem prostorskem načrtu določena nova bivališča za Rome. Po dosedanjih izkušnjah bi motalo to biti v bližini vasi in naselij, da bi tako razseljeni Romi čim manj zapadli starim vplivom.
Novost v reševanju romskega vprašanja pomenijo lanska posvetovanja vseh desetih slovenskih občin, ki se spopadajo s tem vprašanjem. Te občine imajo poslej poseben skupni odbor, ki naj bi imel vpliv tudi v republiški skupnosti socialnega skrbstva. V trebanjski občini je trenutno kar 165 Romov, največ jih je v najbolj ugodnih letih za delo, v starosti od 21 do 35 let, kar 33.
Kot nalogo številka ena v občini že vrsto let postavljajo razselitev Romov. Romi tega seveda ne slišijo radi, težava je tudi v tem, od kod vzeti denar za vsaj minimalno ureditev novih naselij. Le-teh se vsepovsod na vse kriplje branijo. Prevladalo je spoznanje, da zgolj z administrativnim reševanjem tega ni moč premakniti. Tudi prisilno po-
IZ KRAJA V KRAJ
PREMOŽENJE ZA VODO -Znano pomanjkanje kave ni bilo nič v primerjavi s sušo v ceveh v Trebnjem in še kje. Vrsta gostiln je v mestu ob nedeljah itak zaprtih, kaj tudi bi ob taki suši. Med člani osrednjega občinskega štaba in volilne komisije so bili zato najbolj dobrodošli tisti aktivisti s terena, ki so h h ko prinesli kaj vode.
CISTERNE VSEPOVSOD - Da jc preskrba z vodo vseeno segla tudi v najbolj odročne kraje, gre zahvala vsekakor Tregradovim šoferjem. Vsi tovornjaki, ki so razvažali vodo, so imeli verige, kar pa vseeno ni pomenilo, da vozniki s tem neljubim tovorom niso imeli težav. Bistvenih pripomb na njihov račun ni bilo. Naredili so, kolikor so mogli. Ura sploh ni bila vprašanje, vozili so tudi po najbolj nemogočih poteh. Konec tedna je tovornjak s cisterno prodrl celo do Repč. V Selcah so se sicer pritoževali, ker bi potrebovali gre-der, da bi usposobil cesto. Ta stroj pa so v soboto popravljali.
PLEN NI VEDNO POGLAVITNO - Prizadevni lovci iz Velikega Gabra so tudi za letošnji praznik republike priredili tradicionalno brakado. Spustili so se do skrajnih meja svojega lovišča proti Žužemberku. Vseeno vsa sedeminštiridese-terica ni zmogla več kot položiti na dlako enega samcatega zajčka. Zato pa je bil uspeh večji naslednji dan: padel je zgleden jelen—štirinajste rak.
ŽE STEDIJO — Vse glasnejši pozivi slovenskega elektrogospodarstva, naj bi vendarle malo povarče-vali z energijo, nimajo omembe vrednega haska. Vsekakor javna razsvetljava po trebanjskih ulicah zgledno prispeva k uravnoteženju elektroenergetske bilance:	orkog
Starega trga „žmijo“ namreč vse luči, tudi po preostalem delu glavne mestne ulice so prižgane luči bolj izjema kot pravilo.
TREBANJSKE NOVICE
" '	'	in zdravstvena postaja
^ Strugah so ponosni na to, kar so dosegli v zadnjih nekaj letih - V načrtu še telefon,  	kulturni	dom	in	končno — tovarna
Novo zdravstveno postajo so svečano odprli 28. novembra v ~Jmgah. Otvoritev so se udeležili najodgovornejši predstavniki ^čine Kočevje in drugih organov in organizacij, med njimi Pfedstavnik regionalne skupnosti dr. Boris Kravanja. Zdravstveno Postajo je odprl domačin Stane Pugelj, ki je vodil v imenu KS delo i*> gradnji, vodovod pa domačin Stane Ferkulj, ki je v imenu KS v°dil gradnjo vodovoda. V kulturnem programu pri otvoritvah so s°delovali domači šolarji in gasilci.
Struge so morale dobiti novo Nravstveno postajo predvsem ker stara iz sanitarnih jazlogov ni bila več primerna in 1 jo inšpekcija lahko zaprla, bi ostalo okoli 800 Prebivalcev tega območja brez Nravstvenega varstva. Gradnjo 0 financirali, oz. omogočili J^ionalna zdravstvena skupit' krajani (s samoprispev-
KR VODA JA LCI,
NA PLAN
. V torek, 12. decembra, se Je začela v Kočevju krvodajalska akcija, ki bo trajala £ danes in jutri. Rdeči križ, ** praznuje letos 25 let Prostovoljnega krvodajalstva, vabi vse občane, naj Se odzovejo tej človekoljubni akciji.
kom in prostovoljnim delom) in zdravstveni dom Kočevje, ki je kupil opremo in vodil dela.
Zdravstvena postaja je montažna, izdelek Marlesa. V njej je stanovanje za medicinsko sestro, ki bo delala v ambulanti in opravljala patronažno službo, nadalje ambulanta splošne medicine in še zobna ambulanta, za katero so se Stružanci še posebno zavzemali, saj je doslej niso imeli. Seveda pa so tu še nekateri pomožni prostori, kot fizioterapija, priročna lekarna, garaže itd.
Vodovod so Stružanci začeli graditi pred tremi leti. Pri tem so jim zelo pomagale mladinske delovne brigade. Prav zato je dobila vodo tudi vas Rapljevo, ki prvotno zaradi oddaljenosti ni bila v programu, da ga bo dobila. Za izgradnjo vodovoda so prispevali KS in občani v obliki rednega in dodatnega
samoprispevka ter v prostovoljnem delu nad 1,4 milijona dinarjev. Za vas Rapljevo je prispevalo tudi ZKGP.
Vodo je že pred letom dni dobilo hkrati vse območje Strug, se pravi okoli 130 hiš. Dobili je niso le vaščani Tisov-ca, ki je 6 km oddaljen od Strug in še v višinskem območju; razen tega pa tudi redke hiše po posameznih vaseh, ki jih nameravajo lastniki iz raznih vzrokov (poplave itd.) opustiti ali celo podreti.
J. PRIMC
Dedek Mraz pred vrati
Letos manj slaščic in več vzgojnih daril
V Kočevju so že pripravili okvirni program novoletnih prireditev za otroke. V teh dneh bo več dramskih in lutkovnih prireditev. Obdaritve otrok bodo pripravile delovne organizacije in delovne skupnosti v svojih prostorih ali pa v Seškovem domu. Po mnenju občinske ZPM in družbeno-političnih organizacij naj bi vrednost darila za posameznega otroka ne presegla 250 din. Med darili naj bi bilo manj bonov za nakupe in manj slaščic, pač pa več primernih knjig, igrač, šolskih potrebščin, športnih rekvizitov, pripomočkov za delo v svobodnih dejavnostih oz. šolskih krožkih itd.
# Svečani sprevod dedka Mraza po ulicah Kočevja bo predvidoma (datum še ni natančno določen) 28. decembra ob 16.30 uri. Tudi letos naj bi delovne organizacije in delovne skupnosti prispevale po 15 do 20 din na zaposlenega za organizacijo skupnih prireditev; za obdaritev otrok, ki ne bodo obdarjeni drugod in za skupinska darila šolam (za krožke). ZPM pričakuje tudi, da bodo OZD tudi letos sodelovale v sprevodu dedka Mraza.
J. P.
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA - V Strugah so 28. novembra odprli novo montažno zdravstveno postajo. Prva ordinacija v njej je bila napovedana za 5. december, nato pa prestavljena za 3 dni. (Foto: J. Primc)
Za učitelje tudi stanovanja
To bi bila boljša rešitev kot vožnja otrok v Kočevje — Število učencev še pada, kmalu pa bo naraščalo
Na osnovni šoli Struge v kočevski občini so imeli še v šolskem letu 1973/74 okoli 100 učencev, nato pa je začelo^ njihovo število upadati, posebno hitro zadnji dve leti, saj so imeli lani le še 82 učencev, letos pa 77. Pouk je kombiniran za 1. in 2. razred, za 3. in 4. razred, za 5. in 6. razred, 7. in 8. razred pa sta samostojna. Podatki kažejo, da bo število šolarjev upadlo tudi v prihodnjem šolskem letu, nato pa bo začelo postopno naraščati.
Na šoli imajo zaposlenih 6 učiteljev in še učitelja nemščine polovično. Manjka jim učitelj matematike. Dva učitelja se ’ vozita sem iz Kočevja. Avtobusne zveze pa so slabe in neredne, zato je otežen pouk na višji stopnji, se pravi od 5. do 8.
1 razreda.
Zaradi tega so nekateri predlagali, naj bi učence višjih razredov prešolali v Kočevje. Verjetno pa bodo starši temu nasprotovali. Nekateri otroci bi bili namreč potem (na primer iz
itasovi strelci najboljši
Zmagali ekipno in posamezno
Uf. PO DOLENJSKI — Zadnje lepe sončne dni so izkoristili ^end 4. razreda osnovne šole Kočevje za ekskurzijo po Dolenjski, j^ebno so bili navdušeni nad lepotami Taborske jame, kjer so se J1 bližnjem Taboru z vodnikom Francem Kandučem fotografirali. °to: F. Bras)
e
Kočevska občinska strelska zveza je pred kratkim izvedla 4. občinsko prvenstvo z vojaško puško na 200 m. Udeležilo se ga je 12 ekip. Kljub zelo slabemu vremenu so bili doseženi rezultati zelo dobri. Prve tri ekipe in prvi trije strelci so dobili diplome, zmagovalna ekipa pa še pokal.
Rezultati: Ekipe: 1. SD ITAS I. 608 krogov, 2. TOSO Kočevje 532, 3. S D Šalka vas 464, 4. SD Tekstilana 459, 5. SD ITAS II. 449, 6. SD Invalidi 394, 7. LD Prederad
367, 8. KS Kočevje 328, 9. LD Mala gora 312, 10. LD Dolenja vas 270, 11. SD Kočevski tisk 244 in 12. §D Koprivnik 200 krogov. - Posamezniki: 1. Ivan Klun (ST ITAS) 163 krogov, 2. Anton Fink (SD ITAS) 162 krogov, 3. Viktor Gričar (TOSO Kočevje) 154, 4. Franc Beljan (SD ITAS II) 145, 5. Rado Pahulje (SD ITAS I) 144, 6. Stane Trpin (SD ITAS I) 139, 7. Miran Novak (SD Salka vas) 138, 8. Mato Memedovič (TOSO Kočevje) 137, 9. Jože Letnar (SD Tekstilana 136,10. Franc Novak (SD Šalka vas) 133 itd.
vasi Tisovec) kar po 4 ure na dan na poti (vožnja, presedanje, čakanje). To pa bi bilo za otroke zelo neugodno, posebno pozimi. Nekateri menijo, da bi bila boljša rešitev, če bi v Strugah zgradili stanovanja, saj bi potem sem lahko dobili učitelje, medtem ko jih zdaj prav zaradi pomanjkanja primernih stanovanj ni dovolj.
J.P.
Kočevju ni uspelo
Zmagala ekipa Viča
Po prvem delu območnega kviz tekmovanja „Mladina v pesmi, besedi in spretnosti”, ki je bilo 6. decembra v Kočevju, so se uvrstile v drugi del tekmovanja, ki je bil v R ib-nici, naslednje ekipe: 1. Vrhnika 41 točk (od 51 možnih), 2. Ljubljana -Vič-Rudnik 37, 3. in 4. mesto pa sta si delili ekipi Ljubljana-Šiška in Kočevje. Izpadli sta ekipi občin Grosuplja in Ljubljana-Bežigrad. V drugem delu Kočevci niso imeli sreče in so bili zadnji, zmagala pa je ekipa občine Ljubljana-Vič-Rud-nik, ki se je uvrstila v republiški finale. Vsaka ekipa je štela po tri mladince in tri vojake.
V kultumo-zabavnem delu tekmovanja so nastopili učenci glasbene šole iz Ribnice, vojaški oktet, folklorna skupina in vojaki. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli priznanja, ki jim jih je podelil sekretar občinske organizacije ZK Kočevje Jože Novak.
M. G-d in J. P.
Znanje borcem za samoupravo
V občini Kočevje potekajo te dni seminarji za delegate zborov občinske skupščine in SIS. Žal udeležba ni bila najboljša, tudi povezava teme predavanja z vsakdanjo prakso ni bila vedno najboljša, da niti ne omenimo, da se nekater poslušalci sploh niso dovolj potrudili, da bi predavanja poslušali oziroma razumeli.
Zato je vprašanje, kako bodo delegati izpolnjevali svojo dolžndst, se pravi, kako bodo res glasniki oz. delegati baze in ne le raznih organov, strokovnih služb in vodstev, kar so zdaj še) vedno. V praksi namreč še ni znan primer, da bi delegat sklical pred sejo delegacije zbor volilcev, da bi dobi’ napotke volilcev, in seveda ne tudi po seji zbora oz. skupščine, da bi volilce obvestil o sprejetih sklepih in predlogih.
Kljub temu pa so udeleženci nekaterih predavanj le bolj ali manj zagnano sodelovali v razpravah. Niso le zastavljali vprašanj, ampak so tudi opozarjali na primer na premajhno pomoč političnih organizacij pri uveljavljanju samouprave, na nekatere nesamoupravno oblikovane SIS, na nepravilno izvoljene delegacije, na pomanjkljivosti pri obveščanju delegatov in občanov itd. Vse to pa le dokazuje, da so med delegati tudi taki, ki delegatski sistem in samoupravo že kar dobro razumejo, ki se žele spopadati z birokrati in tehnokrati, vendar jim je potrebna pomoč političnih organizacij, saj se sicer lahko zgodi, da bodo oni (in ne birokracijo' v tem boju omagali.
