Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Državno denarstvo. 1. D a v k a r s t v o. |i'žavno gospodarstvo nam kaže razmerje državnih dohodkov in stroškov, porabo ali pokritje znabitnega prebitka ali primankljeja. Državne dohodke in stroške delimo v redne in izredne. Redni dohodki in stroški se ponavljajo redno vsako leto, izredni pa v izrednih slučajih. Najvažnejši državni dohodki našega cesarstva so davki, raanjši so dohodki državne imovine in državnih naprav. Državni imovini pripadajo državna posestva ali domene. Državnim napravam pa priŠtevamo državne rudnike in plavže, peneznice, državne železnice, pošte, brzojave in telefone. Nadalje imamo še regale ali koristne vladarske pravice, to so obrtne reci, katerih izvršitev je izključno pridržana državni vladi. Regalora pripadajo: Vladarsko pravo novcekova, solno samotrštvo, samotrštvo s tobakom, pošte in loterijski dohodki. Getudi dobiva država iz državne imovine, državnih naprav in regalov velike svote, vendar so glavni vir državnih dohodkov davki. Zategadelj je velike važnosti za vsakega državljana, da pozna davčne zakone, ki rnu nalagajo velika bremena. Treba poznati te zakone tudi zaradi tega, da verao, kake dolžnosti nam nakladajo davčni zakoni, sicer bi lahko večkrat tudi plačali preveč ali ne o pravem času. Dostikrat nam dajejo davčni zakoni tudi olajšave, za katere se pa moramo sami brigati, da jih dobirno. Posebno pri novem davčnem zakonu z leta 1896. imajo davkoplačevalci velik vpliv pri obdačevanju. Razločujemo neposredne (direktne) in posredne (indirektne) d a v k e. a) Neposredni davki. Neposredni davki se ločijo v realne ali stvarne davke in v personalne ali osebne d a v k e. Realnira ali stvarnimdavkomprištevamo: Zemljarino, bišni razredni davek, domarino in 5°/o davek od donosa hišnega davka začasno oproščenih poslopij. Zemljarino ali tudi zemljiški davek odmerjajo z 22'7°/o od katasterskega čistega doneska rodovitnega zemljišča. Gisti donesek določa oenilna komisija za dobo petnajstih let. Po preteku te dobe se obnovi cenitev. Zadnja cenitev katasterskega čistega doneska se je vršila leta 1897. Hišni razredni davek odmerjajo po postavno določeni tarifi z ozirom na število za stanovanje pripravnih prostorov v hiši. Tarifa ima XVI razredov. V XVI. razred z najnižjim davkora na leto 1 gld. 50 kr. spadajo poslopja, ki iraajo le jeden za stanovanje pripraven prostor, v XV. razred z davkom 1 gld. 70 kr. poslopja, ki imajo dva, v XIV. razred z davkom 2 gld. 10 kr. poslopja, ki iraajo tri za stanovanje pripravne prostore itd. Davek se zvišuje le polagoma. D o m a r i n o ali hišni najemninski davek, odmerjajo po najemščini od poslopij, katera so deloma ali popolnoma v najera oddana. V glavnih in v nekaterih večjib mestih znaša davek 262/3°/o, v drugih krajih pa samo 2O°/o od čiste najemščine. Cista najemščina se dobi, če se od svote kosraate najemščine odbije v prvem slučaju 15°/o, v drugern pa 3O°/o za troške, ki jih hišnim posestnikom portfcročujejo poprave na *poslopjih. Za prazna nastala stanovanja v hiši se lahko izposluje odpis davka. Prošnjo na dotično davčno oblast (okrajno glavarstvo, davono administracijo) je uložiti najkasneje v štirinajstih dneh potem, ko se je stanovanje izpraznilo, oziroraa ko je potekla doba, za katero je bilo stanovanje oddano v najem. 