• Nikoli ne reci nikoli. NOVA FIAT CROMA GLASILO OBČINE DOMŽALE 21. oktober 2005-letnik XLIV, št. 12 Stran j 4 Nogometni klub Domžale se je z zmago nad Stutt-gartom sicer moral posloviti od letošnjega tekmovanja za Pokal UEFA, vendar glede na uspešno igranje v prvi državni ligi lahko pričakujemo, da bomo tudi v prihodnjih sezonah v Domažlah lahko pozdravili nogometne velikane iz vse Evrope. Čestitamo! Stran 14 Stran 20 Atletinja Suzana Mladenovič, članica Atletskega kluba Domžale, seje pred kratkim udeležila svetovnega prvenstva v gorskih tekih na Novi Zelandiji in dosegla imeniten uspeh. Ekipno je namreč slovenska mladinska ekipa postala svetovni prvak, Suzana pa je bila peta. Čestitamo tudi Bernardu Jarcu in Petru Kastelicu! 7. oktober 2005 - Ta veseli dan kulture v Občini Domžale Draga Knjižnica Domžale, naj te prijazne poti vodijo v prihodnost »Dolgo smo jo čakali in smo jo dočakali,« so bile besede, ki smo jih v petek, 7. oktobra 2005, največkrat slišali na slovesnosti ob odprtju nove Knjižnice Domžale. Toliko iskrenega veselja ob tej, eni največjih pridobitev v zadnjih letih na področju družbenih dejavnosti v naši občini, že dolgo ni srno videli na obrazih številnih obiskovalcev in obiskovalk, ki •0 dodobra napolnili prireditveni prostor pred Trgovskim centrom Mercator. Slovesnosti so se pravzaprav Začele že dan prej z literarnim večerom v dosedanji knjižnici, nadaljevale pa z zelo dobro obiskano tiskovno konferenco v novi Knjižnici Domžale, osrednja slovesnost pa se je pričela z verigo, sestavljeno iz tisoč otrok iz vrtcev, Učencev osnovnih šol in dijakov srednje šole iz občine Domžale, ki so zadnjo knjigo iz stare knjižnice Stane Stražar: Domžale mesto Pod Ooričico, v spremstvu Godbe Domžale ponesli do prireditve- PORTAL^SI VA/EO DESIGN V8E2A,VA*0 'f nega prostora. Tu so jo prevzeli zaposleni v Knjižnici Domžale ter jo pod odrom izročili Roku, ki jo je ob pomoči voditeljice slovesnosti, Marte Starbek Poto-čan, ter ob glasbi Tolkalne skupne Glasbene šole Domžale položil na oder in s tem pravzaprav označil začetek slovesnosti. Številni zbrani pa so že prej z glasnim aplavzom pozdravili prihod dr. Janeza Drnovška, predsednika Republike Slovenije, ter drugih gostov. nadaljevanje na str. 2 predstavitev * i.,7 J*y«VBTOVNEM,SPLETUII! • ,*t£: Ml 01/72 19 418 BjBJBj info@portal.al OKTOBER MfcSfcC VA.H8TVA PHEO PODARI POŽARNA VARNOST V NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH ZVEZA SLOViNIJ[ -■■" -m m -i Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale v mesecu požarne varnosti ter ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale vabita na ogled Zaščitno reševalne vaje »Domžale 2005« v soboto, 22. oktobra 2005, ob 10. uri v Domžalah ob Ljubljanski cesti med Policijsko postajo Domžale ter Gostilno Keber Na vaji bomo predstavili in prikazali uporabo nove gasilske avtolestve pri reševanju iz višjih nadstropij in jo ob 13. uri pred Centrom požarne varnosti Domžale na Količevem slovesno predali v upravljenje gasilski enoti CPV Domžale. Slavnostni govornik bo podžupan Občine Domžale podžupan Toni Dragar. Čufarjeva 24. Vir pri Domžalah Tal.: 01/724 65 55 www.velt-team.si Ob dnevu spomina na mrtve Povabilo na spominske svečanosti Krajevne organizacije borcev in udeležencev NOV skupaj s krajevnimi skupnostmi vabijo na komemoracije: v petek, 28. oktobra 2005, ob 11. url pri spomeniku padlih borcev na Viru v petek, 28. oktobra 2005, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju; v petek, 28. oktobra 2005, ob 17. uri pri spomeniku Induplati Zgornje Jarše v ponedeljek, 31. oktobra 2005, ob 17. uri grobišče padlih v NOB v Radomljah v ponedeljek, 31. oktobra 2005, ob 18. uri na pokopališče v Domžalah. Vabljeni! Vabimo na prireditve ob 80 letnici razglasitve trga Domžale 22. oktober 2005, ob 10. uri - mesto Domžale Zaščitno reševalna vaja »Domžale 2005« Ob 13. uri - Center požarne varnosti Domžale - Količevo svečana predaja gasilske avtolestve ekipi CPV Domžale ***** 23. oktober 2005, ob 10. uri -hala Komunalnega centra Domžale Svečana akademija ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale 28. oktober 2005, ob 19. uri -Kulturni dom Ihan Tradicionalna akademija ob mesecu požarne varnosti 3. november 2005, ob 19. uri - Menač'nkova domačija odprtje razstave 100 let od Sokola do Športnega društva TVD Partizan Domžale Razstava bo odprta do 23. november 2005 17. november 2005, ob 19. uri -bala Komunalnega centra Domžale Svečana akademija ob 100 letnici Športnega društva TVD Partizan Domžale Dobrodošli! RAČUNOVODSKI SERVIS ARIKS-RK d.o.o. 01 7244-627 • 031 854-560 OBLIKUJ SI SAM... »tamplljke In vizitke ■ graviran* ploščice, i tablice In priponke II 721B 171 Prava rešitev zame in za mojo družino. Najdonosnejša ponudba. Eurotax + do 680.000 SIT. AHAC&Co., d.o.o. M.il.1 loka i', mt\ Don Jh.)c pinrn si AL WAGI POT ZA BISTRICO 67, Domžale Tel.: 7225 630, 7225 634, e-mail: alwagi@sbl.net, www alvvagtsi PLINSKI KOTLI ^fieretta caldale Raiffeisen LEASING Pokličite oi 565 97 85, www.dnpodfiora.com M(§/ND ' !-ni ir Raiffeiten KREKOVA BANKA Vodenje projekt* DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Življenje ni le sončen dan V prejšnji številki Slamnika ste lahko brali o drobnih pozornostih, ki lepšajo življenja vsem. Upam, da je bila številka Slamnika prav to, da ste ob njej ob kakšnem prispevku začutili, da vam tudi z njim skušamo polepšati dan. Seveda pa življenje ni le sončen dan in med vsakdanjimi dogodki, ki spremljajo naše življenjske poti, so tudi taki, ki nam življenje zagrenijo in jih skušamo čim prej pozabiti. Pa ne gre za to, da iščem dlako v jajcu, saj sem po naravi, z malim zadovoljna, ženska. So pa dogodki, ki jih pravzaprav ne bi bilo. če bi bili malce bolj strpni, čc ne bi na vsako najmanjšo napako drugega »udarili« nazaj. Tako me je pred kratkim, ko sem morda res malce prehitro speljala s parkirnega prostora na cesto z neutrudnim trobljenjem. češ, kaj se grem. presenetila mlada voznica v velikem avtu. Čeprav je bilo še daleč do kakršnekoli nesreče, se je malo manj kot »ulegla« na hupo, pogled na njen obraz pa je pričal, da bi najraje izstopila i/ svoje limuzine ... K sreči je na semaforju zagorela zelena luč m sva odpeljali vsaka v svojo smer. Veliko slabe volje prinašajo tudi razkopane ceste in ulice ter včasih prav nemogoči dogodki, kot npr., ko smo si v si želeli iz službe čim prej domov, smo morali v kilometrski koloni opazovati dva delavca, ki sta z velikim zanimanjem brskala po luknji ob nekdanji magistralni cesti. Ogradila sta jo in pred njo postavila semafor. Ne vem. kdo ju je opozoril oziroma jima svetoval, a naslednje jutro je bila luknja še vedno tam, semafor pa je izginil in dokazoval, da bi že prejšnji dan lahko normalno vozili, le ogrado, ki je preprečevala obojestransko vožnjo, bi morala prestaviti za slab meter, pa bi bilo. Najbrž so pravila taka, da to ni bilo mogoče, ampak z dobro voljo - vozniki smo jo morali imeti kar veliko - bi najbrž šlo. Se veliko podobnih primerov bi se našlo, tudi takih, ko nestrpnost pokažemo v trgovinah, ko nas kdo prosi, da bi šel mimo vrste, ker je kupil le en artikel. Veliko manj slabe volje bi tudi bilo, če bi v bankah, ko opazijo daljšo vrsto, odprli še eno mesto; če bi svoje komitente, ki urejajo zadeve, ki zahtevajo več časa. usmerili na posebno mesto, čeprav se dekleta in fantje trudijo ... Naslednja številka Slamnika izide 11. novembra. Vaše prispevke pričakujemo do 28. oktobra 2005, na disketah, po elektronski pošti vera. vojska@domzale.si, pa ne pozabite na fotografije! Najbrž si bo kdo mislil, da so našteti dogodki hrez ve/e, da iščem dlako v jajcu, ampak marsikdo je zaradi njih slabe volje, pa tega ne bi bilo treba. Gotovo je tudi s Slamnikom včasih povezana kakšna slaba volja, upam pa. da ne prav velikokrat. Upam, da skušate v njem poiskati kaj, kar vas razvedri, vam da energijo za naslednji dan. Upam. da je tudi v današnji številki taka stran Poiščite jo. imejte se lepo in ne pozabite: Če odnehamo, je to vedno prezgodaj ! Odgovorna uradnica 7. oktober 2005 - Ta veseli dan kulture v Občini Domžale Draga Knjižnica Domžale, naj te prijazne poti vodijo v prihodnost dan ob jubileju - Knjižnica je bila zame in prepričana sem, da tudi za vas - vedno svet prostor. Skromni so bili tudi knjižničarke in knjižničarji, toda vedno zelo priljubljeni, prijazni in odprti za pomoč in sodelovanje. Upam, da bodo takšni tudi ostali.« V nadaljevanju je na kratko predstavila področje knjižnične dejavnosti nove Knjižnice Domžale, ki skrbi za več kot 50.000 ljudi, njene prostore, nato pa nadaljevala: »Danes odpiramo novo knjižnico, ki ima svoje mesto nad trgovskim centrom. To je bila pogumna in inovativna ideja - prepričana sem, da se bo pokazala kot dobra. Na približno 2000 m2 so zagotovljeni bistveno boljši pogoji za delo, ki bodo omogočili polno razvitost knjižnične dejavnosti. Njene prednosti so, da je celotna površina v eni etaži, knjižnica je dostopna tako po stopnicah kot z dvigalom, ki omogoča tudi dostop invalidnim in starejšim osebam, pa tudi ta, da je med najmodernejšimi in najlepšimi knjižnicami v svoji skupini. Knjižnica Domžale bo tudi v prihodnje ostala splošna medobčinska knjižnica, zasnovana po najmodernejšem konceptu, ki združuje klasično knjižno ponudbo z mul-timedijskimi vsebinami in bo zagotavljala udobno domačnost, saj je bilo pri načrtovanju upoštevano učinkovito sožitje med funkcionalnostjo in estetiko. V knjižnici smo stran poskrbeli za odrasle in otroke ter mladino, nismo pa pozabili, da je Knjižnica tudi prostor za številne prireditve, ki bodo vedno znova privabljale mlade in starejše ljubitelje kulture ter predvsem knjižničnega gradiva. Knjižnica je povezana /, internetom in ta je zagotovljen na več kot 30 računalnikih, ki so jih prispevali tudi sponzorji. V knjižnici so tudi poslovni prostori za vodstvo in zaposlene ter arhiv. Investicija je v celoti stala okoli 800 milijonov tolarjev, del sredstev, v višini okoli 140 milijonov, iz kulturnega tolarja je zagotovilo tudi Ministrstvo za kulturo. Veseli me, da naša Knjižnica kljub častitljivi starosti ni stara gospa, temveč ostaja mladostna gospodična, ki ji nismo kupili samo nove obleke, temveč smo v novih prostorih spremenili tudi vsebino, njeno notranjost. Ko bomo listali med orumenelimi listi starejših knjig, si na najmodernejše načine ogledovali multimedijsko gradivo, vedno znova iz knjižnice odhajali z izposojenimi knjigami, se bomo vedno spominjali tudi generacij knjižničarjev in knjižničark, ki so vsak po svoje prispevali, da smo na bralno kulturo naših občanov in občank ponosni. Prepričana sem, da bo prav nova knjižnica prispevala, da bo v prostorih, ki jih danes odpiramo, svoj prostorček iskalo še več mladih in starejših bralcev in bralk. Nadaljevanje s 1. strani. Županja Cveta Zalokar Oražem: Knjižnica - vedno svet prostor Številne zbrane obiskovalce in obiskovalke, med njimi posebej dr. Janeza Drnovška, predsednika RS in druge goste, je najprej pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem. Spomnila se je začetkov organizirane izposoje knjig v Domžalah - pred 101- letom, ter oh tem poudarila, da smo ob tem jubileju knjižnici in sami sebi dali najlepše darilo - nove sodobne prostore, spomnila pa se je tudi na dosedanje prostore: »Knjižnica se je doslej večkrat selila in slej kot prej so prostori, v katerih je domovala, postali premajhni. V občini Domžale in njenem širšem zaledju - saj bralci prihajajo tudi iz drugih občin - namreč zelo radi beremo in prepričana sem, da bo v prihodnje bralcev in bralk še več. Že v prvih dneh po njenem odprtju se jih je na novo vpisalo preko sto, saj novi prostori nad trgovskim centrom Mercator zagotavljajo bistveno boljše pogoje, tako za obiskovalce in obiskovalke, kot tudi zaposlene. Zgodovina našega hrama knjige, znanja in informacij, ki se je začela z uresničitvijo želje, da bi lete približali čim večjemu številu ljudi. Do sedaj je bila knjižnica skromna, nikoli ni domovala v bleščečih in razkošnih prostorih, pa je kljub temu postajala kraj, kjer smo se srečevali, se pogovarjali, si zaupali, iskali novih spoznanj in se s knjigami v roki podajali v neznane svetove. In kot sem zapisala v Zborniku, ki je bil iz- Bllzu 1000 otrok Iz vrtcev, učencev Iz osnovnih šol ter dijakov srednje šole Iz občine Domžale ter Godba Domžale so pospremili knjigo Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Gorlčlco Iz dosedanje knjižice v novo KNJIŽNICO DOMŽALE, katere naslov je Domžale, Ulica talcev 4. Urad županje Novinarske konference se kar Letošnji september je bil zelo bogat z novinarskimi konferencami, ki jih je z namenom, da so mediji čim bolj seznanjeni s pestrim dogajanjem v Občini Domžale, sklicevala županja Cveta Zalokar s sodelavci. Tiskovne konference so bile dobro obiskane, saj so navadno na njih sodelovali novinarji Dela in Dnevnika, Radia in Televizije Slovenije, Gorenjskega glasa in Radia Kranj, Domžalskih Novic, Kamniških novic ter Regionala, novice je objavljal Radio Hit, gradivo pa smo posredovali tudi dopisništvu Večera, o dogodkih v Domžalah pa redno poroča tudi Glas Ljubljane. ovlnarske konference 7. oktobra so se udeležili tudi nekateri avtorji knjig Iz najnovejše M zbirke. Zadnja novinarska konferenca v septembru je tako bila 27., na njej pa je županja najprej predstavila prizadevanja Občine Domžale, da postane Mestna občina Domžale. Obrazložila je postopek, predstavila sklepa, ki ju je ob obravnavi sprejel Občinski svet Občine Domžale, ter izrazila upanje, da bo čim prej spremenjen Zakon o lokalni samoupravi, ki bo omogočil, da bo naša občina postala Mestna občina Domžale. V nadaljevanju so bile predstavljene Idejne zasnove ureditve območja z oznako D 14/1 Park, katerih avtorji so Nataša Bučar Draksler, Adrijan Cingerle, Saša Draks-ler, ki je idejne zasnove predstavil prisotnim novinarjem, ter Robi Lavin in Pablo Petkov- Jšek. Park je vsebinsko zelo pomemben za cele Domžale, saj programska zasnova ureditve ni botanično zbirateljska, ampak je potencialno bogato prizorišče za razne spontane in organizirane prireditve vseh generacij občanov, predvsem pa mladih. V nadaljevanju je županja predstavila aktivnosti, povezane s tekmo v pokalu UEFA NK Domžale : NK Stuttgart, podžupan Vinko Juhart pa je predstavil prvo spletno kavarno v Domžalah. Naslednja novinarska konferenca je bila 7. oktobra v prostorih nove Knjižnice Domžale, sklicala pa sta jo županja Cveta Zalokar Oražem, ki je skupaj z direktorjem Knjižnice Domžale, Marjanom Gujtmanom, predstavila novo knjižnico ter prireditve ob njenem odprtju, ter Zoran Jankovič, predsednik Uprave Poslovnega sistema Mercator, ki je skupaj z mag. Matejo Jesenek, direktorico strateškega marketinga, predstavil najnovejši projekt M knjiga, s katero je pod sloganom »Branje povezuje« Mercator predstavil osrednjo humanitarno akcijo. Izdali bodo namreč Zbirko M 12 knjig najbolj priznanih slovenskih avtorjev za mlade ter jih po zelo dostopni ceni (posamezna knjiga stane 990 sit) ponudili mladim ter jih pomladi 2006 povabili, da tekmujejo v reperski predstavitvi posamezne knjige. Predstavili so tudi svoje sodelovanje ter podporo Društva Bralna značka Slovenije ZPMS. Na novinarski konferenci sta Mercatorjev projekta pohvalila tudi pisatelja Ivan Sivec in Marinka 1'ritz Kune. Skupna novinarska konferenca je bila izredno dobro obiskana, na njej pa so bila postavljena številna novinarska vprašanja - tako s področja odprtja nove knjižnice kot začetka izdajanja M - zbirke. Pričakujemo, da bomo v naslednji številki Slamnika poročali o novinarski konferenci, na kateri bomo predstavili veliko reševalno vajo, kjer bo prvič uporabljena nova gasilska lestev, 50-letnico Gasilske zveze Domžale ter druga aktualna dogajanja v občini Domžale. o. u. Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I Številka), 1935 (I Številka). Domžalec je izšel še v letu 195X (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrslvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VtiRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIDA ČAMHR-NIK, člani uredništva: SASA KOS, JANIi/. STIHRIĆ, BOGDAN OSOI.IN. DARJA ANDRL.IKA, JURI, FLERIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lcklorica: ERENASTARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽAB JEK, tel.: 722-50-50, f'ax: 722-50-55, c-mail: infofekd-domzalc.si URADNI: URI:: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, Stev. K9/9K) sodi časopis med proizvode, /a katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava /a lisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Sct d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. Rožmarinke Gostje pred začetkom slovesnega odprtja knjižnice Drnovšku, predsedniku RS, je o razstavi spregovoril njen avtor dr Miroslav Stiplovšek, častni občan Občine Domžale, županja pa je predsedniku izročila spominsko darilo, sestavljeno iz knjig najbolj znanih domžalskih avtorjev. Novo Knjižnico Domžale so si 7. oktobra 2005 lahko ogledali tudi vsi številni obiskovalci in obiskovalke, ki so se nato v prijetnem druženju zadržali v knjižnici in pred Mercator centrom še pozno v večer. Novi kulturni hram je odprt: Pridite, berimo! Vera Vojska Foto: V. Majhenlč Tolkalna skupina Glasbene šole Domžale Prof. dr. Miroslav Stiplovšek je predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku predstavil svojo razstavo o 80-letnlcl razglasitve Domžal za trg Iskreno sc zahvaljujem vsem izvajalcem, projektantom in nadzoru, ki so kakorkoli prispevali, da je pelek, 7. oktober 2005, v naši občini veseli dan kulture. Hvala svetnicam in svetnikom Občine Domžale, ki so smelo idejo vseskozi podpirali, ter sodelavcem občinske uprave, ki so bedeli nad potekom, od ideje do razpisa in vse do priprave današnje slovesnosti. Zahvaljujem pa se tudi zaposlenim in vodstvu Knjižnice Domžale za opravljeno delo ter jim želim ve- liko prijetnih trenutkov z vsemi, ki bodo v Knjižnici Domžale našli svoj drugi dom; hvala izvajalcem kulturnega programa ter vsem, ki sodelujete pri zaključni pogostitvi. Seveda še posebej hvala vsem otrokom iz vrtcev, učencem iz šol ter dijakom srednje šole, njihovim učiteljem, mentorjem in staršem, ki so sodelovali pri prenosu zadnje knjige iz nekdanje knjižnice v novo. Hvala pa tudi našim sosedom - Mercatorju in njihovemu vodstvu za pomoč in kooperativ- Spomlnsko darilo za predsednika nost ter dragocen prispevek k otvoritveni slovesnosti. Prepričana sem, da ho naše sodelovanje tudi v prihodnje enako uspešno, obenem pa želim tudi njihovemu projektu humanitarni akciji, s katero, začenjajo danes pot med bralce, veliko uspeha.« Zahvalila seje tudi dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Republike Slovenije, in obiskovalcem ter obiskovalkam ter jih povabila, da ostanejo tudi po uradni slovesnosti in se veselijo nove Knjižnice Domžale. Marjan (.iijtmaii. direktor: Hvala prav vsem, ki ste nam pomagali Za županjo Cveto Zalokar Oražem je zbrane nagovoril ravnatelj domžalske knjižnice Marjan Gujtman, kije največ besed namenil zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da 7. oktobra 2005 odpiramo novo Knjižnico Domžale. Posebej je spomnil na prispevek Občine Domžale, županje Cvete Zalokar Oražem in vseh svetnikov in svetnic, prisrčno zahvalo pa je izrekel tudi sodelavcem, zaposlenim v knjižnici ter obljubil, da se bodo vsi skupaj trudili, da bodo obiskovalci in obiskovalke radi prihajali Skupinska sita predsednika z najmlajšimi obiskovalci knjižnice v knjižnico in zadovoljni odhajali iz nje. Sledil je nastop Kožmarmk, ki so prisotne z venčkom slovenskih narodnih popeljale v brezčasni svet glasbe. Dr. Janez Drnovšek, predsednik RS: Iskrene čestitke in najboljše želje. Pred slovesnim odprtjem nove Knjižnice Domžale je ob glasnem aplavzu na oder stopil tudi dr. Janez Dnovšek, predsednik RS, ki je po pozdravu opozoril na velik pomen bralne kulture, potrebo po vedno novem znaniu, hkrati pa iskreno čestital za novo pridobitev ter zaželel veliko uspeha novi knjižnici, bralcem in bralkam pa veliko zadovoljstva. Ob spremstvu Tolkalne skupine Glasbene šole Domžale so nato novo Knjižnico Domžale z rezanjem traku pred vhodom odprli županja ("vela Zalokar Oražem, dr. Janez Drnovšek, predsednik RS, ter Marjan Gujtman, direktor Knjižnice Domžale. Medtem ko so obiskovalci prisluhnili še glasbi Rožmarink ter Godbe Domžale, so si gostje ogledovali novo knjižnico. Njim in dr. Janezu Udeleženci slovesnosti Za mlade je bilo poskrbljeno že na prvi dan odprtja nove knjižnice Prva delavnica za pripravo Razvojnega programa Razvojne perspektive Občine Domžale Ker sc v letošnjem letu izteka Razvojni program občine Domžale 2001 - 2005, je potrebno za naslednje programsko obdobje v občini Domžale dopolniti obstoječi razvojni program oziroma pripraviti nov razvojni dokument, v katerem bomo določili podlage za izvedbo številnih razvojnih potreb občine. Njegove usmeritve bodo vodilo pri načrtovanju in izvajanju projektov, ki za svojo realizacijo zahtevajo poseganje v prostor. Usmeritve Razvojnega programa so torej temeljne tudi za izdelavo in izvajanje Strategije prostorskega razvoja občine, s katero ustvarjamo prostorske pogoje za razvoj. V ta namen je vodstvo Občine Domžale skupaj s podjetjem Modra d.o.o. II. oktobra 2005 pripravilo delavnico, katere namen je bil oblikovanje elementov razvojne vizije občine Domžale, izdelava analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter določitev srednjeročnih ciljev, ki jih želimo doseči na različnih področjih: gospodarskem razvoju, družbenem razvoju ter varovanju okolja. Po uvodnem pozdravu podžupana Tonija Dragarjd, so delo vodili štirje moderatorji s pridobljenim certifikatom mednarodnega združenja moderatorjev. delavnice pa se je udeležilo več kot petdesel sodelujočih, med njimi svetniki in svetnice, vodstvo uprave občine, predsedniki svetov KS, člani delovnih teles občinskega sveta, ravnatelji in direktorji zavodov in podjetij ler strokovnjaki s posameznih področij, ki sodelujejo z Občino Domžale. V okviru delavnice so prisotni s svojim znanjem ter poznavanjem občine, njenih problemov ter potencialov, iskali in oblikovali vrednote in vizijo za razvoj Občine Domžale v naslednjem programskem obdobju in se strinjali, da ga je mogoče ob upoštevanju sedanje razvoja in možnosti upravičeno pričakovati, da bo Občina Domžale tudi v prihodnje ena (naj(uspešnejših občin v naši državi. Med vizijami so prevladovale usmeritve v inovativno gospodarstvo z veliko dodatne vrednosti, razvoj malih in srednjih podjetij ter informacijskih tehnologij, Domžale naj bi postalo mesto odličnosti, kjer bi našle svoje mesto tudi svetovne blagovne znamke; dosežena naj bi bila visoka stopnja vključenosti občanov in občank v odločanje, nadaljevala pa naj bi se tudi prizadevanja za prijazno okolje, ki bi zagotovilo vsem generacijam občanov primerno bivanje. Prva tovrstna delavnica je prinesla izjemno veliko idej in vizij za prihodnji razvoj Občine Domžale, prav vsi prisotni so s svojimi predlogi, pobudami, pa tudi opozorili, prispevali svoj delež k začetku oblikovanja obeh dokumentov, ki bodo dobra osnova za razvoj naše občine v prihodnjih letih. O nadaljevanju priprav razvojnega plana in strategije prostorskega razvoji pa več v prihodnjih številkah. 0. u. Povabilo Prva delavnica za pripravo Razvojnega programa ter Strategije prostorskega razvoja občine Domžale Je prinesla vrsto Idej, vizij, predlogov In pobud za pripravo omejenih dokumentov, M bodo temelj za razvoj naie občine v prihodnjih petih letih. V novembru bomo pripravili drugo delavnico ter nanjo r j povabili vse občane in >~^^^BMMJfj| U 1 občanke, društva, nevladne In PJ '" jfl druge organizacije, sploh vse zainteresirane, da pomagate ti t j H oblikovati temelje razvoja naie občine. UJI ji |pv.; i" 41! jJ Vabimo vas, da se nam pridružite. Datum delavnice boste naill v I prihodnji številki Slamnika. k Občina Domžale OD TU IN TAM stran Predstavljena idejna zasnova za Park Domžale Bodo Domžale dobile nov park? Idejne zasnove ureditve območja z oznako D 14/1 Park obsegajo območje zelenih površin v pasu ob Ljubljanski cesti in se širijo proti jugu vse do šolskih športnih površin OS Domžale, na vzhodu do Plečnikove ulice in na zahodu do zelenic ob individualnih stanovanjskih hišah. Na ozkem kraku proti jugozahodu, kjer se bodoči park dotakne nekdanje Mlinščice, ki je sedaj skrita v podzemnem kanalu, predvidevajo ohranitev izjemno velikih zelenih površin, hkrati pa podajajo možnost ureditve koncentriranega spremljajočega programa, ki sodi v mestni park. To je najkrajša označitev novega Parka Domžale, ki ga je občinska uprava že dvakrat predstavila občanom in občankam z območja bodočega parka, povabila pa tudi druge zainteresirane, da povedo svoje mnenje. Avtorji Nataša Bučar Draksler, Adrijan Cingerle, Saša Draksler, Robi Lavin in Pablo Petkovšek so pri izdelavi idejnih zasnov upoštevali najnovejša znanja s tega področja, posebej so opozorili na upoštevanje geomantične analize prostora in upoštevanja zemeljskih energij, hkrati pa poudarili, da je park vsebinsko zelo pomemben za cele Domžale, saj programska zasnova ureditve ni botanično zbirateljska, ampak je potencialno bogato prizorišče za razne spontane in organizirane prireditve vseh generacij občanov in občank. Prostorski koncept gradi na vpetosti grajenih objektov v rahlo napeto ploskev naravnega reliefa. Tako nastane jasen in nevsiljiv kontrast med tlakovno promenado (od prometne ceste na severu do osrednjega prireditvenega prostora) in mehko travnato površino. Vstop je ob Ljubljanski cesti, kjer je z rahlo dvignjene vstopne ploščadi možen razgled po celem parku. V centru parka je dvignjena fontana, ki se proti vzhodu nadaljuje z reliefno rahlo vzvalovano potezo betonskih valov, ki so hkrati prizorišče za vodne ige ali tudi že oblikovana počivališča in plezala, ko je površina posušena. Skupina gabrovih dreves ostane. Vhod v park na južnem delu Plečnikove ulice je raven, prepre-dajo ga trakovi dolgih klopi ob razpršenih drevesih, ki rahlo usmerjajo tiste, ki park samo prečkajo in nudijo počitek tistim, ki se želijo v parku zadržati ali le srečati. Večina motivov nakazuje nitasto strukturo, ki spominja na pletiva iz slame (upoštevanje zgodovine našega mesta - slamnikarstvo), tovrstni motiv je tudi v konstrukciji paviljona. V južni polovici parka je več enakovrednih parkovnih elementov, kot so: kotalkališče, teren za skaterje, plezalna stena, igrala za spretnost-ne igre, oder idr. Vse to povezuje lesena plošča ob kotalkališču. To se pozimi lahko uredi v drsališče, ploščad za skate pa v sankališče, poleti se v tem delu lahko oblikuje tudi vodni tobogan. Posebnost parka so tudi igrala za spretnostne igre za vse starostne skupine, ki so zaradi varnosti in zanesljivega vzdrževanja ograjena in pod kontrolo. Načrtuje se, da bo vse parkovne površine, ki bodo osvetljene, možno uporabiti tudi ponoči, zlasti za večerne kulturne prireditve na prostem. Predvideno je, da bo mogoče v parku ne le posedati po klopeh in drugih elementih, temveč tudi po trati. V parku bo tudi veliko rastlinskih motivov, glavni parter iz rastlin bo v pasovih med promenado in stezo zahodno od nje. Kot zanimivost še to, da bo v okviru možnosti del opreme dejansko narejen iz slame. IDEJNA ZASNOV* TLORIS m«1:390 Avtorji idejne zasnove Razpravljalci, največ jih je bilo iz okolice bodočega parka, v načelu oblikovanju parkovnih površin ne nasprotujejo, opozarjajo pa zlasti na: • prometno ureditev tega območja, ki jo bo zaradi predvidene množice obiskovalcev bodočega parka potrebno dopolniti in spremeniti; Ob dnevu spomina na mrtve Spomini vr • • ŽIVIJO Pred dnevi se je pri meni oglasil znani Domžalčan, Anton Pavlin, zbiratelj vsega, kar je povezano z zgodovino in dediščino našega mesta, in me spomnil na dogodek pred 60 leti. Iz meščanske šole (domžalske gimnazije ob Kebru), kjer so ležali na mrtvaškem odru, so 14. oktobra 1945 k večnemu počitku na domžalsko pokopališče številni Domžalčani in oko- • prebivalcem ob meji s parkom je potrebno zagotoviti primerne pogoje za življenje in delo, ki jih ne bo motila dejavnost parka - niti podnevi jiiti ponoči; • varnostne probleme (hrup, nočno življenje v parku...); • probleme čiščenja in vzdrževanja tako zelenic kot igral in celotnega parka. V razpravi so podali tudi vrsto pobud in predlogov, ki jih bo predlagatelj v nadaljnji obravnavi v okviru možnosti tudi