Leto XV. — 169
Ljubljana, maj 1972
KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«

Kolektiv Gradisa pred novimi nalogami — Ustanavljanje temeljnih organizacij Združenega dela je neodtujljiva in neposredna pravica delavcev
TOZD kot višja oblika samoupravljanja zahteva tudi več zavesti, odgovornosti, več znanja v družbenoekonomskih zakonitosti, vzporedno s tem pa terja tudi intenzivno prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva. Vse to bomo dosegli le, če bomo spremenili in dvignili na višjo raven delovno zavest, zainteresiranost za delo, našo ustvarjalnost in skupno prispevanje k večji produktivnosti.
Uvajamo nov pojem združenega dela »temeljna organizacija združenega dela« ali na kratko TOZD. Kaj Pomeni? TOZD je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na Podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu. upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, $dločaj0 o dohodku in drugih vpra-Sanjih svojega družbenoekonomskega Položaja. Ustavne spremembe so torej tu in morali se jim bomo prilagoditi in ustrezno urediti naše notranje odnose, organzacijo dela in Poslovanje.
* Kako in za kaj se bomo odločili?
Vzorca ni — sami se bomo morali °dJočiti. Ustanavljanje TOZD pomeni rešitev vrste vprašanj, ki med drugim tudi pomenijo prenos odločanja 0 Presežnem delu na mesto, kjer se Presežna vrednost ustvarja tako, da delavec resnično odloča o svoji akumulaciji in o vseh postavkah porabe dohodka. Pred nami so torej bistve-ne vsebinske spremembe o odločanju Presežne vrednosti in delitve ustvar-lenega dohodka v TOZD. Seveda pa bodo delavci v TOZD na osnovi posebnega sporazuma del ustvarjenega ohodka namenili za skupne potre-e Podjetja, za širše družbene skupnosti ter za združevanje sredstev v ankah ali z drugimi delovnimi organizacijami, zaradi doseganja skup-l“ interesov. Gre torej za to. kako e .bomo dogovorili ter kako bomo ase dogovore in sporazume med sa-0 spoštovali.
• TOZD — nova ekonomska kategorija
TOZD je nova ekonomska katego-rila, v kateri se odpirajo široke mož-osti za neposredno uveljavljanje niciative in odgovornosti vseh de-avcev. Dohodek, ki so ga v kakršni-obliki združenega dela ustvarile OZD, v celoti pripada tistim, ki so oaelovali pri ustvarjanju. Družbeni Pojokt dohodka pa so delavci v Združenem delu. Le-ti bodo imeli se možnosti vplivati na dvig pro-uktivnosti svojega in skupnega de-,?• vPlivati na strokovnost bodočih aganj, na rast osebnega in druž-enega standarda, skratka sami bo-r .upravljali s posli in sredstvi ruzbene reprodukcije,
. Pa bi se taki odnosi lahko konsti-,'u,a'i na ustavnih dopolnilih, pa bo eba izpeljati in. zgraditi ustrezne <onomske. organizacijske in poslov-6 mehanizme, na kateri bodo tekili odnosi ne§a dela.
© Kaj pravi Rajko Zupančič, predsednik organizacije ZK Gradisa
Ustavne spremembe so za nas v bistvu le nadaljevanje dosedanjih pozitivnih pridobitev združenega dela in sredstev, zato dosedanjih oblik ne smemo ukinjati temveč le trdneje in širše utrjevali naše odnose na samoupravnih temeljih, ki jih določajo sprejeti amandmaji. O teh spremembah smo pri nas že razpravljali na dveh konferencah ZK GIF Gradisa 8. oktobra 1971 in 11. januarja 1972, kjer je bila hkrati sprejeta tudi projekcija ureditve vprašanj TOZD v sestavi podjetja z ustavnimi spremembami Sestavljen je tudi prvi osnutek tez za samoupravni sporazum v združenem delu in medsebojnih odnostih v TOZD v sestavi Gradisa. Razumljivo je. da samoupravni sporazum temelji na združevanju sredstev za doseganje skupnih poslovnih ciljev, ki zopet temeljijo na samoupravnem interesu slehernega delavca — upravljalca. Upoštevane so tudi vse ekonomske utemeljitve za ohranjevanje in razvoj sredstev v upravljanju ter utrjevanju družbenoekonomskega položaja
delavca v združenem delu. V organizacijskem pogledu je delovna organizacija integracija njenih delov s ciljem, da bi dosegli večjo funkcionalnost, v ekonomskem pogledu pa je to integracija poslovnih funkcij.
© TOZD je vsak del podjetja, ki predstavlja delovno celoto
Temeljna organizacija združenega dela v sestavi GIF Gradis bo vsak del podjetja, ki predstavlja delovno celoto, v kateri se lahko merijo rezultati dela in potrdijo kot vrednost na trgu ali v podjetju ter se na tej podlagi tudi samostojno izraža. Pri tem pa se ne smejo kršiti pravice delovne organizacije, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi. Interes podjetja je, da. se še nadalje tehnično in organizacijsko razvija ter uskladeno izpolnjuje zmogljivosti vseh delov podjetja.
© S samoupravnim sporazumom bomo uskladili različne interese, težnje in dejanja
Ustavna dopolnila določajo ustavno pravico delavcev, da se organizirajo v TOZD, le-te pa vstopajo v sestavljene organizacije na osnovi samoupravnih sporazumov o združe-Nadaljevanje na 2. str.
Druže ‘lito, mi ti se fninemo
»Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo,« tako je v en glas govorilo naše ljudstvo v tistih najtežjih dneh, tako smo govorili v dohi izgradnje porušene domovine, tako govorimo tudi danes. To je velika resnica, ki jo jugoslovanski narodi ne bomo nikoli pozabili.
Titov prihod na oder sodobne zgodovine je odprl nove poti narodom Jugoslavije v boju za svojo socialno osvoboditev in za zgraditev socializma. Ves čas po osvoboditvi in še posebno od 1950. leta dalje, ko se prvič v zgodovini socialistične družbe začelo uveljavljati delavsko samoupravljanje, korakamo iz ene zmage v drugo. Pri graditvi samoupravne družbe se Titovo ime ponosno vije v vsakem našem delavcu, vsakem članu njegove družine, v vsakem našem uspehu.
Predsednik republike maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito se je rodil 25. maja 1892 v Kumrovcu kot sedmi otrok staršev Franje in Marije Broz, rojene Javoršek iz slovenske vasi Podsreda.
Življenjepis velikega voditelja Zveze komunistov Jugoslavija, vojskovodje, ustanovitelja nove Jugoslavije in neutrudnega borca za delavske pravice je nenehna borba za napredek, za mir na svetu, za uresničevanje neodvisne, nevezane politike. Zato je osebnost maršala Tita v zgodovini jugoslovanskih narodov osebnost najvidnejšega politika, partijskega funkcionarja, pobudnika in voditelja vstaje, ideologa ter državnika.
Mlada generacija je izbrala Titov rojstni dan za svoj praznik, da bi tako potrdila nerazdružljivo enotnost Tita in mladine v vojni in miru, da bi mu tako izrazila hvaležnost za vse, kar je zanjo storil in stori, ko zanjo skrbi kot za veliko družbeno silo, ki bo znala nadaljevati družbeno in duhovno poslanstvo njegovega nauka in dela.
Ko mu letos skupno z našo mladino čestitamo ob njegovi 80-lethici, se vsi gradisovci pridružujemo čestitki mladine z željo, da bi nas še mnogo let uspešno vodil, saj je to porok za nadaljnji razvoj in razcvet naše družbe ter poroštvo za našo lepšo bodočnost.
v organizaciji združe-
dnT° c'?10 pa -1® zelo zapleteno, je gcročna naloga, ki jo bo mogoče t; p°st°pno reševati. Zato misel »hi-lorn°CaS1<< n* odveč, vendar je z depo potrebno pričeti takoj, ker ie to nov?1' se začne-i° konstituirati litvah Ppp^odni odnosi na opreda-ločila ™ ■Pb Prinašajo ustavna do-
PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIV A IN NAŠIM PRIJATELJEM (Na sliki so strojniki iz strojncprometnega
olktuatoio I Delavski svet je razpravljal