5°/o davek, ki ga je plačevati od donosa hišnega davka začasno oproščenih poslopij, odraerjajo ravno tako po čisti najemščini. Hišnega davka, in sioer domarine kakor tudi hišnega razrednega davka, se oproščajo čisto novo zgrajena, ali pa podrta in na novo zgrajena, ali pa samo prezidana poslopja in njih novi deli redoma za dobo dvanajstih let. V izvanrednih časih, kakor na priraer v Ljubljani vsled velikonočnega potresa leta 1895., podaljšajo to dobo tudi na delj časa. Zemljarina in hišni razredni davek se plačujeta v mesečnih, doraarina in 5°/o davek pa v četrtletnih obrokih. Ce nisi davka plačal najkasneje v 14 dneh po zapalem roku, treba je plačati zamudne obresti, to pa le tedaj, če presega davčna dolžnost za isto vrsto davka svoto 50 gld. na leto. Odmerjanje realnih davkov po dosedanjih določbah ne ugaja več popolnoma, zatorej se bodo ti davki bržčas nekoliko preosnovali, oziroma znižali. Personalnim ali osebnim davkora prištevamo: Splošno pridobnino, pridobnino od podjetij, ki morajo javno polagati račune, rentnino, osebno dohodnino in plačarino. To so davki, katere so vpeljali z novim davčnira zakonom z dne 25. vinotoka 1896, začenši z letom 1898. Doslej smo imeli le dvoje vrst osebnih davkov, obrtarino in dohodarino. V teku časa se je pokazalo, da davčno breme ni povsem enakomerno po davoni zmožnosti davkoplačevalcev razdeljeno. Treba je bilo torej novih zakonskih določeb, da se doseže bolj pravično obdačenje raznih vrst dohodkov in prejemkov, obrta in opravil. Zategadelj so dosedanji dohodninski davek odpravili in pridobninski ali obrtniški davek predrugaeili. Na novo pa so vpeljali rentni davek in osebni dohodninski davek, h kateremu poslednjemu spada tudi davek od višjih službinskih plač. Do sedaj so imeli pri obdačevanju obrtnij in osebnih dohodkov dokaj vplivno besedo takozvani zaupni inožje. Navadno se je odmerjal davek na podlagi njih izpovedb sarnih in le tu pa tam se je poizvedavalo o dohodkih dotičnega davčnega zavezanca pri političnih krajnih uradih. Zadnjo besedo pri določevanju davka je imela vedno dotična davčna oblast,1 ki je tudi predpisovala davek. Davkoplačevalci sarai pa niso iraeli nikakega vpliva pri odmerjanju in izterjevanju davka, in čule so se mnogokrat pritožbe, da davki niso pravično razdeljeni ter da se s pristranostjo postopa pri odraerjanju davka. Po novem zakonu pa imajo pri obdačevanju velik vpliv davkoplačevalci, ker ti razdeljujejo med seboj davek in določujejo davčno svoto za posameznika. To velja zlasti pri splošni pridobnini, pri osebni dohodnini pa tudi v toliki raeri, v kolikor davkoplačevalci sodelujejo pri izpraševanju davčnih napovedb. Zastopstvo svoje irnajo davkoplačevalci v davčnih komisijah. Reforma osebnih davkov je pa tudi omogočila olajšave pri realnih davkih. Tako določa novi davčni zakon, da se že z letom 1898. dovoljuje pri zemljarini, hišnem razrednera davku in pa pri domarini lO°/o popusta na davku. Ge se osebni davki dobro obneso, se zviša ta odstotek še do 15 pri zemljarini in do 121/* pri hišnih davkih. Splošno pridobninoje smatrati za skupen davek. Zakon natančno določa svoto, katero morajo skupaj plačevati vsi davčni zavezanci, katere zadene dolžnost plačevanja splošne pridobnine v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel. Ta svota (zakon jo imenuje pridobninsko glavno svoto), ki znaša za leto 1898. 