J. PRIMC
STRELCI ZA DAN JLA
Občinska strelska zveza Kočevje bo skupaj s štabom TO organizirala v počastitev dneva JLA tekmovanje z vojaško puško na 200 m, če bo vidljivost slaba pa na 100 m. Tekmovanje bo v soboto, 23. decembra, na strelišču v Kočevju. Tekmovanja se lahko udeleži samo po ena ekipa iz vsake strelske ai< lovske družine.
KOfiEUSKE NOUKE
Otroci tete Stanke
^ej trgovka, zdaj varuška - „Prej sem za malo denarja ^____________prodajala	svojo	družino"_____________
.Stanka Kastelic iz Kočevja ima svoji hčerki, 6-letno Alenko in 'jetno Mojco v vrtcu, sama pa varuje 6 otrok, starih od 10 ^secev do treh let, te dni pa bo dobila v varstvo še sedmega. fe»S 1. oktobrom sem začela kljub temu ni sedela brez dela, *®r°vati po pogodbi z vrtcem toke na domu. Rada imam rjtoke. Še ko sem hodila v ^novno šolo, je bil poklic ^ruške oz. vzgojiteljice otrok ?oja tiha želja. Vendar me po ^ji ni nihče vprašal. Rekli so: i'rgovka boš‘ in sem morala
V trgovini je deljen delovni zato svojih otrok skoraj ^sem videla. Bila sem stroj, ki
7.	Je zjutraj vklopil in jih Popravil ter odpravil v vrtec in p videl šele zvečer, pred Panjem. Za majhen denar sem Prodajala svojo družino. Zdaj ja res moji hčerkici ker sta že ‘arejši od treh let, v vrtcu. Ob P°1 treh prideta domov in od takrat dalje se jima lahko P°vsem posvetim.*1 Medtem ko sva se pogo-J*rjala, so njeni varovanci ^šan, Jernej, Andreja in Zoran sPali, Marko in Maja pa sta bila !!a bolniški. Stanka Kastelic, ki ^ pravijo otroci ,,tetika“, pa
ampak je med pogovorom pripravljala za varovance malico.
Stankin delovni čas se začne že pred šesto uro zjutraj. Otrokom da zajtrk, nato pa zaspijo. Štiri ima v posebni sobi za otroke, dva pa kar v svoji spalnici, ker v otroški sobi ni dovolj prostora za vse.
Največ dela je okoli 9. ure, ko se otroci zbude. Takrat jih razvija, posaja na kahlice, spet zavije v čiste pleničke, nato pa še vse nahrani. Ko so čisti in siti, se z njimi igra približno do 10.30. Nato pospravijo igrače, spet je treba vse previti, nahraniti - tokrat s kosilom, ki ga pripeljejo iz vrtca - nato pa je spanje do 13.30. Tako se bliža konec „službe“ tete Stanke, vendar je prej treba otroke še enkrat previti, jim dati malico, jih obleči in predati staršem. Sele takrat je končana njena najmanj 9 do 10-urna služba.
Ura se je bližala deveti in otroci so se začeli zbujati.
Zame tetka Stanka ni imela več časa, ampak le še za varovance. Ročno je slačila malo An-drejko.
„Vse imam rada. Tudi petdeset otrok bi lahko varovala. Vendar se na koga vedno bolj navežem. Tokrat sem se na Jerneja. Ne vem, zakaj. Morda zato, ker je najmlajši in najbolj nebogljen, saj je edini, ki še ne hodi. Morda je bolj priliznjen kot drugi ali pa je vmes še kaj tretjega."
Medtem je prav na Jemejčka čakala njegova mamica, češ da ga bo peljala k zdravniku, ker malo kašlja. Je že tako, da vse mamice zelo skrbe za otroke, včasih celo preveč. Ko se je mamica pokazala, je Jernej začel seveda jokati in se ni dal kaj dosti potolažiti, dokler ni bil oblečen in izročen mamici.
,.Nekoliko huje kot običajne dni je z otroki ob ponedeljkih. S starši prežive sobote in nedeljo, pa se navadijo nekoliko drugačnega reda, kot je tu,“ pove mimogrede varuška Stanka, ki jo ima'o otroci radi že skoraj kot mamico, čeprav je z njimi šele slaba dva meseca. O, prve dni je bilo precej joka in težav, a so zdaj že pozabljene.
Vsi otroci so dobri, pridni, vsak ima svoj značaj, svoje veselje, svojo posebnost. Andreja in Maja radi pojeta, Zoran se rad igra z žogo, Jernej poizkuša delati prve korake in pada. Zelo rad je. Marko pa še malo preveč rad joka. Izkoristi tudi vsako priložnost, da zleze v naročje. Rad se pestuje, a kaj, ko se jih šest naenkrat ne da pestovati.
Popoldne, ko teta Stanka odda otroke, se spremeni v mamico, saj sprejme svoji hčerkici, ki prideta iz vrtca. Posveti se njima in možu, vmes pa mora skočiti še v mesto, da nakupi hrano za svojo družino, za varovance pa vse tisto, ker bo potrebovala za pripravo malice zanje.
Varušk, ki imajo rade otroke kot teta Stanka, je malo. Vzgojnovarstveni zavod, pri katerem je Stanka. Kastelic pogodbeno zaposlena, bi jih potreboval še precej, in sicer tako za varstvo otrok na domu v mestu, kot tudi na podeželju.
Vedno več žena je namreč zaposlenih, za varstvo njihovih otrok pa je v vrtcih premalo prostora.
J. PRIMC
POLOVICA VAROVANCEV TETE STANKE - Medtem ko Dušan še spi, sedita Andreja in Zoran na kahlici, „teta“ Stanka pa hrani najmlajšega Jerneja. Preostala dva varovanca sta bila zaradi bolezni tisti dan doma. (Foto: Jože Primc)
Slovenski film navdušil
Semiški teden domačega filma za 2000 obiskovalcev
Podobno kot v ostalih krajih Bele krajine je tudi v -Semiču zanimanje za kino-predstave od leta do leta upadalo in nad kino sekcijo Prosvetnega društva Jože Mihelčič so se grmadili vedno temnejši oblaki. Na vse načine so odgovorni pri kinu poskušali, da bi spravili v dvorano kar največ gledalcev, toda brez večjih uspehov.
Vodstvo kina se je zato odločilo, da bo ob 25-letni-ci ustanove in 35-letnici rojstva države pripravilo teden slovenskega filma. Povezali so se s črnomaljsko samoupravno interesno kulturno skupnostjo, semiško Iskro in program je bil hitro sestavljen. Potrebovali so še nekaj denarja, zato je na pomoč priskočila ,Vesna’ iz Ljubljane.
In 27. novembra so v okviru semiškega tedna slovenskega filma zavrteli pri nas dobro jledano Vdovstvo Karoline Zašler. Dvorana je bila polna, kot že dolgo ne. Že nekaj let niso v Semiču prodali niti ene vstopnice za stojišče, tokrat pa bi jih kmalu zmanjkalo. Naslednji dan so zavrteli Pomladni veter. Dvorana je bila še bolj polna. Dan republike pa so posebej počastili s filmom Med strahom in dolžnostjo. Sledili so še Vesna, Let mrtve ptice, To so gadje in Ko zorijo jagode. Ker je bilo med gledalci vedno več zanimanja, se je vodstvo odločilo za dve predstavi na (M.
Tako je minuli nadvse uspeli teden filma dokazal, da se za sedmo umetnost zanima veliko Belokranjcev oziroma Semičanov in da bi kinodvorano pogosteje obiskovali, če bi v njej vrteli več domačih filmskih del. To lahko potrdimo tudi s številko: od 27. novembra do
3.	decembra so v semiški kinodvorani, ki sicer nima redno zaposlenega niti enega občana, prodali več kot 2000 vstopnic.
F. DERGANC
KOVINARJI NISO SAMI — Danes poteka že sedmi dan, odkar je črnomaljski Kovinar povezan s SGP Slovenija ceste. Minuli četrtek so imeli v Kovinarju referendum o združitvi s precej bolj znanim podjetjem. Glasovanje je v celoti uspelo, saj se je za povezavo zavzelo kar 78 odstotkov volilnih upravičencev. Na sliki: novi prepotrebni objekt črnomaljskega Kovinaija v novi industrijski
Jedra SZDL bodo odbori
V črnomaljski občini volitve organov krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti - Razvejena fronta
Na decembrskih volitvah anov krajevnih konferenc DL v črnomaljski občini se bodo odločili za najboljše med 340 občani, predlaganimi za delegate teh konferenc. Hkrati bodo izvolili tudi nove oigane krajevnih skupnosti. V sodelovanju s sindikalnimi organizacijami so dosegli, da bodo v skupščinah krajevnih skupnosti tudi delegati iz združenega dela.
Skupnega volilnega opravila ni narekovalo naključje, da se hkrati iztekajo mandati v SZDL in KS, marveč problematika. V minulem obdobju je SZDL mnogokrat organizirala občane za družbenopolitično in gospodarsko delo v krajevnih skupnostih. Tako je prišlo do številnih javnih del, samoprispevkov in spodbud za načrtnejši in hitrejši napredek najmanj razvitih predelov. V ta namen so v občini dobili poseben program o razvoju nerazvitih krajevnih skupnosti. Med te se uvrščajo zlasti Stari trg, Vinica, Adlešiči in Griblje. Število krajevnih skupnosti se je v zadnjih štirih letih povečalo od 11 na 14.
V vsesplošnih in še posebej kadrovskih pripravah na te volitve so izostrili poglede na pomembno in odgovorno vlogo SZDL v krajevnih skupnostih. Zato so v organe krajevnih konferenc SZDL predlagali ne samo delavoljne, ampak tudi razgledane ljudi. Posebej so pazili na tako imenovano frontno zasedbo delegatskih mest v krajevnih konferencah in pa na
ČRNOMALJSKI DROBIR
BREZ DIŠEČEGA „ZLATA” -Kriza kave ni prizanesla tudi sicer nerazviti črnomaljski občini, kar je po svoje dokaz, da se Belokranjci na nekaterih področjih uspešno kosajo z ostalimi rapublikami. Zavoljo tega je prišlo v Samopostrežni do smešnih scen. Trgovci so salamonsko odločili, da bodo zadnjo pošiljko razdelili na dva kupa: za dopoldan-«.-ke in popoldanske kupce. Nepou-" čeni, ki so bili v trgovini, sprva niso vedeli, za kaj gre. Podoba je namreč bila, da se bliža konec sveta.
SEMIČ: BLOKI BREZ ZASTAV
Medtem ko je bila večina belokranjskih vasi - mest ob državnem prazniku lepo okrašena, so letos v Semiču zatajili. Najbolj porazno je bilo v ,blokovskem’ naselju, kjer je le tu in tam visela kakšna zastava, marsikatera med njimi pa bi zaradi starosti morala že v pokoj. Še najslabše je bilo, in to nikakor ne gre v glavo občanom, v tako imenovanih solidarnostnih blokih. Očitno so stanovalci zaradi sreče, ker so dobili stanovanje, pozabili na najosnovnejše drobne dolžnosti.
Posamezniki so se pridušali, da takšne sramote (beri prerivanja) še niso doživeli, nato pa se pogumno podali v - boj za dišeča zrnca.
PORUŠENA OGRAJA - Ena izmed zadnjih noči v minulem tednu je prispevala, da je obležal večji del lesene ograje nasproti stavbe PTT. Občani upajo, da jo bodo odgovorni, oziroma njihovi delavci popravili vsaj do gradbene sezone. Postavlja pa se vprašanje, do katere?
OPEHARJENI SMUČARJI -Dan republike so hoteli po svoje praznovati tudi nekateri črnomaljski smučarji. Odpeljali so se v dolenjsko smučarsko središče, v Črmošnjicah pa so začudeni ugotovili, da vlečnica, za katero je odgovorno novomeško ŠD Rog, ne dela. Nekateri menijo, da so se rogovci na ta način maščevali Črnomaljcem, ker slednji .navijajo’ za program, po katerem naj bi na črmošnjiških klancih potekale proge za motokros.
OCENA PROGRAMOV
Odbor za šolska športna društva pri črnomaljski telesnokulturni skupnosti je sklical minuli torek 4. sejo, na kateri so ocenili zastavljeni program za obdobje' september-november 1979. Nato so se pogovri-li o kriterijih za financiranje dela odbora za SŠD v prihodnjem letu in o pripravi programa za prihodnje leto.
razvejenost prek najrazličnejših oblik in metod dela SZDL. O številu sekcij se še niso dogovorili, vaških in uličnih odborov SZDL pa so zaenkrat ustanovili 65. Od življenja in delovanja sekcij in odborov bo odvisno, koliko bo v novem mandatnem obdobju še forumskega dela in odločitev.
Odprto pismo
DRAGI (NE)ODGOVORNl TOVARIŠ!
Zadnjič sem bil v Črnomlju, natančneje povedano: v njihovem kulturnem domu, ko so nastopali pevski zbori iz Vinice, Bu tora ja, Semiča, Črnomlja, Gribelj, Adlešič. Na odru je stalo preko 150 pevcev, kmetov, izobražencev, starih in mladih ljudi. Peli so, da jih je bilo lepo slišati, oblečeni so bili, da jih je bilo lepo videti. Pred njimi so stali dirigenti: Cestnik, Sajetova, Jankovičeva, Milek, Totter, Vahen. Razen Sajetove in Jankovičeve starejši ljudje, stari preko petdeset, raje več kot manj. Polni energije, volje do dela. Videl sem jih že prej: v Gribljah, ob srečanju obkolpskih amaterskih pevskih zborov, ki bo postalo tradicionalno. Pa sem se nehote spomnil vasi iz naše občine: Božakovega, Drašič, Suhorja, Jugorja, Hrasta, Bu-šinje in Bojanje vasi, trgaJ Gradca, Radoviče, Slamne vasi, Dobravic, Primostka, mesta Metlike.