t

Akcijski program sindikalnega odbora
V	zadnjem času smo priča izredno aktivnemu delu sindikalnega odbora podjetja. Kar dve seji in vrsta sestankov po poslovnih enotah smo razgibali članstvo sindikata.
Smernice za delo osnovnih sindikalnih organizacij pri poslovnih enotah Gradisa, ki so jih sprejeli na rednih sejah SOP, zajemajo trenutno najbolj interesantno tematiko in izvajanje konktret-hih nalog sindikata v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil glede TOZD;
—	dalje v zvezi s stabilizacijskim programom podjetja in ukrepom zoper nelikvidnost;
—	s podpiranjem akcije kandidata v zvezi z akcijo 1000 in aktivno sodelovanje pri formiranju interne zakonodaje v zvezi z delitvijo OD;
—	zahtevamo po okrepitvi vloge osnovnih sindikalnih organizacij in s tem v zvezi tudi ustrezne kadrovske sestave OSO naših poslovnih enot;
—	zagotoviti bo treba več pozornosti, organiziranosti in finančnih sredstev za izobraževanje vodstvenih kadrov v sindikatu.
S tem v zvezi bo potrebno sistematično evidentirati kadre, ki so ali ki bodo kandidati za prevzem funkcij tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v organih samoupravljanja;
Problem, ki se tudi kaže, je v obveščenosti članstva. Smatramo, da je obveščenost ena izmed osnovnih spodbud za uspešnejše delo naše organizacije.
Menimo, da mora imeti SOP stike s člani kolektiva, zaposlenimi v inozemstvu. Svoje stališče naj bi zavzeli tudi v zvezi z nagrajevanjem, zagotovitvijo nastanitve in prehrane, izvajanjem zakonskih predpisov in interne zakonodaje v zvezi z zdravstvom in .varstvom pri delu ter včlanjevanjem v industrijski sindikat gradbenih delavcev za Zvezno republiko Nemčijo.
— Zagotovitev socialne varnosti delavcev je ena od osnovnih nalog sindikata. Vprašanja novega sistema stanovanjskega gospodarstva, varnosti zaposlitve, delovnih pogojev, zdravstvenega varstva niso samo naloge strokovnih služb, temveč tudi sindikata.
— Pri načrtovanju dopustov in politiki regresiranja dopustov se mora čutiti vpliv SOP, ki naj zastopa interese članstva.
— V zvezi z rekreacijo in športno aktivnostjo naj sindikat daje članstvu stalne pobude za aktivnost. Organizacije letnih ter zimskih športnih dnevov in sodelovanje na njih je ena od oblik te aktivnosti. Seveda je treba poskrbeti, da šport ne bo omejen samo na take tekme, ampak ga moramo gojiti vse leto. Udeležba na letnih in zimskih SIG Slovenije pa je že tradicija, ki je ne nameravamo opustiti.
Zgoraj navedene naloge in cilji, ki so postavljeni pred članstvo v zadnjem obdobju, so zajeti tudi v programu dela SOP in OSO poslovnih enot.
Da bi postavljene cilje dosegli, pa bo potrebna organizirana angažiranost vsega članstva.	„	. , ,
Jernej Jer san
Ustanovljen je skupni izobraževalni center
gradbenih podjetij Slovenije
Dvajsetega aprila 1972 so predstavniki gradbenih podjetij, podpisnic samoupravnega sporazuma o izobraževanju, sklenili, da se ustanovi skupni izobraževalni center gradbenih podjetij Slovenije. To je velika prelomnica na področju izobraževanja v gradbeništvu.
V	prvi fazi razvoja bo skupni izobraževalni center funkcionalno vezan prek koordinacijskega odbora na stalno konferenco interesne skupnosti za izobraževanje v gradbeništvu. Le-ta naj bi krojila izobraževalno politiko v gradbeništvu in usmerjala delovanje novega izobraževalnega organizma. Pozneje pa se bo celotna strokovna dejavnost v celoti spojila z že zastavljeno dejavnostjo zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev.
Glavne naloge, ki jih bo moral center v začetku izvajati, so naslednje: pregledati izobraževalno dejavnost v podjetjih, kjer že obstaja iz-obraevalna služba ali center (navezava stikov, vzpostavitev komunikacij, prevzem določenih naročil),
—	vzpostaviti stike s šolami,
—	organizirati izdelavo profilov poklicev za vse manjkajoče poklice v gradbeništvu (skupaj z gospodarsko zbornico),
—	organizirati izdelavo manjkajočih učnih načrtov za poklice v gradbeništvu (skupaj z zavodom za šolstvo SRS),
—	izdelati predlog vpisnih pogojev za posamezne poklice v gradbeništvu (skupaj z gospodarsko zbornico),
—	organizirati izdelavo manjkajočih učnih načrtov za poklice v gradbeništvu (skupaj z zavodom za šolstvo SRS),
—	izdelati predlog vpisnih pogojev za posamezne poklice v gradbeništvu (skupaj z gospodarsko zbornico),
—	izdelati načrt akcij za pridobivanje mladine v gradbene poklice (skupaj z republiškim zavodom za zaposlovanje),
—	izdelati analizo stanja izobraževalne dejavnosti gradbenih podjetij in načrt racionalne delitve izobraževalnega dela med podjetji,
—	iniciati nova podjetja (pridobiti jih za izobraževanje, formirati organizatorje in izobraževalno službo),
—	pospešiti izobraževanje organizatorjev in inštruktorjev ter predavateljev (dopolnilno izobraževanje obstoječih kadrov, formiranje novih) ter informativno izobraževanje vodstvenih kadrov za področje izobraževanja v podjetju,
—	vpeljati redno informiranje delovnih organizacij s področja izobraževanja (izdaja informatorja),
—	organizirati različne vrste izobraževanja za podjetja,
—	izdelati pregled skript in učnih pripomočkov, ki obstajajo v izobraževalnih centrih, njihova uskladitev in izpopolnitev,
—	analizirati učne načrte gradbenih šol, jih primerjati z zahtevami aktualnih profilov poklicev in sprožiti postopek za korigiranje in ažur*račje vsebine,
—- organizirati akcijo za izdelavo sistemizacije delovnih mest v gradbenih podjetjih, na tej osnovi primerjalno analizo obstoječe kadrovske strukture in izdelati skupno analizo strukture zahtevane in obstoječe kadrovske strukture v gradbeništvu. Le-ta bo osnova za planiranje kadrov v gradbeništvu,
—	organizacijska pomoč podjetjem,
—	izdelati analizo materialnih in kadrovskih pogojev izobraževalnih ustanov za strokovno izobraževanje kadra v gradbeništvu,
—	študij in uvedba novih metod dela in metod učenja,
—	administrativno spremljanje vključenih gradbenih podjetij.
To je samo nekaj konkretnih nalog, s katerimi bi moral začeti center takoj. Razumljivo je, da se bodo ob začetku delovanja centra pojavljale nove in nove naloge, ki bodo narekovale trenutne in perspektivne potrebe In jih ni bilo mogoče na konferenci še precizirati.
V četrtek, dne 20. aprila 1972, je imel delavski svet podjetja v sedanji sestavi zadnjo sejo v svoji mandatni dobi.
Na dnevnem redu omenjene seje jo bil sprejem pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, poslovnika o notranji kontroli investicijske tehnično dokumentacije ter notranji kontroli gradnje objektov. Nadalje je bil sprejet pravilnik o premiranju, nagrajevanju in o odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Poleg tega je obravnaval delavski svet še obširno poročilo o analizi osebnih dohodkov za preteklo leto.
@ Popravljen pravilnik
o OD
Zahtevno delo, kakršno je sestava osnutka pravilnika za delitev osebnih dohodkov, je delavski svet poveril posebni komisiji že na prejš-. nji seji. Izdelala je osnutek omenjenega pravilnika in ga 27. marca t. 1. poslala v obravnavo. Po priporočilih za spremembo osnutka, ki so bila dana v obravnavi, je komisija^ osnutek pregledala in izdelala končni predlog za odbor za načrtovanje in notranjo delitev, ki je tako popravljeni osnutek predložil delavskemu svetu v potrditev, Po daljši obravnavi se je delavski svet s popravljenim predlogom strinjal in sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pregled mest in startnih osnov z veljavnostjo od 16. aprila 1972 dalje. Tako bodo nove osnove upoštevane pri izplačilu osebnih dohodkov za obračun april—maj.
H Dva poslovnika
Poslovnik o notranji kontroli investicijske, tehnične dokumentacije in poslovnik o notranji kontroli gradnje investicijskih objektov sta bila sestavljena glede na to, da temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov v svojem 42. členu zahteva izpolnitev določenih dolžnosti pri izdelovanju investicijske tehnične dokumentacije. Isti temeljni zakon predpisuje v svojem 64. členu dolžnost izvajalcu gradbenih del, da vpelje notranjo kontrolo zaradi ugotavljanja, ali vgrajeni material ustreza predpisanim standardom, če so storjeni vsi ukrepi za varnost pri delu in če delo teče po izdelani tehnični dokumentaciji.
Organizacijsko smo imeli že urejeno po določilih zakona, le da je predvideno lažje delo pri kontroli, če je za to tudi poslovnik.
V obravnavi je bil tudi pravilnik o prer .iranju, nagrajevanju in o odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, katerega je v osnutku pripravil odbor za razvoj in organizacijo. Obravnava v kolektivu je pokazala, da se z osnutkom strinjajo. Tudi na seji delavskega sveta se je večina strinjala s predlogom le, da se mora prav tako priznavati tudi predloge, ki niso tehnične narave in se nanašajo na organizacijo ter druge racionalizacijske predloge. Pravilnik predvideva nagrade tudi za koristne predloge. Te bodo spodbudile tiste, kt so pripravljeni aktivno sodelovati pri izboljševanju organizacije poslovanja na vseh področjih.
Po mnenju delavskega sveta je zelo koristen predlog, da se ustanovi posebna »Gradisova nagrada« in hkrati tudi sklad, iz katerega bi nagrajevali prizadevne člane delovne skupnosti za njihove koristne predloge ali dejanja, ki bi dala velike koristi podjetju, pa jih po enostavnih računskih merilih ni mogoče ocenili.
Tako izpopolnjen osnutek je delavski svet sprejel, hkrati pa zahteval, da naj ustrezni organ izdela predlog poslovnika o uveljavitvi “Gradisove nagrade«.
• Grajan članek
V nadalje anju seje je delavski svet sprejel k znanju poročilo o analizi osebnih dohodkov za preteklo leto. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je analiza obširno in podrobno izdelana, vendar pa naj takšne analize temeljijo na primerljivejših Dodatkih, da bi se lahko člani odločali bolj uspešno pri sprejemanju sploš-
po pravilniku o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Člani delavskega sveta so smatrali, da članek ni ugotovil resnice in obsojanje članov delavskega sveta za pristransko sklepanje ni upravičeno.
S in še: Razno
V nadaljevanju seje je delavski svet izvolil s tajnim glasovanjem za direktorja biroja za projektiranje v Mariboru in kot individualnega izvršilnega organa te enote tovariša Vu-kašina Ačanskega, dipl. ing., katerega je po opravljenem javnem razpisu predlagala razpisna komisija za to mesto kot najprimernejšega.
Delavski svet je nadalje sprejel predračun amortizacije osnovnih sredstev za leto 1972 po enakih povečanih stopnjah kot v letu 1971.
Dalje je sklenil, da se vežejo kot depozit pri Ljubljanski banki sredstva stanovanjskega prispevka, da bi dobili pravico do posojila pri tej banki za nakup stanovanj oziroma za posojila članom kolektiva pri individualni stanovanjski gradnji.
R. Z.
Zahvala članom COS
Dvajsetega aprila 1972 je imel delavski svet podjetja
v sedanji sestavi svojo zadnjo sejo. Na volitvah 26. aprila se je že zamenjala polovica članov delavskega sveta, in ta tisti, ki so bili v .letu 1979 izvoljeni za dobo dveh let.
Dveletno delo delavskega sveta podjetja je bilo plodno in uspešno. K uspešnemu delu je mnogo pripomogel tudi dosedanji predsednik delavskega sveta podjetja ing. Saša Škulj, ki je znal s svojim strokovnim znanjem, dobrim poznavanjem gospodarske politike in s pravilnimi odnosi, vsako pa naj bo še tako hudo odločitev pripeljati na pot, ki je bila vedno koristna za celotno podjetje.
Zato izrekamo članom delavskega sveta podjetja in predsedniku ing. Saši Škulju veliko zahvalo in polno priznanje za uspešno delo v pretekli mandatni dobi.
Vsem novoizvoljenim članom delavskega sveta, ki bodo začeli z novim delom in nadaljevali z reševanjem problemov in utrjevanjem delavskega samoupravljanja pa želimo obilo uspehov.
nih aktov, ki zadevajo notranjo delitev.
Tudi objektivnost v poročanju naj se bolj upošteva in naj se poudarjajo važnejše stvari bolj od manj pomembnih, da bi bila analiza kvalitetnejša. Delavski svet je nasprotoval članku v prejšnji številki našega lista, v katerem pisec očita članom delavskega sveta, da verjetno zato, ker so organizatorji proizvodnje, niso hoteli sprejeti sklepa odbora za načrtovanje glede omejitve izplačila
Nadaljevanje s 1. str. vanju. Torej bomo med posameznimi TOZD podpisovali samoupravne sporazume, na osnovi katerih bode podpisnice sporazuma soglašale, da bodo ščitile interese podjetja kot celote, saj imamo vsi skupaj življenjski interes, da obdržimo in krepimc podjetje in svoj tržni položaj, kar je po drugi strani v neposredno korist tudi vsem TOZD v sestavi GIF Gradisa.
Konkretna realizacija ustavnih določil bo terjala od nas vseh daljše in skrbno proučevanje možnih rešitev, tolmačenj in sploh oblikovanja novih samoupravnih predpisov. Na splošno pa lahko rečemo: če bodo TOZD stale na trdnih tleh in če si bomo znali postaviti jasne skupne cilje, bodo rezultati vsekakor večji. Gotovo pa je, da bodo rešitve boljše, če bomo enotno mislili in vsi delali za to, da bodo ustavni amandmaji postali naša stvarnost.
Lojze Cepuš
NOVATOESTVO: Prvi predlog komisiji za tehnične izboljšave in racionalizacije v podjetju
Gradisove letne športne igre bodo junija v Velenju
Sindikalni odbor podjetja je na zadnji seji sklenil, da bodo letne športne igre Gradisa letos v Velenju. Organizacijo letnih športnih iger pa je prevzela poslovna enota Celje.
Ker bodo letne športne igre ŠIG 1972 v oragnizaciji GIF Obnove iz Ljubljane v času od 30. 6. do 2, 7. 1972 v Ljubljani, bo srečanje Gradisovih športnikov že v začetku junija. Točen datum bo objavljen kasneje.
Začnite s pripravami za Gradisov športni dan.
Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK«
Dela v tovarni kontejnerjev v Celju hitro napredujejo
Sodobni prevoz blaga zahteva tudi spremembo embalaže, kar zlasti velja za generalno blago, ki se v kontejnerjih prevaža na rednih progah med Ameriko in Evropo. Vedno več je vlakov in ladij za prevoz kontejnerjev. Železniške postaje, še posebno pa luke, gradijo specialne prostore in skladišča za manipulacijo s kontejnerji. Skratka, kontejnerji so postali sodobno sredstvo za prevoz blaga.
Glede na velike perspektive se je tovarna »EMO« v Celju odločila, da bo zgradila tovarno kontejnerjev s pocinkovalnico v Celju. Gradnjo tega velikega in pomembnega objekta pa je poverila naši poslovni enoti v Celju.
Občasni obiskovalec tega v Celju največjega Gradisovega gradbišča lahko ugotovi, da se objekt izredno hitro dviguje. Sektorski vodja Franc Zupančič sicer ni tega mnenja, kontno Pa je skromnost tudi lepa stvar.
Pa' poglejmo, kaj gradijo na tem gradbišču!
1.	Veliko proizvodno halo (45 X 144
metrov, višine 10,00 metrov). Konstrukcija je armirano betonski skelet, projekt tipa Gradis, projektant pa priznani strokovnjak Os vin Novak;	. .
Ostrešje je montažno. Betoniranje in montaža se vrši na gradbišču.
2.	Pocinkovalnica (18 X.84 m, višina 11 metrov). Konstrukcija . in ostrešje sta ista. Pripominjamo, da bo to ena izmed največjih pocinkovalnic v Evropi,
Z deli so pričeli avgusta 1971. Danes pa je pocinkovalnica gotova že
do tretje faze, proizvodna hala do delitacije v dolžini 84 metrov, v ostalih prostorih pa teče montaža ostrešja. Krovska in ključavničarska dela izvršujejo naši obrati KO iz Maribora. Ostali kooperantje pa so iz Maribora in iz Celja
Naj omenimo še to, da je celotna proizvodnja kontejnerjev prodana že za 10 let naprej, v glavnem na zahodna tržišča. Ko bo proizvodnja stekla, bodo na dan napravili 40 šestmetrskih in 25 dvanajstmetrskih kontejnerjev. Pocinkovalnica pa bo služila za lastne potrebe podjetja »EMO«, vršili bodo pa usluge tudi za ostala večja podjetja, kot na primer za »Metalno« v Mariboru.
Proizvodnja v pocinkovalnici mora steči septembra 1972, ostali objekti pa morajo biti gotovi v drugi polovici letošnjega leta.
In kaj nam je k zadnjemu odstavku povedal Zupančič. Samo na kratko je odgovoril: »Bo!«
Gradisovi kovinski obrati v Ljubljani imajo opravka Velik nered v delitvi dela
z vse večjo konkurenco —
V kovinskih 'obratih Gradisa v Ljubljani, ki so že pred dolgimi leti prerasli remontno delavnico, proizvajajo danes že šestnajst različnih strojev, ki predstavljajo tako rekoč jedro gradbene mehanizacije. Tu proizvajajo prevozne betonarne s kapaciteto do 14 kubičnih metrov, prekladalne posode za beton, opremo za betonarne, iglasta dvigala, pralne valje za gramoz, polžaste dehklratorje, mehanične dozatorje itd., itd. To z drugimi besedami pomeni, da so kovinski obrati, ki zaposlujejo 495 ljudi, prerasli v pravo tovarno za proizvodnjo najrazličnejše gradbene mehanizacije.
V minulem letu je ustvaril kolektiv skoraj 30 milijonov dinarjev bru-■° realizacije, medtem ko si ie za letos zadal nalogo, da jo bo povečal Za dobrih 10 odstotkov. Nedvomno ®re pri tem za dokaj smelo načrto-vanje, saj dobro vemo, kako je z eejirni investicijami in da se danes gradbeništvo ne nahaja v najbolj ^vidljivem položaju.
vprašanje, kako to, da se je Poslovna enota pravzaprav specializirala na proizvodnjo gradbene mehanizacije, odgovarja Joško Repše, direktor Kovinskih obratov v Ljubljani, takole:
»Domače tržišče pred leti ni bilo dovolj dobro založeno z osnovno gradbeno mehanizacijo. Zato smo stroje kupovali v tujini, seveda za
dragocene devize. In ker rasti gradbene dejavnosti niso sledila tudi specializirana podjetja za proizvodnjo gradbene mehanizacije, je bilo nujno nekaj ukreniti prav pri gradbenih podjetjih. Skratka, potrebe so nas prisilile v to. da smo se pričeli ukvarjati s konstrukcijo in proizvodnjo strojev oziroma mehanizacije, brez katere si danes ne moremo predstavljati sodobnih velikih gradbenih podjetij. Veliko smo žrtvovali za to, kar imamo danes. Veliko časa in veliko denarja. Tudi ljudi smo morali usposobiti za novo dejavnost .. .«■
Kovinski obrati so iz leta v leto širili svoj - proizvodni program, ob tem pa so nenehno skrbeli tudi za dvig kvalitete svojih izdelkov. Ostala
NASVETI
.....
Letni dopust je mogoče izrabili samo v dveh obrokih
.	. Bliža se čas letnih dopustov. Kljub jasnim zakonskim določiom pri-
ti.aja na komisijo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za življenjske in delovne razmere precej vprašanj, v koliko obrokih je mogoče Grabiti pripadajoči letni dopust in kako je s štetjem prostih sobot.
Po 154. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih se ob uvedbi Petdnevnega delovnega tedna šteje sobota kot šesti dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek tid.), kot da bi ga bil delavec prebil na delu.
Zakonodajalec se je torej postavil na stališče, da je prosta sobota Posledica razporeditve delovnega časa med tednom in da je treba zato steti tako soboto za delovni dan, nikakor pa ne kot nedeljo oziroma dela Pl'ost dan. Zato seveda pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka ™di za tiste proste sobote, ki sovpadejo s časom, ko je on na svojem rodnem letnem dopustu. Torej enako kakor za ostale delovne dneve, in t° v višini, kot je bil ves ta čas delal poln delovni čas!
Po 66. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih traja delavčev ®tni dopust najmanj 14 in največ 30 delovnih dni. Čas, v katerem delavec med letom izrabi svoj letni dopust, določi delovna skupnost v skladu z rK,ray° 'n organizacijo dela, pri čemer pa upošteva tudi delavčevo željo v2. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih).
. Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajali11' torej naenkrat. Le na delavčevo zahtevo je mogoče odobriti izrabo letnega dopusta v dveh delih, torej v dveh obrokih. Dan svojega letnega opus ta pa sme delavec določiti sam, vendar mora o tem obvestiti svojo elovno skupnost najmanj 30 dni pred nastopom tega dneva letnega do-Pusta.
. Iz povedanih določb temeljnega zakona o delovnih razmerjih je torej lasno, da po zakonu ni dovoljeno izrabiti letnih dopustov v več kot dveh euh ali obrokih. To zato, ker po mnenju zakonodajalca sicer ne bi bil g.s.ežen osnovni namen letnega dopusta, to je zagotoviti delavcu rekre-ClJo in obnovitev njegovih delovnih sposobnosti.
Letne dopuste je torej treba planirati tako, da jih delavci izrabijo ajveč v dveh delih in v okviru celotnega števila pripadajočih dni. Severi1 s-e šteje pri tem za delovni dan kot pripadajoči in obračunski dan tu-fia -VSa'ta Prosta sobota, ki sovpade s časom dopusta! Kakršno koli dru-5 obračunavanje pripadajočega dopusta v nasprotju z zakonskimi °cni omogoča skrajševanje ali podaljševanje letnega dopusta.
gradbena podjetja so kmalu izvedela za Gradisove proizvode, ki jih na domačem trgu ni bilo moč dobiti v zadostni količini niti v primerni Kvaliteti. Povpraševanje je naraščalo, zato se je kolektv odločil, da bo v svojih kovinskih obratih proizvajal mehanizacijo tudi za ostala gradbena podjetja v Jugoslaviji. Tako so pričeli gradisovci s široko proizvodnjo osnovne gradbene mehanizacije ne le za lastne potrebe, temveč tudi za zunanje kupce.
O težavah, s katerimi se srečuje danes 200-članski kolektiv kovinskih obratov, pa pripoveduje direktor Repše takole:
»Z leti so se pogoji za proizvodnjo gradbene mehanizacije močno spremenili... Po vsej Jugoslaviji so se začela pojavljati konkurenčna podjetja, med njimi celo specializirana podjetja za izdelavo gradbene mehanizacije. Zaradi tega smo se tudi odločili za sodelovanje na spomladanskem in jesenskem velesejmu v Zagrebu in za nastope na mednarodnem sejmu gradbeništva v Beogradu. Sejmi so nas tudi. opozorili na to, -da moramo svoj proizvodni program stalno dopolnjevati z novimi stroji, da se moramo povezati s proizvajalci betonarn in jim ponuditi svojo opremo, in seveda po možnosti med drugim prodreti tudi na zunanji trg. Spoznali smo tudi, da bodo podjetja vse bolj kupovala mehanizacijo pri proizvajalcih, ki nudijo najugodnejše plačilne pogoje. Precej jasno nam je. da bo šel razvoj vedno bolj v to smer. To z drugimi besedami pomeni, da bomo potrebovali v prihodnje še več obrednih sredstev.. .«
Kljub lepim uspehom, ki so jih dosegli kovinski obrati v letih svojega obstoja, se danes ne nahajajo v najbolj rožnatem položaju. Gre. za vse hujšo konkurenco oziroma velik nered na področju delitve dela, ki osiromašuje vloženo delo prav vseh proizvajalcev gradbene mehanizacije, ki jih je v Jugoslaviji eno z drugim baje že blizu štirideset!
»Moja želja in seveda celotnega kolektiva je, da bi se za začetek vsaj v okviru Slovenije, če se že ne moremo v okviru širše domovine, natančno domenili, kaj bo kdo proizvajal: Mislim, da bi* bito to nujno potrebno in v korist vseh, saj bi bilo dela še vedno dovolj, njegov učinek pa bi bil precej večji od sedanjega. V nedogled se drug pred drugim ne bomo mogli skrivati. Morali bomo položiti svoje karte in se pametno pomeniti. Le na tak način, le v primeru tesnega medsebojnega sodelovanja, bomo povzročali drug drugemu kar najmanjšo škodo. Prepričan pa sem, da mora priti iniciativa za. rešitev tega vprašanja nekje od »zgoraj navzdal«. Morda z gospodarske zbornice Slovenije ...«
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik" izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča" v Ljubljani — izhaja mesečno
Del graditeljev z delovodjem Koscem
---------.
!
proizvodne hale za tovarno kontejnerjev EMO Celje
Del objekta proizvodne hale tovarne kontejnerjev
Eli