17,732.000 gld., se razdeljuje po davčni zmožnosti, oziraje se na predpise ravno prešlega leta, na posamezne kronovine in v vsaki kronovini na tako zvane naredbene okraje. Te dele iraenuje zakon kontingente in vsled tega to splošno pridobnino tudi kontingentirani davek ter ga razlocuje od neke druge vrste splošne pridobnine, o kateri pozneje izpregovorirao. Obdačevanje se zvršuje v štirih pridobninskih razredih. V prvi razred so uvrščeni tisti davčni zavezanci, katerih davčna dolžnost znaša več kot 1000 gld. na leto; v drugi razred tisti, katerih davčna dolžnost znaša vec kot 150 gld., a ne več kot 1000 gld.; v tretji razred tisti, katerih davčna dolžnost znaša več kot 30 gld., a ne več kot 150 gld.; v četrti razred pa vsi drugi davčni zavezanci, katerih davcna dolžnost ne znaša več kot 30 gld. na leto. Priredbeni okraji za prvi in drugi razred se skladajo z okraji trgovinskih in obrtnih zbornic, naredbeni okraji za tretji in četrti razred pa so mesta, ki imajo več kakor 20.000 prebivalcev, in pa politični okraji. Davčni zavezanci slehernega pridobninskega razreda snujejo v vsakera priredbenem okraju za se davčno družbo. Za vsako davčno družbo je postavljena posebna pridobninska komisija. Komisija določuje slehernemu členu davčne družbe po njegovih razmerah, to je po srednjem dohodku njegovega obrta, opravila ali podjetja v zadnjem letu, katero se šteje vedno od 1. raal. srpana do 30. rožnika, davčni postavek. Svota davčnih postavkov se primerja z družbinim kontingentom. Ce je ona večji kakor ta, se vsi davčni postavki primerno zmanjšajo; če je ona manjša kakor ta, pa vsi primerno zvišajo. Tako popravljeni davčni postavki končno predočujejo zneske, ki jih morajo posaraezni davčni zavezanci kot splošno pridobnino davčnemu erarju plačevati. V pridobninske komisije voli polovico členov in njih namestnikov finančni minister, polovico pa jih volijo davkoplacevalci iste družbe iz svoje srede. Predsednika in njegovega namestnika voli finančni minister. Voliti smejo samo tisti pridobninski zavezanci moškega spola, ki so dokončali 24. leto svoje dobe ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Glani komisije volijo se za dobo štirih let. Volitev smejo odklanjati samo udje državnega in deželnega zbora, starci nad 60 let, telesno pohabljeni in tiste osebe, ki so pri kaki davčni komisiji bile člani v zadnjih Štirih letih. Poleg pridobninskih komisij je v vsaki kronovini pridobninska deželna koraisija. V to komisijo voli polovico členov in njih namestnikov tudi 'finančni minister, polovico pa deželni odbor. Poleg teh voli enega člena tudi trgovinska in obrtna zbornica. Predsednika in njegovega namestnika voli finančni minister. Pridobninska deželna komisija odlocuje o prizivih proti odmerjanju davonega postavka, proti zabranitvi oproščenja pridobnine i. dr. Splošno pridobnino plačuje vsak, ki v naši državni polovici izvršuje kak obrt ali se peča z opravilom in podjetjem, ki inu donaša dobičke. Vendar pa so izvzeta podjetja, ki morajo polagati javno račune, službeniki glede službenih prejemkov i. dr. Splošne pridobnihe oproščeni so nadalje najemniki v zakup oddanih zemljišč in gospodarstev, če jih sami in k večjemu še s svo.jo rodbino obdelujejo, oziroraa oskrbujejo; potem delavke, ki se pečajo z navadnimi ročnimi izdelki, dijaki glede zasebnega pouka in sploh sleherni človek, katerega postranski zaslužek s kakim obrtom ali opravilom ne znaša na leto več kot 50 gld. Splošno pridobnino plačujejo torej večinoma