Nikjer pod milim soncem nobenega pevskega zbora, nobega dirigenta, ki bi zbral ljudi, jih združil v društvo, da bi odmevala pesem z odra prenovljenega doma Partizana. Na tem področju vlada v naši občini mrtvo mrtvilo, četudi so bila nekdaj pevska društva živa, prisotna na 'proslavah, ob jubilejih. Danes cela občina — seveda, če odmislimo osnovnošolsko mladež - ne premore niti okteta niti dueta, da moramo za otvoritve vleči sem pevce iz Karlovca, Novega mesta ali iz Šentjerneja. V črnomaljski občini gotovo niso boljša tla za razvoj petja, najbrž je le več posluha za to vrsto dejavnosti, je več podpore, dela in manj besed, so ideje, spodbude, je denar, je delo, so injekcije, ki vzbujajo speče. Jalovo je izgovarjanje, da v naši občini nihče noče peti, da noče nihče hoditi na vaje, da ni zborovodij. Neplodna trdim zato, ker ni nihče niti poskusil premakniti zadevo z mrtve točke.
So pa posamezniki, ki groze z ustanovitvijo zbora. Prav bi bilo, da bi jih podprli in lepo bi bilo, ako bi na obkolpskem srečanju v Gribljah drugo leto pel tudi zbor iz naše, metliške občine.
TONI GAŠPERIČ
Ljudi, ki ne bodo poklekali!
Ob volitvah v SZDL in KS v metliški občini tudi beseda o najbolj pereči problematiki
Volitve organov krajevnih konferenc SZDL in organov krajevnih skupnosti, ki jih bodo v metliški občini končali še pred koncem decembra, niso edino opravilo na zborih krajanov. Na sestankih si dajejo duška z najrazličnejšo problematiko, posebej pa še z neurejenimi vprašanji. Zato posegajo tudi na področja, ki zdaj niso sodila pod ožje okrilje SZDL. Slednjič pa je taka vsebina zborov pričakovana, saj gre pri teh volitvah tudi za poravnavo računov o delu in uspešnosti v minulih štirih letih.
Znano je, da metliško občino valne rezerve pa so tudi onstran
več. Preprečila naj bi ga aktiv; nost novoustanovljenih sekcij ter vaških in uličnih odboro SZDL.
že dolgo žuli vprašanje, kje in kako zaposliti moške. Pri tem do zdaj ni imela veliko uspeha. Večje možnosti, da se ublaži ta
firoblem, se kažejo v razrastu MV tovarne na Suhoiju in drugih obratov, ki jih v občini odpirajo podjetja iz dolenjske regije. Presežek delovnih rok je predvsem na kmetih, zaposlo-
Odprto pismo
DRAGI (NE)ODGOVORNI TOVARIŠ!
Spet se bodo našli prizadeti velmožje, ki bodo dvignili lokalni krik in vik, češ kaj, vraga, pa zanima podpisnika tega pisma, da vtika nos v stvari, ki se ga ne tičejo, v stvari, o katerih nima pojma. Spraševali bodo celo po tem, kdo mu daje pravico, da čečka po časopisih in kali nočni počitek tistim, ki se v pisanju najdejo, kot bi se gledali na barvni fotografiji. Ne bodo pa pomislili, da je pisec teh vrstic krajan, ki ga neurejene zadevščine prizadenejo kot kogar koli drugega. Če Lekarna nima urejenga nočnega in nedeljskega dežurstva, morajo zavarovanci po nujna zdravila v Črnomelj, ako premorejo avtomobil, sicer morajo buditi prijatelje, da jih prepeljejo v sosednjo občino. Ostane pa jim celo možnost, da zbolijo le v urah, ki so uradne za Lekarno. Ni pa samo z Lekarno tako, ne.
V delovnih organizacijah se hočejo razpočiti od jeze, ker bežijo ljudje z delovnih mest, da lahko opravijo svoje zasebne zadeve med delovnim časom. Kaj drugega jim tudi ne ostane, saj javne službe, občinska uprava, PTT, banke, zavarovalnice, trgovine, lokali in tako naprej poslujejo navadno tako, kot je v delovnih organizacijah čas dela. Povedano z drugimi besedami: store prav malo, da bi ugodili tistim, zaradi katerih so tam, kjer so. Reorganizacija služb je gotovo povezana z morjem problemov in s sredstvi, toda nekaj bo treba storiti. Ljudje so ne-zadovljni, ob morebitnih spremembah delovnega časa pa se bodo penili prizadeti, ki pa jih je gotovo veliko manj, kot jih je zdaj.
Občinska konferenca Zveze komunistov je jasno in glasno spregovorila o tem, stvari se bodo morale pričeti premikati.
TONI GAŠPERIČ
KRVODAJALSKA AKCIJA
V novembru sta občinski odbor Rdečega križa iz Metlike in Zavod za transfuzijo iz Ljubljane pripravila v metliškem zdravstvenem domu dvodnevno akcijo za odvzem krvi. Prijavilo se je 349 občanov, odkloniti pa so jih morali le 11. K letošnji tretji akciji je ponovno prišlo največ delavcev in delavk iz metliške „Beti”, in sicer 91.
PREMALO DENARJA ZA BORCE
V občini že dalj časa opozarjajo, da so zaradi velikega števila borcev le-ti v slabšem položaju kot tisti, ki živjjo v večjih in bogatejših občinah. Če bi v metliški občini hoteli priznavalnine izenačiti z drugimi občinami, bi potrebovali dodatnih 1,50 milijona dinarjev, ki pa jih nimajo kje dobiti. Prav tako poudarjajo, da bi v Metliki potrebovali posebno ambulanto za borce.
Kolpe, na hrvaški strani. Občane zanima, kdaj bo že konec obljub, pa naj jih z njimi »tolažijo* možje iz občine, ali od drugod, saj vidijo svoj in skupen napredek v krajevni skupnosti v okviru združenega dela.
V novih vodstvih SZDL in krajevnih skupnostih želijo imeti ljudi, ki bodo ob svoji razgledanosti in ugledu znali z vso odgovornostjo prisluhniti krajanom in biti nosilci razreševanja problematike, ne pa poklekali že ob malenkostnih ovirah. Take ljudi pa je treba prečesto pridobiti, saj se spričo politične odgovornosti tudi v metliški občini ne dogaja, da bi se sami ponujali. Frontni sestav
organov SZDL še ne zagotavlja zahtevane dejavnosti in aktivnosti. Posebej tehtno se odločajo za ljudi na „špici“. Upajo, da pred iztekom novega mandata ne bo treba nikjer zamenjati predsednika konference, kakor je bilo v minulem obdobju potrebno napraviti v štirih krajevnih organizacijah SZDL.
Tudi forumskega dela in odločanja naj bi poslej ne bilo
MEDTOZDOVSKA TRGOVINA
Kje drugje, če ne v svpji delovni organizaciji, naj Novolesov tozd v Rosalnic®*1 kupil pohištvo za svoje pr®; store. Tako so kupili tudi mizo. In je res prišla. Zraven pa tudi račun. Čisti računi, dobri prijatelji. Ko pa s0 mizo vzeli iz embalaže, so se pokazali oškrbljeni robovi'*’ potemneli lesk politure. N koncu je prišlo na dan, da ta miza prej že dve leti stal v neki drugi Novolesovi p ■ sami. Ampak napisati so morah nov račun ...
PRIZNANJA ZA KRVODAJALCE
Metliški občinski odbor Rdeč#® križa obvešča, da bo v kratice pripravil po krajevnih organizacij Rdečega križa in aktivih v t°** proslave, na katerih bodo najo J zvestim krvodajalcem podelili P znanja. Dobili jih bodo vsi, ki s_° . dali najmanj petkrat in največ*^ dvajsetkrat. Na proslavah, k) bodo v krajevnih organizacijah čele po 15. decembru, bodo sode ^ vali osnovnošolci, priznanja in B1® ke pa bo podeljeval predstav občinskega odbora RK Metlika-
MRAZ NI OVIRA — Čeravno živo srebro v termometru te du’
redkokdaj pride nad ničlo, potekajo dela pri obnavljanju met' stare telovadnice na Pungartu dokaj nemoteno. Na sliki: del® pred povsem obnovljenim vhodom.
SPREHOD PO METLIKI
ZVONE CEJ IN UČITELJ glasbenega pouka na osnovni šoli si prizadevata ustanoviti v mestu pevski zbor. Metličani so znani po dobrih grlih, toda zbora kraj, žal, nima. Začetna injekcija obeh navdušencev bo gotovo rodila sadove, če se bo le našlo dovolj za petje navdušenih krajanov. Avdicija (preizkušnja) bo tudi v delovni organizaciji Beti, kjer je veliko mladih.
BOŽIDAR FLAJŠMAN-BOŽO je imel v mladinskem klubu zanimivo predavanje: Erotika v umetnosti. Mladi so ga zavzeto poslušali, saj je pristopil k temi sveže, n§šablonsko, primerno mladim. Morda je škoda le to, da zaide v klub redkokdaj kdo od starejših. Morda je temu kriva bojazen, da starejši ne sodijo v prostore mladinskega kluba, kar pa je povsem zgrešeno in neutemeljeno.
V ZADNJEM ČASU SO KINO predstave lepo obiskane. Mladi, ki vodijo kino podjetje, se spoznajo na filme, zato naročajo res kvalitetne, nove stvaritve sedme umetnosti. Vodstvo se rado pohvali, da jim prinašajo kino predstave celo dobiček, ki ga pametno porabijo za koristne reči.
V ŠPORTNI DVORANI JE BIL kvalifikacijski plesni turnir. Ogledalo si ga je precejšnje število gledalcev. V dvorani je bilo zelo malo Metličanov, pa človek zato sklepa, da si meščani domišljajo, kako izvrstni plesalci so. Na plesiščih je slika malce obrnjena, saj počenjajo
nekateri pari na plesišču vse esc
drug0’
samo plešejo ne.
OB NOVEM LETU BO kopico smešnih prizorov: OpPa. kako nosijo darila učiteljem, teljicam, uslužbence, kako se ho A. prilizniti šefom, ženske, ki histe -n no letajo za novimi oblekami- ^ tako dalje. Smešnih zato, ker se n z letom kritiziramo, da se vse kr®s®' novoletnim darilom in čestitk®,^ skušamo narediti o sebi drug2‘ vtis. Volk dlako menja, naI nikoli.
KULTURA: REŠITEV V NOVEM VODSTVU
Metličani trdijo, da njihova Zveza kultu^j _ organizacij hujša od tnedv da, ki prespi samo Smo skoraj že na Prfča novega leta, njenega VP1',. pa ni bilo čutiti, čepr£ amaterska dejavnost v obc ni niti ni pičla. Če sta vodstvo noče pljuniti v t°K' bi bilo najbolje izbrati nov' Ljudi, ki so pripravljeni^ narediti in ki se ne bob obnašali kot medvedje P° sebne vrste.
metliški tednik
18
DOLENJSKI UST
Št. 50 (1531)- 14. decembra
ji, |i drugje pa ne. Povsod si tla ^ 56111 ^'1 pfed vojno K ® ^krožnega komiteja KP k, evje in Ljubljana, deloval še v Hrastniku. Sestanki
Delamo za boljši danes in jutri
' Nima prav, kdor meni, da je škoda vlagati velika sredstva v neproizvodne objekte - Ne le za dobiček, ampak tudi za zadovoljstvo delavcev
zbirajo dinarčke in jih
^®ANI VARČEVALCI - Cicibani iz vzgojnovarstvenega zavoda Kočeyje 3aJ0 v banko. Tudi tokrat so prinesli kar precej denarja in skupaj s svojima tovarišicama *™°stvujejo štetju prihranjenega denaija, ki ga opravlja tovarišica Lojzka Jeranko iz kočevske] ^tužnice Ljubljanske banke. (Foto: Primc)
zvest revolucionarni misli
'vor z organizatorjem delavskega gibanja na Kočevskem Dušanom Bravničarjem
j^ato spominsko plaketo mesta Kočevje s posvetilom je krajevna vJPnost Kočevje-mesto pred kratkim podelila organizatorju Jakega gibanja na Kočevskem, rezervnem polkovniku in izlitju kemije Dušanu Bravničarju, ki živi danes v Ljubljani. iTn je bil leta 1919 v Hrastniku, osnovno šolo in gimnazijo je J^oval v Kočevju, študiral in delal pa je v Ljubljani in drugod.
*ekatera naša vprašanja je odgovoril tako: ^>Pred vojno smo komunisti komiteja so J^ali povsod s svojim zgle-Ctl in besedo: na zabavi, v ,vjj^na delu, v zasebnem
Ne moreš biti namreč '^nist na sestanku ali v
bili pogosto po vaseh, tudi precej oddaljenih.
Kočevski komite KP je bil med vojno sestavljen iz delavcev, le profesor Jože Šeško in jaz sva bila intelektualca. Menim, da bi morali tudi danes sprejemati v ZK več delavcev od stroja in kmetov od pluga. Danes pride v ZK preveč ljudi iz pisarn oz. celo karieristov, ki znajo le lepo govoriti in pisati."
PLAKETA BRAVNIČARJU - »Proletarsko Kočevje je L. Pfed vojno revolucionarna trdnjava ..je med drugim dejal tfci811 Bravničar (desni med prevzemom plakete), ko se je v imenu W) k' so dobili priznanja, zahvalil KS Kočevje. (Foto: France
DROBNE IZ KOČEVJA
iN,Ec NOV, PESEM STARA -'sramo vsakoletni snežni S ceste sneg plužimo na in smo tako vljudni, da
Nike
v lce celo opozarjamo na previdninj° P° cesti. Pa pešci? Kdo tek Zanje* Prebijajo se po zalede-is ceste napluženih grudah. ' kje bi jim uspelo priti iz teh ‘■'h okopov preko lepo zorane
^akaj ne spravijo s kočev-pločnikov in prehodov
Ker bosta Komunala in skupnost otganizirali šolo.
ceste. Pa se še kdo čudi, da pride do nesreč!