Rudolf Mlinarič in Adolf Švancer iz KO Maribor
V ozadju gradnja pocinkovalnice
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 3
Učimo se nemški
W i r lernen deutsch 35. L e k t i o n
Wir wiederhoIen die Frage-Pronominal-Adverbia, wie wir sie in der 34. Lektion gelernt haben:
Womit, Woraus, Wozu, Wovon, VVobei, Wonach, Woran, VVorauf, Woruber, Worin, Wodurch, VVortir.
Nicht vergessen! Diese Adverbia gebrauchen wir nur in Frage-satzen nach S a c h e n , nicht aber nach Personen!
1.	Er schreibt mit seiner neuen Fullfeder. W o m i t schreibt er?
(S čim piše?)
2.	Wir trinken den Kaffee aus Kaffeetassen. Woraus trinken wir? (Iz česa pijemo?)
3.	Die Schreibmaschine dient zum Schreiben. VV o z u dient die Schreibmaschine? (Čemu služi pisalni stroj?)
4.	VVir sprachen das letzte Mal von unserer Reise. Wovon spra-chen wir das letzte Mal?« (O čem smo govorili.)
5.	Die Maschinen helfen den Mensehen bei der Arbeit. W o b e i helfen die Maschinen? (Pri čem pomagajo stroji?)
6.	Er schaut nach den Sternen des Ilimmels. VV o n a c h schaut
er? (Gleda po zvezdah.)
7.	Die Fahne hangt an dem Mast des Schiffes. VVoran hangt die Fahne?INa čem visi zastava?)
8.	Der Direktor sitzt auf seinem Stuhl. VV o r a u f sitzt der Direktor? (Na čem sedi ravnatelj?)
9.	Ich freue mich iiber deinen Besuch. VV o r u b e r freuc icli mich? (Čez kaj se veselim?)
10.	Ich habe mein Geld in der Geldtasche. VV o r i n babe ich mein Geld? (V čem imam svoj denar?)
11.	Viele Maschinen werden durch einen Diselmotor bewegt. VV o -durch werden die Maschinen bewegt? (S čim poganjamo stroje?)
12.	Er hat fiir sein VVorterburch scchs Mark gezahlt. W o f u r hat er sechs Mark gezahlt? (Za kaj je plačal 6 Mark?)
r Schlussel, e Fahne, e Laterne, e Glocke, e Schraube, e Kette schli-essen, flaggen, leuchten, lauten, schrauben, anketten.
VVir bilden Fragen mit: VVomit, VVoraus? und VVozn? und antvvor-ten, Z. B.
VV o m i t schliessen wir? ... mit dem Schlussel. VVomit flaggen wir? . .. mit der Flagge (Fahne). VVomit leuchten wir? ... lauten wir?
... schrauben wir? ... ketten wir an?
VV o r a u s ist der Schlussel gemacht? (Iz česa je ključ narejen?)
... aus Eisen. VVoraus ist die Fahne gcmacht? ... e Laterne, e Glocke, e Schraube, e Kette?
VV o z u dient der Schlussel? (Čemu služi ključ?) Er dient zum Schliessen. VVozu dient e Fahne. e Laterne, e Glocke, e Schraube, e Kette?
VV o z u dient der Sehliissel? (Čemu služi ključ?) Er dient zum Schliessen. VVozu dient e Fahne, e Laterne, e Glocke, e Schraube, e Kette?
iNa zagrebškem velesejmu
Letos sodeluje na spomladanskem Zagrebškem velesejmu 1810 razstavljavcev, od tega 1080 iz domovine ter 730 iz tujine — Ma lepem in sodobno urejenem H prostoru so se med številnimi razstavljavci letos samostojno prvič pojavili tudi B izdelki naših kovinskih obratov iz Ljubljane in Maribora
VV c v o n schreiben die Zeitungen? Die Zeitungen schreiben von dem Krieg, von der Politik, von dem VVetter, von den Biichern usw.
VV o v o n sprechen wir? ..'. r Film, e Musik, s Theater, e Leutc.
W o b e i helfen sich die Kinder? — r Šport, e Arbeit, s Anziehen, e Schularbeiten.
VV o n a c h sehnen wir uns? e Heimat, e Freundschaft, e Eltern.
VV o d u r c h wird die VVindmiihle bevvcgt? Sie wird durch den VVind bevvcgt.
VV o d u r c h wird das Dampfschiff bevvegt? — e Dampfmasehine.
VV o d u r c h wird die VVassermiihle bevvegt? — s VVasser.
VV o d u r c h vverden die Flugzeuge in Bevvegung gesetzt? — e Motore.
VV o f u r danken Sie? — Ich danke fiir den Brief, e Postkarte, s Paket, r Besuch usw.
VV o r a n hiingt die Lampe? — Sie lian gt an den Haken, an der Dečke, an dem Tor.
VV o r a n hangt man die Lampe? Man hiingt sie an den Haken, an die Dečke, an das Tor.
VV o r a u f sintzen wir? — VVir sitzen auf dem Stuhl, auf der Bank, auf dem Sofa, auf den Gartenstiihlen.
VV o r a u f setzen vvir uns? — VVir setzen uns auf den Stuhl, auf die Bank, auf das Sofa, auf die Gartensttihle.
VV o r i n fcefinden sich die Getranke? — Sie befinden sich in dem Krug. in der Tasse, iri dem Glas, in den Flaschen.
Wir giessen die Geidinke in fien Krug, in die Tasse, in das Glas, in die Flaschen.
Aus oberen Beispielen ersehen vvir, dass die Frapositionen: an, auf, hinter, in neben, iiber, unter, vor und zvvischen den dritten oder der vierten Fali (tretji ali četrti sklon) haben: auf die Frage »wo-haben sie den dritten Tali, auf die Frage »wohin« den vierten Fali. Daruber vvoilen vvir in der nšichsten LeiUion sprechen.
Nun vviederholen vvir die »Pronominaladverb-Praposition« aus der 34. Lektion. Das Adverb »da« verbunden mit der Praposition steht fiir tlas Hauptvvort. Dieses Hauptvvort nennt aber keine Personen, sondern S a c h e n. Einige Beispiele;
Ilast du deinen Eltern fiir das Paket gedankt? Ja, ich habe ihnen d a f ti r gedankt (namesto »fiir das Paket«).
Schreibt der Schiller mit dem Bleistift? Nein, er schreibt nicht damit. Freuen Sie sich iiber das VVetter? Ja ich freue mich daruber.
VVarien die Kinder auf das Essen? Ja, sie vvarten d a r a u f.
Hat der Direktor von seiner Reise gesprochen? Nein. er hat nicht d a v o n gesprochen.
Denkt ihr an eure Ferien? Ja, vvir denken d a r a n.
Darf ich dich um dein Buch bitten? Ja, du darfst mich d a r u m bitten.
VVoIIen die Arbciter mit dem Auto fahren? Nein, sie vvoilen nicht damit fahren.
Hast du desne Kleider im Kasten? Ja, ich habe sie d a r i n.
VVas ist unter der Brucke? Ein Fluss fliesst darunter.
Steht vor dem Fenster ein Tisch? Ja, er steht d a v o r.
Liegt ein Tal zvvischen den Bergen? Ja, es liegt dazvvischen.
Steht der Lehrer neben der Tafel? Nein. er steht nicht d a n e b e n.
VVas ist hinter dem Haus? Ein Garten liegt d a h i n t e r.
Trinkt ihr Tee aus diesen Tassen? Ja, vvir trinken d a r a u s.
Bildet selbst einige ahnliche Siitze!
VVorter
dienen — služiti
schauen — gledati
der Štern — zvezda
der Himmel — nebo
die Fahne — zastava
bevvegen — premikati, gibati
das VVorterbuch — slovar
die Laterne — svetilka, laterna
die Glocke — zvon
die Schraube — vijak
die Kette — veriga
leuchten — svetiti se
lauten — zvoniti
- Besede
schrauben — priviti anketten — prikleniti die Heimat — domovina die VVindmuhle — mlin na veter das Dampfschiff — parnik die VVassermiihle — mlin na vodi das Flugzeug — letalo in Bevvegung setzen — staviti v pogon, pognati das Getrank — pijača der Krug — vrč giessen — naliti, natočiti das Tal — dolina
Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK-«
J
Poleg številnih razstavljavcev je letos zelo močno zastopano gradbeništvo. Preko 500 raznih podjetij, ki se v tej ali oni obliki ukvarja z gradbeništvom, prikazuje izdelke in dosežke svojih podjetij. Skratka, star »gradbeni maček« ima tu kaj videti. Obiskovalec velesejma, še posebno strokovnjak, potrebuje precej časa, če si hoče podrobno ogledati vse nove proizvode gradbene tehnike in opreme. Gradbeni stroji vseh vrst in oprema za visoke in nizke gradnje, specialna transportna sredstva, izdelki znane italijanske firme Marini, nemškega Wackerja in Wibaua »Orensteina und KoebebI«, »Cartepilar«, »Progresa«, »Skip« iz Ljubljane in ne nazadnje izdelki naših obratov KO iz Ljubljane in Maribora vzbujajo vso pozornost. Moramo priznati, da je gradbeništvo napravilo zadnja leta velik korak naprej.
Od leve proti desni so: Ivan Lovec, direktor KO Maribor, Joško Repše, direktor KO Ljubljana, Ludvik Rizmal, šef komerciale, Slavko Šavli, dipl. strojni ing. na zagrebškem velesejmu
V Zagrebu smo srečali tudi predstavnika zvezne gospodarske zbornice
Zagrebški velesejem je tisto mesto, kjer se srečujejo poslovni ljudje, strokovnjaki in tisti, ki pazljivo sledijo napredku naših delovnih organizacij. Zato je stalna prisotnost Gradisa na vseh takšnih in podobnih prireditvah nujna, če hočemo vzporedno korakati z ostalimi podjetj.i
Gradisovi mešalci so najboljši
Priznanje znanega strokovnjaka ing. Miladina Pavičeviča, glavnega inženirja podjetja za mehanizacijo, Ratko Mitrovič iz Beograda, ki je na sejmu dejal, da so Gradisovi mešalci najkvalitetnejši in najboljši, nam je lahko samo v ponos, še posebno pa tistim delavcem ki so ga napravili. Uspehi obeh kovinskih obratov niso samo uspehi KO, temveč uspehi celotnega Gradisa. Zato sQ pripombe nekaterih članov kolektiva, češ da je vodilni kader v KO prepotenten, neutemeljene, temveč lahko trdimo obratno zaslužijo si vso pohvalo. Efekt, dosežen na sejmih, je primem s stroški, zelo velik. Stroj ni pralni prašek, mi moramo misliti naprej in naše delo mora biti programirano, je na sejmu dejal tovariš Rizmal
Malo, kvalitetno in uspešno
To je v bistvu misel direktorja KO Joškota Repšeta, ki je v tem smislu že organiziral svojo proizvodnjo. Kvalitetno ter strokovno opravljeno delo je porok, da 400 ljudi, kolikor jih je v obeh obratih, ne bo nikoli ostalo brez kruha. Gradis mora biti na vseh podrvčjih prvi in naši obrati ne smejo nikjer zaostajati, Naša pot je trnova ali uspešna in takšno bo tudi naše delo v bodoče.
Na obisku pri firmi VVacker
1
1
t
DS podjetja
SKLEPI
XVIII. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 27. marca 1572 v‘Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame- k znanju.
3.	Po določilih 70. člena statuta podjetja GIP GRADIS, na podlagi zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja, sklene delavski svet, da se razpišejo volitve članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot oz. svetov enot.
Volitve v organe upravljanja bodo 26. aprila 1972.
Skladno z določili statuta GIP GRADIS se v delavski svet podjetja izvolijo člani po
volilnih enotah, in sicer:
Število
Zap. Volilna	članov
št. enota	za DSP
za 4 leta
1.	Ljubljana	2
2.	Maribor	3
3.	Ravne	1
4.	Celje	2
5.	Jesenice	2
6.	Koper	l
7.	Nizke gradnje in biro za
proj. Mrb.	2
8.	Ljubljana okolica	1
9.	KO Ljubljana	1
10.	KO Maribor	1
Ih OGP Ljubljana	1
12.	LIO Škofja Loka	1
13.	SPO Ljubljana	1
14.	Frankfurt	1
15.	xCentrala, Biro za proj. Lj., že-
lezokrivnica, uprava delav. domov in uprava	stanov, hiš	2
22
V delavske svete enot oz. svete enot izvo-
lijo člani delovne skupnosti naslednje število članov;
Število
Zap. Volilna	članov
štev. enota	za DSP
za 4 leta
1.	Maribor	15
2.	Ljubljana	13
3.	Celje	12
4.	Jesenice	10
5.	Koper	10
6.	Ljubljana okolica	10
7.	Nizke gradnje	10
8.	Ravne	9
9.	KO Ljubljana	8
10.	KO Maribor	8
11.	LIO Škofja Loka	8
12.	OGP Ljubljana	10
13.	SPO Ljubljana	8
14.	Centrala	6
15.	Železokrivnica	5
16.	Frankfurt	5
V volilno komisijo se imenujejo:
Ljubljana:
predsednik: Grilje Ivan član: Cule Danica član: Pa j tak Andrija
Maribor:
predsednik: Senjur Franc član: Vrečko ing. Franc član: Košti Antonija
Ravne:
predsednik: Sever Rezka član: Roter Alojz član: Vadnjal Ana
Celje:
predsednik: Turnšek Zinka član: Adamič Cvetka član: Aleksič Milivoj
Jesenice:
predsednik: Ambrožič Marica član: Abruč Ladislav član: Jeločnik Marije
Ljubljana okolica:
predsednik: Vrhovec Janez član: Mesesnel Ivanka član: Sosič ing. Marjan
Koper:
predsednik: Umek Vlado član: Brozovič Alenka član: Bastalič Hi ja
Nizke gradnje:
predsednik: Urh Ivan član: Cernec Zofija član: Golob Ivanka
KO Ljubljana:
predsednik: Košir Miro član: Mahnič Ludvik član: Koren Ignac
KO Maribor:
predsednik: Hernec Marjan član: Stražar Anton . član: Černivec Ludvik
OGP Ljubljana:
predsednik: Sever Jože član: Jarh Božena član: Kutnjak Franc
LIO Škofja Loka:
predsednik: Tavčar Jože član: Konjar Alenka član: Risman Danica
SPO Ljubljana:
predsednik: Mlakar Hilda član: Žabkar Franc član: Tekavec" Janez
Frankfurt:
predsednik: Pleteršek Miloš član: Pajnik Bruno član: Arnuš Franc
Za biro projektiranje v Ljubljani, centralo, upravo delavskih domov, železokrivnico ir« upravo stanovanjskih hiš:
predsednik: Kunej Peter član: Demšar Marija . član: Jeršan Jernej
Isti člani se imenujejo tudi v volilno ko-? misijo za podjetje.
Volilna komisija podjetja skrbi za zakonito izvedbe volitev in razglaša skupni izid glasovanja v podjetju.
Volilna komisija za volilne enote skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilne odbore, sprejema kandidatno listo in jo potrjuje, določi volišča* ugotavlja in razglaša izid glasovanja in opravlja druge z zakonom določene zadeve.
V komisijo za volilni imenik se imenujejo: Ljubljana:
predsednik: Lisjak Marija član: Inhof Štefka član: Remec Minka
Maribor:
predsednik: Senjur Franc član: Gzvaldič Jelica
član: Ornik Mira nam. Hudernik Hedvika Ravne:
predsednik: Lihteneger Ludvik član: Bolte Jože član: Mori Berta
Celje:
predsednik: Praprotnik Vida član: Juvane Pavla član: Koprivec Ignac
Jesenice:
predsednik: Kramar Marija elan: Kucko Cilka član: Trampuž Dora
Koper:
predsednik: Geržina Jože član: JakominiČ Mila član: Hadžič Sinan
Ljubljana okolica:
predsednik: Drnovšek Emilija član: Kocjančič Marija član: Bokan Anton
Nizke gradnje:
predsednik: Tinta Nada član: Razgoršek Zdenka član: Škreblin Silva
KO Ljubljana:
predsednik: Rakun Franc član: Unuk Regina član: Šimnovec Marjeta
KO Maribor:
predsednik: Požar Ljuba član: Gaberc Marjan član: Merc Franc
OGP Ljubljana:
predsednik: Pižent Martin član: Kardoš Angelca član: Zver Štefan
LIO Škofja Loka:
predsednik: Kumer Franc član: Poljanec Mojca član: Kuralt Srečko