upošteval. Zapišimo še, da to seveda ni bila zadnja javna obravnava. Pred dokončnim sprejemom akta o bodočem Parku Domžale bo podobnih razgovorov še nekaj. Predstavljamo tudi »likovno« podobo parka in vabimo vse zainteresirane, da o bodočem Parku Domžale podajo svoje predloge, pobude in mnenja. Odgovorna urednica Ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije in svetovnem dnevu turizma S prof. dr. Janezom Bogatajem o turizmu Komisija za turizem Oddelka za finance in gospodarstvo pri Občini Domžale je pred kratkim ob dnevu turizma v Domžalah pripravila delovno srečanje s prof. dr. Janezom Bogatajem, izrednim poznavalcem etnološke dediščine. Udeležili so se ga predstavniki vseh turističnih in drugih društev, ki delujejo na področju turizma iz Občine Domžale, pa tudi predstavniki občin v okviru Podjetne regije, posebej pa je bil dr. Bogataj vesel prisotnosti študentk Turistke iz Portoroža. Prof. dr. Janez Bogataj je po pozdravu in daljšem uvodu Igorja Kuzmiča, predsednika Komisije za turizem, predstavil nujnost ustvarjanja spleta med kulturo in turizmom, katerega začetek je tesno povezan z zadovoljevanjem človekovih kulturnih potreb, saj gaje vedno zanimalo, kako živijo drugod. Predstavil je pot do uresničevanja vizije turizma na posameznem območju, ki se prične z določitvijo temeljne značilnosti - modela, koncepta, ki omogoča razpoznavnost, tipičnost, rdečo nit, ki nam omogoči, da ustvarimo slogan, vizualno podobo turistične ponudbe, pa tudi zgodbe, kijih v zvezi z njo predstavljamo. Poudaril je pomembnost turističnih prireditev, ki se morajo med seboj razlikovati, priložnost za projekte - odprtih vrat rokodelskih delavnic, ohranjanje pričevanj kulturne in naravne dediščine, pa tudi pomena turistične infrastrukture. Iz majhnih stvari žal v Sloveniji ne znamo narediti velikih, kot jim to uspeva v svetu, premalo se zavedamo, da sta preplet dediščine in sodobnosti pomembna, je poudaril prof. dr. Bogataj ter posebno pozornost namenil tudi kulinariki in gastronomiji, ki imata v turizmu poseben pomen. Dotaknil seje tudi problematike spominkov, kijih imamo v Sloveniji dovolj, čeprav med njimi še vedno zaman iščemo pravi slovenski turistični spominek. Opozoril je na slabo trženje le-teh ter s konkretnimi primeri predstavil način in pot za pridobitev pravih, slovenskih, pa tudi lokalnih turističnih sloganov in spominkov, pa tudi za njihovo boljšo prodajo. Tudi na tem področju bi morali zagotoviti sodelovanje javne ravni z zasebno ravnijo ter povezovanje ljubiteljske dejavnosti s strokovnostjo, z ljudmi, ki imajo znanje in so pripravljeni sodelovati v ljubiteljskih dejavnostih. Ob tem naj zapišemo, daje bila pripravljena tudi manjša razstava domžalskih turističnih spominkov, kjer so prevladovali majhni in veliki slamniki, panjske končnice z motivi slamnikarstva, knjige (Oj ta slamnik), med domžalskimi spominki pa sta se znašli tudi keramična ploščica in skodelica. V razpravi so številni prisotni postavili vrsto vprašanj, ki so bila povezana z ljubiteljsko turistično dejavnostjo v posameznih društvih in občinah ter od prof. dr. Janeza Bogataja prejeli vrsto konkretnih nasvetov, ki jih bodo lahko uporabili pri svojem prihodnjem delu. V. Vojska ličani pospremili padle borce v drugi svetovni vojni. Vsakega posebej so položili v svoj grob, ob katere so kasneje pokopali še nekaj padlih borcev, tako daje danes na obeh straneh glavne poti razvrščenih 31 grobov. Na zadnjo pot so jih poleg svojcev, soborcev, prijateljev in znancev ter številnih drugih pospremili tudi s prapori, cerkveno pogrebno slovesnost pa je opravil tedanji župnik Franc Bernik. Tudi letos bo na pokopališču spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Krajevne skupnosti mesta Domžal vas vabijo, da se jim pridružite v ponedeljek, 3 i. oktobra 2005, ob 18. uri. V. Vojska Osnovna šola Roje Tekaška steza Ob različnih dogodkih, prodajnih razstavah in delavnicah, ki potekajo v Centru Breza v Domžalah skozi vse leto, se upravnik TC Breza, g. Franc Prelovšek, vedno spomni na našo šolo in nas povabi k sodelovanju. Z veseljem in radi se odzovemo. Na praznovanju 9. obletnice obstoja Spara v Domžalah, ki je potekalo v soboto, 24. 9. 2005, je naša šola prejela tekaško stezo, ki jo je podarilo trgovsko podjetje Spar. Komu naj Spar podari fitnes napravo, je predlagal g. Prelovšek, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo tudi gospe Nataši Flerin, direktorici trgovske verige Spar. Darilo nam je predala ga. Beti Muzetič, poslovodkinja Spara Domžale, prevzeli pa so ga naši učenci z mentoricama turističnega krožka. Tekaška steza bo nam, učiteljem, v veliko pomoč pri spodbujanju motoričnega razvoja pri naših učencih. Pridobili bodo nove izkušnje in na drugačen način razvijali svoje sposobnosti. Posredno bomo s tekaško stezo spodbujali tudi kognitivni in čustveni razvoj pri učencih. Le-ti se zelo razveselijo vsakega novega pripomočka in ga tudi radi uporabljajo. Na koncu bi radi poudarili, da našo šolo obiskuje veliko učen- cev in da niso vsi gibalno ovirani ali celo nepokretni, kot si večina ljudi predstavlja. Naši učenci dosegajo dobre in vidne rezultate na različnih športnih tekmovanjih, kot so na primer Specialna olimpiada, igre MATP in področna ter državna tekmovanja za osnovne šole s prilagojenim programom. S pomočjo specialnih metod vzpodbujamo in razvijamo njihove sposobnosti. Pri tem nam zelo pomagajo različni pripomočki in didaktični materiali, ki so pri nas vedno zelo dobrodošli in nujno potrebni. Ida Zupane in Urška Grlic, mentorici SSL NA NAGROBNIH SPOMENIKIH OPRAVLJAMO: • klesanje črk - pozlačevanje in srebrenje črk - montažo kovinskih črk... CVETLIČARNA Vijolica J Stanka PRAŠNIKAR V ČASU PRAZNIKOV BO ODPRTO: 30.10.05 odSh do 12h 31.10.05 od8h do 19h 01.11.05 od 7h do 12h UGODNA PONUDBA ARANŽMAJEV (suhih in svežih), SVEČ IN VSEGA ZA UREDITEV GROBA! delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure ta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 Zelo bomo veseli In Iz srca hvaležni, če bomo še kdaj deležni takšne pozornosti in prijaznosti. Kamnoseštvo Martin Košir s.p.. Dunajska cesta 436, Ljubljana- Črnuče, tel.: 031-332-940. stran KAJ JE NOVEGA Ni postala lepša le Ljubljanska cesta v Domžalah, temveč se lepšajo tudi hiše v Stobu. Ob te] priložnosti vsem ob Ljubljanski cesti In vseh drugih cestah In ulicah Iskreno opravičilo zaradi nevšečnosti in težav, ki jih prinašajo plinifikacija, vgrajevanje drugih vodov ter rekonstrukcije cest. VODOVOD: • izvajalec PRENOVA GRADBENIK, Ljubljana, • vrednost del je 53 mio SIT, • dolžina cevovoda 1050 m DN 250, dopolnitev južne zanke manjka samo od Repovža do Klinike, ELEKTRO: • izvajalec PRENOVA GRADBENIK, Ljubljana, • Vrednost del 15 mio SIT, • dolžina 700 m NN in VN kablovod. Samo za Ljubljansko cesto več kot 100 miliionov Takole pa je videti rekonstruirana ulica, ki Jo poznamo pod Imenom TABOR. Končno so se zaključila dela na Ljubljanski cesti v Domžalah. Skupna vrednost del je blizu 100 milijonov, podrobneje pa predstavljamo posamezno zamenjavo oz. vgradnjo vodov: In tako so krajani Stoba in tudi Depale vasi ter bližnji stanovalci dočakali »Ta veseli dan« - 27. september 2005 Tega dne jc bilo končano asfaltiranje poti oz. ceste Tabor, ki nudi varno pot pešcem in kolesarjem v bližnjo cerkev in na pokopališče vse leto, predvsem pa pozimi. In še nekaj: cesta je enosmerna in če slučajno kdo od motoriziranih voznikov zaide nanjo, naj bo milosten do pešcev in kolesarjev, kajti zanje jc cesta dvosmerna. Ta nekoč tako priljubljena pešpot Stobljanov in Depovcev (kakor so jih po domače imenovali), je potekala prav tu, ob bajerju »Stobov-šak«, ob katerem je bil tudi kostanjev drevored, raj za raznovrstne ptiče. V bajerju pa so se odvijali večerni koncerti številnih žab, ki so uživale večerni hlad. Pozimi je bil bajer zaledenel, v največje veselje vaških otrok. Pot je vodila čez majhen mostiček čez kanal, pod njim pa so vaščanke hodile prat perilo, saj je bila voda stu-denčna. Nato je pot vodila mimo stare Brojanove domačije, katere streha je bila še krita s slamo in pozimi so od nje visele dolge ledene sveče - zares prava idilična pot skozi vse leto. Taki prelepi spomini šc živijo v meni in morda se mi bo pridružil še kdo od starejših občanov, ko se bo sprehajal po tej lepi poti. Vse to je trajalo, dokler bajer ni dokončno usahnil, k čemur so v veliki meri pripomogle črpalke za mestni vodovod na Mengeškem polju. Prišla je rekonstrukcija ceste skozi Stob in z odvečnim materialom so bajer zasuli. Tako je postopoma nastala iz poti cesta, ki sojo vsi s pridom uporabljali: vozovi, avtomobili, traktorji idr. Ceste ni nihče vzdrževal inje bila za vse, posebno pa za stanovalce, pozimi pravi obup. Številnim prošnjam, ki smo jih naslavljali na razne občinske forume, je prisluhnila Krajevna skupnost Venclja Perka oz. kar gospa Erika Kos, ki je omogočila v letu 2000 izdelavo projekta za ureditev in asfaltiranje ceste, imenovano »Rekonstrukcija dela ceste Tabor«. To je pomenilo upanje, da nekoč nekaj bo, še posebej, ker je KS ta projekt uvrstila tudi v svoj plan. Medtem ko smo mi mirno čakali, so po Domžalah in bližnji okolici pridno asfaltirali poti in ceste. Naslednje leto so asfalt že rezali in zopet kopali ali za vodo, elektriko, televizijo ali kdo bi vedel, za kaj vse. Lansko leto so cestišča temeljito preorali za plin, letos so se zbudili tudi poštarji in vodovodarji. Električne napeljave po zračnih vodih pa nemo opazujejo, kdaj bo prišel njihov čas, da zdrsnejo pod zemljo (in zopet se bo kopalo). Toda mi, preprosti smrtniki, lahko samo nemo opazujemo vse dogodke, ki jih je bilo letos, še posebej v našem koncu, obilo. Nečesa pa nikakor ne mo- remo razumeti. Delo izvajajo različne d.o. Njihovi delovodje ali pa kar delavci za bagerjem pa milo sprašujejo stanovalce, kje poteka kanalizacija, plin, elektrika, voda in še kaj. Sprašujemo se, ali občina, ki vlaga v infrastrukturo ogromno denarja, res nima odgovornih strokovnih ljudi, ki bi poučili izvajalce pred pričetkom del kakega projekta oz. kje so koordinatorji del, saj menda na Komunali tudi kaj vedo? Ko so letos na naši cesti Tabor pričeli z delom, so morali najprej položiti še novo vodovodno cev za bližnje stanovalce. Bili so zelo zadovoljni, ko sem jim pokazal, kje po cesti potekajo plinovod, PTT in elektrika. Pa še nekaj besed o naši prelepi asfaltni cesti Tabor. Najprej nekaj besed zahvale ljudem oz. strokovnim službam, ki so omogočili ta projekt: hvala vodstvu KS Venclja Perka in strokovnim službam KS mesta Domžale, Občini Domžale, posebej g. županji Cveti Zalokar Oražem, ki je prižgala zeleno luč, in Oddelku za komunalne dejavnosti. In ne nazadnje naj predstavim še naše vrle može in fante, vse po vrsti strokovnjake, ki v utečeni ekipi podjetja GRAPIX d.o.o. opravljajo svoj posel na strokovno visokem nivoju. Mi stanovalci jih kar malo pogrešamo, saj smo skoraj dva meseca živeli z njimi. V znak spoštovanja in zahvale objavljamo fotografijo z radostnimi izrazi celotne ekipe, nastale ob zaključku del. Direktor HtmZO in poddireklor Miro žal nista na sliki. Se enkrat vsem, ki ste nam omogočili to izredno pridobitev v imenu krajanov prisrčna hvala! Naše čakanje se nam je globoko obrestovalo in upamo, da nam ceste vsaj deset let ne bodo več kopali. Tone Juvan • od TP Stob 200 m proti AS, ostalo proti centru. PLIN: • izvajalec je GML, Ljubljana, • vrednost del je 15 mio SIT, • dolžina plinovoda je 700 m DN, 90, 35 HP, napaja južni del Stoba, in predstavlja hkrati napajalni cevovod za Depalo vas kjer se plinifikacija Občine Domžale konča, TELEKOM: • izvajalec jc GML, Ljubljana. • vrednost del je 15 mio SIT, • dolžina TK omrežja je 500 m. 0. u. Brezplačno deskanje in najboljša kava na planetu Obiščite pivo spletno kavarno v našem mestu »Iskreno si želim, da bi bilo današnje slovesno odprtje prve spletne kavarne v našem mestu -Makijato Cyber < alfe, priložnost za vse, ki smo si lokal želeli. Pridite in prepričajte se, da je poleg brezplačnega deskanja in elektronskega komuniciranja mogoče ob dobri kavi in drugi ponudbi v Makijato Cyber Cafteju preživeti veliko prijetnih in koristnih trenutkov,« je med drugim na slovesnem odprtju prve spletne kavarne v Domžalah - Krizant, Slamnikarska Id, 28. septembra 2005, poudaril Vinko Jubart, podžupan Občine Domžale. Potreba po komunikacijah in vse večjem številu informacij, način življenja vseh, predvsem pa mladih, pa tudi bližina Srednje šole Domžale ter nove Knjižnice Domžale so pripeljali do ideje o odprtju prve spletne kavarne, ki bo vsem zainteresiranim zagotovila brezplačno deskanje in elektronsko komuniciranje. Občina Domžale je za namen spletne kavarne zagotovila poslovni prostor in z javnim razpisom povabila vse zainteresirane, da se pridružijo skupnemu ustvarjanju prijetnega družabnega prostora, ki mu v današnjem žargonu radi rečemo »meeting pont«. Povabilu se je kot najugodnejši ponudnik za petletno obdobje odzvalo podjetje Filim Firm k.d., ki je zagotovilo brezplačni dostop do interneta na osmih postajah ter štirih brezžičnih dostopih, kvalitetno gostinsko ponudbo, med drugim lahko pri njih naročite najboljšo kavo na planetu. Z odprtjem spletne kavarne je po besedah podžupana Vinka Juharta Občina Domžale naredila še korak bližje mladim in poslovnim ljudem, saj bodo v spletni kavami lahko preživljali svoj prosti čas ob brezplačnem deskan i u po spletu, iskanju informacij, druženju, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da bo deskanje omogočeno tudi tistim, ki doma nimajo možnosti za tovrstno dejavnost. Prva spletna kavarna v našem mestu je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 21. ure, ob sobotah pa od 8.30. do 21. ure. Dobrodošli! V. Vojska Obnovljena telovadnica v Osnovni šoli Venclja Perka Domžale 25 let nove šole Ob 25-letnici šole ter v počastitev Tedna otroka so v Osnovni šoli Venclja Perka 5. oktobra, prav na dan učiteljev, pripravili kratko kultiirno-športno slovesnost, ki je bila namenjena tudi odprtju prenovljene telovadnice. Telovadnico uporabljajo učenci in učenke te osnovne šole, pa tudi različna društva in organizacije, največkrat za rekreacijo. Drugi dom pa je telovadnica vsem ekipam Ženskega košarkarskega kluba Domžale, katerega članska ekipa letos tekmuje v prvi slovenski ligi. V prepolni dvorani, kjer je bilo največ učencev, njihovih staršev, pa tudi nekdanjih učencev te šole, med gosti pa tudi županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Toni Dragar, smo prisluhnili ravnateljici Ireni Vavpetič, ki se je spomnila odprtja šole pred 25 leti, hkrati pa predstavila tudi obnovitvena dela v telovadnici. Ta so obsegala ob- novitev strehe, celovito obnovljena tla ter razsvetljavo, vse skupaj v vrednosti 30 mio SIT. Ravnateljica se je za finančna sredstva zahvalila vodstvu Občine Domžale, posebej še podžupanu Toniju Dragarju, ki si je še zlasti prizadeval, da je bila letošnje poletje telovadnica obnov- V kulturno-športnem programu smo si ogledali košarkarsko tekmo med učitelji ter učenci, ki jo je sodil Urban Žnidaršič, za prijetno popestritev prireditve pa so poskrbele tudi šolske plesne skupine. Učenci so navdušeno navijali nad lepimi potezami tako starejših kot najmlajših košarkarjev, ob koncu pa so bili glasnejšega aplavza deležni učitelji, ki so zmagali z minimalno prednostjo. Obnovljena telovadnica je pomembna investicija, ki vsem uporabnikom, zagotavlja kvalitetnejše pogoje za vadbo - tako za rekreacijo kot tekmovalni del, še posebej pa so jo veseli učenci in učenke Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Prvi dogodek v novi Knjižnici Domžale Predstavitev Stiplovškovega zbornika Ker je bilo med številnimi obiskovalci, ki so prisostvovali predstavitvi Stiplovškovega zbornika, največ zgodovinarjev, lahko za zgodovino ugotovimo, da je bil to prvi dogodek v novi Knjižnici Domžale. 