obrtniki, veleobrtniki, trgovci, zdravniki, odvetniki, notarji, rudokopi, podjetniki i. dr. Priredbena doba traja po dve leti. Da se odmeri splošna pridobnina, mora vsak, ki izvršuje kak obrt, kako opravilo ali podjetje, donašajoče dobiček, polagati v postavno določenem roku svojo pridobninsko izjavo, ali pismeno ali ustno, pri davčnem oblastvu prve instance ali pri davčnem uradu, v katerega območje spada. Rok določa deželna finančna oblast, ki ga javno naznanja. To, kar je predmet izjave, je razvideti natančno iz dotičnih tiskanih obrazcev, katerih je dobiti pri vsakem davčnem oblastvu ali uradu. Za vsako davčno družbo se napravi pridobninski upisnik (register), v katerem so razvidni posameznim davčnim zavezancem odmerjeni davčni postavki. Ta vpisnik je skozi 14 dni na pregled davčnim zavezancem, katerim je potemtakem prilika dana, da se osebno prepričajo, kako se je ž njimi in kako z njihovirai sodrugi pri odmerjanju davčnega postavka postopalo. Pridobnino je plačevati za vsako četrtletje 1. prosinca, 1. mal. travna, 1. rnal. srpana in 1. vinotoka naprej. Vsak davčni zavezanec dobi svoj plačilni nalog, v katerem se podrobno navaja predpisani davčni znesek, davčni urad, kamor je pridobnino vplačevati in vse druge okolnosti, nanašajoČe se na davčno dolžnost in pravico pritožbe. Priziv zoper naložfino davčno dolžnost, zoper odreko zahtevane davcne prostosti, zoper odmerjanje davčnega postavka ali kraj predpisa, zoper pričetek obdačenja ali zoper določitev pridobnine je polagati pri davčnera oblastvu v 30 dneh po vročitvi plačilnega naloga. Kdor še le na novo prične s kakim splošni pridobnini podvrženim obrtorn, opravilom ali podjetjem, mora to že prej ali vsaj takoj s pričetkom izvrševanja javiti davčnerau oblastvu. Takisto mora davčni zavezanec ob pravem času zglasiti davčnemu oblastvu opustitev obrta, opravila ali podjetja, če hoče, da se takoj odveže davčne dolžnosti. Naznaniti mu je to najkasneje v 14 dneh. Uradoma se izbriše predpis davka, če je davčni zavezanec umrl ali pa izginil, tako da ga več kot leto dni ni nazaj. Deželna finančna oblast ima pravico, odpisati pridobnino za eno, ali več četrtletij vsled občutljivih riezgod, ki so zadele davčnega zavezanca po smrti in bolezni v rodbini, po požaru, povodnji i. dr. Za pridobnino velja zakonito zastavna pravica erarjeva s prednostjo pred zasebnimi zastavnirai pravicami na nepremičninah, katere se popolnoraa ali vsaj večinoma porabljajo v svrho obrta, opravila ali podjetja s pridobnino obdačenega. Ta prednostna pravica pristoja, erarju brezpogojno za davek, ki ni še delj kakor eno leto in šest mesecev na dolgu, pri starejših zaostankih pa je taka pravica odvisna od tega, da se ni zaostanek pozneje kakor tekora prvega leta svojega obstoja zavaroval v javni knjigi. Sejmarji in krošnjarji plačujejo za svoj (obhodni) obrt posebno pridobnino, ki se ne všteva v družbeni kontingent. Obdačujejo jih po obsegu njihovega obrta in tega srednji donosnosti. Za priredbo splošne pridobnine razkazuje zakon sledeče davčne postavke: 1 gld. 50 kr. 10 gld. 36 gld. 90 gld. 2 „ - „ 12 „ 40 , 100 \ 2 „ 50 „ 15 . 