SPO Ljubljana:
predsednik: Zaviršek Marina član: Petelin Pavla član: Merhar Franc
Frankfurt:
predsednik: Markuž Roman član: Pave Jože član: Šijanec Franc
Za Biro za projektiranje v Ljubljani, centralo, železokrivnico, upravo delavskih domov in upravo stanovanjskih hiš:
predsednik: Capuder Mila član: Mahnič Nada član: Wabra Bruno
Komisija za volilni imenik vsake volilne enote vpiše v volilni imenik po abecednem redu vse volivce, ki spadajo v enoto. Volilni imenik je napraviti v treh dneh, ko je komisija imenovana in ga predložiti v potrditev volilni komisiji.
Za predlaganje in določanje kandidatov na zborih delovnih ljudi bodo sklicani zbori po volilnih enotah, najkasneje do 11. aprila 1972.
Zbore po volilnih enotah do izvolitve predsedstva vodi član delavskega sveta podjetja iz enote, ki predstavlja vodilno enoto. Zbori morajo biti • sklicani najmanj tri dni pred dnevom zbora.
Za volilno enoto biro za projektiranje v Ljubljani, centralo, železokrivnico, upravo delavskih domov in upravo stanovanjskih hiš bo vodil zbor do izvolitve predsedstva tov. Galič Milan.
Za vodilno enoto v Frankfurtu bo vodil zbor do izvolitve predsedstva tov. Božnik Karel.
Ce bo sklicanih več zborov za eno volilno enoto za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja, predlagajo na teh zborih samo eno kandidatno listo, ki jo sestavljajo kandidati, predlagani na vsakem posameznem zboru.
Za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta enote, oz. sveta enote, sc skličejo zbori delovnih ljudi do istega roka, kot *Je določen za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja.
4.	Delavski svet podjetja sklene, da se pošlje osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z dopolnitvami v razpravo s tem, da enote pošljejo svoje pripombe do 14. aprila 1972 kadrovski službi podjetja.
5.	Delavski svet podjetja potrdi pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka delavcev GIF GRADIS za prvih 30 dni zadržanosti od dela med začasno delovno nezmožnostjo
zaradi bolezni ali nege obolelega ožjega družinskega člana z naslednjo dopolnitvijo: Drugi odstavek 5 člena se glasi:
-Za primer nesreče na poti na delo in z dela se priznava delavcu nadomestilo osebnega dohodka pc določilu prejšnjega odstavka tega člena«.
Doda se 2. odstavek 9 člena pravilnika, ki se glasi:	Delavec, ki le začasno stanuje
v kraju zaposlitve, je v času trajanja nezmožnosti za dele dolžan ostati in se zdraviti v kraju zaposlitve oz. začasnega stanovanja. Ce izbrani zdravnik meni, da je za zavarovanca koristna oskrba na njegovem stalnem domu in ni neobhodr.o potrebno zdravljenje v stacionarnem zavodu, predlaga zdravniški komisiji pri zdravstvenem zavodu, da mu odobri zdravljenje v drugem kraju«.
6.	Delavski svet podjetja potrdi plan sredstev za varstvo pri delu za leto 1972 v celoti po predlogu odbora za varstvo pri delu pod štev. 06-7/72/103 z dne 10. 3. 1972,v višini din 2.586.978,00
7.	Delavski svet podjetja imenuje in potrdi sestav štaba civilne zaščite podjetja in sestav štabov civilne zaščite enot v sestavu podjetja:
Štab civilne zaščite v podjetju:
Peteln Alfred, dipl. ing. — vodja štaba Šircelj Milivoj, dipl. ing. — član Vasle Branko, dipl. ing. — član Mesarič Štefan, dipl. ing. — član Jeršan Ivo, dipl. ing. — član Štoviček Jenda — član Zajc Jože — član Košir Miro — član Šnajder Ludvik — član
Isti člani so imenovani tudi v štab civilne zaščite za ljubljanske področje.
Štabi civilne zaščite pri enotah so:
Jesenu v;
Lukač Božidar — vodja štaba Šanca Vlado — član Tarman Ljuba — član Lapajne Andrej, dipl. ing. — član 2 ust Karolina — član
Ravne:
Zaletelj Anton — vodja štaba Berčič Marjan — član Lihteneger Ludvik — član Novak Nikola — člani Kokošinek Mirko — član
Maribor, Nizke gradnje, Kovinski obrati Maribor, Biro za projektiranje Maribor:
Maister Borut, dipl. ing. — vodja štaba Lah Ivan, dipl. ing. — član
Janžekovič Lado — član
Lovec Ivan — član
Hvastija Boltežar, dipl: ing. — Član
Koper:
Gabrijelčič Bernard — vodja štaba
Fleihtinger Karel — član
Vidovič Drago — član
Novak Rudi — član
Žabkar Jože — član
Rutar Stojan — član
Hajdinjak Ludvik — član
Celje:
Praprotnik Albert — vodja štaba Aleksič Mile — član Petrovič Anton — član Škrabi Franc — član Kokalj Pavla — član
leseni provizoriji:
—	enoposteljna soba . . . .
—	dvoposteljna soba . . . .
—	tri ali štiriposteljna soba :
din
mesečno 5 . . 150,00 . . . 60,00 . . .	45,00
12.	Za počitniški dom v Poreču se odobri naslednja nabava osnovnih srdstev:
din
3.	mize sobne po 220,00 din	660,0
3	mize sobne po 220,0 din	660,00
12 stolov za vrtne mize po 220,00	264,00
9 stolov za sobne mize po	18,00	162,00
1 mesarski čok 500 X 500 RF	1.400,00
1	cvrtnjak 24 lit RF	5.500,00
2	univerzalna stroja	23.000,00
(od tega 1 za Ankaran)
4	pomožna ležišča	4.480,00
LIO Škofja Loka:
Florjančič Vinko — vodja štaba Ilovar Leopold — član Stanonik Pavle — član Tavčar Jože — član Stanonik Slavko — član
8.	Delavski svet preimenuje sedanji naziv »■Komisija za narodno obrambo«, ki je bila imenovana na XXXVII. seji dne 27. 2. 1970, v naziv »Odbor za splošni ljudski odpor« v naslednji spremenjeni sestavi:
Keržan Hugo, dipl. ing. — predsednik
Zupančič Rajko — namestnik predsednika
Piškur Nuša — član
Brglez Vinko — član
Peteln Alfred, dipl. ing — član
Pižent Martin — član
Pirih Branko, dipl ing. — član
9.	Poročilo predsednika odbora za standard in rekreacijo se vzame k znanju.
10.	Delavski svet podjetja priporoča enotam, da uskladijo cene hrane v lastnih delavskih restavracijah glede na določilo samoupravnega sporazuma c višini možnega regresiranja hrane.
11.	Delavsk svet podjetja prporoča enotam, da uskladijo cene za bivanje v delavskih domovih v naslednjih enotnih višinah, ki naj veljaj oza celotno podjetje:
delavski domovi — zidani:
—	enoposteljna soba . . .
—	dvoposteljna soba . . .
—	tri ali štiriposteljna soba
din
mesečno 150,00 , '120,00 ,	90,06
13.	Z ozirom na sklep XV. seje delavskega sveta podjetja z dne 2. 2. 1972. pod tč. 8), je delavski svet ugotovil skladnost obračuna delitve osebnih dohodkov za leto 1971 z določili samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu.
Zaradi tega preklicuje prej omenjeni sklep o zadržanju izplačil osebnih dohodkov po uspehu za leto 1971 in priporoča enotam v podjetju, da za 1, maj 3 972 izplačajo polovico ostanka dohodka, namenjenega za osebne dohodke, izračunanega na podlagi delitvenih razmerij, ki so bila sprejeta z gospodarskim načrtom za leto 1971.
Po tem sklepu naj izplačajo posamezne enote ostanek dohodka za osebne dohodke v bruto zneskih takole:
Enota	Znesek	Približni odstotek na povpreč.
	za izplačilo	meseč, izplačilo os. doh.
Celje	235.492	20,8
Jesenice	471.931	39.7
Koper	267.270	49,4
Ljubljana	324.184	31,2
Ljubljana okolica	508.611	79,0
Maribor	721.695	31.9
Ravne	120.189	35,9
KO Ljubljana	65.545	11,5
KO Maribor	193.573	35,5
LIO Škofja Loka	196.752	38,2
OGP Ljubljana	334.445	64.3
SPO Ljubljana	340.529	40,5
Biro za proj. Lj.	25.361	34,2
Glede osnove za delitev priporoča delavski svet, da vzamejo" enote efektivni delovni čas delavcev v preteklem letu.
14.	Na podlagi člena 200 statuta podjetja sklene delavski svet, da se ugotovljena razlika din 1.154,183 med izplačanimi osebnimi dohodki delavcev enote Nizke gradnje in doseženimi sredstvi za osebne dohodke po delitvenem razmerju po obračunu za leto 1971, krije iz rezervnega sklada podjetja, kot posojilo tej enoti.
Glede na to, da je še nerazčiščena terjatev do investitorja, po kateri terja podjetje upravičeno razliko pri obračunih in izvršenih delih v letu 3971, sklene delavski svet, da se da posojilo enoti Nizke gradnje iz rezervnega sklada podjetja v znesku din 300.000.— za izplačilo bruto osebnih dohodkov, kar naj enota izplača delavcem pri izplačilu osebnih dohodkov 1. maja 3972.
Posojilo v skupnem znesku din 1.454 183,— mora enota vrniti rezervnemu skladu podjetja najkasneje do konca leta 1972.
15.	Po razpravi c preveč izplačanih osebnih dohodkih v obratu železo brivnica ie delavski svet podjetja sklenil, da se znesek din 161219 (manjko na OD) krije v celoti iz rezervnega sklada podjetja, brez obveznosti vračila. Vendar pa je sprejel končni sklep, da ie potrebno do prihodnje seje obračun ponovno proučiti, prav tako tudi vzrok za padec uspeha v decembru, nakar bo delavski svet o tem ponovno dokončno sklepal.
36. Delavski svet podjetja preklicuje sklep, ki ga je sprejel na XV. seji dne 2. 2. 1972. glede zadržanja izplačila ostanka nagrad organizatorjem proizvodnje po pravilniku, ki je. veljal do konca leta 1971 in sklene, da se izplača polovico pripadajočih zneskov ostanka nagrad za organizatorje proizvodnje po obračunu za leto 1971,
izplačilo naj se izvrši pri izplačilu osebnih prejemkov za obračunski meseč marec 1972.
17.	Delavski svet podjetja sklene, da se po določilu člena 129 statuta podjetja, zaradi upokojitve, predčasno razreši funkcije individualnega izvršilnega organa, direktor enote Biro za projektiranje Ljubljana tov. Uršič Jože, dipl. gr. ing. z dnem 31 3 1972. S tem dnem mu preneha delovno razmerje na podlagi čl. 112 tč. č) pravilnika o delovnih razmerjih GIF GRADIS.
Primo-predajno komisije za predajo poslov imenuje glavni direktor podjetja.
Do izvolitve novega direktorja enote Biro za projektiranje, se za vršilca dolžnosti imenuje tov. Smole Mitja, gradbeni tehnik, zaposlen pri isti enoti.
18.	Imenuje se komisija za razpis prostega delovnega mesta direktorja enote Biro za projektiranje v Ljubljani v sestavi: Mar-tinšek Anton, kot predsednik, Leben Ivo,
Roškar Oton, Remec Alojz, Sever ing. Dragov an, kot člani.
19.	Zaradi vpisa v register novoustanovljene enote Biro za projektiranje v Mariboru, se sklep delavskega sveta podjetja z dn-18. 2. 1972 pod tč. 10) spremeni tako, da e< glasi:
»V sklopu podjetja se ustanovi organizacija združenega dela pod imenom Gradbene industrijsko podjetje GRADIS LJUBLJANA BIRO ZA PROJEKTIRANJE, Maribor, Lavričeva 3.
Predmet poslovanja novoustanovljen« enole je:
projektranje visokih, nizkih, vodnih, lu ških, prometnih, kurilno-tehničnih objektov in objektov specialnih materialov. Enota nima samostojnih pravic
Za vodjo enote se do konstituiranja imenuje tov. Hvastija Boltežar, dipl. gr. ing., ki podpisuje v okviru predmeta poslovanja enote.«
20.	Z ozirom na to, da je v registru gospodarskih organizacij vpisana enota GIF GRADIS, Projektivni biro Ljubljana, ki ni v skladu s statutom podjetja, se izvrši pr. Okrožnem gospodarskem sodišču v L j ubij an sprememba naziva te enote, ki se glasi:
»Gradbeno industrijsko podjetje. GRADIS LJUBLJANA, BIRO ZA PROJEKTIRANJE Ljubljana, Kersnikova 10 *
21.	Delavski svet podjetja sprejme naslednji sklep: Razširi se predmet poslovanja podjetja pri »opravljanju zunanje t-rgovinr skega prometa« še na »uvoz opreme, reprodukcijskega materiala in strojev za lastne potrebe«.
22.	Predmet poslovanja podjetja pod tč. c) registracije se spremeni in glasi:
»izdelovanje gradbenih elementov, raznih vrst betonskih izdelkov, pridobivanje in se-pariranje. gramoza, kamnitih ter glinastih agregatov«.
Overovatelja:
Leben Ivo, 1. r.
Košir Janko. L r.
Predsednik DS podjetja: Saša Škulj, dipl. ing.
SE LEPI
sedemnajste seje odbora za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, ki je bila dne 20., marca 1972 na centrali
1.	Vse enote morajo v zvezi s popravkom pravilnika o delitvi OD odgovoriti do 23.
III.	19*71 na vprašanja:
a)	ali sprejemate povečanje razpona za osebno ocenitev na 20 °/o?
&
b)	ali se strinjate, da znaša povprečje ocen v enoti 10 •/•?
c)	ali	se	strinjate	s	predlogom	odbitnih
očk za začetnike?
č) ali	se	strinjate	s	predlogom	odbitnih
očk za izpit in pooblastilo?
d)	ali	se	strinjate	s	predlogom	odbitnih
očk za neustrezno izobrazbo?
e)	ali se strinjate s predlogom, da si NK
delavci	po	določenem	času pridobijo pol-
:valifikacijo in da si PK delavci po določnem času in uspešno opravljenem izpitu »ridobijo naziv priučenega delavca?
2.	Izplačevanje nagrad organizatorjem proizvodnje v prvih mesecih leta mora biti v >odjetju enotno. Dokler ni rešeno vprašanje zplačil za preteklo leto, naj se ne izplačuje lagrad za tekoče leto Odbor bo na prihodnji seji 23. 3. pripravil konkreten predlog a DSP.
3.	Za delo v podaljšanem času bo tehnični direktor še naprej odobraval vloge enot a primere nad 60 nadur, APS pa prever-ala izvajanje dela v nadurah.
4.	Odobri se mesečna kilometrina naslednjim delavcem:
—	Pavlu Jeločniku, PE Jesenice, sekt. vodji največ 600 km:
—	Stanetu Simeonovu, PE Jesenice, strojnemu referentu največ 800 km mesečno:
—	inž. Dušanu Sodniku, direktorju ra zv. >rg. službe podjetja največ 800 km in 200 km mestnih voženj;
—	Vinku Koleto, raziskovalcu razv. org. lužbe podjetja največ 600 km in 200 km testne vožnje;
—	Antonu Stražarju, KO Maribor, obrato-rodji klep. delavnice največ 400 km me-ečno;
—	inž. Julijanu Žnidaršiču, pomočniku teh. ir. največ 800 km in 200 km mestne vožnje.
5.	Odbor naroča splošni službi, da mu pripravi poročilo o vožnjah vseh koristnikov iužbenih voženj za leto 1971.
Predsednik odbora: Branko Vasle, dipl. gr. ing., s. r.
SKLEPI
osemnajste seje odbora za načrtovanje in lotranjo delitev dohodka, ki je bila dne