POL KRUHA IZ LJUBLJANE -Težave zaradi preskrbe s kruhom smo imeli nekaj dni. Vedno smo poudarjali, da bo treba popraviti peči in sploh nekaj ukreniti za boljšo oskrbo mesta in okolice s kruhom. Ostalo je samo pri ugotovitvah, daje končno prišlo do težav. Kočevska pekarija je nekaj dni pekla le polovico potrebnega kruha, razliko pa so pripeljali iz Ljubljane. To je povzročalo precej nezadovoljstva med potrošniki. Zdaj je spet vse v redu.
ELEKTRIČNI IN HULIGANSKI UDAR - Elektro je imelo zaradi vremena precejšnje težave. Izpadel je tok, tudi po večkrat na dan. Na cestni razsvetljavi je zaradi udara premočnega toka pregorelo nekaj luči. No, to se lahko oceni kot višja sila. V mestu imamo pa tudi „udarno silo", ki je tik pred prazniki v noči od sobote na nedeljo zvila ali polomila kar 8 novih prometnih znakov. Tu komentar ni potreben, ker sc taka dejanja v Kočevju kar naprej ponavljajo, ni pa znano, da bi bil kdo za to kaznovan.
Kočevske nouke
Tik pred dnevom
i sveta tozda
evom republike je predsednik delavskega i Inles Ribnica Alojz Škulj svečano odprl prostore nove menze, uprave tega tozda in zaklonišča. Na svečanosti je pel kvartet „Vre“, igrala pa je tudi godba na pihala.
Nova menza ima zmogljivost 300 mahe dopoldne, 100 kosil in še popoldne 300 malic, namenjena pa je delavcem tozdov Ribnica in Trgovina ter skupnim strokovnim službam. Stara menza je dotrajala, imela pa je tudi premajhno zmogljivost, zaradi česar so delavci izgubljali čas z iskanjem malic izven tovarniške ograje.
Zaklonišče lahko sprejme 100 ljudi. Ima 4 bivalne prostore, v katerih je za tretjino ležišč in dve tretjini sedežev. Razen tega so tu filtri, ventilacijske naprave, stranišča, shrambe za opremo in hrano ter posebno prirejeni vhodi in
izhodi. To je prvo sodobno zaklonišče v občini. Poslovni prostori tozda so v nadstropju.
Gradnja naj bi veljala po programu (končni obračun še ni narejen) 15,314.464 din. Od tega zneska predstavljajo lastna sredstva Inlesa blizu 5,5 milijona dinarjev, preostalo pa so posojila zavarovalne skupnosti Triglav, Ljubljanske banke in občinske skupščine Ribnica (za zaklonišče).
O pomenu te investicije je na otvoritvi spregovoril generalni direktor Inlesa Mirko Anzeljc, ki je poudaril, da niso potrebna vlaganja le za čim hitrejši gospodarski razvoj, ampak tudi v objekte, ki v čim večji
možni meri zadovoljujejo tudi osebne potrebe delavcev, ki tu združujejo delo. Osebni standard človeka ni le osebni dohodek.
J. PRIMC
Tovariš Bravničar je po aretaciji Vide Tomšič leta 1941 postal sekretar mestnega komi-1 teja KP Ljubljana, maja 1942 je bil namestnik političnega komisarja 5. grupe odredov, kasneje je bil načelnik propagandnega | oddelka 9. korpusa, predavatelj na partijski šoli PK za Primor-1 sko in PK za Gorenjsko. Imel je še vrsto odgovornih dolžnosti. I Prva tiralica, ki so jo italijanski I okupatorji razpisali maja ali junija 1941 je bila razpisana na njegovo glavo ... Pa tudi prvi dve bombi, ki sta eksplodirali na prvem italijanskem jesenskem velesejmu leta 1941 v| Ljubljani, sta bili izdelek Dušana Bravničarja. Prav po eksplozijah je postal najbolj znan, celo I bolj kot po dolžnosti vojnega referenla, ki jo je takrat oprav-1 ljal v Ljubljani.
Dušan Bravničar je tudi avtor I okvirne partizanske novele „Boj v Jelenovem žlebu“, ki je bila kar 20 let tudi v čitankah za 8. razred osnovnih šol. To novelo je napisal le dan po bitki. Med vojno je bila ponatisnjena nad stokrat, po vojni pa so pozabili, da je to originalno partizansko besedilo.
Tovariš Bravničar je bil po I vojni naš prvi generalni konzul v Celovcu, prvi kočevski komunist, izvoljen v CK KP, itd. O J njem in njegovem delu in njegovem velikem prispevku k j zgodovini delavskega gibanja na Kočevskem bomo še poročali.
J. PRIMC I
Iz KS Struge
SNEG IN LED - Cesta od Kočevja do Strug je slaba. Sicer je splužena, a je zelo zožena in zato je še posebno nevarno pri srečanju avtomobilov. Ponekod je zasnežena in zaledenela cesta sicer posuta s peskom, drugod pa spet ni, zaradi česar je potrebna zelo previdna in počasna vožnja.
KDAJ TELEFON? - Zdaj v Strugah popisujejo, kdo vse si želi na dom telefon. Ce bo interesentov dovolj, bosta KS in PTT začela akcijo za napeljavo telefona do tu.
NOVA MENZA, PISARNE, ZAKLONIŠČE - Čeprav nova zgradba ni gospodarski objekt, bo kljub temu lahko precej prispevala k boljšim razultatom gospodarjenja, je poudaril v govoru ob otvoritvi generalni direktor Inlesa Mirko Anzeljc, objekt pa je odprl predsednik DS tozda Inles Ribnica tovariš Škulj. (Foto: Primc)
Premalo delegatov v šolo
Delegati ne upravičujejo zaupanja volilcev - Usposabljanje brez osebne prizadevnosti delegata ne bo
uspelo!
VSI ZA KULTURNI DOM -Zdaj, ko so dogradili zdravstveno postajo in vodovod, so začeli Stružanci zelo resno in zavzeto pripravljati gradnjo kulturnega doma oziroma večnamenske stavbe. Po sedanjem predlogu naj bi bila v njej razen dvorane, ki bo služila kot šolska telovadnica, šc stanovanja za učitelje, pošta, garaža SAP. prostori za KS, pa tudi prostora za kulturno in telesnokulturno dejavnost.
SPET KRAJEVNI URAD? - V Suugah so vedno bolj prepričani, da bi bilo prav, če bi spet imeli svoj krajevni urad. Strinjajo se, da en zaposleni ne bi imel tu dovolj dela, zato predlagajo, da bi bil ta uslužbenec polovično zaposlen kot tajnik KS. Zdaj sc namreč pogosto dogaja, da tisto, kar je vezano v KS s pisanjem, ni izpeljano, oziroma uresničeno.
HOČEJO OBRAT - Vedno več Stružancev je za to, da bi Struge dobile svoj obrat. Zdaj se vsak dan vozi na delo v Ljubljano in drugam kar za tri avtobuse ljudi. To ni le mučenje teh ..vozačev", ampak hkrati od vožnje in dela utrujeni ljudje niso sposobni v kratkem prostem času nuditi ničesar družini niti kraju, ki jih potrebuje za delo v KS, društvih, organizacijah in drugod. Zato: čimprej obrat!
Da bi se izognili napakam in pomanjkljivostim, ki so bile ugotovljene ob analiziranju dela delegatske skupščine v prvem štiriletnem obdobju, je bilo dogovorjeno, da v občini Ribnica pričnemo z usposabljanjem delegatov. Na dva dvodnevna seminarja — razgovora je bilo vabljenih 90 vodij delegacij in konferenc delegacij, udeležilo pa se ga je le 47 ali 52 odstotkov. Res je seminar potekal v dopoldanskem času, vendar so vsi individualni poslovni organi dobili dopis, naj zaradi majhnega števila vodij delegacij vsem omogočijo obisk.
Izobraževanje delegatov je zamišljeno kot daljši proces, ki bo trajal vso mandatno dobo. Začetek izobraževanja je imel namen seznaniti vodje z najpomembnejšimi vprašanji njihovega dela. Vse teme, ki so bile na programu, smo nameravali obravnavati v luči položaja in dogajanj v občini. Pri tem smo delno uspeli, delno pa ne, ker nekateri naši tovariši niso našli časa, da bi sodelovali v razgovoru. Tako smo morali iskati predavatelje drugod. Tem pa položaj v občini ni znan, zato so svojo temo lahko obravnavali le bolj teoretično.
Uresničen pa je bil dogovor s seje občinskega predsedstva, naj bi delegati obdelali čimveč zadev, ki bodo tako njim kot skupščini v pomoč.
Navzoči so sodelovali v razpravi, če jim je bila problematika poznana, ko so se srečevali s problemi, ki se pojavljajo tudi pri njihovem delu. Razprave in razgovori so pokazali, da usposabljanja in seznanjanja z metodami dela nikoli ne bo preveč.
Vprašanje jc tudi, kdaj naj bodo-seminarji. Izven rednega delovnega časa je udeležba slaba. Na že izpeljanih seminarjih smo vodih evidenco prisotnosti dvakrat na dan, drugič nekaj pred drugo uro. En dan je navzočnost upadla kar na 32 odstotkov.
Sedaj bodo za vse ostale delegate še enodnevni seminarji, ki bodo posvečeni predvsem delu delegata v delegaciji in delegacije v delegatski skupščini. Odločili se je potrebno, kdaj naj potekajo seminarji, ki naj bodo bolj razgovori kot seminarji. Prav gotovo jc interes nas vseh, da delovanje delegatov ne prizadene njihovih delovnih obveznosti. Če pa izhajamo iz vidika, da je izobraže j vanje pomoč pri delovanju delegacij in bodo zato kasneje delegati porabili manj časa za iskanje najboljših poti k zaželenemu cilju, potem bi bilo opravičljivo uspo-, sabljanje tudi med delovnim časom.
] Seveda pa je potrebno zaupati
delegatom, da se bodo odzvali seminarjem, tudi če bodo izven delovnega časa.
Dosedanje izobraževanje so ocenili predsedstvo, družbenopolitični zbor občinske skupščine in komite ZK Delegati so bili mnenja, da so obsojanja vredni vodje delegacij, ki iz neopravičljivih vzrokov niso prišli na seminar, saj bi oni morali dajati zgled ostalim delegatom. Ugotovili so, da bo potrebno večjo pozornost posvetiti vraščanju delegacij v delo samoupravnih organov, organov krajevnih skupnosti ter sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. Splošna ugotovitev je, da ne smemo zanemariti nobenega delegata, tudi ne v zborih izvajalcev.
Ob zaključku naj povemo, da se bliža čas, ko bo spet treba nakazati denar za delo kluba samouprav-ljalcev. Takrat bodo financerji ponovno zatrjevali, da od kluba nimajo nobene koristi. Seveda je nimajo in je tudi ne bodo imeli, če ne bodo zagotovili, da se njihovi delegati seminarjev tudi udeležujejo. Potrebna je tudi politična akcija, ki bo zagotovila, da izobraževanje delegatov ne bo ostalo le na papirju.
FRANC ŽELEZNIK
Tri uspešna leta
Kaj pripravlja dom JLA v decembru?
19. decembra bo minilo natančno tri leta od otvoritve doma JLA v Ribnici. Lahko rečemo, da je dom opravičil zaupanje ne le vojakov, ampak tudi občanov, saj je postal središče kulturnega, zabavnega, športnega, društvenega in političnega dela. Predvsem pa se je tu zvrstilo mnogo zelo kakovostnih prireditev.
Tudi ta mesec bo v domu živahno. V soboto, 16. decembra, bo ob 20. uri dom JLA organiziral (verjetno v športni dvorani) gostovanje zabavnega ansambla „Pro arte“ s pevcema Marjanom Mišetom in Branko Kamer. 17. decembra bodo v domu izpiti za ribiče. 21. decembra bo spet zabavni večer; predvidoma bodo takrat gostovali reški „Ideali“ 22. decembra bo svečana akademija v počastitev dneva JLA. V dneh okoli tega praznika bo v domu več športnih in drugih prireditev. V kegljanju, šahu, namiznem tenisu in streljanju bodo razen vojakov tekmovali še mladinci in člani iz ribniške in kočevske občine. V decembru bo v domu še več sestankov in srečanj članov delovnih kolektivov oz. sindikata.
Za otroke bo najbolj veselo 30. decembra, ko jih bo obiskal dedek Mraz, za odrasle pa dan kasneje, ko bodo silvestrovali. Cena novoletnega menuja še ni znana, kot tudi ne, kateri ansambel bo igral. Zvedeli smo le, da je neka pevka zahtevala za nastop 80.000 din (8 starih milijonov), neki pevec pa kar celih 200.000 din (novih, seveda). Te številke pa so kljub dobi raket in vesoljskih poletov za Ribnico le precej - astronomske.
M. GLAVONJIC
SMETI OKOLI SMETNJAKOV - Okoli ribniSsih blokov je polno smeti, največ pa okoli smetnjakov. Nesnago raznaša veter, razvlečejo pa jo tudi mačke in psi. V lepem vremenu pa se tu zarede roji muh, ki obiskujejo nato okoliška stanovanja. Za red okoli kant so odgovorni predvsem stanovalci sami, pa tudi smetarji.
RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI
GASILSKA VAJA - Občinski štab za civilno zaščito je pred kratkim prikazal za stanovalce Pr i jateljevega trga v Ribnici vajo v gašenju s protipožarnimi aparati. Tako naj bi se stanovalci seznanili z opremo in tehniko, da bi jo pravilno uporabljali, če bi izbruhnil pravi požar.
VODE NI BILO - Večmesečna suša jc izpraznila marsikje vse zaloge vode. Tudi prebivalci vasice Žukovo nad Ortnekom so morali vodo vozito od drugod. Šele dež in sneg pred prazniki sta spet prinesla nekaj vode Zukovcem.