45 „ 120 „ 3 „ - „ 18 „ 50 „ 140 „ 4 „ - „ 21 „ 55 „ 160 „ 5 „ — „ 24 , 60 „ 180 , 6 „ - , 28 „ 70 „ 220 „ 8 „ - „ 32 „ 89 „ 260 „ i. t. d. Sejmarjem in krošnjarjem pa se odmerja davek tako-le: Za podjetnika saraega in za vsakega poraočnika po 1 gld. 50 kr. do 15 gld. in za sodelujočo živino po 3 gld. do 32 gld. Pridobnina od podjetij, ki raorajo polagati javno svoje račune se odraerja in predpisuje po posebnih za to veljavnih določbah. K tem podjetjem prišteva davčni zakon zlasti delniške, rudarske in zavarovalne družbe, javne kreditne zavode, državne železnice, zadruge, hranilnice in posojilnice. Zakon določa, katera izraed teh podjetij so z ozirom na njih zlasti dobrodelni namen davka popolnoma prosta in katerim izmed njih se dado olajšave. Tista podjetja, ki niso davka popolnoma oproščena ali pa se jim ni dalo olajšav, se obdačujejo z lO°/o čistega dobička. Pri vzajemnih zavarovalnicah znaša davek O"l°/o od čiste letne zavarovalnine, pri hranilnicah se davek odmerja z 3°/o od čistega dobička, ki ne zna.ša več kot 10.000 gld. na leto; če pa več znaša, s 5 °/o do 100.000 gld., če še več znaša, s V^fo do 200.000 gld. in če znaša še veo, s 100/o. Pri obrtnih in gospodarskih zadrugah in pa pri posojilnicah obdačujejo od prvega tisočaka oistega dobička le tri desetinke tega dobička, od nadaljnjih zneskov pa pet desetink. Ako na ta način znižani čisti dobiček ne presega svote 600 gld., se vzame za davek 8-5°/o, drugače pa lO°/o te svote. Cisti dobiček je vedno le tisti, ki ga izkazuje računski zaključek, oziroma bilanca ravno prešlega leta. Vender pa se pri tem dobičku v nekaterih slučajih tudi ne vpoštevajo dohodki in troški posebne vrste. Te dohodke in troške podrobno našteva zakon. V svrho odmere davka treba je vlagati napovedbe pri davčnem oblastvu. Napovedbi imaš vlagati vsako leto takoj, vsaj pa najkasneje v 14 dneh po odobrenju računskega zaključka in bilance za rainulo leto in tudi ne pozneje kot po preteku šestih mesecev po minulem upravnem letu, ne oziraje se na to, če se je računski zaključek že odobril ali ne. Napovedbi priloži popolno bilanco in računski zaključek ter morebitno poročilo o poslovanju minulega upravnega leta. Davčno oblastvo odmerja davek ter izdava plačilni nalog. Priziv proti odmeri davka je dopusten na deželno finančno oblast. Pridobnino je vplačevati v štirih obrokih 1. prosinca, 1. mal. travna, 1. mal. srpana in 1. vinotoka. O novonastalih podjetjih je zaradi odraere davka obveščati v 14,diieh dotično davčno oblastvo. Isto velja zaradi odpisa davka, če je podjetje prenehalo. Prednostna zastavna pravica pripada erarju glede tega davka ravno tako kakor glede splošne pridobnine. Rentnino plačujejo tisti, ki dobivajo iz imovinskih predmetov ali pravic dohodke, od katerih se ne jemlje niti zemljarina, niti hišni davek, niti pridobnina, niti plačarina. Taki dobodki so: OJbresti od državnih in deželnih obveznic, od deželnih, okrajnih in občinskih posojil, potem od vseh drugih javnih in zasebnih posojil ali terjatev ne glede na to, ali so se izdale o njih zadolžnice in menice ali ne, ali so zavarovane ali ne; dalje obresti od jamčevin, zalog, hranilnih ulog, zastavnic, zakupnin, potem takozvane rente, to so prejernki, ki jih izplačujejo začasno ali dosmrtno zavarovalnice, oskrbovalnice in pokojninske blagajnice; dalje dedne rente, dosmrtni užitki ali preživitki, prejeraki iz pravic do užitkov, iz služnostij, iz zemljiških bremen i. t. d. Rentnine pa so oproščene obresti od hranilnih ulog pri poštni hranilnici, obresti državnih obveznic, ki so po zakonu z dne 20. rožnika 1868. 