23.	marca 1972 na centrali
1.	Odgovori na vprašanja s prejšnje seje
o:
a)	sprejema se razpon do 20 #/c za osebno ocenitev;-
b)	priporoča se enotam, da znaša poprečje ocen največ 12 •/•; v primerih prekoračitve taj enote pošljejo utemeljitev za prekorači-
tev. Vse enote naj po ocenitvi pošljejo odboru povprečne ocene po kvalifikacijskih skupinah ;
c)	za VS, VIS in SS delavce ter delovodje se lahko v prvem letu odbije do 20 % od obračunske osnove iz pravilnika, v drugem letu pa do 10 */»; do 10 */» se lahko odbije v prvem letu tudi delavcem, ki so končali šolo za učence v gospodarstvu;
č) odbitne točke za izpit in pooblastilo naj ostanejo (večina enot.) po predlogu popravka pravilnika;
d)	odbitne točke za neustrezno izobrazbo naj ostanejo po predlogu popravka pravil-, nika s spremembo, da je pri potrebni praksi treba znižati število z 20 na 15;
e)	NK delavci lahko po enoletni uspešni praksi napredujejo v PK delavce; PK delavci z dveletnim stažem in uspešno opravljenim izpitom lahko napredujejo v PU delavce.
2.	Predlaga se DSP, da za organizatorje proizvodnje odmrzne obračun za leto 1971. Izplačajo naj se nagrade skladno s sklepom št. 5 trinajste seje odbora z dne 16. 12. 1971.
Za PE N. G. in železokrivnico, ki sta »negativni« je odbor priporočil za prvo, da naj predloži vlogo DSP, zaradi svojega specifičnega položaja, s prošnjo, da ji omogoči akontacijo za delno izplačilo, medtem ko je za železokrivnico situacija drugačna, ker so že v decembru izplačali več kot so imeli po del. črti.
3.	Načelno se odobri mesečna kilometrina Marku Juvančiču, PE Celje, strojnemu referentu, vendar ne v zahtevani višini 1000 km. Višno naj uskladi splošna služba podjetja z ostalimi strojnimi referenti v enotah, glede na razkropljenost in oddaljenost sektorjev.
Predsednik odbora: Branko Vasle, dipl. gradb. ing., s. r.
Mmi stel organov samouoraviiania
□ Gradbeno vodstvo Ljubljana:	IX. seja
DS. — Delavski svet je sprejel k znanju analizo poslovanja za leto 1971 in še sprejel sklep v soglasju s sklepom DSP, da se za 1. maj 1972 ob izplačilu plače izplača bruto 324.184 dinarjev ostanka dohodka za osebne dohodke.
— Angažiranost gradi: v n ea a vodstva Ljubljana je po stanju 1. 4. 1972 48,60 mili j ona.
za izpolnitev plana je potrebno zagotoviti še del v višini 20,40 milijona.
—	DS gradbenega vodstva Ljubljana predlaga, naj se uskladi izplačilo znižanih dnevnic na istem gradbišču za vse enote, če delajo pod istimi pogoji Pogoj :'e: da je hrana in stanovanje zagotovljeno.
□ Gradbišče Koper — 22. seja delavskega sveta — Sprejelo je poročilo finančne službe enote za I. trimesečje 1072.
—	Delitev ostanka skladov enote po za-kjučnem računu 1972 v višini din 573.720 se po soglasnem sklepu članov razdeli po sle-
dečih potrebah:
din
—	sklad	obratnih sredstev	100.000
—	sklad	osnovnih sredstev	30.000
—	dotacija sind. org. enote	20,000
—	ostali	stroški skupne porabe	423.720
—	Soglasno je sprejet sklep, da se vsem delavcem, ki bodo občasno vršili razna remontna dela ali podobno v kamnolomu Črni kal, priznajo znižane dnevnice v višini, kot to določa pravilnik Gradisa o prejemkih delavcev iz materialnih stroškov z dne 2. 2. 1972 člen 10.
—	Soglasno se potrdi sklep komisije za standard in rekreacijo z dne 4. 4. 1972 ob dodelitvi kredita za nakup stanovanja tov. Muhamedu Islamoviču proti predložitvi tozadevne dokumentacije v višini 20.000.
□ Poslovna enota Nizke gradnje Maribor — 7, redna seja DS — Ustvarjeni sklad PE v znesku 333.889 din se porabi za povračilo dolga skladu skupne porabe iz leta 1970 in 1971.
—	Na DS podjetja se da vloga za odobritev posojila iz sredstev sklada skupne porabe v višini 250.000.— din kot dotacija menzam,
—	Zaprosi se DS podjetja za odobrite^ posojila v višini 187.300.— din za izplačil« regresov’ delavcem.
Potrdi se sklep, da se zaprosi za posojilc 300.000 din kot posojilo, ki se mora <*y letošnjem letu vrniti. Dc delitve teh sredstev so upravičeni delavci, ki so na dan izplačili v staležu. Izračun se izvrši na osnovi osebnih dohodkov rednega dela v letu 1971.
—	Potrdijo se nove cene prehrane z veljavnostjo od 15. 3. 1972 dalje.
Cene za posamezne obroke so:
zajtrk	z bloki: 2,—	z gotovino: 5,—
kosilo	7.—	10.—
večerja	4.—	5,—
—	DS sklene, da se potrdi prerazporeditev delovnega časa. Ure bi kompenzirala gradbišča v času od 16. 4. do 16. 11. po 28 ur mesečno. Tako akumulirane ure bi delavc; koristili v januarju in februarju. Način izplačila OD pa se naj odloči z izjavami delavcev.
—	Začasno premeščenim .delavcem se izstavi potni nalog posebej za potovanje na gradbišče in posebej za vrnitev, ker sc upravičeni samo do potnih stroškov7 in dnevnice za čas potovanja, za čas dela pa jim pripada TD, kot je določen za tisto gradbišče.
Velika nagradna igra »Delavske enotnosti4'
— DE vas inlormira, vsak mesec pa vas tudi nagradi. Tudi vi postanite njen naročnik. — Vsak mesec prinaša DE nova presenečenja, vse do 20. novembra letos.
Delavska enotnost — glasilo sindikatov Slovenije — praznuje 20. novembra letos 30. obletnico svojega izhajanja. Uredništvo časopisa se je ob tem častitljivem jubileju odločilo, da pripravi svojim bralcem in prijateljem prijetno presenečenje. Zato je v svoji redakciji namestilo dva velika bobna in ju napolnilo z bogatimi nagradami. Bobna se bosta zavrtela vsak mesec tja do 20. novembra.
Naj kratko povemo, kdo lahko sodeluje v nagradni igri ob 30. obletnici Delavske enotnosti:
Prvi boben sreče je rezerviran za vsakogar, ki bo naročil Delavsko enotnost na dom in plačal naročnino za prihodnjih 12 mesecev, to je 2G dinarjev. V ta boben sreče je dala redakcija tudi imena vseh, ki so naročnino na Delavsko enotnost že doslej sami plačevali in si jo obnovili tudi za letos.
Drugi boben sreče pa je namenjen vsem tistim, ki se bodo odločili pridobivati naročnike na Delavsko enotnost. Vsakdo in vsi z enakimi možnostmi lahko postanejo zbiralci novih naročnikov! Kdor pa bo med svojimi znanci, prijatelji in tovariši zbral po pet naročnikov, ki bodo tudi poravnali naročnino za prihodnjih 12 mesecev, bo prejel lepo knjižno darilo in kupon za nagradno žrebanje. Vsakih nadaljnjih pet zbranih naročnikov pomeni novo knjižno nagrado in nov kupon.
Vsi, ki pridejo v poštev za žrebanje, do konca sodelujejo v nagradni igri. Pravico do žrebanja v naslednjem kolu izgub! samo naročnik, ki mu je žreb že dodelil nagrado. Podobno velja tudi za zbiralce naročnikov. Če je bil zbiralec naročnikov izžreban enkrat, bo uničen le njegov izžreban kupon, vsi ostali pa bodo seveda še vnaprej ostali v bobnu!
Delavska enotnost je pripravila lepe nagrade tudi za občinske sindikalne svete, ki širijo svoj list med članstvom, fiva družinska šotora bo podelila Delavska enotnost ob koncu junija. To pa sta le tolažilni nagradi. Za sklepno slovesnost ob 30. obletnici izhajanja časopisa pripravlja Delavska enotnost še posebno presenečenje.
Časopis bo nagradil sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo število naročnikov in tudi tisti občinski sindikalni svet, na območju katerega bo letos najbolj porasel odstotek naročnikov v primerjavi s številom zaposlenih.
Tudi vi postanite naročnik Delavske enotnosti! Vsak mesec vas čakajo lepe nagrade!
Pravila igre
Tekmovanje sindikalnih svetov
Poklicna obolenja kože lahko nastanejo pri delavcih v industriji in poljedelstvu. Predvsem nastajajo takrat, kadar na kožo deluje kakšna kemična spojina.
Običajno ta obolenja nastanejo, kadar ni zanimanja za varnost pri delu ali je zanemarjena higiena in kjer ne spoštujejo pravil za varno delo.
Obolenje kože lahko povzročijo tudi nekateri fizikalni faktorji, npr. visoka ali nizka temperatura zraka, različne oblike energije, npr. sevanja, mehanične energije: udarci, vbodi, vreznine, skratka rane. Zaradi pogostnih obolenj se često pritožujejo delavci v kovinski stroki, cementni, premogovni, tekstilni, usnjarski, živilski industriji itd., enako na delovnih mestih, kjer je prah. Takim obolenjem so podvrženi tudi delavci na poljih.
Prah se vseda na kožo, oslabi odpornost kože proti strupom in mikrobom in razvije se bolezen.
Med pogostnimi poškodbami kože so majhne rane, imenujemo jih mikrotraume: vbodi, piki, ranice, razpokana koža itd.
Takšne majhne rane so čestokrat hujše in nevarnejše od velikih ran. Toda takšne majhne rane podcenjujemo, ker so nezanimive, nanje pozabljamo in jih ne vidi zdravnik. Zato te ranice pogosto niso strokovno oskrbljene in Preko njih z lahkoto vdro mikrobi in razni strupi. Nihče niti ne pomisli, da postane lahko mikrotrauma hudo gnojno vnetje.
Delavci, ki bolehajo za nekaterimi kroničnimi boleznimi npr.: sladkorno boleznijo, boleznimi jeter, slabokrvnostjo, morajo vedeti, da pride pri njih češče do poklicnih obolenj kože. Ljudje, ki se bolj potijo, težko prenašajo delo v vročini — tudi pri njih se kaj hitro razvije vnetje kože.
Med različnimi poklicnimi obolenji kože se najčešče pojavljata vnetje (dermatitis) in ekcem kože. Poklicno vnetje kože se razvije na mestu dotika kože s škodljivo snovjo. Stopnja vnetne reakcije je odvisna od jakosti draženja in od časa trajanja. Poklicno vnetje kože se najčešče pojavi po rokah, obrazu, zatilju. Njegova karakteristika je: rdeča koža, otečenost kože, bolečine.
Po odstranitvi škodljivosti se običajno vnetje kože hitro pozdravi.
Poklicni ekcem je podoben vnetju, vendar zelo srbi. Obolenje je težjega značaja. Ekcem se razvija le pri ljudeh, ki so za določeno snov preobčutljivi. Če hočemo takega človeka pozdraviti, moramo zamenjati delovno mesto, da bi se izognili škodljivosti.
Zaščita proti poklicnim obolenjem kože zahteva številne ukrepe: tehnološke, proizvodno-tehnične, sanitarno-higienske.
Najboljša rešitev je mehanizacija in avtomatizacija delovnih procesov — na ta način preprečimo stik kože s škodljivimi snovmi — obratovino.
Poleg tega je potrebno skrbeti za sodobno ventilacijo, pravilno hitrost zraka in čistost delovnih mest.
Uspeh v boju s poklicnimi obolenji kože je v ogromni meri odvisen od tega, koliko se bo delavec sam čistoče držal in boril proti škodljivosti obratovine, s.katero pride v dotik.
Neznatno ranico, vrez lahko oskrbi vsak sam. Priporočamo 1 %> raztopino cetavlona ali raztopino asepsola in podobne baktericidne snovi. Ogromnega pomena v borbi s poklicnimi obolenji je pravilna nega kože. Kdorkoli dela s kemičnimi snovmi, v zaprašenih delovnih prostorih, se mora obvezno vsakodnevno stuširati. Seveda pa je pri tem potrebno stalno vzdrževati strogo higieno rok in nohtov. Na koži umazanih rok, pod nepostriženimi nohti, se po nepotrebnem zadržujejo strupi, mikrobi, celo jajčeca parazitov, ki povzročajo obolenja. To pa lahko prenesemo na ostale dele telesa ali celo v usta.
Ne pozabimo na zaščitne kreme in paste. Te poznamo dve vrsti: prva predstavlja zaščito pred v vodi topnimi raznimi kemičnimi strupi. To so npr. lanolinske in silikonske kreme npr. OCTA (Neva Zagreb), ATRIX krema z dvojnim delovanjem. Druge zaščitijo kožo pred organskimi spojinami.
Zelo uporabna je zaščitna krema LEK 48. Moramo jo pohvaliti. Pri uporabi kreme moramo upoštevati razne zahteve: kožo moramo prekrivati v tankem sloju, kislost kreme mora biti prilagojena kislosti kože, delavce pri delu ne sme motiti, ne sme ovirati naravnega dihanja kože, da jo po končanem delu zlahka odstranimo.
Pred delom dobro umijemo roke, na suho kožo potem vtaremo 3—5 gramov zaščitne kreme.
V nobenem primeru ne smemo umivati roke z različnimi organskimi topili in podobnimi sredstvi — nevarno je umivati roke s klorom, apnom, s sodo, peskom, prahom, nafto itd. To lahko povzroča nevarno obolenje kože. Koža postane presuha in dovzetna za kožna obolenja. Zato po delu umivamo roke s toplo vodo, milom, mehko krtačko, nato pa jih namažemo lahko tudi z borvazeli-nom, 2*/« silicialno mastjo ali zaščitno kremo. Pri zelo suhi koži priporočajo vitaminske kreme. Ne smemo pozabiti na to, da se na ta način borimo proti raznim obolenjem kože, istočasno pa tudi proti drugim nalezljivim boleznim.
Samo nekaj minut dnevno porabimo za pravilno umivanje rok in mazanje z zaščitno kremo. Na ta način bo naš delavec ohranil zdravo kožo in lepe roke, ki so izrednega pomena za pridobitno delo.
Dr. Boris Moškon
kako napreduje delo?
tov,*p Rujema plan, je odgovoril V (je]^°®®nik. Na izvoznem jašku sta u tlak in stenska obloga, na
novem Gradisovem gradbišču v Pesjem pri Velenju
Verjetno ni v Sloveniji področja, ki bi tako hitro spreminjalo svojo zunanjo podobo, kot je ta v Velenjski kotlini. Nismo še v celo-1 končali dela pri gradnji velike šoštanjske termoelektrarne, že so Celjski gradisovci odprli novo gradbišče, tako imenovani »novi iz-v°zni nadkop« Pesje pri Velenju.
terih ®ra<^mo več objektov, od ka-le najzanimivejši in .obenem ohioi^se razmere najbolj zahteven metr’ lzvozn* jašek v dolžim 550
Izmecj ostalih večjih objektov pa n a le: strojnica, to je velika armira-y'betonska skeletna zgradba (28,40 rw?,5° in višine 12 metrov), trans-bunu1 mbSt V dolžini 320 metrov, in.np 6r za Prem°S, drobilnica pre-kov 8 ter temelji za transportne tra-a® v skupni dolžini ca. 500 metrov. Če| ®Prav so se kazalci približevali b;st 1 uri popoldan, je bilo na grad-jal Yse z4v0- Hiteti moramo, je de-Senjj®ekt°rski vodja Vladimir Proza ’ kajti vreme in čas ne delata N ®	" roki pa so kratki,