11. oktobra 2005 so namreč Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Občina Domžale, Knjižnica Domžale in Muzejsko društvo Domžale pripravili predstavitev zbornika, ki je bil pravzaprav darilo jubilantu, prof. dr. Miroslavu Stiplovšku, častnemu občanu Občine Domžale ob njegovem življenjskem jubileju. Predstavitev omenjenega zbornika je spremljala tudi razglasitev jubilanta za častnega člana Muzejskega društva Domžale. Po pozdravu direktorja Knjižnice Domžale, Marjana Gujtmana. ki je zaželel knjigi na poti med bralce vse dobro, je Stiplovškov zbornik predstavil njegov urednik prof. dr. Dušan Nečak. Že na začetku je poudaril, da je odveč podrobneje predstavljati jubilanta, saj ima zaradi svoje iskrenosti in pristnih odnosov veliko prijateljev med Domžalčani pa tudi v profesorskih vrstah, kjer je bil pred dobrimi štirimi desetletji »naš najmlajši«, danes pa je eden najvidnejših slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino, pa tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Namen Stiplovškovega zbornika je, po besedah dr. Nečaka, počastiti življenjski jubilej prof. dr. Stiplovška, opozoriti na veliko opravljeno delo, predvsem pa je po njegovem Zbornik darilo, ki ga vsak znanstvenik najbolj ceni in je nanj ponosen. Izrazil je upanje, da bo prav to zbornik pomenil tudi jubilantu. Zbornik je kot jubilejna 10. izdaja izšel v Historiji, znanstveni izbirki Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani inje v njem združeno pravzaprav vse, kar imajo raziskovalci sodobne slovenske zgodovine tehtnega povedati. Ob tem je poudaril, da so prav vsi povabljeni avtorji ponosni, da so lahko sodelovali pri oblikovanju darila cenjenemu profesorju, sodelavcu in prijatelju, hkrati pa poudaril, da Stiplovškov zbornik pomeni velik prispevek k obogatitvi zgodo- DA NE BI POZABILI vinske in kulturne zgodovine Slovenije, pa tudi Občine Domžale. Zbornik, lahko bi ga imenovali tudi monografija, je po vsebini tako pester, da bi ga lahko kot učbenik sodobne slovenske zgodovine uporabljali prav vsi. Knjiga, s katero so na strokovni način počastili jubilanta, bo zanesljivo našla pot tako med študente, kot ljubitelje zgodovine in zgodovinarje. Dr. Nečak seje posebej zahvalil za finančni prispevek Občini Domžale ter županji Cveti Zalokar Oražem. Županja Cveta Zalokar je ponovno čestitala dr. Miroslavu Stiplovšku, častnemu občanu Občine Domžale ter »glavnemu junaku« zbornika ter se mu še enkrat zahvalila za opravljeno delo v Občini Domžale, kije našlo mesto v njenem prispevku za zbornik. Ob tem je poudarila, da s Stiplovškovim zbornikom veliko dobimo tudi Domžalčani, saj se je kar nekaj izmed 40 avtorjev odločilo, da v svojih prispevkih obravnavajo zgodovino naše občine. Tako lahko med drugim beremo o Domžalah in okolici v antični dobi, avtorja dr. Janeza Marolta; o Krumperku in njegovi zgodovini pišeta Ignacij Voje in Jože Zontar; Majda Žontar se je lotila teme o kulturnih in telovadnih društvih na domžalskem območju od prve svetovne vojne, beremo o Francu Berniku (Blaž Otrin) in še o čem, tako daje zbornik izjemnega pomena tudi za odkrivanje najnovejše naše domače zgodovine. Poudarila je tudi letošnji jubilantov prispevek k zgodovini občine Domžale z razstavo ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. Občina Domžale ter vsi, ki poznajo ali sodelujejo s prof. dr. Stiplovškom, so nanj ponosni za izjemno opravljeno delo, ki ga bo jubilant nadaljeval v okviru Muzejskega društva Domžale. Zbornik je v ponos Domžalčanom in prof. dr. Stiplovšku. Po podelitvi naslova častni član Muzejskega društva Domžale, ki gaje jubilantu izročila Taja J. Gubenšek, predsednica društva, smo prisluhnili prof. dr. Miroslavu Stiplovšku, ki je menil, da je 70. rojstni dan kar pravšen za pogled na vsakršno poklicno in osebno bilanco, njegov zbornik pa nepričakovano darilo, ki se ga iskreno veseli in je zanj hvaležen vsem, ki so v njem tako temeljito predstavili posamezna obdobja. Vsem avtorjem se je zahvalil, posebej sodelavcu in prijatelju, uredniku Dušanu Nečaku, ter posebej izrazil svoje navdušenje nad prispevki iz lokalne zgodovine, ki odsevajo številna pomembna vprašanja, hkrati pa pomenijo velik prispevek k poznavanju domžalske zgodovine. Spregovoril je tudi o širokem krogu iskrenih prijateljev, ki skupaj z njim stopajo po njegovi življenjski poti, kije prav zaradi njih lepša. Ob koncu seje, kot zna le on, ponovno zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, daje Stiplovškov zbornik najlepše darilo ob njegovem 70. rojstnem dnevu ter prisotne, ki so dodobra napolnili veliko dvorano nove knjižnice, povabil na prijateljsko druženje. Vera Vojska stran 6 Muzejsko društvo Domžale Prof. dr. Miroslav Stiplovšek, častni član Muzejskega društva Domžale Na prvem rednem Občnem zboru Muzejskega društva Domžale je bil 26. aprila 2005 sprejet sklep, da se prof. dr. Miroslavu Stiplovšku podeli naziv častnega člana Muzejskega društva Domžale. Na predstavitvi Stiplovškovega zbornika je predsednica Muzejskega društva, Taja J. Gubenšek, ob podelitev diplome častnega člana med drugim dejala: »Prof. dr. Stiplovšek je član Upravnega odbora mladega Muzejskega društva Domžale, ustanovljenega lansko leto. Kot eden najstarejših članov v društvu seje pridružil že civilni pobudi za ustanovitev muzeja v Domžalah pred tremi leti. Brez njegove podpore si težko zamišljamo uresničitev te ideje. Muzejsko društvo Domžale je bilo pobudnik tematske razstave Razglasitev Domžal za trg leta 1925 in slavnostne obeležitve osemdesetletnice skozi vse leto 2005. Prof. dr. Stiplovšek je ta pomembni dogodek v domžalski zgodovini predstavil v obsežni razstavi in spremljajoči brošuri. Po razstavi Zemlja pod vašimi nogami, je Razglasitev Domžal za trg leta 1925 po vrsti sicer druga razstava, a prvi samostojni projekt Muzejskega društva Domžale, ki je le ena v okviru dolgoročnih priprav na ustanovitev Mestnega muzeja Domžale. Ideja ustanoviti muzej v Domžalah jc sicer še desetletje starejša kot življenjski jubilej glavnega protagonista Stiplovškovega zbornika in je od idej, zapisanih v letu 1925 edina ostala nerealizirana. Muzejsko društvo Domžale svoje poslanstvo vidi v več ravneh delovanja: v ohranjanju kulturne dediščine, sistematični raziskavi zgodovine mladega industrijskega mesta z obrtno tradicijo, pospeševanju raziskovalnega in muzejskega dela. Vse to z namenom, da bi naprej gojili in dvigovali zgodovinsko zavest, kar je bilo osrednje področje delovanja slavljenca. Profesor Stiplovšek je s svojim strokovnim pristopom, širokim pogledom in dolgoletnimi življenjskimi izkušnjami, ki močno presegajo lokalni okvir kul- turnega delovanja, za vedno bolj agilno Muzejsko društvo Domžale nepogrešljiv kreator, saj je še vedno zelo aktiven raziskovalec ne le nacionalne temveč tudi lokalne zgodovine. Simbol Muzejskega društva Domžale je ključ. Simbolika ključa je večkratna. Želimo si, da bi v prihodnje viribus unitis odprli še kakšna težka vrata. Gospodu Stiplovšku pa želimo predvsem, da bi zdravje še dolgo služilo njegovemu nemirnemu duhu. Čestitamo mu za njegov življenjski jubilej, izdajo zbornika in imenovanje za častnega člana Muzejskega društva Domžale!« Vera Vojska 100 let Sokola v Domžalah Bilo je dinštvo telovadbi in narodu predanih ljudi... Danes prinašamo zadnje nadaljevanje feljtona o zgodovini sokolskega društva Domžalah. Zahvaljujoč skrbnim zapisovalcem društvenega dogajanja, mnogim aktivnostim, o katerih so pisali časopisi njihovega časa in še nekaterim živečim pričevalcem, ki se spominjajo delovanja domžalskih sokolov, gre zahvala, da smo lahko opravili kolikor toliko natančen pogled na omenjeno obdobje, ki se je začelo v letu 1905 in sklenilo ob začetku druge svetovne vojne, dokončno pa izginilo s požigom domžalskega sokolskega doma. V zadnjem obdobju pred drugo svetovno vojno so domžalski sokoli pripravili še nekaj dramskih predstav, ki so bile vse uprizorjene na odru domačega sokolskega doma. Za predstave so zagotovili vso ustrezno opremo, reflektorje in drugo, tako da so imele Domžale poleg Godbenega doma še eno prizorišče za uprizarjanje dramskih predstav. V domu pa so žal ugašale telovadne aktivnosti, vse bolj se je posvečala skrb urjenju veščine streljanja, saj so bile strelske vaje kar naenkrat skoraj glavna dejavnost članov Sokola. Tudi po tem je bilo videti, daje vojna blizu. Začetek vojne - začetek konca... Z začetkom druge svetovne vojne so se stvari docela postavile na glavo, čas ni bil primeren za normalno telesnovzgojno delovanje društva, tudi ljudje so se politično polarizirali. K sreči pa med Sokoli skoraj ni bilo izdajalcev, ki bi paktirali z Nemci ali kolaborirali z okupatorjem. Ta je razpustil društva in organizacije, postavil svoja društva, združenja in organi- zacije, vse je potekalo v nemškem jeziku. Mnogi Sokoli, ki so bili večinoma narodno poudarjeno zavedni, so šli v partizane, dotedanje dejavnosti pa so v takem večinoma zamrle. Osrednje mesto zbiranja domžalskih Sokolov - sokolski dom je bil iz meseca v mesec bolj zanemarjen, nekdanjega reda ni bilo več, videti je bilo, da gaje skrbna roka docela zapustila. Iz meseca v mesec je začela izginjati mukoma nabavljana telovadna in druga oprema stavbe, tako daje bil požig doma, ki so ga povzročili partizani 8. avgusta 1944 samo zadnje dejanje agonije. Kaj nam sokolsko društvo lahko ponudi danes? Glede na dogajanje velike narodne zavesti nam delo sokolov lahko veliko ponudi tudi danes, predvsem pri povečevanju naše narodne zavesti in mnogokrat pojemajočega domoljubja. Drugi narodi najdejo vzgibe, da spodbudijo svoje ljudi k večji in bolj poudarjeni domovinski ljubezni, le naš se nekako boji poudarjati, da smo Slovenci, svoji na svojem in da bomo to dejstvo mogli obraniti le, če se bomo zavedali, kako zelo je ljubezen do lastnega naroda potrebna. V tem smislu so svoj delež takemu ozavešča-nju prispevali tudi Domžalci. V Domžalah smo bili zaprošeni, da izdelamo na svojih izkušnjah izhodišča domoljubja za sokolska društva danes. Znano je, da so spet oživljena v mnogih slovenskih krajih, da se spet povezujejo in da - posebej tam, kjer Sokolski domovi še stoje - spet vabijo v svoje vrste. Iz že dosežene tradicije izhajajo naloge, ki jih sokoli lahko uresničujejo v krepitvi domoljubja. Iz te tradicije izhajajo tudi današnje naloge sokolskih društev, kot sledi: - sokolska društva vgrajujejo v vse svoje delo domoljubje kot osnovno duhovno vrednoto delovanja za prihodnje med članstvom, - povezujejo se z ostalimi organizacijami podobnih duhovnih vrednostnih izhodišč (denimo z društvom general Rudolf Maister, taborniki in skavti) in v teh povezova- njih na prireditvah s svojo aktivno udeležbo uresničujejo domoljubne poante, - svoje delo razširjajo med mlade na šolah; s telesnokulturnimi, humanitarnimi in izobraževalnimi oblikami krepijo duha tesne medsebojne povezanosti, - poudarjajo pomen jezika za narodno zavest v povezavi s slovensko narodno pesmijo, - svoje članstvo seznanjajo z. zgodovinskimi dejstvi narodnega preroda, z dejanji velikih osebnosti narodove preteklosti, kulture, literature, političnega in duhovnega osamosvajanja, - vcepljanje zavesti, da smo kot državljani domovini dolžni dajati, ne pa od nje le zahtevati, - krepiti nacionalni ponos ob državnih praznikih z izkazanim spoštovanjem do simbolov, zastav, državnih predstavnikov in podobno, - krepiti zavest, daje le v popolni enotnosti naroda pri spoštovanju osnovnih izhodišč, kot so: jezik, domovina, narava, ekologija, kultura v najširšem smislu in še v čem - mogoče pričakovati boljšo prihodnost... Sokoli so neod-tujen dejavnik teh prizadevanj. Slovenski sokoli kažimo na lepoto svojega živega naroda. Dvigajmo v njem kreposti, budimo v njem samozavest, da bo vsak posameznik, ki gaje rodila slovenska mati, vedel, kaj je: videl, kaj ima; hotel in mogel ohraniti, kar je njegovega; da bo sebe in celoto dvigal v moči, v lepoti k popolnosti. Slovenski sokol je stražnik slovenske zemlje! Sokol naj ve, zakaj imamo na Koroškem (iosposvetsko polje! Slovenske zemlje ne ljubimo samo z besedami, ampak predvsem z dejanjem! Ta krasna zemlja, naša last edina, budi nam v dušah slavospev razvnel: Na zdar, na zdar slovenska domovina, Ti sveti naš, ti naš slovenski svet! Po vojni so od sokolskega doma ostale le ruševine. Tako so v letih, ko se Je vojna končala, napotili učence domžalske osnovne šole, da so čistili ruševine. Zanimivo Je, da je bil med čistilci tudi mladenič, ki je domnevno zažgal največje delo domžalskih sokolov. PREDSTAVLJAMO stran 7 80. rojstni dan Pavle Matičič Poštenosti in prepričanja se ne da kupiti »Hudo, kdaj bogatega spomina,« sc mi je utrnila misel na znano Prešernovo Trnovo, kraj nesrečnega imena, ko sem pozdravil in segel v roko 80 letni ge. Pavli Matičič na Trati v Radomljah. Prav konec septembra je praznovala svoj veliki jubilej, v krogu otrok, vnukov, pravnukov in množice prijateljev in znank. Zapela ji je tudi Helena Blagne. Opustil sem tisto oguljeno »še na mnoga leta« in raje zaželel: » Naj sta zdravje in radost prijateljici tvoji!