1. obdačene, potera obresti cele vrste drugih državnih, deželnih, občinskih obveznic, zadolžnic, zastavnic javnih in družbinih podjetij. Končno so rentnine oproščene vse tiste osebe, katerih prejemki na omenjenih dohodkih zase ali skupno z drugimi dohodki ne presegajo svote 600 gld. na leto. Rentnino odmerjajo vsako leto. Stalni prejemki se obdačujejo od svote, katero so dosegli v ravno minulern letu, premenljivi pa po poprečnera znesku zadnjih treh let. Rentnina znaša lO°/o od obresti državnih, deželnih in občinskih obveznic, javnih in zasebnih posojil oziroma tirjatev, katere tega davka sploh niso oprošcene, 3°/o od zakupnin, l^/o od obresti hranilnih ulog pri občinskih in društvenih hranilnicah, zadrugah in posojilnicah, l1^0^ od obresti zastavnih listov vzajemnih zavodov, 2°/o od vseh drugih, temu davku podvrženih dohodkov. Rentnina se plačuje na dvojni način. Ali jo odteguje dolžnik sara že pri izplačilu dotičnih prejemkov in jo neposredno od- pošilja c. kr. davčnemu uradu, ali pa jo dotični davčni zavezanec sam plačuje. V zadnjem slučaju se raorajo rentnini podvrženi dohodki zaradi odmere davka v določenem roku napovedati davčnemu oblastvu. Rentnino potom odtegovanja c. kr. davčnemu uradu plačevati pa so zavezane vse državne, deželne, okrajne in občinske blagajnice in oni zavodi, ki morajo javno pokladati svoje račune. Rentnino potom odtegovanja je plačevati vsako četrtletje in sicer najkasneje do 14. dne po preteku tega četrtletja; rentnino, ki se odmerja na podlagi napovedbe, pa 1. rožnika in 1. grudna vsakega leta, torej v polletnih obrokih. Za plačevanje te zadnje rentnine dobe davcni zavezanci od davčnega oblastva plačilne naloge. Na novo v davčno dolžnost vstopivše osebe se praviloma obdačujejo s pričetkom prihodnjega leta; tiste osebe pa, katere so že obdačene in so se sanio priselile iz drugih krajev, plačujejo davek nepretrgoma ter morajo svoj prihod naznaniti tekom 14 dnij davčnemu oblastvu in ob enem položiti davčno napoved. Davčna dolžnost vgasne, če se kdo izseli iz ozemlja, za katero velja davčni zakon, ali pa če umre, z nastopom prihodnjega raeseca. Da se pravočasno odpiše davek, treba izselitev ali srart naznaniti tekom 14 dni davčnemu oblastvu. Druge premerabe, katere nastanejo med davčnim letom na rentnini podvrženih dohodkih ali pa v osebnih razmerah davčnega zavezanca, se vpoštevajo šele z nastopom prihodnjega leta. Tisti dolžniki, kateri so po zakonu zavezani plačevati rentni davek potom odtegovanja od rentnini podvrženih izplačil, so odgovorni za pravilno izračunanje in pravočasno odpošiljatev rentnega davka na c. kr. davčni urad. V slučaju zamude morajo plačevati zaraudne obresti. Zakon določa natančneje obseg zastavnih pravic za rentnino na dotičnih dohodkih in prejemkih. Priziv proti odmeri davka je dopuščen na deželno finančno oblast. Osebno dohodnino rnora v obče plačevati slehern državljan glede vseh svojih dohodkov in prejemkov, tujec pa glede tistih svojih dohodkov ali prejemkov, ki jih dobiva iz ozemlja, za katero velja novi davčni zakon. Dohodki in prejeraki, ki jih dobivajo stanovniki v tuzemstvu iz inozemstva, se tudi obdačujejo, če ni dokazano, da se davek od njih plačuje v inozemstvu. Oproščeni od dohodnine so cesar, člani cesarskega dvora glede apanaž, imejitelji reda Marije Terezije, vojaških svetinj za hrabrost glede užitka iz tega naslova, vojaki glede njih prejerakov v aktivni vojaški službi in končno vsaka oseba, katere vsi dohodki in prejemki skupaj ne znašajo vec kot 600 gld. na leto. (Dalje prih.)