n ju,,”?. se. mudi, investitorju — rud-gtari't ■ mt® Velenje pa tudi, Z do-in *tvij° prej navedenih objektov kar Vlm načinom izvoza, bo rudnik Letn P°dv°jil svojo proizvodnjo. hietr° °odo dvignili iz globin do 375 nrB °v Preko sedem milijonov ton pmoga.
paijIernoS, ki ga bodo rudarji nako-vozn V JarrP’ kodo po poševnem iz-ker jašku transportirali v bun-na rtin drobilec, kjer se bo razdelil Vodili,*raka, in sicer na trak, ki bo trak , rektno v TE Šoštanj in na -y.plv deponijo za široko prodajo, ihehl ®n^ski kgnlt uvrščamo med VrprfA1 piavi premog s kalorično U$otn,°iSt:io 2640 kcal l/kg. Največja je Idi 'lena globina sloja premoga
■'»S!^ “nll° ”
® Vsemu se je treba pri-vaditi, tudi če skraja ‘ežko gre
davnn° pravijo delavci, ki so se ne-l/E <.n.Pre?elill iz visokih objektov V glob- 1an5, v poševni izvozni jašek
$3riva!uvtezI':c>’ toda sedaj smo rudarji*1’ S° odgovorili »Gradisovi
di v ai° v dveh izmenah po 12 lju-so’ 0 ptovedal tov. Prosenih. Delavci sredst--ern^eni z vsemi zaščitnimi bini p1 ki jih zahteva delo v glo-Pisi rav tak° 80 seznanjeni s pred-skirni varstva Pri delu, tudi rudar-
strojnici smo pravkar zabetonirali nad kletjo, medtem ko so stebri do strehe v delu. Na transportnem mestu so stebri 8,7 6,5 in 4 gotovi, stebri 3, 2 in 1 pa so v delu. Konstrukcija jeklenega mostu je izdelek subizva-jalca »Monter« iz Dravograda. Bunker za premog je gotov do kote 8,10
no do 150 metrov. V začetku se že
— Gradimo izvozni jašek
m, v delu pa so obodne stene lijaka.
Na drobilnici je izvršen izkop gradbene jame in pripravljeno je betoniranje temeljev.
Projekte je izdelal »Slovenija projekt« iz Ljubljane. Načrti prihajajo pravočasno in večjih problemov na gradbišču ni.
Delavci stanujejo v naselju Šoštanj, na delo in z dela se vozijo s posebnimi avtobusi. Na gradbišču hitijo in prepričani smo, da bo delo, kot že neštetokrat, do roka in kvalitetno izvršeno,
L. C.
Naš stari in zvesti sodelavec Ivan Visnič
Darovanje krvi sodi nedvomno med najbolj humane oblike pomoči človeka človeku.
Tei plemeniti akciij najbolj sledijo de'avci naših kovinskih obratov
v Mariboru. Kar 35 članov te enote je vedno pripravljenih darovati svojo kri.
To je vsekakor izredna številka za kolektiv, ki šteje 200 zaposlenih, kar v odstotkih pomeni, eno najmočnejših krvodajalskih skupin V Mariboru.
Podatki kažejo, da še je množičnost pričela v letu 1969 in nenehno pritegovala nove krvodajalce, ki so tudi vsi ostali redni krvodajalci. Med njimi so takšni, ki darujejo kri vsake tri mesece, kar pomeni maksimalno možnost.
Taka množičnost je nujno pripeljala do potrebe po organizacijski povezanosti! Na pobudo OOS je bil izvoljen odbor, ki šteje tri člane. Njegova naloga je predvsem vodenje kartotečne evidence o odvzemih in skrbi, da o bdnevih odvzemov pravilno razdeli darovavce po skupinah, da bi se 'izognili motnjam delovnega procesa.
Odbor namerava sprejeti tudi svoj poslovnik. Stalne stike ima z občinskim odborom RK, izmenjuje mnenje tudi s skupinami v večjih mariborskih kolektivih.
Ne gre prezreti tudi odnosa samoupravnih organov in vodstva PE do te oblike humanosti, ki je razumevajoč in spodbuden, saj ima vsak
iZ DELA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE
krvodajalec dan, ko je darovali kri prost. Iz dotacije OSS pa vsako leto namenijo del za pogostitev krvodajalcev. Želja krvodajalcev je, da se tale odnos še razvije in se .za dosedanjo razumevanje iskreno zahvaljuje.
Na koncu bi krvodajalci iz KO Maribor želeli, da ne bi ta zapis izzvenel samo kot samohvala, temveč predvsem- kot informacija o najhumanejši obliki delovanja članov kolektiva podjetja z namenom, da se krog krvodajalcev še razširi. Hkrati pa pozivamo krvodajalce iz ostalih PE, da se oglasijo in preko našega glasila spregovorijo o svojih uspehih in izkušnjah.
Mario Hernec
ŽIVLJENJE JE KAPLJA
Po kapljah krvi se življenje pretaka, prinaša radosti, obup tvoj in srd.
Kaplja za kapljo potone, izgublja se v morju življenja — zopet prihaja kot kaplja trpljenja .. .
Nihče ne opazi nasmeha, ne tople besede.
Po kapljah krvi se življenje odteka . .
P,1CKY
Gradnja 320 metrov dolgega transportnega mostu — V ozadju je videti pričetek del na strojnici
Starši - sodelujmo!
Naša. enota v Škofji Loki je dne 12. apria organizirala roditeljski-se-stanek s starši svodih učencev. Sestanka se je udeležilo kar precej staršev. Predvsem so se zanimali za življenje in delo svojih otrok. Ogledali so si naše obrate, še posebno pa so bili navdušeni nad bivalnimi prostori. Starši so se na lastne oči prepričati, kaj vse podjetje Gradis nudi mladim učencem
Nemalo pa so bili starši presenečeni, ko so jih predstavniki podjetja in šole obvestili o nečednosti nekaterih učencev, Od 16 vpisanih v večerne šolanje le redki redno obiskujejo šolski pouk. Večina ima slaba ocene. Učenci in starši so bili opozorjeni, da podjetje Gradis ne bo krilo stroškov šolanja za vse tiste
učence, ki razreda ne bodo uspešno zaključili.
Menimo, da bc to opozorilo zaleglo in se bodo naši bodoči tesarji resneje lotili učenja in bili bolj vestni pri delu in učenju. Starši so nas prosili, naj bomo pri vzgoji in izobraževanju njihovih otrok kar najbolj dosledni. Učencem naj ne "popuščamo. kajti vsaka malomarnost in popuščanje se pozneje lahko zelo maščuje. Obljubili smo jim, da bomo vse storili, kar je v naših močeh, da sč bodo njihovi otroci pod stro-j kovnim vodstvom izučili poklica, za katerega so se odločili. Obojestranska ie bila izrečena misel, da moramo v bodoče več sodelovati. Starši — mi smo za sodelovanje 1
Jaka Klančar
Izpite so spraviti
V zimskih mesecih so bili organizirani razni tečaji in seminarji. V februarju in marcu so uspešno opravili teoretični del zaključnih izpitov naslednji tečajniki:
TEČAJ ZA KV ŽELEZGKRIVCE
Milko Amidžič, Cvijetan Božič, Osman Durakovič, Sabid Durakovič, Djuro Vidovič, Smajo Ibriševič, Ramiz Kalešič, Alija Kozarac, Ilija Filipovič, Marko Marčinkovič, Azim Mehanovič, Jožo Mijatovič, Ramiz Mujič, Ivan Polanec, Mustafa Šestan, Ramo Šestan, Kojo Tesič, Alojz Tom-plak, Jure Oroz, Alojz Vogrinec in Štefan Gudlin.
TEČAJ ZA PK ŽELEZOKRIVCE
Drago Čirkovič, Josip Danic, Franjo Horvat, Milan Jevtič, Džemal Kurbegovič, Jovo Stevanovič, Ismet Šijerkič, Marko Tesič, Cvijetin Perič, Spasoje Ristič, Stojan Vorkapič.
TEČAJ ZA TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO
Jože Mali, Marko Vidovič, Karel Marinič, Štefan Borak, Rajko Jelen, Peter Nadlišek, Zijad Torlakovič, Branko Šelekar, Jože Kapi, Drago Vuzen, Rajko Verdnik. Franc Puklavec, Štefan Borak, Štefan Kardoš, Silvester Bajc, Mirko Popovič, Zdravko Šinkovec in Nikola Komljenič.
TEČAJ ZA STROJNIKE LAHKE MEHANIZACIJE
Miro Krstičič. Ignac Mundar, Stjepan Crnčič, Milorad Šljivar, Stje-pan Kocijan. Ljubo Vrančič, Dragotin Panič, Mustafa Tutnjič, Franjo Hamer in Milo Gajič.
TEČAJ ZA KV ZIDARJE MARIBOR
Anton Arklinič, Josip Arklinič, Mijo Blažan, Avgust Borko, Marjan Furjan, Josip Furjan, Drago Knez, Franjo Lazar, Mijo Malašič, Blaž Milešič. Mijo Mileč, Jožef Novak, Jožef Peček, Roman Slekovec, Josip Tardi in Marin Vurušič.
TEČAJ ZA PK ZIDARJE MARIBOR
Blaž Voffec. Jože Gregorinčič, Vincenc Hanžel, Stjepan Ivančič, Franjo Jambrek, Josip Jančec, Karel Kaučič, Anton Kozar, Franc Majcen, Franjo Mihalina. Marjan Obresa. Dragutin Perkoč, Marjan Pihler, Franc Pohorec. Josip Sambolec. Marijan Sambolec, Alojz Santora, Stjepan Toplek, Ivan Velečič, Janez Zelen,jak, Dušan Zupančič.
TEČAJ ZA KV TESARJE MARIBOR
Ivan Cmerčak, Simon Subovnjak, Franc Ščaničar, Ivan Toš, Franc Vršič.
TEČAJ ZA PK TESARJE MARIBOR
Cepec Rajko, Ivan Košič. Janko Meznarič. Branko Markovič, Josip Novak, Janez Strelec, Jože Mlakar.
TEČAJ ZA KV ZIDARJE CELJE
Mujaga Kazaferovič, Franjo Novak, Stevan Spasojevič, Husein Šljivar, Milenko Todorovič.
TEČAJ ZA PK ZIDARJE CELJE
Trivo Damianič, Dušan Bukanovic, Blažan Čagalj, Milan Korošec, LJasan Mahič, Bogdan Stupar, Jovo Uničevič, Ilija Bjelopavlovič, Borde
1. TEČAJ ZA KV TESARJE CELJE
i Sejdo Avdič. Karol Fideršek. Osman Huskanovič, Ranko Karan, Stjepan Mihac, Euver Mulahajilovič, Sadik Nakičevič, Ivan Novak, IJlilorad Pavlovič. Ahmet Salkič. Milan Stankovič.	4
Izobraževanje oziroma zaključni izpit pa so uspešno opravili nasled-ftji kandidati.
TEČAJ ZA SKUPINO VOD JE
» Alija Bekrič, Ivan Bašnec, Nikola Bobič, Ciril Brusar. Jože Butina, Buro Dragosavac, Franc Filip, Franc Grubelnik; Ferdo Habjanič. Adolf Hanže, Franc Horvat, Matija Horvat. Avgust Kerman, Franc kelenc, Vinko Kalšan. Vlado Kreč, Franio Kuhar. Marcijuš Matija. Mladen Novakovič, Anton Škrget, Franc Šolarič,- Ljubo Kremenovic in Jože Toplak.
TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE
Ivan Matjačič, Marcelo Andri.iašič, Franc Horvat, Josip Ružman, Bogoljub Jovanovič, Franc Horvat, Anton Kačar, Alojz Plemelj, Anton Pnstovič, Mladen Vranješ, Štefan Sabol.
DVOLETNA ŠOLA ZA STROJNIKE TEŽKE MEHANIZACIJE
_ Ferdinand Ambrož, Slobodan Dragič, Janez Drašler, Boris Golob, Jože Jamnik, Peter Kepic, Miroslav Mivšek, Andrej Podbevšek, Zdravko Šporar, Franc Štibelj, Štefan Kardoš, Silvester Bajc.
prerani smrti lilija Cotiča
Ugasnilo je življenje našega dolgoletnega sodelavca Rudija Cotiča.
Težko nam je danes vsem, ki smo zbrani ob tvoji krsti. Mnogo prezgodaj si odšel od nas.
Pred dvema mesecema si bil še med nami veder, življenja poln, tak kot si znal biti vseh 25 let v našem kolektivu.
Rudi, v naš kolektiv si prišel že prve- dni po osvoboditvi. V našem podjetju si bit pionir vseh težkoč, ki si jih vedno reševal v korist kolektiva. Tvoja skromnost, vedrost pri delu, mentorstvo pri mlajši genera-
ciji, ki si jo ti. dragi Rudi oblikoval skozi vsa leta z nami, je dou^.j velik plamen, ki bo še izžareval v naših vrstah in tudi svojemu spominu. Hvala ti!
Tvoja žipljenska pot ni bila lahka. Mlad si odšel od doma in si sam služil vsakdanji kruh ter se tako prebijal skozi mladostna leta. Vojna ti je zagrenila mlada leta. ti pa si jih znal s svojo plemenitostjo vsem nam olepšati. Nikoli nisi nam mlajšim govoril o trpljenju, o težkih trenutkih, ki si jih preživljal kot mladenič, temveč si s svojo preudarnostjo, ljubeznijo do vseh bližnjih sejal voljo potrpljenja in upanja v vse lepše.
S temi lepimi življenjskimi vrlinami zapuščaš svoj trajni spomin našemu kolektivu in svoji družini, s katero si preživel najlepše trenutke kot srečni oče otrokoma in skrbni mož svoji ženi.
Dragi Rudi. prisrčna ti hvala za vse, kar si nam dal! Ostal nam boš v lepem spominu. Spominjali se te bomo kot vzornega delavca, dobrega tovariša in človeka, ki je očetovsko skrbel za_ mlajše in bil zgled marljivosti pri delu.
Izrekam v imenu kolektiva tvojim, najdražjim naše iskreno sožalje!
Rudi, slava tvojemu spominu!
V zasluženi pikaj
JAKOB BERDNIK, VK klepar it kleparske delavnice v kovinskih obratih Ljubljana, odhaja letos v zasluženi pokoj. Pri našem podjetju se je zaposlil 3. 2. 1951. Vseh 21 let je delal kot klepar. Z delom je bil zadovoljen in ga je vseskozi z veseljem opravljal, čeprav so bili v začetku njegove zaposlitve v kleparski delavnici neprimerno težji pogoji dela, kot so sedaj.
Tov. Berdnik je bil vesten in marljiv delavec ter dober učitelj mlajših kadrov.
Ob odhodu mu želimo, da bi še vrsto let užival zaslužen pokoj.
Njegovi sodelavci
Franjo Pintarič, KV kovač,,.se je rodil 29. 3. 1912 v Grabrovniku — Pomurju. Ko končani osnovni šoli se je izučil za kovača in temu poklicu ostal zvest do svojega jubilejnega 60. leta starosti. Praznoval je že 15-letnico zaposlitve pri podjetju. Ves čas zaposlitve kot kovač, pozneje strojnik in sedaj zopet kot kovač svoje delo opravlja zelo vestno in natančno. Vedno je nasmejan in za vsakega najde prijetno šalo. Na delovnem mestu nikdar ne kaže napetosti. Vsako nalogo opravi, čeprav že v letih, zelo vestno brez prigovarjanj. Če ' je potrebno, dela brez premora tudi po 24 ur skupaj. Posebno naporno strojniško delo je opravljal na gradbišču garažne hiše na Poljanskem nasipu, ko nam je primanjkovalo strojnikov in električarjev. Marsikdo bi si ga Lahko vzel za vzornika, posebno pa mlajši delavci. Povemo naj, da ni ostal neza-pažen in mu je bilo med prvimi dodeljeno družinsko stanovanje v Ljubljani.
Maks Padovnik, KV kovač, vodja servisne delavnice gradbenega vodstva Ljubljana. Tudi on je že veteran Gradisa, čeprav še ni star. Dopolnil je jubilej svojega življenja — 50-letnico,
Član kolektiva Gradis pa je postal leta 1919. Z delom je pričel v Šoštanju, bil v Zenici, na avtocesti Krško, v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Od 1. 3. 1964 leta je vodja servisne delavnice GV Ljubljana. Delo opravlja vestno in uspešno. Najbolj mu leži strokovno fizično delo. Pravi, da se pri fizičnem delu počuti najbolje, bolan pa da je, če prime v roke svinčnik. Verjamemo mu ali vseeno tudi fizično delo mora biti pismeno potrjeno, posebno pa obračunan osebni dohodek. Z njegovim delom (tudi administrativnim) smo zadovoljni.
Obema jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo še obilo zdravih let.
Ivan Grilje