« Pogovor, pravzaprav klepet, s čilo, vedro in v življenje polno optimizma zročo go. Pavlo je po svoje presenečenje. Odpira se ti kot tolmun, ki razkriva svoje čiste globine. In tako je odgrnila tudi del zavese svojih spominov, nasula utrinkov, ki jih je prineslo življenje. Že peto leto predsedujete KO ZZB NOB Jarše -Rodica, imate pa tudi status veteranke? Res je, prvo in drugo. Oboje je le nadaljevanje moje aktivnosti in pripadnosti našemu NOB. V mladosti sem sc pridružila in sodelovala neprekinjeno, do osvoboditve. Čas vojne je zares odmaknjen, spomini pa ostajajo ... Ostajajo, kajti kar jc človek doživel, posebej še mlad, ne utone v pozabo. Aktivna sem bila na območju kraja Hudo, kot terenka, in tako pokrivala mnoge dolžnosti: obveščanje, zbiranje podatkov, organiziranje mladine, različne akcije pisanja napisov, trošenja letakov, zbirali smo hrano ... ah, kaj vse bi še lahko naštevala. Ob vsem tem pa vas je zagotovo nenehno prešinjal strah o izdajstvu. Bil je vedno prisoten, a od naših hotenj nas ni odvrnil. Bila sem izdana, beli so me teden dni imeli zaprto v svoji postojanki in bila sem deležna njihovih »vzgojnih prijemov«. Klonila nisem in preživela. Organizirali ste tudi zbiranje sanitetnega materiala v tovarni Kocjančič, kjer ste bila med NOB zaposlena. Tudi to je resnica. Odnašale, bilo nas je več, smo ga kar v cekarjih. A veste, daje za to vedel sam lastnik. K sreči mu je uspevalo imeti dobre odnose z okupatorjem in tako ni bilo posebnih težav. Marsikdaj pa sem pogoltnila težko slino, ko sem s cekarjem stopala mimo vratarnice. Ponudiva se za trenutek v času, ki ga živimo. Kar sc da, spremljam dogajanja v teh razmerah. Zgodi se, da nekaterih stvari preprosto ni mogoče razumeti. Izkrivljanje resnice o NOB, povojnega življenja enega dogodka ni mogoče poistovetiti s številnimi drugimi ... Čas, ki ga živimo. Vidim krivice do zaposlenih, brezperspektivnost velikega dela mladih generacij, brezpravja in gospodarsko-socialno breziz-hodnost, o čemer nas dnevno obsipavajo mediji. Kam to pelje? Spomnim se Seliškarjeve »Sed-morojenčki ... tiho stopa za vasjo starka BEDA«. Enoje, socializem tak ali tak, bil je čas razcveta, perspektive. Nanj pljujejo danes tisti, ki ga niso doživeli, ki ne morejo (ali nočejo) razumeti in predvsem tisti, ki so se z njim okoristili. Noben družbeni sitem pa ni brez napak, zlorab, tudi današnji je žal še posebej tak ... Pogled moje sogovornice in gostiteljice seje zazrl nekam v daljavo. Morda v spomin, kakršenkoli že. »Ah, veš kaj Leon,« me z vedrim nasmehom prebudi iz moje zanos-Ijenosti, »naš narod si je zmeraj sam tlakoval prihodnost in si jo bo tudi zdaj. Vsaka generacija rodu živi čas in po svoje išče pota, odgovore.« Le tiho sem prikimal. S temi mislimi sem se tudi poslovil in si hkrati zaželel, da bi kanček njene odločnosti vsrkal tudi sam. Leon Senger Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu Zlata jesen Ivana Ložarja Za lepšo pot do prazničnih dni V času, ko že razmišljamo o prazničnih dneh konca leta, vas Tanja Zaje Zupan tudi letos vabi na tradicionalni koncert z gosti _ v soboto, 26. novembra ob 19. uri **4Jjp|' v Domžalah v hali Komunalnega centra. (.osti večer;......lo: ^pW Yuhubanda, Turbo Angels, Pepel in kri, Slavko Ivančič, Kraški kvintet, Rebeka Dremelj, Maja Slatinšek, Franc Korbar, Stane Mancini. Rafko Irgolič, Marko Pczdirc, Godalni orkester (ilasbene šole Skofja Loka in voditelj Jure Sesek. Tanja bo na koncertu nastopila skupaj z. učenci GS Škofja Loka in trobentačem Francem Korbarjem. Vstopnice so v prodaji v Vele Domžale, Aligatorju Kranj, Maximarkciu Ljubljana in pri nekaterih sindikalnih poverjenikih. Na sedlu nad Murovico in Cicljem zapuščena stara kmetija stoji, nič več v njej življenja ni, lajei psa in petelinje pelje se ne oglasi Da vse kot nekdaj bi bilo, si moje srce želi močno. Da bi se želja moja izpolnila in se ta ljubka domačija ohranila. Nekaj verzov iz ene od pesmi mojega sogovornika Ivana Ložarja, ki je 25. septembra 2005 praznoval osemdeseti rojstni dan, o njem pove veliko. Čeprav pesem ne pripoveduje o njegovi rojstni domačiji, ga nanjo spominja. Rojenje bil namreč kot sin malega kmeta v Vi-njah pri Dolskem. Pove pa tudi, da ima rad našo kulturno dediščino in se trudi, da se ta ohranja. Pa o tem nekaj več pozneje. Na hitro sva se sprehodila skozi njegovo mladost, ki jo je zaznamovala vojna. Kolikokrat sem si v hosti zaželel, da bi se enkrat pošteno naspal, da bi imel kos kruha, se spomni in pripoveduje o letih, ki jih je preživel kot partizan in vojak. Mladost je šla, prišla je delovna doba, ki jo je v glavnem preživel v kmetijstvu in Mesni industriji Zalog, prišlo je aktivno delo v borčevski organizaciji, kjer dela še danes, kot predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Venclja Perka. Prišli pa so tudi številni konjički in skrb za ohranitev kulturne in narodne dediščine. Vmes dva sinova, vnuki, žena Etna, s katero sta srečna. Prva njegova skrb je skoraj tri desetletja veljala pravemu kmečkemu muzeju v nekdanji Apnar-jevi domačiji. Je zvest zbiratelj fotografij, s katerimi je napolnil že 23 albumov. V njih je 767 panoramskih fotografij, le iz krajev in mest, ki jih je obiskal, 2061 družinskih fotografij, med njimi so mu posebej ljube tiste, na katerih je fotografiran v planinah, v gorah, ne nazadnje tudi na Triglavu, kjer je bil 52-krat, kar nekajkrat ga je na najvišji slovenski vrh pospremila tudi žena Ema, ponosen pa je tudi na številne, ki so v njegovi družbi prvič osvojili Triglav, kjer je bil zadnjič v letu 2002. Brez planinarjenja in hoje zanesljivo ne bi bil tako čil, kol je, k temu pa zanesljivo prispeva tudi obiskovanje Cicija in Muro-vice, kamor odhaja vsako nedeljo. »Namesto k maši«, se smeji in pove, daje včasih porabil 25 mi- Poletimo z rdečim balonom Osnovna šola Preserje pri Radomljah vabi na dobrodelni koncert v četrtek, 10. novembra, ob 19. uri, v OŠ Preserje pri Radomljah Govoriti prav, pomeni prehiti oklep svojega srca in ga odpreti za druge, drugemu dovoliti dostop do svojega srca, da se lahko razvije medsebojni odnos m naslone zaupanje... lAnselm (initti Nastopajoči: Anasambel Kontrabant Klapa Mali grad Violinist Janez Podlesck Dekliška skupina Sirene Trio Zvončki Ansambel Sun Bite Citrarka Tanja Zaje Zupan Harmonikarji OŠ Preserje pri Radomljah Učenci 3.a z razredničarko Jakob Novak, učenec S. razreda FKK Mavrica Radomlje nut do vrha, danes pa 35, ker sc je pot malce »podaljšala«. Zanimiv je njegov seznam knjig, ki jih je prebral. Knjig ima več kot 700, zadnja prebrana, vpisana v seznam, ob zabeleženem naslovu ne manjka avtor, njegova narodnost in leto izida, je vpisana pod številko 1497. Med njimi ima gospod Ivan najraje slovenske večernice, knjige Vodnikove družbe, prebere tudi partizanske, pa tudi z druge strani, pravi. Vstane vsako jutro ob 6. uri, po branju časopisa in zajtrku pa na delo. Največkrat na Sveto Trojico, pa pod Šumberk. kjer si je zgradil hišo in še kam. Brez dela ne bi znal živeti, pravi, pa brez humorja in optimizma tudi ne, pravi gospa Ema. Nekaj časa je s svojimi prispevki sodeloval tudi v Lipi. Pa to ni zame, pravi, je bilo prijetno, ampak jaz sem navajen dela. Pogledava v zvezek s pesmimi in kratkimi literarnimi prispevki... Kaj pomeni domovina najbolje občuti tisti, ki jo mora iz takih ali drugačnih razlogov zapustiti. Koliko domotožja, hrepeneja in upanja se nakopiči v glavi in srcu lahko pove vsak, ki je moral bivati v širnem svetu ... berem njegovo razmišljanje in razumem njegovo ljubezen do Slovenije, kiji je namenil kar nekaj pesmi. Pa to še ni vse. Rad piše v časopise, tudi v Slamnik, vse prispevke ima shranjene, in »nikoli nisem toliko »zmatran«, da ne bi reševal križank,« pravi. Obiskuje proslave, prijetna druženja, ki jih tudi doma v krogu sinov in vnukov ne manjka. »Največ z delom in dobro voljo, zmernim življenjem, hojo v hribe, kjer sva z ženo Emo naredila tudi slovensko transverzalo,« odgovarja na vprašanje, kako zdrav in čil dočakati osem desetletij. Je bilo njegovo življenje lepo? »Ne bi mogel reči, da je bilo vseskozi lepo, saj je bila najprej borba za življenje, ampak zadnjih 25 let je pa najlepših,« je srečen in zadovoljen. Na vprašanje, od kod pravcati Triglavski stolp v bližini brunarice, v smehu odgovarja: »Ne morem več na Triglav, pa hodim okoli stolpa, ki je podoben Aljaževemu vrh Triglava.« In kaj si želi? »Da se le zdravje ne bi preveč in prehitro poslabšalo, da bi še lahko delal,« je njegova edina želja in želim mu, da bi se mu uresničila, da bi še naprej živel polno življenje z drago ženo Emo ter obiral sadove življenja, ki mu jih je prineslo življenje, o katerem se sprašuje: In kdo sem jaz, vprašanje se začenja. Duša mi je polna hrepenenja, srce v planine mi želi, tam gor ni prevare ne laži. Sem človek, ki tava, blodi, kroži po tem širnem svelu, podoben v širnem nebu izgubljenemu planetu. Vse dobro tudi v prihodnje! Vera Vojska Županja na obisku 90. rojstni dan tete Justine Bergant V Domu upokojencev Domžale svojim jubilantom namenjajo posebno skrb. Posebej je slovesno, če kateri od njih praznuje okroglo visoko obletnico. Tako je bilo tudi 26. septembra 2005, ko je 90. rojstni dan praznovala njihova varovanka Justina Bergant. V domu je tri leta, prej pa je živela na Prevojah, v stavbi, kjer je danes knjižnica. Številnim čestitkam in dobrim željam se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Obiskala je gospo Justino ter v pogovoru, kjer sta sodelovala Franc Gostinčar, direktor Doma upokojencev, in Vladka Brumen, izvedela marsikaj zanimivega, predvsem pa, da je gospa Justina še vedno zelo čila, da sodeluje v domskem življenju kot recitatorka, plesalka v folklorni skupini pa tudi v drugih aktivnostih. »Niso me čisto pozabili,« je povedala in se iskreno zahvalila številnim Prevojcem, ki jo obiskujejo v domu, pa ne le ob rojstnem dnevu, pa tudi domačim, ki so velikokrat gostje v domu, ob rojstnem dnevu pa soji pripravili prijetno praznovanje. Teta Justina, tako so jo imenovali Prevojci, je obudila spomine na svoje življenje na Prevojah, kjer je bila včasih pravzaprav oskrbnica hiše in okolice, v kateri so bili prostori društev in organizacij. Še posebej rada pa se spominja malih šolarjev, ki so sedaj že veliki, pa je številni še niso pozabili. Kljub visoki starosti je njen spomin mlad. Rada pove katero od številnih recitacij, županjo je razveselila s tisto o Adamu in Evi, ob tem pa poudarila, da se človek ne sme nikoli zapustiti, vedno mora nekaj delati. O gospe Justini sta veliko dobrega povedala tudi direktor in gospa Vladka. Vedno je dobre volje, večna optimistka, ki s svojim nasmehom, s svojim prijateljstvom spodbuja tudi druge, da se ji pridružijo in je tako vsem skupaj lepše. Tako je bilo tudi ob domskem praznovanju rojstnega dne gospe Justine, ki ji želimo na poti proti stotemu rojstnemu dnevu veliko zdravja, predvsem pa tiste živahnosti in optimizma, s katerima lepša življenje vsem v domu. Srečno, teta Justina! Vera Vojska Anketa Končno nova knjižnica! Pa smo dočakali, odprtje nove knjižnice, v gornjih prostorih domžalskega Mercator centra. In kako se večja knjižnica - z večjo ponudbo in poleg tega še na lokaciji, kjer lahko obiskovalci opravijo več stvari hkrati (obiščejo kavarno, opravijo nakupe, pa bančne zadeve...) - dopade krajanom? Mojca in Irena: Nama se zdi zelo v redu. da imamo v Domžalah novo knjižnico; pravzaprav sva že komaj čakali. Ker precej hodiva v knjižnico, se nama zdi, daje bilo to vmesno obdobje (brez knjižnice) kar malce predolgo. Poleg tega je pa luštno to, da bomo imeli vse v enem kompleksu, torej poleg knjižnice še trgovine in kavarne, kar naredi prostor toliko bolj družaben. Matej: Sam sem iz Lukovice, tako da sem do sedaj obiskoval tamkajšnjo knjižnico. Ker sem se z letošnjim letom vpisal v srednjo šolo in bom potreboval več knjig za domače branje, pa se bom po vsej verjetnosti vpisal kar v domžalsko knjižnico. Menda bo precej večja izbira kot je bila. Mi je pa vseeno za to, da se knjižnični prostori nahajajo nad Merca-lorjcm. Luka: Predvsem mi je všeč to, da bomo imeli na voljo več knjig. V stari knjižnici smo se morali bolj »grebsti« za tisto, kar smo potrebovali. Je pa praktično tudi to, da je spodaj trgovina, saj bomo lahko opravili vse obenem. Čeprav sem imel prejšnjo knjižnjico bliže, saj sem obiskoval glasbeno šolo, ki je v sosednji stavbi, me prav nič ne moti, daje nova lokacija malce bolj oddaljena od stare. I '.mina, Admir in Lej-la: Mi že stare knjižnice nismo kaj dosti obiskovali, tako da ne vemo; morda se bomo v novo knjižnico le vpisali. To bo pa predvsem zato, ker velikokrat obiščemo trgovski center in morda nas pot zanese tudi v knjižnico. Se nam pa to zdi zelo pametno, saj bodo ljudje po volji lahko opravili več stvari hkrati. Štefka, Alan: Sama ne obiskujem knjižnice, jo pa pogosto obiščejo moji otroci in vnuki. Drugače mi je vseeno. da se nahaja na novi lokaciji, je pa verjetno to toliko bolj všeč otrokom, saj jim je sedanja lokacija veliko bliže kot jim je bila stara. Poleg tega je zanje boljše, da bo izbira knjig večja. Špela, Polona, Tanja, Saška in Laura: Nam se zdi povsem v redu. da je lokacija nove knjižnice nad Merca-torjevim trgovskim centrom. Poleg tega ni prav dosti oddaljena od centra Domžal, veseli pa nas tudi to, da je spodaj trgovina. Alenka Žumbar Matej Luka Stoika. Alan Emlna, Admir in Lejla . * i ti.. tti Mojca in Irena Spela, Polona. Tanja, Saška In Laura 3. počitnice z radiom Ognjišče in nadškofom Uranom Piijetne skupne počitnice Od 17. do 24. septembra smo v Novigradu v hotelu Maestral preživljali počitnice prijatelji radia Ognjišče. Kar 7 avtobusov je odpeljalo iz Ljubljane. Na poti smo se ustavili v mestu rož, Portorožu, po prihodu v hotel pa smo nekateri odšli