IGRIŠČ PREMALO - Dobivamo vedno več novih, velikih stanovanjskih blokov, hkrati pa ob njih ni igrišč za otroke, mladino in odrasle. Zelenice pri skoraj vseh blokih v Ribnici so uničene, ker so otroci na njih postavili gole in koše, da lahko igrajo nogomet in košarko. Izjema je trg Veljka Vlahoviča, kjer so uredili vsaj igrišča za najmlajše. Vendar je zanimanje zanj tolikšno, da je igrišče že premajhno.
SNEŽNE NEVŠEČNOSTI -Tudi po Ritaici je povzročil sneg
precej nevšečnosti. Ceste in ulice so sicer v glavnem prevozne za avtomobile, težje so pa prehodne, ker marsikje sneg ni skidan. Tudi krajevna skupnost je imela precej težav pri čiščenju oz. pluženju. Dela so ovirah avtomobili, ki so parkirani vsepovsod. V Ribnici je gotovo nekaj sto, če ne tisoč raznih motornih vozil, garaž pa je izredno malo.
— Zakaj pri otvoritvi Inleso-vega obrata družbene prehrane traku niso prerezali, ampak so ga kar sneli?
— Da ga bodo uporabili še za otvoritev Melesa.
REŠETO
'^5 (1531) - 14. decembra 1978
DOLENJSKI LIST
ZAČETNIK
TIP SMUČI
NAPREDEN
SREDNJI
začetnik{ dober
DOLENJSKI UST
St. 50 (1531)- 14 decembra 1978
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
Kolektiv, ki si je zastavil svoj ambiciozen proizvodni program, s srednjeročnim načrtom uresničuje del zastavljenih nalog.
Močno povečujemo proizvodnjo osebnih vozil tBr stanovanjskih prikolic. Dograjene so nove proizvodne kapacitete in osvajamo zahteven proizvodni program v sodelovanju s francosko firmo Renault Odpiramo nova dela in naloge, ki nudijo široke možnosti za zaposlitev strokovnemu kadru, kakor tudi drugim delavcem s poklicno šolo in nekvalificiranim delavcem.
Za povečaro proizvodnjo in prodajo naših izdelkov iščemo nove sodelavce, ki jim nudimo zanimivo delo in možnost nadaljnjega izpopolnjevanja ter možnosti stikov s strokovnjaki jugoslovanskih in tujih tovarn, možnosti teamskega dela in dela na razvojnem področju.
Veliko pričakujemo od strokovnega kadra. Sleherni bo lahko uporabil svoje znanje, ki bo ustrezno cenjeno in vrednoteno, zato vabimo strokovnjake iz različnih področij dela, ki bodo s svojimi izkušnjami prizadevno in zavzeto prispevali svoj delež k uresničevanju zastavljenih nalog in k razvoju slovenske avtomobilske industrije.
Naštevamo samo nekaj področij dela, primernih za zaposlitev
kvalificiranih
delavcev,
nekvalificiranih
delavcev
in delavcev za priučitev.
— Montaža osebnih vozil Renault 4 in montaža dostavnih vozil;
— mehanska obdelava: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava;
— karosernica: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij;
— lakirnica: kvalificirana avtoličarska opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnjenje, brušenje;
— presernica: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane in priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev;
— na področju materialnega poslovanja: transport materiala, skladiščenje in priprava materiala;
— tovarna prikolic: kvalificirana dela pohištvenih mizarjev in ličarjev; za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri sestavi, obijanju in montaži prikolic.
Vabimo
nove sodelavce za opravljanje del in nalog:
— DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE,
— DIPLOMIRANE EKONOMISTE,
— DIPLOMIRANE	INŽENIRJE KEMIJE,
— DIPLOMIRANE INŽENIRJE LESARSTVA,
— DIPLOMIRANE ELEKTROINZE-NIRJE
za delo v razvojnem inštitutu, tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji, prodajno—servisni organizaciji in na področju investicijske izgradnje.
K sodelovanju vabimo strojne inženirje, strojne tehnike, ekonomiste, ekonomske tehnike, inženirje kemije in kemijske tehnike, lesnoindustrijske inženirje in lesarske tehnike.
S povečanjem proizvodnje osebnih avtomobilov in prikolic odpiramo široke možnosti za zaposlitev kvalificiranim delavcem, zlasti naslednjih poklicev:
- KLJUČAVNIČAR,
- KLEPAR,
- STRUGAR,
- ELEKTRIČAR,
- MIZAR,
- AVTOMEHANIK,
- AVTOLIČAR,
- TRGOVEC,
- SKLADIŠČNIK.
Zanimivo delo, kjer bo lahko sleherni pokazal svoje sposobnosti in se ob delu usposabljal, nudimo:
nekvalificiranim
delavcem
- za delo na montaži osebnih vozil in prikolic, v karosernici, lakirnici in mehanski obdelavi;
priučenim
delavcem:
— v kovinski, lesni in avtoličarski stroki;
nekvalificiranim
delavcem:
— za priučitev za ozke profile poklicev v kovinski stroki, industrijski klepar, varilec, stiskalničar, brizgalec, montažer avtomobilov in prikolic.
Delo je primemo tudi za žensko delovno silo. Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in v spodnjem Posavju je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije.
Kandidate za zaposlitev vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela.
Nastop dela je možen takoj.
emonin kotiček
Današnji Emonin kotiček je še vedno namenjen decembrskim nakupom in priporočilom, kaj kupiti pred bližajočimi se prazniki. Zato sem se bolj posvetil prodajnim policam v pritličju, kletnih prostorih in drugem nadstropju T rgovske hiše Maximarket.
S kletno etažo začenjam tudi naše današnje srečanje, ker je najbližje po izhodu iz kletnih garaž.
V prejšnji številki Dolenjskega lista sem bolj mimogrede naštel, kaj lahko kupite, da bo smuka prijetna. Če pa bo bolj varna in po možnosti brez zlomov, je odvisno od telesne pripravljenosti vsakega posameznika in, ne nazadnje, od pravilnega nakupa smuči in vezi. No in prav zadnjemu problemu posvečam danes več pozornosti.
Ko se odpravljamo na nakup smuči in vezi, se nam zastavlja vprašanje, kakšne izvedbe so za nas najbolj primerne. Izbira modela in dolžina smuči je v največji meri odvisna od smučarskega znanja, mišične moči in telesne gibčnosti, spretnosti in izdržljivosti ter terena, na katerem bomo pretežno smučali.
Zmotno je mišljenje, da bomo s smučmi najvišje jakostne skupine najhitreje dosegli uspeh. Resnica je prav nasprotna. Tekmovalne smuči izredno držijo smer. Zato pa je potrebno več znanja in moči za spreminjanje smeri in varno krmarjenje. To velja še toliko bolj za rekreacijsko smučanje — posebno za ženske. Dolžina smuči je prav tako v veliki meri odvisna od smučarskega znanja, telesne moči, višine itd. Poprečnemu smučarju bi ustrezno dolžino smuči določili takole:
moški: telesna višina (cm) + (20 do 30 cm)
ženske: telesna višina (cm) + (10—20 cm)
otroci: telesna višina (cm) + (0.10 cm)
Pomembno je tudi mazanje vezi s posebnim sprayem TOKO ali pa s Krkinim WD 40. Tabela Tyrolia vezi naj služi za predstavo primernosti uporabe.
ročamo tudi nakup družabnih iger, ki bodo v praznovanje vnesle kanček pozabe na vsakdanje težave.
Tokrat lahko v Maximarketu
Hodci Taleana teža t kg
Diagonal Raclng 55 - 120 550 Diagonal	40 - 100
Tyrolla 250	40-100
Tjrrolla 150	JO -	90
Trrolla 50	15-50
otroci
Na koncu naj še omenim, da moramo pri nakupu palic upoštevati pravilo, da se palice ob normalni drži za smuk dotikajo tal v navpični legi ob pokrčenih rokah in komolcih.
Moja pozornost v pritličju (etaža B) je bila posvečena raznoliki predpraznični ponudbi. Maximarketu bi delal veliko krivico, če bi trdil, da je založen samo pred prazniki. Res pa je, da je nekaj predprazničnih posebnosti. Med te sodijo originalni, na svetovnih trgih zelo iskani francoski parfumi in kolonjske vode za ženske'
Šiviljam, krojačem in vsem tistim, ki se ukvarjajo s šiva-
ODLIČEN TEKMOVALEC
Opomba pod tabelo:
RC — so bolj tekmovalne smuči
CR — rekreacijske smuči
MS - kratke - compact smuči
Vsekakor pa je h gornjemu treba dodati, da je potrebno zmanjševati dolžino glede na nižjo stopnjo znanja in telesne pripravljenosti. Začetnikom in slabšim smučarjem od srednjih let naprej priporočam, naj dolžina smuči ne preseže telesne višine. Podobno velja tudi za otroke od 7. — 8. leta. Dolžina smuči za compact — kratke smuči se določa na osnovi telesne višine — (.10 cm/+5 cm), odvisno od znanja in telesne pripravljenosti.
Sedaj, ko smo se odločili za nakup svojemu smučarskemu znanju primernih smuči, pridejo na vrsto še vezi. Izbira je odvisna od teže smučarja, telesne moči in moči nog, načina in znanja smučanja ter obvladovanja hitrosti. Pomembno vlogo ima tudi montaža vezi, ki pa jo opravijo v Šport servisu v kletnih prostorih Maximarketa.
njem tudi amatersko, priporočam takojšnjo pot v Maximar-ket, da bodo lahko kupili uvožene zadrge. Ko smo že pri šivanju, naj omenim, da lahko kupite še vse pripomočke za šivanje in krojenje, pletenje in ročna dela. Šem sodijo tudi gobelini.
Navada je, da že pred prazniki postavimo novoletno jelko in jo primerno okrasimo. Samo pomislite, kako vsako leto pustošino naše gozdove in naravno prirast! Ali se ne bi raje odločili za jelko iz umetnih snovi, ki bo prav tako pričarala praznično vzdušje? Pa še eno prednost ima. Lahko je uporabimo večkrat. Z nakupom umetne jelke boste pripomogli k očuvanju našega okolja.
Pritličje Maximarketa je bogato založeno tudi z novoletnimi okraski, okrasnim papirjem za zavijanje daril in različnimi igračami.
Je že tako," da čez leto nimamo časa, da bi poklepetali. Po navadi skušamo ob novoletnih' praznikih zamujeno nadoknaditi. Da bi praznična srečanja popestrili, vam pripo-
kupite priznane ure SEIKO. Numizmatiki pa bodo povečali svoje zbirke z novimi serijami cekinov.
Za potovanja priporočam nakup usnjenih kovčkov in potovalk, torbice, rokavice in drugo usnjeno galanterijo. Ker pa je vreme nestalno, bodo prišli prav tudi dežniki.
Oddelek daril bo razveselil predvsem tiste, ki želijo kot darilo kupiti izdelke domače obrti, narodni vez, keramične in dekorativne lesene izdelke, kovane predmete in podobno. Po želji vam bodo v Cvetličarni v kletnem prehodu darila lično aranžirali.
Intershop se je pred prazniki založil z okrasnimi in praktičnimi predmeti iz Indije in Kitajske.
Tudi letos bomo sorodnikom prijateljem in znancem zaželeli srečo v novem letu. Za to priliko imajo v pritličju Maxi-marketa veliko izbiro novoletnih čestitk. Posebno priporočam nakup Unicefovih voščilnic, ki so jih založili Združeni narodi. Dohodek je namenjen otrokom v tistih delih sveta, kjer nimajo sredstev za bore skorjico kruha in košček blaga, da bi pokrili siromašno goloto. Ne pozabimo, da je na svetu preveliko število otrok, ki umirajo za lakoto! Ko boste svojim najbližjim zaželeli srečo z Unicefovimi voščilnicami, boste prispevali tudi delček za srečo revnih.
Na koncu bi vas še rad spomnil, da poteka v okviru etaže D do 23. decembra brušenje kristalnega stekla, ki ga opravlja strokovnjak Maxi-marketa. Če želite z darilom razveseliti svoje najbližje, pot v Ljubljano ne bo odveč.
Če potrebujete novo prevleko za sedeže v avtomobilih Zastava, Cimos, Renault ali drugih, boste v Maximarketu našli veliko izbiro. Proizvodi pa so od znane tekstilne tovarne VUTEX iz Vukovara. Varnostne pasove Y SECU dobite že za
50.20 din, avtomatične pa za 376,50 din kos.
V zimskih meglenih dneh bodo prišle prav tudi jodove žarnice H 4 Tungsram po
136.20 din.
Kot posebno ugoden nakup pa vam priporočam v etaži D televizijske sprejemnike Gorenje Akvamarin s 5—odst. popustom.
Morda, spoštovane bralke in bralci, večkrat pogrešate cene v Emoninem kotičku. Tu in tam jih že lahko navedem, če pa bi, bi ves Emonin kotiček postal en sam cenik, kar v svoji zasnovi prav gotovo ni. Če se človek odloči, da bo kaj kupil, je velikokrat bolj važno dejstvo, kje se kaj dobi, kot pa pisanje cen.
Do prihodnjič na svidenje!
VAŠ JANEZ DOLENJSKI
Sporočamo žalostno vest, da je po težki in dolgotrajni bolezni
preminil
IVAN
KOČEVAR
dolgoletni glavni direktor SGP »PIONIR" Novo mesto, delegat v Gospodarski zbornici SRS ter skupščini SRS,
Kraigherjev nagrajenec in nosilec mnogih visokih odlikovanj in odličij
Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 13- decembra,
na pokopališču v Ločni
Nepozabnega tovariša, vzornika in sodelavca, ki je zlasti veliko truda in moči vložil v procvet slovenskega gradbeništva,
bomo ohranili v trajnem spominu
Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije SGP „PIONIR”
Novo mesto
lam
Četrtek, 14. decembra - Dušan Petek, 15. decembra - Kristina Sobota, 16. decembra - Albina Nedelja, 1 7. deccmbra - Lazar Ponedeljek, 18. decembra - Radko Torek, 19. decembra - Urban Sred 20. decembra - Julij Četrtek, 21. decembra - Tomaž
LUNINE MENE
14. deccmbra ob 13.30 uri - ščip
Hi
1
BRESTANICA: 16. in 17. 12. ameriški barvni film Scaramouche v vojni in ljubezni.