Načini in npnrabnest spajanja
mrežnih diagramnv
glavni tipi spajanja objektov
V tem sestavku bom skušal dati vsern, ki se zanimajo za tehniko Mrežnega planiranja, kratek pregled 0 načinih uporabe mrežnih grafiko-n°v na Češkoslovaškem.
Način gradnje v Češkoslovaški je bistveno drugačen od našega. Prevladuje montažna gradnja industrijskih , °bjektov in objektov ostale visoke gradnje. V ta namen je zraslo pri n.Uh mnogo tovarn prefabriciranih blementov. ki delajo neprekinjeno za Potrebe operative Torej lahko v osnovi že takoj ločimo dva sistema: o varne za izdelavo prefabriciranih elementov in gradbišča, kjer se -i lementi vgrajujejo. Težje elemente p delajo tudi na mestu vgraditve. ,.°eS montažne gradnje pa je še asična gradnja, ki pa je zaenkrat Pjanjšini, ter nizka gradnja.
’	takem sistemu: tovarna-grad-
,l^e je seveda odločilne važnosti °ora organizacija del ter solidna ^ontrola terminov. Zato je v vseh i ^“bdnih deželah mrežno planiranje -eJe^° svojevrstne dimenzije, seveda . n® upoštevamo stroškovnega dela rezne analize, ki prihaja do izraza 1 niih šele v zadnjem času.
redko se zgodi, da bi v Češko-Va?^* Pustili nek mrežni diagram amljen in ga ne bi na en ali drug
način
Povezali z mrežnimi diagrami
j :	v cz-ctu z. mi e
objoktov. kar je povsem ra-mijivo, saj tehnologija prozivod-® v celem podjetju tudi pozna - ?.sen°jne odvisnosti, ki jih vodstvo tve^o3 mora upoštevati, če noče eihS? - nepotrebnih zastojev in. dru-težav. Zaradi boljšega izkoristka cit i mehanizacije in ostalih kapa-cel v° mrežni diagrami povezani v ;.u komplekse, v katerih je več ob-so °V. ^udl do 20. Mrežni diagrami }5a^P°ieni med seboj na več načinov, ra ti ve-Pa5 to narekujejo zahteve ope-
21 ?.Paianie celih objektov, nje apacitetno spajanje, tj. spaja-cev ,'Sameznih aktivnosti kot nosil-
KaPacitet.
Spajanje objektov
0biektanj.e mrežnih diagramov celih J Ktov ima predvsem tele bistvene
ravnosti:
sPajanje je zelo enostavno, n) pri omogočanju maksimalne
Erarirednosti se doseže najkrajši čas gradnje kompleksa,
doclPr' zadostnem številu objektov izra,Zemo i®**0 najboljši rezultat avnave kapacitet,
ra . uS°dno je za tekoče pregrupi-Zdn^’ razdeljevanje in ponovno R z®yanJe kapacitet (avtoceste). t)rivaZll®ni tipi spajanja objektov 30 izkazan, na sliki št. 1
s fiktivnimi aktivnostmi, ki pa so časovno ovrednotene. S tem je naprav-jen zamik med pričetki del na posameznih objektih. Končni dogodki so tudi spojeni s Aktivnostmi, ki pa imajo časovno vrednost nič.
@ 2,0 Kapacitetno spajanje
2.3 Spajanje nastopov prve kapacitete (slika 7)
Ta način je okarakteriziran z uporabo dveh žerjavov pri gradnji več objektov. Posamezni objekti so spojeni serijsko v dveh vejah na podlagi zahteve serijskega prehoda žerjavov iz enega objekta na drugega, vsak žerjav napreduje po eni vrsti objektov.
2.2	Spajanje ene izbrane kapacitete (slika 6).
Na objektu izberemo neko kapaciteto, ki se nam zdi najvažnejša (tesarji) in jo vodimo nato po vseh objektih običajno z zahtevo, da pot te skupine predstavlja tudi kritično pot v mrežnem diagramu.
2.3	Spajanej nastopov prve kapacitete (slika?).
To je v bistvu ista inačica kot pod točko 2.2, le da gre tu za prvo kapaciteto v mreži (zemeljska dela vseh objektov.
2.4	Spajanje tehnoloških etap (slika 8).
Je zelo uporabljiv način spajanja mrežnih diagramov, kjer gre za večje gradnje z več objekti.
Objekt je razdeljen npr. na naslednje etape:
—	dela do kletne plošče,
—	groba gradnja,
—	dela na strehi,
—	groba montaža,
—	notranja gradbena dela,
—	kompletiranje
V tem primeru je objekt razdeljen na daljše časovne intervale m se dela iste etape lahko začnejo na drugem objektu šele po dokončanju te etape na prvem, mreže so povezane s fiktivnimi aktivnostmi s časovno vrednostjo nič.
2.5	Spajanje vseh kapacitet.
Tega načina se le redko poslužujemo. Zahteva prehod vseh specializiranih kapacitet skozi vse objekte ter ima že značaj kompleksnega pogona, kar pa zahteva zelo solidno organizacijo in pripravo del.
Kapacitetno spajanje
kapacitetnem spajanju pride do («e ,Zaye le določenih aktivnosti tesa aV1’- montažm stroji, železokrivci, VPLrji it(l.) pri čemer ni nujno po-6Zava objekta kot celote. janj3yakterstike kapacitetnega spati,^- spaianJe je bolj zahtevno in i manj pregledno,
izbrnPPi zavarovanju zaporednosti ostal v,1^1 kaPacitet je vzporednost lahi3 bistveno omejena, kar pa o vpliva na končni rok, izbr°m°g0*a se Polna vzporednost kc n- kapacitet kar je zlasti lah-di 3zn? pri montažni gradnji, man'-nOŽnosti izravnave kapacitet so ur_, ls,e> ker ni take prostosti premi-RCIJ aktivnosti,
sp/,način spajanja je ugoden za enP rne’ ki delajo s stalnimi enotami m m- Vrste kapacitet, ki se sploh ne tU(.iiC',° Pregrupirati, ugoden pa je nolojy Primeru, kjer prevladuje teh-dve Sk° ?n ekonomsko ena sama ali Ent vy®li kapacitet ter ni mogoče za-~.-.v .1 dodatne. Tipe kapacitetnega tajanja prikazuje slika št. 2.
® 1,0 Objektivno spajanje
oh1; 1v.Vzporedno enostavno spajanje "Ojektov (slika 3).
forPa;a^e objektov je izvedeno s ifjl?Tlalnimi vzporednimi načini spa-Začpt Vs.eh objektov na dva dogodka: jjetni 1? končni, izgradnja na vsa-sj0jno°biektu teče povsem samo-
s r-u ^zP°rcdno spajanje objektov asovnim vrednotenjem (slika 4).
nač'nu spajanja so začetni & uki posameznih objektov spojeni
© 3,0 Rezultati spajanja mrežnih diagramov
Bile so izvršene različne primerjave rezultatov spajanja mrež. Pri tem so ugotovili, da je treba biti vsakokrat posebej zelo pazljiv in dobro premisliti, kakšen način spajanja naj bi uporabili). Učinki so narmeč od primera do primera zelo različni. To pomeni, da ne obstaja splošno najboljši način spajanja ampak samo relativno najprimernejši z ozirom na kriterije in okoliščine v operativi.
Iz izpeljanih vrednotenj spajanja mrežnih diagramov pa je le mogoče speljati načelo, da je najugodnejši način vedno tisti, ki nam zagotovi najenostavnejšo povezavo z istočasno maksimalno vzporednostjo gradnje ter maksimalnim izkoristkom glavnih kapacitet.
• 4,0 Možnosti uporabe v našem podjetju
Takoj lahko rečemo, da so možnosti uporabe vseh vrst spajanja mrežnih diagramov v našem podjetju zelo velike. Gradis je dokaj veliko podjetje z velikimi kapacitetami, ki morajo biti čimbolj ekonomično izo koriščene. Tu je seveda prvenstveno važna težka mehanizacija. Da bi vodstvo PE in vodstvo podjetja imelo čimboljši pregled nad izkoriščanjem obstoječih kapacitet, bi bil tak sistem spajanja poenostavljenih " mrežnih diagramov takorekoč skoraj nujnost. Kakor hitro pa podjetje prevzame gradnjo takega objekta, kot je avtocesta z vsemi nadvozi, podvozi, mostovi, viadukti ter traso, je pa tak pregled nad kapacitetami življenjsko važen za podjetje, kot je Gradis. Prva naloga tehničnega in
vodilnega kadra je. da si izdela program, s katerim bo imelo pregled nad uporabo vseh kapacitet. V ta namen so prav gotovo najprimernejši spojeni poenostavljeni mrežni diagrami.
Opisano spajanje mrežnih diagramov je prav tako uporabno pri sistematični nabav; glavnih gradbenih materialov, sklepanju dolgoročnih pogodb s proizvajalci teh materialov ter pri sklepanju pogodb z ostalimi velikimi kooperanti.
Pri gradnji velikega kompleksa (TE Šoštanj III, nuklearna elektrarna, Portorož) pa pride v poštev predvsem etapno spajanje mrežnih diagramov posameznih objektov v kombinaciji s kapacitetnim spajanjem.
Gradbenih del ni mogoče presojati statično. V PE, kateri so zaupane kapacitete, se postopoma dokončujejo posamezni objekti, novi pa se Uvrščajo v proizvodnjo. Pri načinu dela, ki obstaja v gradbeništvu, moramo čimbolje poskrbeti za čim rentabilnejše izkoriščanje zaupanih kapacitet, tako da si ustvarimo soliden pregled nad njimi. To je dolžnost vodstva PE Vsak novi objekt je mogoče enostavno priključiti k že obstoječemu kompleksu, ki je v gradnji, na podlagi presoje o razpoložljivih kaoacitetah.
Omenjeni sistemi spajanja so tudi ugodni za vodstvo podjetja, ki tako lahko odloči v vsakem trenutku o prioriteti posameznih objektov, če so določene vrste kapacitet (žerjavi) omejene. Tako pridemo, kot lahko sami ugotovite, do konstantnega planiranja v podjetju, ki pa že lahko da zelo plodne rezultate.
@ 5,0 Ciiji raznih načinov spajanja mrežnih diagramov
—	najkrajši termin realizacije gradnje,
—	čimbolj enakomerno izkoriščanje delovne sile,
—	popolna nepretrganost vodilnega mehanizma,
—	nepretrganost postopka specializiranih obratov,
—	koncentracija določenih del do danega intervala,
—	najekonomičnejši način gradnje z najmanjšimi stroški.
—	izpolnitev pogodbenih kooperacijskih vmesnih terminov.
Odvisno od tega, kakšen rezultat zahtevamo, je treba tudi izbirati način spajanja. V praksi to ni enostavno. Običajno se zahteve kombinirajo, spreminja pa se vrstni red njihovih pomembnosti.
Bajko Kogej, dipl. gr. ing.
SLIKA ŠD 3
a