v morje, drugi pa v zunanji ali notranji bazen. Zvečer je bila »dobrodošlica« z Martinom Krpanov v veliki dvorani, nato pa smo se lahko spočili za naslednji dan, ko smo snemali oddaje PRO (Prijatelji radia Ognjišče) in ples z ansamblom Špica. Ponedeljek je bil dan belih majic, saj smo bili tako kot skupina zelo prepoznavni na zanimivem izletu v notranjost Istre, vse do Pazina in na kosilu na kmečkem turizmu. Pričakala sta nas harmonikarja v narodnih nošah, ki sta tako ogrela vzdušje, da smo zaplesali v dolgi kači, tako da je le manjši del ljudi obsedel za mizo. Ob vrnitvi v hotel nas je pred vhodom čakal sam g. nadškof Alojz Uran. Naš avtobus je pripeljal zadnji in g. nadškof je pozdravil vsakogar. Torkovo jutro smo začeli s telovadbo ob glasbi, kar je bilo ogrevanje za dopoldanske športne aktivnosti. Največ navijačev je spremljalo odbojko na mivki, kjer sta se pomerili ekipi Kompasa in Ognjišča, za katerega je nastopal tudi g. nadškof in morda je bil ravno to razlog za zmago radijcev. Zaradi sončnega dneva je mnogo ljudi uživalo v morju. G. nadškof se je več kot uro zadržal med nami in pel z nami, nato pa je daroval mašo v Novigradu. Sledila je »gong« večerja, saj je bil z nami Jure Sesek, s celo družino, in lahko smo mu čestitali za njegov 6. gong popularnosti. Nenadoma so ugasnile luči in v soju plamenic so natakarji pripeljali vsak svojo torto z gorečimi svečami. To je bil dar hotela za »gong« večerjo. Najbolj zabaven je bil gospod, kije dejal: »To je moja druga kravata v življenju. Prva je bila na moji poroki, druga pa na »gong« večerji« Jure je nato od ljudi dobil mnogo čestitk in daril. Tudi sama sem mu čestitala in se mu zahvalila, kajti v sredo, 28.s eptembra, je vodil dobrodelni koncert Karitas v Hali Domžale. V sredo smo si v Poreču, po sv. maši, ki jo je daroval nadškof, ogledali mesta, popoldne pa smo se srečali z uspešnim avtorjem Ognjišča, mag. Božom Rusti-jrm in njegovimi sedmimi knjigami. Po večerji so na modni reviji nastopili manekeni, sodelavci radia Ognjišče: Jure, Blaž in Tadej ter manekenke Sonja, Nataša, Urša in Mirjam. Ob veliko smeha smo izbrali mis in mistra simpatičnosti. V četrtek, na dan rdečih majic, smo kot skupina vzbujali veliko pozornosti. Iz Poreča smo se z dvema ladjama odpeljali v Rovinj. Kapitan je govoril slovensko, ker je žena doma iz Kamnika, naredil pa je tudi dobro delo, ko je peljal nazaj obe ladji, ker seje manjša pokvarila, mimogrede smo si ogledali še Limski kanal. Predzadnji dan smo se odpeljali v Pulj na sv. mašo in nato še na ogled Puha in Vodnjana, zvečer pa je bil zadnji ples. Zadnji dan smo še enkrat odšli na plažo ali na bazen. Ko smo zapuščali hotel, nam je igrala Špica in videl si same nasmejane obraze. Pri sv. Marku na Markovcu v Kopru smo imeli sv. mašo. Cerkev je zelo lepa in ima mozaik p. Ivana Marka Rupnika. Pozdravit nas je prišel tudi g. Franc Bole, urednik revije Ognjišče, in lahko smo kupili knjige mag. Boža Rustje. Da so zelo znane, seje videlo, ko smo pokupili vse. Menije cerkev sv. Marka všeč tudi zato, ker ob stopnicah do cerkve rastejo oljke, ki so ob tem letnem času zelo polne, in lepo cvetoč rožmarin. V Ljubljano smo se pripeljali popoldne v lepem sočnem vremenu. Franciju Trstenjaku hvala za odlično organizacijo in drugo leto lepo povabljeni vsi PRO na četrte počitnice z radiom Ognjišče. Marija-Ana Llmbek Krajevna skupnost Jarše - Rodica skupaj z društvi vabi na PRIREDITVE OB PRAZNIKU KS V petek, 21. oktobra 2005, ob 17. uri gasilska vaja PGD Jarše-Rodica pri Železniški postaji Rodica ob 17.30. uri (po vaji) srečanje krajanov in krajank v Kulturnem domu Groblje v soboto, 22. oktobra 2005, ob 9. uri Jegličev pohod na Dobeno izpred KD Groblje od 14. do 17. ure dan odprtih vrat PGD Jarše - Rodica v četrtek, 27. oktobra 2005, ob 17.30 uri razstava buč pred Osnovno šolo Rodica v petek, 28. oktobra 2005, ob 11. uri spominski pohod in slovesnost pri spomeniku na Golčaju ob 17. uri svečanost ob dnevu spomina na mrtve pri spomeniku Induplati Zg. Jarše Vabljeni! PIZZERIA PIPCA DOMŽALE PIZZE IZ KRUŠNE PECI - TESTENINE -LAZANJE - NJOKI - SOLATNI KROŽNIKI. Ljubljanska 80 SPB Pon-pet ll-22h Sobota 12-22h 721-42-81 041-445-446 đemtskl boml * PIZZERIA PIPCA DOMŽALE Državno srečanje društev mladi gasilec Domžalčanke državne pirajkinje V Skocjanu na Dolenjskem je konec septembra potekalo jubilejno 25. srečanje društev mladi gasilec, ki delujejo na osnovnih šolah. Kot regijske prvakinje so se tega srečanja udeležile tudi Anja Zajec, Anja Cevka in Neža Hribernik, ki so zastopale Osnovno šolo Venclja Perka Domžale. Prvi dan srečanja so potekale delavnice. Naša ekipa je sodelovala v glasbeno - plesni, preventivno - raziskovalni in novinarski delavnici. Sledil je ogled Škocjana z okolico. Po ogiedu so tekmovalke šle na prenočišče k svojim vrstnikom v Škocjanu in okolici. V soboto je bil tekmovalni del. Najprej so bile na vrsti praktične preizkušnje, kot so: vaja z vedrovko, vezanje vozlov, sestavljanka in prva pomoč praktično. Sledil je pisni del s preventivnimi testi, prvo pomočjo in spoznavanje kraja. Po tekmovanju je bil zaključni del srečanja s predstavitvijo delavnic, razstavo in razglasitev rezultatov. Naša dekleta so imela vseskozi dober občutek, zato smo vsi skupaj nestrpno pričakovali rezultate. Zelo smo bili veseli, ko smo izvedeli, da je ekipa postala državi prvak pri starejših ekipah. Tako je bil poplačan trud mnogih generacij. Na tem srečanju pa sta ekipo spremljala Vilma in Klemen Zabret, ki je ekipo tudi pripravil za tekmovanje. Za nagrado je ekipa prejela pokal, medalje in praktične nagrade. Po vrnitvi domov nas je vse skupaj čakalo presenečenje. Vodstvo društva na čelu s predsednikom Stanetom Kovačem in poveljnikom Matjažem Korošcem nam je pripravilo prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi starši tekmovalk. V prisrčnem vzdušju smo razrezali tudi torto. Florjan Zabret PGD Jarše - Rodica v oktobru V mesecu oktobru, mesecu varstva pred požari, smo tudi v PGD Jarše - Rodica opravili nekaj dodatnih vaj z gasilci operativci, s pripravniki ter gasilci v rezervi. Pregledali in ocenili smo delovanje hidrantov na našem območju in posredovali podatke pristojnim službam. Na ogled smo postavili tudi naše novo vozilo GVC 16/25, ob katerem sta nam predstavila in opisala delovanje mehanizacije naša gasilca, Roman Kern in Rok Uršič. Ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše - Rodica bo naše društvo izvedlo gasilsko - reševalno vajo na železniško postajo Rodica, 21. 10. 2005 ob 17. uri. ' Na regijskem tekmovanju v Mengšu so naši gasilci veterani zasedli I. in 4. mesto. Čestitamo! Več informacij na: http://www.pgd-jarserodica.org/ in e-mail: pgd-jar-serodica@mail.com Martina Kristan Naj gasilec veteran Cveto-Florjan Rihtar drugi V organizaciji časnika Nedeljski dnevnik je potekala akcija za Naj gasilca veterana. Na podlagi števila glasovnic se je član PGD Domžale (Veto - Florjan Rihtar, uvrstil na 2. mesto. Slavnostna razglasitev za prvih deset uvrščenih je bila v nedeljo, 2. oktobra v Šmarju - Sap. S programom so začeli že dopoldne, ko so si nagrajenci ogledali kraj z okolico. Na prireditveni prostor pri gasilskem domu v Šmarju - Sap so se nagrejenci pripeljali s kočijami. Med gosti sta bila med drugimi navzoča predsednik GZ Slovenije, Er-nest Eory, in minister za obrambo, Karel Erjavec. Po bogatem kulturnem programu so nagrajenci prejeli priložnostna darila pokrovitelja akcije Sava - Tires ter spominske plakete. Tovariš Cveto - Florjan Rihtar je prejel srebrno plaketo za osvojeno 2. mesto. Na podelitev je prišla tudi delegacija PGD Domžale. Po končanem programu je sledil tradicionalni gasilski golaž in družabno srečanje. Čestitamo! Florjan Zabret Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Jamarska odprava »Pester 2005« Oktobra 2002 smo sc domžalski jamarji prvič podali na obisk v Beograd. Srbski jamarji so bili zelo gostoljubni in so nas nastanili v planinskem domu na Avali, v okolici Beograda, kjer jc doma večina srbskih jamarjev. Po treh dneh sc nas je nekaj podalo proti Črni gori, na planoto Pester, kjer smo skupaj z domačini preživeli nekaj zelo mokrih dni. Voda je poplavila osnovno šolo na višini 1100 m nm., ko pa smo se spustili do vhoda jame Vražji firovi, pa smo se počutili kot v turbini hidroelektrarne. Vsak vstop v jamo bi za jamarje pomenil gotovo smrt, zato se jc takrat nismo lotili. Avgusta 2004 smo načrtovali ponoven obisk jame, ki pa ga jc spet preprečilo deževje prav v tem delu Črne gore. Ker pa je bilo letos zelo deževno poletje, smo se pred odhodom pozanimaliS, kakšne so razmere v jami. Na tisoč kilometrov dolgo pot smo šli preko Splita, Dubrovnika, Podgorice do Bjelega polja v Črni gori. Tam so nas pričakali kolegi iz Beograda in večja skupina čeških jamarjev. Na planoto smo prispeli v nedeljo, 27. avgusta, pozno ponoči. Utrujeni od poti smo se zbasali v spalke. Prebudili smo se v prelepo poletno jutro. Jamarji se vedno dobro podpremo s hrano, preden gremo v jamo in tako smo storili tudi tokrat. V jamo smo odhajali okoli poldneva in se vračali sredi noči. Sledil je obilen obrok, saj smo s hrano odganjali utrujenost, premraženost in pomanjkanje spanca. Dejan Vučkovič, jamar i/, BcogradA je skrbel za raziskovalni načrt odprave. Predstavil je I3km dog splet rovov, ki so segali okoli 3 km v masiv Peštera. Končni cilj večletnih raziskav je najti prehod proti ponoru Bo> roštice, ki je 6 km oddaljen od vhoda v jamo. Leta 1975 so Boroštico preusmerili v akumulacijsko jezero in od takrat je jama zalita le ob vodnem maksimumu, ko akumulacija ne sprejema več vode. Beograjčani in Domžalčani smo ponovno raziskovali desni, glavni tok do sifona, ki je znan že 12 let, vendar se v končnem sifonu še nihče ni potapljal. Desni rov smo opremili za varen dostop s potapljaško opremo, v štirih 12-urnih raziskovalnih akcijah. Z napornim delom smo končali v petek zvečer, ko jc prišla beograjska ekipa potapljačev, ki je kasneje preplavala sifon. Globina sifona je 20 m in dolžina 90 m. Te podatke smo zvedeli, ko smo bili že v Sloveniji. Če je desni aktivni rov le mestoma zasigan, je levi rov starejši in zelo bogat z jamskim okrasjem. Eden od ciljev raziskav je bil tudi dokumentiranje onesnaženosti jame ter čistilna akcija ob povratku iz jame. Težko bi človek opisal, kako lepa je jama, šc najlažje bi bilo v mislih sestaviti Postojnsko in Križno jamo. Če slika pove več kot tisoč besed, je obisk take jame zadosten razlog, da človek postane jamar. Redna društvena srečanja so v četrtkih zvečer ob 20.00 v Robičevi sobi Jamarskega doma na Gorjuši. Lepo vabljeni! Alei Stražar Dva velika kapnika predstavljata kopjaša, ki varujeta prelep kapniški nakit v Snežni katedrali. Snežna katedrala je 20m široka, 50m dolga In 40m visoka. Mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških kmetijah Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način I raj nos I nega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu Ila-raslline-živali- človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil. V dobro pripravljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Na ekološki kmetiji pridelamo kakovostno krmo, ki ob ustreznih bivanjskih razmerah, prilagojenih potrebam živali, prispevajo k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka, jajc. Ekološki kmet mora imeti več razumevanja in znanja za pravilno kmetovanje po ekoloških smernicah. Kaj ekološki kmet sme in česa ne. natančno določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oz. živil in sistem kontrole. Že več let zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije organizira EKO teden in dneve odprtih vrat na ekoloških kmetijah, da kupci ekoloških živil oziroma pridelkov in izdelkov vidijo proizvodnjo in se srečajo neposredno s samimi pridelovalci. Tudi letos je združenje za zdravo življenje organiziralo na več lokacijah dneve odprtih vrat, ki so bili v soboto, 24.09.2005 in nedeljo, 25.09.2005. Dogovorili so se, da se več kmetij predstavi na eni lokaciji. Tako so se na kmetiji Ravnikar iz Svete Trojice predstavile tri ekološke kmetije. Janez in Irena Ocepek iz Žvarulj. ki imata ekološko drevesnico, sta predstavljala sadike in potek proizvodnje ter dajala informacije o eventualnem nakupu. Kmelija lloniar i/ Dupelj pa je imela ekološko gnojilo in kompost za vrtove in sadike. Ekološka kmetija Ravnikar je pripravila vodeni ogled kmetije in živali. Neposredno so si lahko ogledali krave, koze, prašiče in kure. Na stojnicah pa so imeli žita. moko in zelenjavo ter izdelke iz sadja. Zanimanje za ogled kmetije je bilo veliko. V soboto nas je obiskala ekipa televizije Slovenija. V nedeljo pa-je poleg drugih obiskovalcev prišel tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki je največ zanimanja posvetil ekološko pridelani zelenjavi. Marija Ravnikar Spoznavno srečanje v Mali Loki Mala Loka je s svojimi 43-imi hišami, od katerih pa jih devet sploh še ni vseljenih, in skoraj I KO prebivalci pravzaprav majhna vas. A tudi v taki vasi se zgodi, da se ljudje med seboj ne poznajo. V našem primeru imamo za to opravičilo: z izgradnjo nekaj novih hiš se je prav v zadnjem obdobju v vas priselilo deset novih gospodinjstev. Poleg teh jih je še nekaj, ki tudi še ne živijo ravno dolgo v Mah Loki, oziroma se na selitev šele pripravljajo. Da bi se med seboj spoznali, smo prvo septembrsko nedeljo pripravili spoznavno srečanje za vse vaščane. V vasi imamo kar tri glasbenike, ki so se predstavili vsak s svojim ansamblom. Srečanje smo obogatili še s kulturnim programom ter družabnimi in športnimi igrami. V nogometu so bili boljši »novoselci«, v vlečenju vrvi pa »staroselci«. Seveda smo poskrbeli tudi za dobro hrano in pijačo. Gospodinje pa so pripravile še pravo goro slaščic. V goste smo povabili le predsednika Sveta KS Ihan, g. Stojana Ložarja, in župnika, dr. Silvestra Fabijana, sicer pa je bilo srečanje »zaprto za javnost«. Bilo pa je izjemno uspešno, tako po udeležbi kot po vzdušju. Predvsem pa je doseglo svoj namen. Sedaj se ob srečanjih ne obnašamo več kot tujci, pač pa veselo pozdravljamo. Na organizacijski odbor pa je leglo novo breme, kako vsaj ponoviti, če ve ne preseči ta uspeh tudi še kdaj v prihodnje. Janez Kokalj