BREŽICE: 15. in 16. ^.jugoslovanski film Rešitelj. 17. in 18. 12 italijanski barvni film Velika gneča. 19. in 20. 12. ameriški barvni film Deček Trini in Zapata.
ČRNOMELJ: 14. 12. angleški barvni film Posilstvo. 17. 12. ameriški barvni film Peklenski stolp. 19. 12. ameriški barvni film Veliki
Ml
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO sprejmem v službo. Plača 5000 do 6000, stanovanjc in hrana možna. Delo izmenično ali vsak drugi dan. Naslov: Bife Prah, Opekarska 40, 61000 Ljubljana.
MIZARJA in fanta za priučitev v mizarski stroki sprejmem takoj. Delo stalno, osebni dohodek 5.000,00 din in več. Oskrba v hiši. Mizarstvo Sivic, Dobro polje 3, 64243 Brezje na Gorenjskem.
STANOVANJA
MLADA DRUŽINA išče enosobno stanovanje oziroma garsonjero v Novem mestu. Nudimo nagrado 1.500 din. Naslov v upravi lista (4257/78).
DEKLE išče opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Ponudbe pod šifro ,JMUJNO RABIM”.
ZAKONCA iščeta dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (4237/78).
IŠČEM neopremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam 4 milijone vnaprej in dam 1 milijon nagrade. Naslov v upravi lista (4245/78).
Motorna vozila
PRODAM renault 4 ali zamenjam za fiat 750, registriran do začetka decembra 79. Naslov v upravi lista (4254/78).
UGODNO prodam mini 1000, letnik 1972. Žvan, Dolenjske Toplice 54.
PRODAM NSU 1200 C v zelo dobrem stanju, letnik 1972. Justin Šribar, Hudo brezje 1, Studenec pri Sevnici.
FIAT 750-1969 v nevoznem stanju, prodam; kompletnega ali po delih. POnudbe na naslov: Anton Stariha, Coklovica 5, 68333 Semič.
PRODAM dobro ohranjen traktor Hanomag, letnik 1968, z nakladalko. Ernest Žibret, Dobro polje, p. Planica pri Sevnici.
PO DELIH prodam opel 1700, letnik 1970. Rafael Švigelj, Pod goro 9, 68270 Krško.
PRODAM SIMCO, letnik 1969. Može, Gor. Kamence 22, Novo mesto.
PRODAM NSU PRINZ 1000, 3000 km po generalni obnovi. Cena 30.000,00. Jože Mikec, Koštia-lova 10, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1976, po ugodni ceni. Jože Žulič, Vratno 3, Šentjernej.
ŠKODO 1000 MB, nevozno, zelo poceni prodam tudi po delih. Ogled in informacije v soboto, 16. decembra, ves dan. Anton Potočnik, Kristanova 32, Novo. mesto.
PRODAM LADO SL, letnik 1974/75. Ajdovec 5, Dvor pri Žbk.
PRODAM avto NSU 110 z majšo okvaro, registriran do 8. meseca 1979, ter spačka v nevoznem stanju, lahko tudi po delih. Danica Udovič, Jerebova 12, Novo mesto, telefon 22-671.
skavt. 21. 12. italijanski barvni film Nočno življenie done«
KRŠKO: 16. in 17. 12. španski film Prodajalka vijolic. 20. 12. jugoslovanski film Krila širnega neba. 21. 12. ameriški film Aliče ne živi tu.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 17. 12. angleški barvni film Dvoboj do uničenja. 18. in 19. 12. gledališče. 20. in 21. 12. grški barvni film Iphigenie.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 14. do 17. 12. ameriški film Dve minuti panike. 17. 12. film za otroke Beli ovčar. Od 18. do 20. 12. ameriški film Stan in Olio v tujski legiji.
MIRNA: 16. in 17. 12. film Kje sta Tom in Jerry?
MOKRONOG: 16. 12. film Kje je 7. četa?
RIBNICA: 16. in 17. 12. ameriški barvni film Simbadovo zlato potovanje.
SEVNICA: 16. 12. švedsko -zahodnonemški film Dogodivščine malega Mihca. 16. in 17. 12. ameriški film Človek iz doline. 20. in 21. 12. ameriški film Čudežni karate.
TREBNJE: 9. in 10. 12. film To so gad i.
FILODFNDRON in malo rabljen športni voziček prodam. Telefon 23-355.
PRODAM tri visoke samotne peči, malo kurjene, po ugodni ceni. Miha Šepetave, Kettejev drevored 11, Novo mesto. Ogled vsak dan od 13. do 17. ure ali telefon 22-974.
PO UGODNI ceni prodam hidrofor s trifaznim motoijem in štiristo-penjsko črpalko v odličnem stanju in skoraj novo češko dirkalno kolo Favorit. Franc Pleskar, Dolenja vas 46, 68253 Artiče.
KUPIM
KUPIM zazidljivo parcelo v Trebnjem ali bližnji okolici. Ajdič, Tregrad, Trebnje.
KUPIM osovino od traktorske prikolice ali njej podobne dimenzije. Zdenko Dular, Vavta vas 12, 68351 Straža.
PRODAM avto VW 1600, TL, karamboliran. Franc Žužek, Čilpah 19, Trebelno, Mokronog.
PRODAM avto Skoda 100, letnik 1970, tudi na ček. Slavko Planinc, Bučerca 1, Krško.
PRODAM FAP s hijaoom ali samo hijap. Jože Bratkovič, Šentjernej, n. h.
PO DELIH prodam motor Fendt 17 PS, zračno hlajen, in mlin kladi-var. Franc Kostanjšek, Dekmanca 32, 63256 Bistrica.
PRODAM traktor IMT 540 (42 KM). Jože Potokar, Čerina 31, 68250 Brežice.
STAREJŠO ZASTAVO 750,. registrirano, ugodno prodam. Žagar, Muhaber 38, Novo mesto.
PO NIZKI ceni prodam rezervne dele za poltovorni avto Fiat 615-620. Ogled v nedeljo dopoldne. Jure Medoš, Drenovec 10, Vinica Pri Črnomlju.
PRODAM
PRODAM 180 W ozvočenje Davoli, kombinirano, nov tip, EHO mik-ser in leseno garažo za avto. Naslov v upravi lista (4253/78).
PRODAM novo lovsko puško, novejši model, češki bock 12/12, brez menjalnih cevi, po zelo ugodni ceni. Roman Čelesnik, Škocjan 34, telefon v službi
21-467, doma 85-216.
PRODAM črno bel TV sprejemnik
Gorenje, tip 921 elektronik, v uporabnem stanju. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan na naslovu: Ciril Kolenc, Kristanova 26 ali po telefonu 21-611.
PRODAM nov, še nerabljen, pletilni stroj Singer Memomatic. Telefon
22-152 int. 29 do 14. ure (Uršič).
PRODAM bele praišiče za zakol. Goriška vas 7, Mirna peč.
PRODAM enoosni prikolici 3- in 5-tonski in stružnico Prvomajko TNP 180. Olga Prijatelj, Vince 7, 61 317 Sodražica.
PRODAM tri leta staro štirivrstno harmoniko Novak za 9.000 din. Anton Luzar, Dol. Brezovica 19, Šentjernej.
UGODNO PRODAM mizarske stroje: debelinka 60 cm, poravnalni stroj 60 cm z vrtalno napravo, rezkalni stroj, mlin Grus za vse vrste žit in elektromotor Siemens (17 KM). Informacije: Ivan Zupančič, Krško, Tomšičeva 6, telefon 71-079.
PRODAM prikolico za osebni avto. Ludvik Legan, Dvora 68 pri Žbk.
PRODAM 4-tonsko harmoniko, dobro ohranjeno. Nemanič Oto, Gor. Lokvica 32, 68330 Metlika.
PRODAM hlevski gnoj. Franc Mavsar, Iglenik 6 pri Dolžu, Stopiče.
PRODAM smučarsko žensko obleko Toper Spikes št. 38. Oglasite se na telefon št. 21-694.
TELEVIZOR v odličnem stanju poceni prodam. Jože Grilc, Loka pri Zidanem mostu.
PRODAM dva polkavča z jogijem in tri fotelje po ugodni ceni. Novo mesto, Nad mlini 35.
POCENI prodam tridelno omaro in komodo. Kupcu podarim peč na olje. Franc Adam, Trdinova 9, Novo mesto.
PRODAM kobilo, brejo, staro 7 let, s komatom ali brez njega. Naslov v upravi lista (4221/78).
PRODAM novo ostrešje (grušt) 7.a zidanico ali vikend. Jaka Koncilja, Kandijska 7, Novo mesto.
PRODAM zazidljivo parcelo (nadomestna gradnja), v izmeri 1700m2, v Sušici pri Muljavi. Informacije pri Šere Nežka, Sattncr-jeva B-6, Ljubljana (Vič).
PRODAM 20 arov mladega vino-
frada ob cesti na Bočju. Goričar, livje 2, Podbočje.
PRODAM vinograd (621 m2) z zidanico pod Trško goro, k. občina Ždinja vas. Alojz Šimec, Ragovska 14, Novo mesto.
PRODAM vinograd. Milka Rokavec, Rdeči kal 15, Dobrnič.
PRODAM stanovanjsko hišo z opremljenim gostinskim lokalom, sadovnjakom in plantažnim vinogradom v skupni velikosti 42 a, 3 lem izven Krškega, na prometnem kraju ob asfaltni cesti. Dane Mižigoj, Krško, Župančičeva 4.
PRODAM 19 arov vinograda, delno že obnovljenega na žico. Jože Bogolin, 68273 Leskovec 71 pri Krškem.
40 AROV vinograda s hramom, prešo in posodo prodam. Jože Balon, Brezovica 24, Bizeljsko.
PRODAM 30 arov vinograda s hramom v Bujniku pri Tržišču. Telefon (063) 722-042.
UGODNO prodam vinograd v velikosti 19 arov. Elektrika, vodovod poleg, cesta do vinograda je dostopna za vsa vozila. Vinograd leži v Pišecah pri Brežicah, primeren tudi za vikend. Poizve se pri Ivanu Ogorevcu, Dednja vas 1, 68255 Pišecc pri Brežicah.
RAZNO
ELEKTRONSKO URO, izgubljeno 5. 12. pri OŠ Grm, vrnitve proti nagradi. Niko Golob, Ragovska 6, Novo mesto.
V NOVEM MESTU iščem dva večja ali tri manjše prostore, lahko tudi neopremljeno stanovanje, za umetniški atelje. Ponudbe pod ,,TAKOJ”.
mmism
DRAGI teti AMALIJI VODNIK iz Prečne želimo za 70. rojstni dan še mnogo srečnih in zdravnih let. Nečak Jože z družino.
DRAGEMU očetu in dedku IVANU ŠTEPCU iz Kurirske poti 6, Novo mesto, za njegov 80. rojstni dan še obilo zdravih in zadovoljnih let, enako tudi mami za minuli praznik želijo sinova Ivan in Stane z družinama in hčerka Majda s Sonjo.
DRAGI sestri, teti in botrci FANIKI DELAČ iz Podgorske, blok 3, Kočevje, za njen 45. rojstni dan želimo, da bi še dolgo let živela med nami zdrava in vesela, enako njenemu možu za minulo praznovanje. Vsi Okleščenovi.
DRAGEMU možu in sv&u VINKU FRIDEL iz Dol. Pre&Spc iskreno
čestitajo za 84. rojstni dan ter mu želijo še vrsto zdravnih let žena Marija ter svaka Ivan in Jože z družinama.
DRAGI mami in stari mami ANI VRHOVŠEK iz Gor. Brezovice želijo za njen 65. rojstni dan veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ter ji kličejo še na mnoga leta, otroci z družinami. Silvestru pa pošiljajo koš poljubčkov za 1. rojstni dan Danica, mamica, ati in stara mama.
DRAGI mami MARIJI GAČNIK iz Črešnjic želimo za 80. rojstni dan vse najboljše, veliko sreče in zdravja v nadaljnem življenju. Sinovi Ione, Jože, Polde in hči Mici z družinami.
JREKttet^
ANTONIJA CVF.LBAR, Vratno št. 4, Šentjernej, prepovedujem vsako vožnjo in delanje škode po mojem travniku od Gabrovšee po dolini. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno preganjala.
iffOfl/ESTILAl
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak torek, pozneje tudi vsak petek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke, rjave, zelo dobre nesnice, in grahaste. Vljudno prosimo stranke, naj naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po telefonu št. (068)
75-375. Pr iporoča se MIJO CUNJI LAC, valilnica Senovo, 68281 Senovo.
OBVEŠČAM cenjene meščane Krškega in okolice, da sem odprl čevljarsko delavnico v Vrbini 1. Priporoča se čevljar PETEK.
LTH SERVIS ANTON VRŠČAJ, Črnomelj, Kolodvorska 56, telefon (068) 76-073, obveščam cenjene stranke, da opravljamo servisne storitve v garanciji na LTH zmrzovalnili skrinjah. Izven garancije tudi na vseh skrinjah, hladilnikih, hladilnicah in šankih.
SERVIS CTC ANTON VRŠČAJ, Črnomelj, Kolodvorska 56,(068)
76-073. Popravljamo in montiramo vse vrste gorilnikov za centralno ogrevanje, strokovno nastavitev izkoristka ogrevanja z najsodobnejšimi insturmenti. Izvršimo kompletno montažo z oljno in elektro instalacijo za gorilce.
GOSTIŠČE CUGELJ, Odra pri Trebnjem, prireja SILVESTROVANJE. Rezervacije sprejema osebno. Število rezervacij je omejeno. Za dobro razpoloženje bo poskrbel priznani ansambel.