A
>-
X
>'
SLIKA 'ST. 5
/
Tip povezovalne dejavnosti
Mavadno spajanje objektov
Spajanje objektov z časovnim ovrednotenjem povezovalne dejavnosti
Preklapljanje na kak vmesni dogodek. mreže objekta
Spajanje s pomočjo koledarske asi
Oblika spojitve
A----K,
a; p
CZZX
t.vC X*
a
K1
P

vt)
GZ
C
-6-
-6-
zapo redno

->£
f-
f
l ■ C—X
.-<b—6-6—6-
SLIKA ST. 2
GLAVNI TIPI KAPACITETNEGA SPAJANJA
Značaj povezovalnih dejavnosti
Spajanje enot istovrstne kapacitete
Spajanje izbranih kapacitet ali agregacij kapacitet
Spajanje nastopov prvih ali zadnjih kapacitet
Spajanje izbranih kapacitet z uporabo terminskih dejavnosti
Spajanje vseh kapacitet
Terminska spojitev določenih kapacitet
Shema osnovnega tipa
C3EEO
QE±qT)
(C^KXO-^Q)_
f-p >gy>>a)
VfČK3tK))
{ ><x o—3
x

0-e..->0

o--p<y-
o
■p
p—
o—k5—o-^o—<5-
J
| 1 < o-*? ->,
:;o

SLIKA ST. 4
-----
<>
:$o
\---L-—KC
3"
‘\
\
/
d
'33^
/
/
SLIKA ŠT. 6
--—---
a:—	__

50
SLIKA sr. s


5?
SLIKA Sr. 7
a'


>——_


x-----1	1 :	j	{
I	1	j	J
m
Nezgode
opozarjajo!
— PADEC IZ VIŠINE 15,00 m, dne 6. 4. 1972 ob 14,40 se je huje poškodoval M1LORAD ŠTRBAC, NK delavec;
— PADEC IZ VIŠINE 2,90 m, dne 6. 4. 1972 ob 10,45 es je huje poškodoval ZAIM BEGIČ, PK tesar;
— PADEC IZ VIŠINE 6,20 m, dne_13._4. 1972 ob 11, 30 se je huje poškodoval JOŽE ŠTRAS-NER, VK tesar,
© PE Ljubljana — viadukt Ivanje selo
vendar se ni obdržal. Udaril je z glavo ob nosilec in padel 2,90 m globoko.
@ PE Lesni obrat v Škofji Loki
Skupina štirih delavcev, v, kateri je bil ponesrečeni določen za skupinovodjo, je imela nalogo, da pokrije streho enokapnico na gradbišču rudnika uranove rude v Zirovskem vrhu. Jože Strasner je kot vodja skupine pokrival streho pritličnega objekta, kateri je bil že poletvan v razmaku 105 cm, ostali delavci pa so mu potreben material podajali. Delovni prehodi so bili napravljeni, in sicer na delu strehe po letvah iz plohov debeline 50 mm in širine 30 cm, na delu po že pokriti strehi pa iz desk debeline 30 mm širine 16 cm naklon strehe je 12°. Ponesrečenec je stal na delovnem prehodu iz ploha, tj. na delu strehe, ki še ni bila pokrita. Ko je hotel preiti na že pokrit del strehe (razmak ca. 120 cm), je stopil na sredino položene salonitne plošče. Ta se mu je udrla in z njim vred padla v globino 6,20 m.

"
. ■
. -#

.

Doklej
medsebojne
licitacije
Strojno prometni obrat med dvema ognjema — Produktivnost SPO ni ie njegova stvar
Strojno prometni obrat podjetja Gradis v Ljubljani šteje danes 290 zaposlenih. Lani je znašal promet obrata blizu 38 milijonov novih dinarjev, medtem ko predvideva plan za letošnje leto povečanje prometa v primerjavi z lanskoletno realizacijo za dobre štiri milijone.
Gre torej za močno dejavnost oziroma za velika sredstva, ki pa so po mnenju nekaterih pri Gradisb — seveda ne tistih, ki so zaposleni pri strojno prometnem obratu — še vedno skromna. In okoli tega in tudi drugih problemov tega obrata se je sukal naš razgovor z Vinkom Brglezom. direktorjem strojno prometnega obrata.
»Nedvomno šteje trenutno med naše največje probleme ta, da nam v Sloveniji močno primanjkuje zemeljskih izkopov, zato precejšen del naše mehanizaciie stoji. Za delo se sicer borimo s številnimi ponudbami, ne moremo pa mimo tega, da je izvajalcev za taka dela razmeroma zelo veliko in d se moramo zato boriti z izredno nizkimi cenami. Seveda imamo možnosti tudi v drugih republikah, ki pa zaradi neugodnih pogojev žal ne pridejo v poštev,« nam je uvodoma razložil direktor Brglez in nadaljeval: »S temi problemi se srečujemo tako rekoč vsako leto. Pozneje pa se vse skupaj vedno le malce odpre Trenutno nam stoji kakih 40 strojev v glavnem gre za bagerje. buldožerje, valjarje in kompresorje. česar seveda nismo niti najmanj veseli.«
Ob tem mimogrede interesanten podatek, ki nedvomno veliko pove: leta 1970 je plačal Gradis privatnikom za prevoze in najrazličnejša strojna dela celih 10 (deset!) milijonov 'novih dinarjev Za lansko leto teh podatkov še nimamo. Vseeeno pa se lahko vprašamo: je bilo s strani Gradisa in njenih poslovnih enot storjeno zares vse. da bi bil njegov strojni park kar najbolje izkoriščen?
»Menim, da bo potrebno enkrat dokončno rešiti vprašanje našega strojno prometnega obrata.« je nadaljeval Vinko Brglez. »Sedaj smo po eni plati odgovorni za svoj. dogodek, po drugi pa moramo biti vedno in ob vsakem času na voljo drugim. To je po svoje sicer razumljivo. Ne gre nam v račun, da ob tem. ko moramo sami skrbeti za svoj dohodek, plačujemo tudi račune oziroma napake drugih in da nekatere poslovne enote ne upoštevajo, da smo vsi skupaj pravzaprav člani ene družine. Prav tako ne moremo razumeti, da prihaja do medsebojnih licitacij. Enota Gradisa sodi na primer delo, potlej Pa prek licitacije išče izvajalca za strojna dela, Vsi pri Gradisu pa vedo, kakšne so naše možnosti in kaj zmore naša mehanizacija. Obenem vsi tudi dobro vedo, da naša poslovna enota ni sama kupovala strojev.«
»In kaj sodite, da bi kazalo storiti?«
»Velika naša želja je, da bi se vsi gradbeniki spoznali z mehanizacijo, ki jo uporabljamo v gradbeništvu. Če bo kdaj prišlo do tega, potlej pri nakupu novih strojev ne bo več
igrala odločilne vloge njihova cena, temveč njihova uporabnost, njihove lastnosti. Osebno sem trdno prepričan, da ni cena najvažnejša, ko se odloča za nov stroj. Žal si v tem še vedno nismo edini. Skratka, danes si naša enota močno prizadeva, da bi povečala produktivnost, obenem pa se zavedamo, da je to v precejšnji meri odvisno tudi od drugih. Naša razvojna služba proučuje razne variante za našo nadaljnjo orientacijo. Do marsičesa smo se že dokopali, glavnega jedra pa še vedno nismo zadeli, Torej, mislimo in delamo že za jutrišnji dan — plovemo pa zaenkrat še vedno po starem. Vendar, kot sem že poudaril, tudi nadaljnji rezultati oziroma uspehi našega obraba ne bodo odvisni le od nas, temveč tudi od drugih, ki delajo in živijo pod streho Gradisa.«
Montažna grupa, v kateri je bil tudi ponesrečenec Milorad Štrbac kot pomožni delavec v grupi za dovoz opažnih betonskih plošč, ki so jih montirali na vzdolžne mostne nosilce s pomočjo »rikše« (posebno konstruiran voziček), je delala v polju 7 na desnem pasu cestišča. Štrbac in Latinovič sta bila zadolžena za dovoz betonskih opažnih plošč do mesta montaže. Stroj »rikša« je odvzemal betonske plošče z japaner-jev približno 3 m od vgraditve. Samo delo z »rikšo« je bilo organizirano tako, da so z »rikšo« pripeljali betonsko ploščo na mesto vgraditve med dva betonska nosilca. Delavci, ki so točno nameščali betonsko opažno ploščo na ležišče, so bili ustrezno varovani z varnostnim pasom. Glede na zadosti razpoložljivega manipulacijskega prostora, delavca, ki sta dovažala betonske plošče z japanerjev z ozirom na značaj dela. nista bila posebno varovana.
Ko so delavci montažne grupe dvignili in obesili betonsko ploščo na »rikšo«, sta delavca Štrbac in Latinovič odpeljala japaner izpod »rikše«. Dogovorila sta se, da bosta izmenično izpeljavala japaner. Ko je štrbac odpeliaval japaner izpod »rikše«, je bil neprevidno s hrbtom obrnjen proti odprtini. Ni upošteval, da ima na razpolago samo slabih 3 m prostora in pri tem padel v odprtino med dva nosilca skupaj z ja-panerjem in skozi to odprtino še približno 15 m globoko.
© PE Ljubliana-okolica —
stanovanjsko naselje v Za?ogu
Skupina štirih delavcev s pomožnim delovodjem, v1 kateri je bil tudi ponesrečenec Zaim Begič, je dobila nalogo, da podre 3 elemente tipske lesene barake. Ko je skupina hotela nalogo iznolniti. se je temu upiral sosednji stanovalec, kateri je hotel zasesti ta del barake. Potrebna je bila asistenca LM.
Z rušenjem dela lesene barake se je pričelo na strehi — z odkrivanjem kritine — valoviti salonit. Ob 10,45 je delo prišlo v tako fazo, da je bila potreba lomilka (»pajser«). Ponesrečenec s“ le napotil po preostalem odkritem delu strehe. Ko je hotel stopiti s strehe na lestev, je stopil z eno nogo na lesen nao-ušč. Ta je pod njegovo težo popustil, tako da je Begič omahnil, pri padcu se je prijel za strešni nosilec.
S Sedem vprašanj — en odgovor
Iz opisa teh nezgod si postavljamo vprašanja, ali so bili izpoljenjeni vsi pogoji za varno delo pri delih, pri katerih je prišlo do nezgod:
—	Ali so bili delavci zdravstveno sposobni za delo na višini?
—	Ali so bili delavci poučeni o varstvu pri delu in če je bilo njihovo znanje o varstvu pri delu preverjeno?
—	Ali so bili delavci strokovno usposobljeni za to delo?
—	Ali so imeli delavci na razpolago ustrezna osebna varovalna sredstva?
—	Ali je bil izbran najprimernejši način dela?
—	Ali so delali pod strokovnim nadzorstvom?
—	Ali je bila delovna nezgoda javljena9
Za vsa ta vprašanj smo prosili za odgovor Bojana Bambiča, ing. za varstvo pri delu. ki nam je odgovoril takole:
Odgovore bomo dobili pri analizi teh nezgod.
Služba varstva pri delu mora za vsako nezgodo poslati prijavo, kakor tudi za tiste nezgode, ki niso povzročile poškodb. Malih nezgod, ki zahtevajo samo prvo pomoč, kadar se delavec takoj vrne na delo, ne moremo vedno raziskati, ker jih je preveč. Zato se omejimo samo na raziskovanje takih nezgod, ki se pogosto ponavljajo na določenih mestih in pri določenih delih.
Raziskovanje nezgod je tako važno, da mora vodstvo gradbišča in služba varstva poskrbeti, da se opravi res objektivno. Potreben je, strokovni ogled in zapis na kraju nezgode, potrebno pa je tudi zapisniško zaslišati samega ponesrečenca in vse priče ter neposrednega vodja del. Namen raziskovanja nezgod je odkriti vzroke in vire nezgod, da bi mogli podobne nezgode preprečiti s tehničnim izboljšanjem in strožjim nadzorom, poukom in vzgojo delavcev ter ev. disciplinskimi ukrepi.
Zmanjšanje števila delovnih nezgod je problem, ki bistveno zanima vsakega pa tudi delovno organizacijo in družbo sploh. Znano je, da ima delovna organizacija v zvezi z nezgodami visoke stroške, da z delovnimi nezgodami izgubi ogromno število delovnih ur. Skrb za omejevanje delovnih nezgod je torej v Interesu posameznika in skupnosti. Zato je dolžnost vseh prizadetih, da skušajo na vseh delovnih mestih, predvsem nevarnejših, s primernimi ukrepi in pazljivostjo delovne nezgode omejiti kar v največji meri.