Društvo izgnancev Domžale Potepanje po Prekmurju Prišla je jesen in z njo drugi letošnji izlet. Tokrat smo se prvič namenili v Prekmurjc, naša prva postaja pa je bilo Ledavsko jezero, akumulacijsko jc/.ero, ki obsegu več kot 70 ha, zanj pa so odkupili kar več kot 200 ha okoliških zemljišč. Jezero je bogato z ribami in pticami, v njegovi bližini pa so odkrili tudi mlečni zob dinoterja, prednika mastodonta, ki je prednik današnjega slona. Grad pri Gradu je bila naša druga postaja. Občudovali smo enega največjih slovenskih gradov, ki naj bi imel toliko sob, kot je dni v letu. Glede na velikost gradu o tem sploh nismo podvomili. Po kratkem postanku v Moravskih Toplicah je bil na vrsti obisk Bogojine ter prečudovite Plečnikove župnijske cerkve Gospodovega vne-bohoda. Zaslišala se je Marijina pesem, krajši koncert pa je pripravil naš Jože. Sledila je zadnja postaja tokratnega izleta: obisk Veržeja ter Babičevega mlina, od koder je marsikdo poleg pogleda na Muro in starodavni mlin domov odnesel tudi kilogram ali več moke. Za prijetno kosilo smo si izbrali Noršince, od koder smo se mimo Ljutomera, Ormoža in Ptuja odpeljali domov. Kljub ne najboljšemu vremenu je bilo s prekmurskim dnevom zadovoljnih blizu 100 članov Društva izgnancev Domžale, ki jih do konca letošnjega leta čaka še tradicionalno praznično srečanje. Do leda/ pa srečno! D. I. Jesenski list je bil gostitelj udeležencev evropskega kongresa Za aktivno in dostojanstveno starost V Ljubljani je konec septembra Potekal Evropski kongres organizacij in društev, katerih poslanstvo je ustvarjanje pogojev ter možnosti za kakovstno življenje starih ljudi na področju medčlo- veških odnosov in medgeneracij-skega povezovanja ter priprava srednje generacije na lastno starost. Kongresa so se udeležile tudi vodje skupin Medgcneracijskega društva Jesenski cvet iz Domžal, ki je bilo hkrati tudi gostitelj nekaterih delegatov kongresa iz drugih držav. Pred svojimi prostori na Ljubljanski 36, dobili so jih ob 10-letnici uspešnega delovanja, so jim pripravili dobrodošlico s slovensko ljudsko pesmijo, nato pa so jim predstavili svoja prizadevanja za oblikovanje in delo skupin starih ljudi za samopomoč, za usposabljanje in izobraževanje za vodenje skupin, organizacijo in izvedbo medgeneracijskih taborov. Predsednica društva Jesenski cvet, Tatjana Strubelj. je tako povedala, da združujejo 21 skupin starih ljudi za samopomoč, na kratko pa je skupaj z Majdo 1 lorval. kije postala nacionalna koordinatorica teh skupin, opisala tudi razvoj korenin in debla društva od leta 1993 do danes, ko šteje Jesenski cvet 250 članov. Gosteje ga. Horvat seznanila tudi z delom Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, v imenu Občine Domžale pa jih je pozdravila Vera Vojska. Udeleženci evropskega kongresa so si nato ogledali delo skupin v Trzinu, Mengšu in Domžalah, o uspešnem delu skupine starih za samopomoč i/ Moravč pa so se lahko prepričali ob srečanju v Domžalah. »Vedno znova smo vsi srečni, da se vidimo,« sta obe poudarili v predstavitvi ter povedali, da prav tovrstna dejavnost, v katero se vključujejo različne generacije, pomaga premagovati osamljenost starejših in jim izboljša kvaliteto življenja, saj so skupine ponekod prave nadomestne družine, v katerih se krepijo prijateljske vezi. zaupanje in pomoč drug drugemu. Ob zaključku obiska so gostje pohvalili delovanje Jesenskega cveta, o njegovem delovanju bodo več izvedeli, ko pridejo domov, kamor so odnesli zbornik Jesenskega cveta in drugo literaturo s področja skrbi za stare ter medgeneracijskega sodelovanja. Na prijeten obisk Jesenskega cveta pa jih bodo spominjala tudi prijazna darila, ki so jih izdelala dekleta sama. JVC PANASONIC I SONY I PHILIPS 1 CANON I GBC HYUNDAII THOMSON I DAH LE IBICO I BROTHER AVDIO / VIDEO / BIRO APARATURE Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli aparata. Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli ap P0N PET: 8-16h. TOR: 8-18H Poslovna stavba, Btnčičeva 13, T 01 563 40 60, E servise"!-servi: prvi servis i w*^r"*J*ftt Ker je bil sestanek sklican v času priprav na kongres LDS, je bila sprejeta odločitev, da se kandidati za najožje vodstvo LDS po končanem sestanku predstavijo zbranim članom LDS. Tako se je srečanje začelo z nagovorom predsednika Občinske organizacije LDS Domžale Tonija Dragarja, ki je pozdravil vse prisotne in jim zaželel uspešno in prijetno srečanje, hkrati pa je na kratko predstavil tudi območje, ki ga pokriva OO LDS Domžale. Sledila je predstavitev vsebine dela pokrajinskih odborov LDS, ki so namenjeni predvsem usklajenemu delovanju občinskih odborov stranke na območju pokrajine. Pokrajinski odbori sprejemajo pravila o organiziranosti in delovanju. sprejemajo programe delovanja, volijo vodstvo (predsednika in sekretarja), predlagajo kandidate/kandidatke za organe LDS na državni ravni; predlagajo kandidate/kandidatke za volitve v državni svet in državni zbor; sprejemajo stališča do aktualnih političnih zadev ter opravljajo druge naloge v skladu s statutom in programom stranke ter odločitvami organov stranke na državni ravni organiziranosti stranke. V krajši razpravi so pravila doživela nekatere manjše spremembe, s tajnim glasovanjem pa je bil za predsednika Severnega obljubljan-skega pokrajinskega odbora (kratica SOPO) izvoljen Maks Lavrinc iz Kamnika, za sekretarja pa Boštjan Marinko iz Mengša. Ob koncu ustanovnega sestanka SOPO, ki ga je vodil Uroš Gruden, so se prisotni dogovorili za skupne aktivnosti v pripravah na lokalne volitve ter pri pridobivanju novega članstva. Vsi prisotni so skrbno prisluhnili tudi predstavitvi kandidatov, kjer so lahko pozdravili kandidata za predsednika Jožefa Školča in Iva Vajgla, ter podpredsednika/podpredsednico Milana Cvikla ter Cveto Zalokar Oražem. V razpravi je bila postavljena vrsta predlogov in pripomb, povezana zlasti z vključevanjem članstva LDS v vse aktivnosti ter boljše povezanosti med članstvom in vodstvom stranke. O kongresu LDS in novem predsedniku. Jelku Kacinu, pa v naslednji številki Slamnika. LDS Domžale Kje si, Lili Planine? Mladinski kulturni center - MKC Akumulatorje bil ustanovljen z namenom zdužitve neorganizirane domžalske mladine, kar se vsekakor sliši kot svojevrsten paradoks, saj je mladina vselej neorganizirana z določenim namenom in po svoji volji. Združevanje »nemirne, svojeglave in neposlušne mu-larije« pa se je tudi na našem skupnem domžalskem terenu izkazalo kot sila zahtevna naloga. Očitno kar preveč za delo in odgovornost enega samega človeka. V prvi vrsti se je potrebno zavedati, da zadeva MKC ni projekt, okoli katerega bi bil dosežen najširši politični konsenz, kar vsekakor njegovo delovanje otežuje že v sami osnovi. Kljub temu pa gre za projekt, ki mu je občinski svet že v njegovi krstni sezoni, predvsem na podlagi odlično napisanega statuta in splošnega programa za delovanje, »velikodušno« naklonil 14 milijonov SIT, kar pa se sliši veliko zgolj na prvi pogled. Slaba tretjina tega zneska predstavlja plača direktorici, ki je trenutno na bolniški in se bo počasi prevesila v porodniško, skoraj polovico pa »požre« plačevanje oderuške najemnine, v prostoru ki je bil v nehvaležnem stanju že od samega začetka - vendar podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Torej nam ostane slaba tretjina sredstev, ki se namenjajo za vzdrževanje prostora, tekoče stroške, investicije, potrošni material, dežurstva, mentorstva, organiziranje javnih prireditev in koncertov, povrnitev stroškov prostovoljcem, plačevanje varnostnikov itd., torej za celoten program. Številka ne deluje več tako visoko, kajne? Res, daje mnogo večja od večine MKC-jev po Sloveniji, vendar večina njih nima statusa zavoda in so se nekako prisiljeni tudi formalno vzdrževati zgolj na podlagi obračanja lastnih sredstev. Pod uradno krinko vzdrževanja s strani občine, pri katerem pa je potrebno omeniti, da gre vselej za plačevanje vseh stroškov le za nazaj, se MKC trenutno ubada še s popolnoma netranspa-rentno finančno situacijo. Poleg gospe direktorice je upravljalski organ tudi Svet zavoda, ki pa nikoli ni dobil dejanskega vpogleda v nastalo situacijo in ga najbrž tudi ne bo, saj jo je, poleg neod- zivnosti omenjene gospe, neznano kam popihal tudi računovodja. V stanju »izrednih razmer« je bil tako Svet prisljen imenovati dva podpisnika, ki s svojim podpisom jamčita zgolj za nujne zadeve, kot je potrditev programa na občini, ob tem pa dejansko stanje stvari sploh še ni ugotovljeno. Po tem, koje direktorica Lili od MKC-ja roke dvignila tudi uradno (s srcem je namreč to storila že veliko prej) so zadeve sedaj prepuščene Svetu zavoda in njihovenu pravnemu znanju, kako se na najmanj boleč način rešiti direktorice, ki je itak nihče več noče; in pa tropu mladcev v obliki kreativnega kolektiva MKC, kot »de facto« najpomembnejšega organa, ki pa so bili v to vlogo postavljeni praktično čez noč, predvsem zaradi neodgovornega delovanja prejšnje garniture. Že Lili se ni dobro zavedala pomena kolektiva kot najpomembnejšega notranjega ustroja, od katerega je odvisno praktično sleherno dogajanje v MKC-ju in okoli njega. Dajala jim je precej nejasne napotke, saj je bilo očitno, da se sami ne bodo zadovoljivo organizirali. Neredno jim je izplačevala honorarje za določene projekte, po drugi strani pa je pričakovala, da bodo zadeve potekale nemoteno. Eno je sedaj jasno, profil človeka, ki naj bi vodil institucijo kot je zavod MKC, naj bi bil podoba sposobnega menedžerja, ki izvaja namensko uporabo sredstev, vodi pregledne finance, se spozna na tržišče in je sposoben izvajati permanentno in učinkovito promocijo; ali pač človek, ki je nesporen kreativni vodja, je sposoben voditi z lastnim zgledom in zmore svojo ekipo prostovoljcev motivirati v vsakem trenutku. Vsaka veriga je namreč močna toliko, kot je čvrst njen najšibkejši člen. Lili žal ni bila ne eno ne drugo. Nekoliko paradoksalno, vendar je pogostokrat izpostavljala prav komunikacijo, kot tisto ključno vrednoto, okoli katere je potrebno organizirati sleherni delovni proces. Kot ničko-likokrat poprej, pa se je tudi tokrat znova potrdilo, da ljudje nemalokrat neslavno pogorimo prav na terenu, za katerega mislimo, da ga najbolj obvladamo. Žiga Čamernlk, Predsednik SD Domžale Zanimiv izlet članov SDS Domžale Jesen je čas, ko se narava obarva v čudovite barve, vonj kostanjev pa naznanja tudi številne bližnje in daljne izlete. Člani SDS Domžale smo se odločili, da jesenske dni popestrimo z zanimivim izletom na Kras. Program izleta je bil zelo zanimiv - pot nas je iz Domžal (z vmesnim postankom za jutranjo kavo ali sok) vodila do Sežane, nato pa v osrčje Krasa, v Šepulje - na predstavitev in degustacijo domačega pršuta in terana. Od tam smo se odpravili v Štanjel, kraško vas, ki je nastala v 12. stoletju in ki še danes predstavlja urbanistični spomenik. Vodič, ki je vodil ogled gradu, nam je povedal vrsto zanimivosti, med drugim tudi to, da je grad, skupaj z župnijsko cerkvijo sv. Danijela (v osnovi še gotsko in kasneje barokizirano) in z osrednjim vaškim trgom, sestavni del naselbinskega jedra Štanjela. Grad je zasnovan kot palača in sodi med najodličnejše primere fevdalne arhitekture 17. stoletja na Primorskem. Stoji na starejših srednjeveških grajskih osnovah, ki so bile vključene v razširjeno grajsko zasnovo. Prezidavati in širiti so ga začeli grofje Cobenzli v 16. stoletju. Leta 1810 je grad prešel v last plemiške družine Coronini, kasneje pa je še večkrat zamenjal lastnika. Leta 1944 so ga požgali partizani, po dolgoletni obnovi pa so leta 1988 v obnovljenem krilu baročnega palacija odprli Galerijo Lojzeta Spacala. V opoldanskih urah smo se odpravili v Kostanjevico, kjer smo si ogledali grobnico francoskih kraljev Bourbo-nov. Grobnica hrani ostanke zadnjih članov te francoske kraljeve rodbine. Ob francoski revoluciji leta 1830 so jih pregnali iz Francije. Zatekli so se v nekatere kraje po Evropi, končno so našli zatočišče pri goriškem grofu Coroniniju. Pokopani so bili na Kostanjevici, zato ta kraj slovi po svetu kot "Mali St. Denis". Ko so umirali, so jih pokopavali v obstoječe grobnice, kjer so našli prostor. Zadnje umrla (Marija Terezija Beatrika Ga-etana) pa je izpolnila željo svojega moža Henrika V. in grobnico preuredila tako, da počivajo vsi zadnji člani dinastije v eni kripti. Pod sredino cerkve so naredili prehod h kripti, ki se nahaja pod daritvenim oltarjem in izdelani so bili sarkofagi iz kraškega marmorja. Tako v kripti danes počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836) - kralj je postal leta 1824; bil je samovoljen vladar in je v marsičem pospešil julijsko revolucijo 1830, ko se je odpovedal prestolu, je taval po Evropi in se najprej zatekel v Edinburg na Škotskem, od tam na Češko, v Prago, in nazadnje je prišel v Gorico, kjer je bil gost grofa Coroninija, vendar je že po sedemnajstih dneh umrl za kolero, Ludvik XIX., vojvoda Angu-lemski (1775-1844), najstarejši sin Karla X, umrl je v Gorici, v palači grofov Strassoldo, Marija Terezija Šarlota, vojvodinja Angulemska (1778-1851), žena Ludvika XIX., hči Ludvika XVI. in Marije Antoi-nette, hčere avstrijske cesarice Marije Terezije, Marija Terezija Beatrika Gaetana, nadvojvodinja Avstrija-Este, (1817-1886), žena Henrika V, ki ima največ zaslug, da so člani družine Burbonov zbrani na tem mestu, Henrik V., grof Chambordski (1820-1883), sin Karla Ferdinanda in vnuk Karla X, bil je zadnji član veje francoskih Burbonov, Luiza Marija Terezija, vojvodinja Parni ska (1819-1864), sestra Henrika V, po nasilni smrti svojega moža Karla III., vojvode Parmskega, je vladala kot regentinja namesto mladoletnega sina. V niši pred grobnico Burbonov pa je pokopan še Luis Jean Casimir, vojvoda Blakaški, markiz Aulpski (1771-1839); bil je dvorni minister Karla X. in mu je sledil v pregnanstvo. SDS Po tem popotovanju skozi zgodovino smo odšli Vipavsko dolino, kjer smo si na eni od številnih tamkajšnjih turističnih kmetij, ob dobri hrani in pijači, popestrili preostanek dneva in se veseli ter obogateni z novimi spoznanji v večernih urah srečno vrnili nazaj v Domžale. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale SLS o aktualnih političnih dogajanjih N.Si Iz arhiva Obit« iskea* odbora - ..........