V času od 1. do 9. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Grubač iz Šenkovca - Gordano, Irena Peteline iz Sel - dečka, Marija Durič s Senovega - dečka, Kata Prahin iz Sav. Marofa - deklico, Ivanka Bregar iz Globokega -Aleksandro, Ruža Kovačič iz Klo-kočevca - Martino, Paraskeva Stošič iz Izvira - Jožico, Irena Stopar iz K ladja - deklico, Olga Tomše iz Sobcnje vasi - Matjaža, Antonija Slak s Trebeža - deklico, Jožefa Zobarič iz Nove vasi - dečka, Ivanka Lekše iz Velikega Podloga -dečka, Gordana Cičko iz Laduča -dečka, Marija Gracar z Blance -dečka, Irena Ključarič iz Brežic -Saša, Helena Bratamč iz Vrhov -deklico in Liljana Krcjačič iz Bregant- Jeleno. - ČESTITAMO!
V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Povh, upokojenec iz Obrežja - star 77 let, Bara Vlašič, kmetovalka iz Klanjca -stara 74 let, Martin Vaščcr, kmetovalec iz Sel - star 70 let, Ana Kink, upokojenka iz Krškega - stara 77 let, Peter Jazbec, upokojencc s Kamene - star 71 let in Martin Tomše, upokojenec iz Pirošicc -star 71 let.
Obvestilo naročnikom
Naročnike doma in v tujini, ki so v zamudi s poravnavo zaostanka naročnine za leto 1978, ponovno prosimo, da nam dolžno naročnino takoj pošljejo, če želijo naš tednik še naprej prejemati na svoj stalni naslov.
Vsem dolžnikom smo te dni razposlali opomine in položnice. Da ne bi prišlo do neljubih zadreg, pritožb in nepotrebnih stroškov, ko bomo netočnim plačnikom dostavo Dolenjskega lista ukinili, prosimo, za čimprejšnje nakazilo zaostanka naročnine. Naročnike iz tujine prosimo, da pošljejo naročnino bodisi s čekom, z mednarodno poštno nakaznico ali z nakazilom na naš devizni račun.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, ata in stari ata
FRANCE
MIKLIČ
iz Stavče vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala kolektivu Iskra Žužemberk, Novoles Dvor, dr. Kocutarju ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerke Francka, Malka z družino, Ivanka z možem in Milka Hrovat z družino
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA NEMANIČ
rojena ŠTEFANIČ iz Dragomlje vasi pri Metliki
Od drage smo se poslovili 18. novembra. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom ter prijateljem, KO ZB Suhor, IMV - obrat Suhor ter vsem za podarjeno cvetje in vence ter spremstvo s prapori. Zahvaljujemo se govornici Ani Težak za poslovilne besede pred domačo hišo, Mariji Kočevar za dolgoletno pomoč v času bolezni na domu, Domu počitka Metlika za skrb in nego med boleznijo. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnico
pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: sin Stanko v imenu vsega sorodstva
O
ZAHVALA
Po težki bolezni sva izgubili najino drago mamo
AGATO
RADOVIČ
iz Preloke, bivajočo v Metliki
. Župančičeva
10, delavcem Osnovne šole Metlika, še posebej pa družini Vraničar iz Metlike ter župniku iz Adlešič za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Anica in Marica z družinama
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata, strica in starega očeta
TONETA MUHIČA
iz Kočevja, Pri Unionu, n. h.
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala družini Henigman in Rakovič ter sestrični Darinki Škulj, ki sta nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili Jc, zadnjemu počitku. Zahvala delovnima organizacijama ZKGP, LIK, občinski skupščini Kočevje ter oddelkom za LO, NZ in gospodarstvo, ZZB NOV in tov. Šobarju za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pavla, sin Dušan, hčerka Jelka z družino, mama Angela, brat Ivan z družino, sestra Angelca ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620- 107- 32000-009- 8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din). Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja be*da 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977- Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100 -603 -30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001
Novo mesto. Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-61 1. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časi prelom ČZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
. asopisni stavek filmi in
DOLENJSKI UST
Št. 50 (1531) - 14. decembra 1978
•J '1 • v S A
i
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE
ZALOKAR
iz Vinice pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti, in vsem, ki so mu podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred, kolektivom Krka, IMV Šmarjeta, Industrija obutve Novo mesto, Fructal-Alko Ljubljana in ZB Šmarjeta. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: žena Pavla, hčerke Martina in Pavla z družinama, Majda, sinova Jože in Franci ter drugo sorodstvo
V SPOMIN IN ZAHVALA
BOJANCE
ČEŠAREK
iz Dolenje vasi 37 roj. 11. 12. 1973
Tih
■J
ljuba hčerkica, ki te je
tvoje ljubljene mamice,
in pust je tvoj dom, neusmiljena usoda odtrgala ata, bratca Staneta in Romana.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste ji darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetju IT AS za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega in nepozabnega tatija
JANEZA ZUPANČIČA
nosilca partizanske spomenice 1941
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam, še zlasti ZZB NOV, železničarjem, društvu upokojencev, skupščini občine Novo mesto, Krajevni skupnosti Žabja vas, njegovim soborcem, govornikom, pevcem, godbi na pihala, enoti JLA za častno stražo in izstreljene salve in zastavonošem. Še posebno se zahvaljujemo organizatorjem pogreba in vsem, ki ste našemu tatiju lajšali bolečine v njegovem zadnjem boju. Hvala tudi osebju splošne bolnice kirurškega in pljučnega oddelka ter zdravstvenega doma.
Žalujoči: vsi njegovi!
Novo mesto, Ljubljana, Zagreb,
Kranj, Murska Sobota dne 11. decembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
S JOŽETA ZUPANČIČA -PEPIJA
borca NOV iz Rakovnika pri Šentrupertu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje, duhovniku za opravljeni obred tov Lovšetu, Bizjaku, Kurentu in Brezovarju za poslovilne besede pri odprtem grobu, lovcem LD Šentrupert, Mirna, Tržišče in Šentjanž na Dolenjskem. Hvala vsem področnim organizacijam ZZB in društvu upokojencev Šentrupert, kolektivoma Dana Mirna in IMV Mirna, nosilcem praporov ter godbi iz Trebnjega in peVMrn iz Šentruperta Iskrena hvala dr. Jakliču, kije pokojniku med boleznijo lajšal bolečine.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše nepozabne hčerke in sestre
LIDIJE
GUARDE
roj. JELENC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili njenega pogreba, posebno kolektivu Transjug v Ljubljani, katerega člani so se v velikem številu z lepim poslovilnim govorom, venci in cvetjem poslovili od nje. Vsem sodelavcem in sodelavkam najlepša hvala. Zahvala tudi sorodnikom in znanccm za vence in cvetje, krajevni skupnosti in župniku za tolažilne besede, kakor tudi sosedom za vso pomoč. Vsem iskrena hvala!
Hvaležna vsa Jelenčeva družina
Gabrijele, Ljubljana, Vrhnika,
Kranj, Škofljica, Orehovo
ZAHVALA
V 29. letu starosti je tragično prenehalo biti srce naše ljube hčerke, sestre, sestrične, mamice in žene
ANICE
POPLATNIK
roj. PIRNAT
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, sosedom in vaščanom. Posebna zahvala RTV Ljubljana za poslovilne besede pri odprtem grobu, župniku za opravljeni obred, Mercatoriu Diskont Ljubljana. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Metodu Žgajnarju.
Žalujoči: ata, mama, bratje Stanko z ženo Zmago, Jože, Maijan, Žarko, Rajko, sestra Jožica sin Andrejček, hčerka Mateja in sin Lenart ter mož Anton in drugo sorodstvo
Ljubljana, Koper, Izola, Kočevje, Polom, Ribnica, Nemčija
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, stric in svak
JOŽE
KOVAČIČ
iz Bučke 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože z družino, Vlado z ženo, France, Nace ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in tete
AMALIJE
HORVAT
iz Jepeijeka pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vence in cvetje in za vso ostalo pomoč. Prav lepa hvala Dolenjškovim in Hočevarjevim, ki so nam najbolj pomagali. Prav lepa hvala dr. Pesjaku, društvu upokojencev in krajevni skupnosti Tržišče ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčere Mimi z družino, Pepca z družino, sin Lojze z ženo Anico, sestre in bratje in drugo sorodstvo
V SPOMIN
16. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je po težki bolezni zapustil dragi mož in oče, brat, stric, svak in zet
JANEZ
KOREN
iz Jesenic
Ostal nam bo vedno v spominu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
m
V SPOMIN
9.	decembra sta minili dve prežalost-ni leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga fena, mama in stara mama
MARIJA KRŠTINC
roj. JUŽNA iz Dragomlje vasi
Spomin nanjo je vedno prisoten in boleč, njena izguba pa je nenadomestljiva. Draga mama, vedno boš ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami
OSMRTNICA
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je po dolgi in težki bolezni umrl naš aragi mož, ati in dedek
NACE ZAGORC -STARI
nosilec partizanske spomenice 1941
Od njega smo se poslovili na pokopališču v Lipid-Škofia Loka dne 6. decembra 1978 Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Škofja Loka, dne 15. decembra 1978
w
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil ljubi mož, oče in stari oče
JANEZ NOVAK
iz Segonj pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežji trenutkih, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in Iskri Šentjernej za denarno pomoč. Posebna zahvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi!
ZAHVALA
Kuta usoda nam je iztrgala in naše srede našo drago, skrbne mamo, staro mamo, sestro, teto in svakinjo
FANI LENIČ
roj. RMAN iz Pavle vasi pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in učencem OŠ Krmelj, žel. postaji Novo 99* smrkata in sodelavcem KPD Dob, LD Tržišče, 00 ZZB Tržišče, Društvu upokojencev Tržišče ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem, ki ste našo drago mamo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: hčerka Fani, sinova Franci in Stanko z družinami ter drugo sorodstvo
»Dolenjski list«
(068)23
- 61 lj
eidrmaab .M - (reaD OS ,JŽ
DOLENJSKI LIST
23
SLOVO SMB
Priljubljeni glasbeni ansambel ribniške vojaške enote, ki je bil znan pod imenom SMB, se je pred dnevom republike poslovil od svojega zvestega občinstva. Ta ansambel, v katerem so igrali zelo dobri glasbeniki, je nastopal skoraj na vseh prireditvah na območju občin Ribnica in Kočevje. Imeli so izredno dober posluh, kaj si želi publika, zato so jih radi poslušali mladi in odrasli. Tudi na zadnjem nastopu v domu JLA so imeli mnogo poslušalcev iz obeh občin. Članom ansambla, zdaj že civilistom, želimo še naprej veliko uspeha.
M-G-č
Črna gradnja mora stran
Rušitev v Šmarju pri Sevnici delno odložena iz človekoljubnih rešitev — Drago Pompe bo rušil sam?
Milijonske škode v gozdovih — Jelk bo v prodaji dovolj — Za kršitelje stroge kazni
Iz Petrolove cisterne se je na Logu pri Boštanju izlilo okrog 3.000 litrov olja
Barbarsko plenjenje smrečic
Ljudje proti koncu decembra množično odhajajo v gozdove, kjer iščejo novoletne jelke. Za njimi ponekod ostaja pravo opustošenje, saj jim ni dovolj, da odsekajo eno temveč odrežejo dve, tri ali celo več smrečic, da potem laže izberejo najlepšo. Sekajo največ na lahko dostopnih površinah, v bližini mest, glavnih cest in ob gozdnih poteh. Skoda, ki pri tem nastaja, se ne da oceniti. Največkrat so žrtev pet do deset let stara drevesca.
V upravi Gozdnega gospodarstva se vsako leto ubadajo z vprašanjem, kako ljudem preprečiti, da ne bi množično sekali smrečic. Nekaj je pomagal že odlok o prepovedi prevoza in prodaje novoletnih jelk, vendar to ne zadostuje, saj je stoletne navade težko izbrisati čez noč. Pred nekaj leti so n a trgu v večjih dolenjskih središčih prvič ponudili plombirane smrečice, ki so jih strokovno odsekali delavci Gozdnega gospodarstva.
Po nizki ceni, ki je le simbolična, jih bodo tudi letos ponujali na trgih v Trebnjem, Novem mestu, Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Črnomlju in Šentjerneju. Dva metra visoke bodo veljale le osemdeset. manjše pa se bodo dobile , tudi po 30 - 50 din. dinarjev.
komercialne službe pri GG Novo mesto, pa o sečnji mladih smrečic meni tako: ,,Gozdovi so naše skupno bogastvo, zato ga moramo čuvati. Vsako leto posekamo ob novem letu do 50.000 smrečic za prodajo, kupcev pa je mnogo manj. Čeprav so cene nizke, smo jih lani na novomeškem trgu prodali le osemsto. Smrečice so res lep novoletni okras, vendar niso r,ina možnost.
Zakaj jih ne bi nadomestili s smrekovimi vejami, storži in podobnim okrasjem, ki ga iz gozda odnesemo brez škode. Šole, kulturne ustanove pa tudi privatne hiše bi lahko posadile in ob novem letu okrasile jelke, sicer bo škoda v naših gozdovih iz leta v leto večja."
Kršiteljev tudi letos verjetno ne bo manjkalo. Zanje so pri-
pravljene kazni do 3000 din in sodnik za prekrške. Toda: ali je res treba pravi odnos do narave poskušati doseči z globami?
J.PAVLIN
Kurilno olje ostalo na travniku
Letošnje leto praznuje priljubljeni ansambel Pro arte že deseto leto uspešnega delovanja. Ansambel je s svojim pevcem Cobijem in značilnim načinom igranja osvojil številne
nagrade na jugoslovanskih festivalih in mnoge melodije so hitro postale izredno priljubljene med ljubitelji zabavne glasbe. V počastitev desetletnice so pripravili koncertno turnejo po Jugoslaviji, oglasili pa se bodo tudi na Dolenjskem.
OLJE V CURKIH — Takole je teklo iz prevrnjene Petrolove cisterne kurilno olje (po novi cenil). Predsednik skupščinske občine Sevnica Janko Rebernik je ob tem primeru velel izpeljati vse ukrene, da bi se v bodoče ob morebitnih podobnih nesrečah lahko učinkoviteje postavili za zaščito okolja. (Foto: Železnik)
O črni gradnji na spomeniškovar-stveno zaščitenem hribčku Sv. Ane v Šmarju pri Sevnici je bilo že nekaj napisanega. Minuli petek bi jo morala po prvotnem sklepu o izvršbi -izdal jo je posavski urbanistični in gradbeni inšpektor - ekipa sevniške-ga Komunalnega podjetja podreti.
V meglenem jutru je bila sicer že tako skromna cerkvica sv. Ane videti * bolj nebogljena, stisnjena med razne stavbe in seveda snorno nadstropno črno gradnjo. Če Drago Pompe iz Stolovnika 67 pri Brestanici še tako taji svoje investitorstvo (le kako sc naj bi v take stroške podali sami ostareli ljudje), je imel to jutro marsikaj povedati-Prvotno trojico gradbenih delavcev je okrepil še tovornjak z glavnino skupine z vso potrebno opremo, pri roki sta bila tudi dva miličnika, inšpektor s pomočnikom in trije novinarji.
Podrli niso ta dan nič, po silnih pogajanjih je bila sneta s črne gradnje vsaj državna zastava, ki dober teden po praznikih res ne sodi več tja. Sicer pa je to že obrabljena poteza črnograditeljev. Kakorkoli
že, zadeva je vseeno tako daleč, da bo morala stran, čeprav postopoma.
Na kraju so sc namreč sporazumeli | - vse je bilo črno na belem zapisano in podpisano na občini - da bosta Drago Pompe in Ivan Kušar najpozneje v soboto pričela rušiti pri- j zidek na zahodni strani do prve plošče, kar morata opraviti najpozneje do konca decembra. Najkasneje do 15. maja morata znižati tudi preostalo, predvsem vrhnje nadstropje.
Posebej velja poudariti, da je inšpekcija ravnala humano, da ni vztrajala na izvršbi, kot bi lahko, predvsem zaradi treh starih ljudi, ki prebivajo v kletnih prostorih stavbe. Lc-ti so šli Dragu Pompetu očitno na led, saj je tolikšna gradnja brez ustreznih dovoljenj nadvse lahko- • miselno dejanje. Ravno zategadelj tudi toliko domačinov obsoja to črno gradnjo.	A.	ŽELEŽNIK
V torek, 5. decembra, je poledica pripomogla k dokaj nenavadni prometni nesreči Petrolove cisterne, ki v Posavju razvaža kurilno olje. Sreča v nesreči je bila, da posledice niso bile še hujše.
Voznik cisterne Jože Vlašič je iz Petrolovega skladišča v Brežini peljal v Sevnico polno cisterno kurilnega olja. Ko je okrog 6,15 pripeljal v sredino Loga pri Boštanju, je ustavil, ker je bila cesta gladka kot ogledalo. Podobno so storila tudi vozila za njim. Vlašič je vključil vse smerne kazalce in stopil iz.vozila, da bi na nevarnost opozarjal vozila iz nasprotne smeri. Prav takrat je s hitrostjo 40 km na uro pripeljal poln tovornjak iverk Ivan Rop iz GLIN -Nazarij, namenjenih v Novoles. Tovornjak je zaneslo, tako, da se je z dvigalno napravo zaril v kabino cisterne točno nad vozniškim sedežem. Cisterno je vrglo skoraj 70 metrov nazaj, kjer se je za l oškim potokom pod nasipom obrnila na bok. S pokrova na vrhu cisterne je vrglo tesnilo, da je izteklo 3.000 litrov kurilnega olja.
Cisterno je dopoldne postavilo na kolesa Gradisovo dvigalo. Kraj nesreče so si oeledali inšpektorji medobčinskega inšpektorata iz Krškega in nekateri delavci iz sevniške občinske uprave.
Ta nesreča je lahko v opomin vsem, kaj bi se lahko primerilo npr. skromnim posavskim zalogam zdrave pitne vode, saj ni na voljo niti primernega odlagališča tako onesnažene zemlje niti opreme.
Se sreča, da je bila zemlja kolikor toliko zmrznjena, na tem kraju pa je bila struga potoka tudi toliko dvignjena, da kurilno olje ni moglo steči naravnost v potok in bližnjo Savo.
Novšakovi na tem travniku prihodnje leto ne bodo imeli kaj prida
kositi
A. ŽELEZNIK
Čobi in Pro arte pri nas
Priljubljeni jugoslovanski popevkarji v Ribnici in Novem mestu — Deset let uspešnega igranja in prepevanja
GOST SEDMINE - Jani Kovačič je pred nastopom Sedmine ogrel posušalce. (Foto: A. Vire)
M.M	■	WBBB
so
Nastop skupine Sedmina v Novem mestu uspešen
V petek, 8. decembra, je v Domu kulture v Novem mestu nastopila skupina Sedmina, kot gost pa še Jani Kovačič. Koncert se je pričel sicer z zamudo, vendar to ni skvarilo celotnega vtisa, ki je vsekakor dober. Skupina ne igra glasbe od danes do jutri, ampak poskuša ustvariti vrednejšo celoto besedila in glasbe. Mladi so koncert sprejeli kot nekaj, po čemer so že dolgo hlepali.
Organizator koncerta je bilo Eolk glasbeno društvo iz Novega mesta. V letošnjem letu bo društvo pripravilo še nastop skupine Buldožer (26. decembra), v prihodnjem letu bo 5. januarja nastopil Aleksander Mežek, za njim pa 19. januarja jazzistTone Janša. Tako bo dništvo s svojim koncertnim programom zapolnilo tovrstno praznino pri nas. i q
Irena, kako združuješ glasbo z delom v milici?
„Mir in sreča sta cekina dva, ' sem srečna jaz miličnica," tako poje refren popevke, ki jih je nalašč za svoje kolege-miličnike in praznik republike zložila Irena Marčec.
Pravzaprav pojočih miličnikov res še nismo srečali. Irena je bolj glasbenica kot miličnica, saj je v modri uniformi komaj dobra dva meseca. Kot pripravnica spremlja bolj izkušene kolegice, jim pomaga in se tako pripravlja na samostojno delo. V Novo mesto je prišla iz Ljubljane. Pravi, da se je osem let učila violine, nastopa na klavirju in orglah, enako dobro pa obvlada harmoniko in celo bobne. Pravzaprav je Irena vsestranska glasbenica, saj je napisala tudi že precej popevk, predvsem zase. S prvo je javno nastopila za letošnji praznik republike.
„Kot miličnica sem nadvse zadovoljna," tako poje tudi v pesmi, „in želim v tem poklicu tudi ostati. Nočem postati strah in trepet voznikov, temveč bi jim rada svetovala in tako prispevala svoj delček k varnosti na naših cestah," pravi optimistično razpoložena. Miličnice so se v novomeškem prometnem direndaju kar dobro znašle, čeprav so vozniki v začetku nanje gledali podcenjujoče, češ da niso za ta poklic. Tudi Irena se bo, o tem je trdno prepričana.
J.P.
Danes pa ni pri tem delu več ^ tistega, lepega. Vsaka ura 4 mora biti plačana. Vsak J najprej vpraša za denar in 4 šele potem, kaj naj bi zanj J naredil."
Tudi ona je sodelovala s £ prostovoljnim delom pri 4 urejanju športnih igrišč v 4 kočevskem Gaju in pri grad- J nji kegljišča. „Danes pa 4 prostovoljnega dela skoraj ni £ več. V naši šoli (Marija je 4 tajnica osnovne šole Kočev- J je) je že tako, da gredo 4 učenci na prostovoljno delo 4 le še, če odpade pouk. J Popoldne ne dobiš nobenega 4 na delo. Že pri mladih ni £ uspeha, še slabše pa je pri 4 odraslih. “
Marija je prijazna, delovna J in razumevajoča. Tako jo je 4 ocenil en izmed njenih so- J delavcev. Še danes dela vse- 4 povsod. Je tajnica pri fila- J telistih, blagajničarka Par- 4 tizana, poverjenica Prešerno- J ve družbe, vodi šolsko hra- 4 minico, je članica vodstva J Kegljaškega kluba pa de- 4 legatka v SIS za telesno J kulturo in za zavarovalno 4 skupnost itd. Le keglja ne 4 več. Boli jo v križu. „Že 4 letos grem v pokoj pa bom 4 skušala spet kegljati za j upokojence," pravi.
Ob zaključku smo jo jj vprašali, kaj pravi o njenem 4 delu in „izostankih“ mož. £ „Na srečo me razume, ker je s tudi športnik in športni 4 delavec. Spoznala sva se kot * športnika Le on je bil 4 včasih pri nogometnem J klubu (NK) Rudar, jaz pa 4 pri NK Kočevje. Zaradi J klubaštva je prišlo včasih 4 tudi do ostrih besed." 4 Potem pa sta se oba NK 4 združila in onadva 4 tudi. .. pa sta delala in še * delata za napredek športa 4 oz. telesne kulture.
JOŽE PRIMC 4
V
4 4
'4
\ *4
\
UMIRAJO ZA NOVO LETO -Vsako leto pade na Slovenskem „na črno" več kot pol milijona smrečic. Ali se temu ne Bi dalo izogniti? (Foto: J.Pavlin)
Kot gostje bodo na obeh koncertih nastopili: pevka Branka Kramer in Marjan Miše ter štajerski humorist 1'rančck Smola.
Ce želite prisluhniti starim in novim melodijam priznanega ansambla Pro arte, potem imate zdaj redko priložnost videti in slušati Cobijevc fante v živo.
NESREČNA POLEDICA
V soboto zvečer je Alojz Muhič iz Birčne vasi peljal z osebnim avtom od Šentjerneja proti Novemu mestu. Na Zagrebški cesti pred IM V luu je nasproti pripeljal s tovornjakom Cestnega podjetja Ivan Mlinar iz Dol. Toplic. Tovornjak je posipaval cesto, ki je bila tam poledenela m polna jam. Med srečanjem sta vozili trčili, Muhiča in njegovega sopotnika Ivana Hrumata iz Vel. Bučne vasi so od peljali v novomeško .bolnišnico Škode je za 50.000 din.
KAMERA ODKRIVA - Sev-niško smetišče je bilo že nič kolikokrat predmet javne kritike, žal je vse kot bob ob steno. Da se pa tudi iz zla lahko rodi kaj koristnega, potijuje ta posnetek: nadobudni nogometaši so iz tekstilnih odpadkov spletli pravcato mrežo za vrata. Na tem igrišču naj bi se bila odigrala za občinski praznik celo tekma med domačim moštvom in gosti s Senovega.
NOVO MESTO - Med najbolj delavnimi šolskimi športnimi društvi v novomeški občini je gotovo ŠŠD Katja Rupena. V društvo so včlanjeni domala vsi učenci in učenke,
delo pa poteka po samoupravno or ti. Člani in čla
anizirani poti. Člani in članice društva so najbolj navdušeni nad košarko, atletiko, streljanjem, rokometom itd. Do sedaj so organizirali vrsto medrazrednih srečanj, ki so dokazala, da društvo dobro dela. (P. J.)
»GLASBENA" MILIČNICA: Irena Marčec
Piščalka ni njen edini
instrument
> Kočevcev, tudi tistih, ki S ne vedo dosti o telesni ^ kulturi, ni presenetila vest, ^ da je dobila Marija Andolj-^ še k pred kratkim eno naj-» višjih priznanj s področja
telesne kulture - Bloudkovo S plaketo.
J Marija je prišla v Kočevje J leta 1948, ko ji je bilo 22 S let, in se takoj vključila v J telovadno društvo, kjer pa ni % le vadila, ampak je bila tudi J blagajničarka Kmalu so jo S tudi člani nogometnega ^ kluba Kočevje izbrali za S blagajničarko.
^ Marija ni bila prosta
* nobeno nedeljo. Zdaj je ^ kasirala na domačem stadio-\ nu vstopnino, naslednjo ne-y deljo pa je šla z nogometaši
* na gostovanje, da je plačeva-\ la malice, kupovala vozne J karte.. .
\ „Lepo je bilo tiste dni, ^ tovariško. Vsak je skušal i razumeti drugega Danes [ takega tovarištva ni več. S Menim, da bi morali kljub razlikam, ki nastajajo zaradi S različnega življenjskega
* standarta športnikov, le ^ ohraniti iz minulih dni vse, S kar je bilo dobro, sem pa
sodita predvsem tovarištvo J in razumevanje. “
Vstopnino je pobirala še J pri smučarjih in drugod. Bila je atletska, smučarska in kegljaška sodnica. Kot ke-gljalka je dosegala tudi odlične rezultate. Na državnem prvenstvu ženskih parov je Jj leta 1965 skupaj s Šercerje-£ vo zasedla 4. mesto (s 100
0, lučaji je podrla 438 kegljev) in tako postala kandidatka za državno reprezentanco.
£ Prav ona je ustanovila tudi
1, žensko sekcijo pri Kegljaškem klubu Kočevje.
„ Vedno sem zelo rada delala v telesni kulturi. To mi je bilo v veselje. Vse smo delali seveda brezplačno.
V soboto, 16. decembra ob 18. uri, bo koncert v ribniški športni dvorani, v nedeljo, 17. decembra ob 19. uri, pa bo Pro arte gostoval v novomeški športni dvorani. Izvajalci so pripravili pester dvourni program in za nameček še nagradno presenečenje za obiskovalec.
„DON PASQUALE”
ZA DAN JLA
Operna predstava znanega dela ,,Don Pasquale” bo v okviru tretjega belokranjskega glasbenega koncerta v črnomaljskem kulturnem domu v petek, 22. decembra, ob 20. uri in ne 18. decembra, kot je bilo sprva najavljeno.