~ ^ -"jI 1*............ iJR V \ ' J Dr. Marko Starbek, predsednik, ga. Sonja Heine, podpredsednica Nove Slovenije V SLS se zahvaljujemo za vsak glas podpore zakonu na referendumu, saj je ta hkrati tudi izraz podpore usmeritvi sedanje vladne koalicije ter delu Slovenske ljudske stranke v njej. V ^predreferendumski kampanji so nas negativno presenečala stališča nekaterih poslancev opozicije, ki so zbujali nezaupanje v sposobnost parlamenta, da odgovorno imenuje nov programski svet. To toliko bolj velja zato, ker je v zakon vgrajeno določilo o regionalno uravnoteženem zastopanju članov sveta, za kar si je še posebej prizadevala prav Slovenska ljudska stranka. V SLS smo prepričani, da uveljavitev novega zakona predstavlja tudi priložnost za avtonomne, izobražene in profesionalne novinarje ter istočasno priložnost za »svež veter« v javnem zavodu RTV, ki ga ne more prinesti noben zakon, ampak je lahko predvsem rezultat odločitev in delovanja ljudi znotraj RTV. Zakon o zaščitni ekološki coni in epikon-tinentalnem pasu je v smislu mednarod- nega prava izredno pomemben notranje-pravni akt Republike Slovenije. Po našem prepričanju gre za prvi učinkovit korak na poti do polne in trajne zaščite nacionalnih interesov Slovenije kot pomorske države z neposrednim dostopom na odprto morje. Izkazalo seje, daje v pravih trenutkih potrebno izbrati prave metode ter jih nadgraditi s pravo mero srčnosti, kar je potrdila tudi enotna podpora slovenske politike. S strokovnimi argumenti in odločnostjo pa je potrebno nadaljevati in v tem duhu je tudi stališče vlade, ki je že opozorila na nezakonitost hrvaških zemljiških knjig ter ugotovila nezakonitost napovedanega rušenja objektov južno od Dragonje s strani hrvaških organov. Hrvaška pobuda za arbitražo je le navidezen korak naprej od prejšnjih hrvaških pristopov, če ne vključuje pripravljenosti za izpolnitev dogovorov, ki so bili sprejeti pred kratkim med aktualnima vladama. Za SLS je izhodišče za začetek morebitne arbitraže vzpostavitev stanja z dne 25.6.1991, koje Slovenija med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, kar pomeni, da piranski zaliv in prost dostop Slovenije na odprto morje ne moreta biti predmet arbitraže. V zvezi z oblikovanjem državnega proračuna za leti 2006 in 2007 so trije resorji, ki so zaupani ministrom SLS, uspešno pred- lagali proračunske postavke. Po našem mnenju je ta proračun eden ključnih aktov sedanje vladne koalicije, saj zadevajo najbolj aktivno obdobje štiriletnega mandata. Pomembna je odločitev, da se bistveno povečuje delež sredstev za državne ceste, saj je ta osnovna infrastruktura na nekaterih območjih ključni dejavnik razvoja. Pozdravljamo pozitiven trend na področju izboljšanja finančnega stanja občin. Ministrstvo za okolje in prostor je na področju stanovanjske politike doseglo, da bo državni proračun tudi neposredno investiral v izgradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Slednje je še posebej pomembno ob dejstvu, da je poleg zaposlovanja prav reševanje stanovanjskega problema eden ključnih korakov pri odločanju mladih za rojstvo otrok in družinsko življenje. Glede sprememb davčne zakonodaje je Podobnik dejal, da so spremembe potrebne. Med spremembami izpostavljamo oprostitev plačila dohodnine pri dodatku za velike družine, odbitek davka za vlaganje v raziskave in razvoj ter davek na izplačane plače, pri čemer je slednje še posebej pomembno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Spremembe morajo biti takšne, da ne prizadenejo nekaterih ključnih velikih sistemov v državi. Pomembnost reform je odvisna predvsem od oči, skozi katere se vrednoti neka sprememba, saj so za nekatere skupine državljanov, pa čeprav številčno majhne, načrtovane spremembe izredno pomembne. Rok Ravnikar Na 2. seji Občinskega odbora N.Si Domžale, ki je bila v sredo, 5. oktobra 2005, v prostorih stranke na Ljubljanski 70 v Domžalah, je novi občinski odbor pod 1. točko dnevnega reda potrdil zapisniki I. »konstitutivne« seje. Devetčlanski občinski odbor (Sonja I leine (KO Domžale), Roman Lenassi (KO Domžale), Janez I .imbek (KO Rova), Vinko Okršlar (KO Domžale), Janez Pirnat (KO Krtina), Janez Pogačar (KO I lomec-Nožicc-Preserje), Vinko Pogačar (KO Dob), dr. Marko Starbek (KO Dob) in Marko Učakar (KO Ihan) je namreč že konec junija izvolil novo vodstvo stranke na lokalni ravni. Predsednik je po krajši razpravi znova (drugi mandat) postal g. dr. Marko Starbek, podpredsednica stranke je postala ga. Sonja Heine, tajnik g. Roman Lenassi in blagajnik g. Janez Limbek. Na seje OO Nove Slovenije Domžale pa so posebej vabljeni občinski svetniki stranke in tiskovni predstavnik. Na oktobrski seji sta bili v ospredju dve raz- pravi, in sicer priprava na kongres stranke, ki bo 19. novembra 2005 v Novi Gorici, in priprava na lokalne volitve 2006. Naslednja jesen bo za politične stranke v Sloveniji zopet vroča, kajti volilo se bo nove župane občin in občinske svetnike. Vse stranke, tudi v domžalski občini, že intenzivno iščejo oziroma promovirajo predvsem kandidate za župana (županjo). Razprava na 2. seji Občinskega odbora N.Si Domžale je bila zelo konstruktivna. Stranka bo na lokalnih volitvah zagotovo nastopila s svojim kandidatom/kandidatinjo za župana/županjo in popolno listo (31) za občinske svetnike po novem zakonu oziroma noveli zakona (ženska »kvota«). O predstavnikih za kongres stranke pa bodo člani stranke razpravljali in odločali na naslednji seji Občinskega odbora N.Si. Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Pred nami je uvedba številnih, nujno potrebnih reform Slovenija je na razvojnem razpotju. To nedvoumno ugotavljata tako strokovna, kot tudi politična javnost. Pred nami so izzivi prihodnosti, za katerih uresničitev smo se zavezali ob nastopu našega mandata. Naši ključni cilji so želja po doseganju boljšega življenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije ter bolj konkurenčno in uspešnejše gospodarstvo. Vlada je zato pripravila predlog proračuna za naslednji dve leti, ki sloni na predlaganih reformah ter ga je posredovala poslancem Državnega zbora v obravnavo. Ključni poudarki proračuna so posodobitev železniškega omrežja, dograditev in obnova elektroenergetskih zmogljivosti in prenosnega omrežja, dokončanje avtocestnega programa, dograditev in posodobitev mreže državnih cest ter vzpostavitev svetovno konkurenčnega šolskega sistema. Seveda pa se ne bo zanemarjalo ostalih področij, ki so pomembni za dvig blaginje in standarda. Za dosego tega cilja moramo v Sloveniji vzpostaviti drugačno razmerje med ekonomsko učinkovitostjo trga in socialno odgovornostjo posameznikov, kot je bilo to urejeno v prejšnjih vladah in koalicijah. Nova razvojna pot mora biti zasnovana kot neke vrste partnerski dogovor med vsemi področji slovenske družbe in države. Najpomembnejše spremembe, ki so predlog reform naše vladajoče koalicije, so ustvarjanje motivacije za večjo aktivnost podjetij, spodbude za Večjo produktivnost, ekonomsko uporabo znanja in večje zaposlovanje, ustvarjanje pogojev za gospodarske pobude, učinkovito in cenejšo državo in nenazadnje tudi učinkovito socialno državo (zdravstvo, pokojninski sistem). Na podlagi delovanja teh mehanizmov predlog reforme prinaša med drugim tudi več ekonomske svobode, enostavnejše in bolj pregledno delovanje države ter podjetništvu bolj naklonjeno in prijazno državo z odpravo različnih birokratskih in administrativnih ovir. S predlogi ukrepov se želi pomembno vplivati na naslednja Področja: - z davčno reformo v smeri uvedbe enotne davčne stopnje (EDS) in poenostavitve davčnih predpisov želimo predvsem razbre- meniti slovensko gospodarstvo, - z reformo sistema socialnih transferjev in trga dela želimo ustvariti okolje, ki bo motiviralo ljudi k aktivnosti in v katerem bodo ljudje lažje in hitreje našli delo, hkrati pa bodo uživali tudi potrebno raven socialne zaščite, - spremembe v pokojninskem sistemu, ki bodo nagrajevale daljše ostajanje v aktivnosti, omogočile zavarovanje in pridobivanje ustreznih pravic tudi na osnovi kratkotrajnih zaposlitev ter spodbujale varčevanje v prostovoljnem sistemu, omogočile bodo pravičnejšo porazdelitev bremen in upravičenj iz pokojninskega sistema, - spremembe v zdravstvenem sistemu so usmerjene predvsem v učinkovitejše upravljanje z obstoječimi viri in spodbude za racionalno obnašanje tako ponudnikov kot uporabnikov zdravstvenih storitev, - za spodbuditev konkurenčnosti gospodarstva je potrebno izboljšati poslovno okolje podjetij. Predlagamo vrsto ukrepov, ki bodo podjetjem predvsem olajšali nastope na področju trga dela, trga kapitala, trga znanja, infrastrukture in državnih podpornih storitev, - s predlaganimi ukrepi na področju univerzitetnega sistema in dvosmernega pretoka znanja želimo doseči, da bo Slovenija bolje kot doslej uporabljala domače in tuje znanje za svoj gospodarski razvoj. Slovenija je v obdobju tranzicije resda uspela pomembno zmanjšati svoj zaostanek za povprečjem EU predvsem na področju gospodarskega razvoja. V nekaj zadnjih letih pa se je slovenska gospodarska rast, ob poslabšanju razmer v glavnih gospodarskih partnericah, upočasnila, predvsem zaradi slabe razvojne politike prejšnje vlade. Slovenija kar naenkrat ni bila več tista nova država članica, ki najhitreje zmanjšuje razvojni zaostanek za EU... Zaradi tega bo sedaj potrebno izvesti številne reforme, ki pa so pravzaprav posledica odločitve ljudi, saj so se na volitvah odločili za spremembe in se zavestno odločili, da se mora stanje v naši državi, ki je bilo zadnja leta pod vplivom »zgodbe o (ne)uspchu«, normalizirati ter urediti na vseh področjih. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboro Republike Slovenije rv.. c\ W W ci i Ifl 1 w^ Rk O lzoorazcvanje Srednja šola Domžale Se znojite, ko za računalnikom sedite! Urez skrbi! Mi vam pomagamo prebroditi težave na najnovejših računalnikih v sodobno opremljenih učilnicah. V prijetnem vzdušju organiziramo naslednje začetne in osvež.ilvene tečaje z vrhunsko usposobljenimi predavatelji. - Osnove dela z operacijskim sistemom VVindovvs XP (8. in 9.11.2005- 6 Sol. ur) - Microsoft Word začetni (15., 16. in 17. 11.2005 -12 šol. ur) - Microsoft Excel začetni, (21.-24.11.2005-16 šol. ur) - Microsoft PovverPoint. (28.-30.11.2005 -12 šol. ur) - Internet in svetovni splet (1. in 2.12.2005 - 6 šol. ur) (ena 'i urnega točaja je 15.000,00 SIT, ceni 12 urnega tečaja je 25.000,00 Sil, cena 16 urnega tečaja pa je 30.000.00 SI I. Cene veljajo pri minimalni udeležbi 10. kandidatov. DDV |t vključen V ceno Predavanja potekajo izključno v popoldanskem Eaau. Prijave na predavanja na tel: 01/724-06-32 Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12, 1230 Domžale Telefon: 01 724-06-30, Telefaks: 01 724-06-50 http. uuuAsdomzale.M POSLANCI V prvem letu po volitvah v slovenski parlament Delo poslanca Tomaža Stebeta stran 11 »Funkcijo« poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije sem nastopil decembra lani. Z delom sem sodeloval pri nalogah v parlamentu (v odborih za El) zadeve; za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj; za delo, družino, socialne zadeve in invalide), v poslanski skupini SDS, mednarodnih aktivnostih parlamenta (vodim delegacijo našega parlamenta v Sredozemski medpar-lamcntarni skupščini) ter predvsem z izkušnjami in znanjem na nekaj strokovnih projektih po ministrstvih in direktoratih. Pogosto posredujem na pobude posameznih državljanov, ki so zanimive in obsežne. Tako da jih (žal) kar nekaj čaka na izvedbo oz. obravnavo. Zadnjo pobudo sem npr. prejel od širokega kroga članov in podpornikov Smučarsko skakalnega kluba Mengeš za pogovor pri ministru Zveru o problematiki Planice in neustreznem financiranju društev s strani Smučarske zveze Slovenije. Bil sem med prvimi, ki sem izpolnil predvolilno obljubo, napisano na vrhu spiska kot preprosto uresničljivo. V samo dveh mesecih sem uspel prepričati novega ministra Dragutina Mateja za odpravo nalepk pri registraciji vozil, ki je pocenila. in hkrati poenostavila postopek registracije vozil. Vse od njihove uvedbe, več kot dve leti, mi prej ni uspelo prepričati Ministrstva za notranje zadeve, da so nalepke povsem odveč. Ob obstoječih registrskih tablicah in serijskih številkah motorja in karoserije ter v dobi med seboj povezanih računalnikov policistov, uradnikov, tehničnih pregledov je, ne samo računalničarjem jasno, da dodatnih nalepk z nekakšnimi luknjicami ne potrebujemo. Da ne pomislim, kako bo čez nekaj let lahko večina omenjenega kar »zapečatena« v avtomobilskem računalniku, ki ga ima že vsako novo vozilo. Take identifikacije vozila ne bo možno ponarediti (registrske številke, prometnega dovoljenja vozila), vklesanih serijskih številk pa že sedaj ni možno, ne da bi se videlo. To bo omogočalo tudi avtomatsko navigacijo in cestninjenje. Poleg nepotrebnosti registrskih tablic in prometnih dovoljenj na papirju, bomo morali uvesti enotno osebno identifikacijo, ki bo združila vse dosedanje številke (davčno, EMŠO, zdravstveno, bančne, trgovinske, mobilne, ...). In to hitro, ker nas že prehitevajo države, kot je npr. Estonija! Dovolj bo le ena varna »čip« kartica, podobna zdravstveni, z vsemi našimi nujnimi podatki. Morda lahko vključi tudi podatke biometrične-ga potnega lista. Strah pred vdori v zasebnost je neutemeljena, ker omogočajo informacijski sistemi hermetično zaprtost pred nepooblaščenimi (uradniškimi) vpogledi, ki so danes vsakdanjost pri klasičnem prenašanju in obdelavi (papirjev). Odpori so zaradi spremenjene organizacije in (nepotrebnega) dela (in pomena) uradnikov kot posledica poenostavitve postopkov. Državljanom ne bo več potrebno dobivati in prenašati (uradnih) podatkov od ene do druge institucije javne uprave. Vlada RS je nedavno sprejela Skupni načrt informatizacije državnih organov za leti 2006-2007, kar osebno zelo pozdravljam. Z informatizacijo bo zagotovljeno delovanje, razvoj in vzdrževanje projektov e-uprave. Razvoj e-uprave pa je vsebinsko tesno povezan s posodabljanjem predpisov s področja upravnega poslovanja (ustvarjanje pravnih podlag za e-upravo ter njeno poenostavljanje). Upam, da bodo tokrat resnično v praksi uvedene storitve, ki nam bodo vsem olajšale »uradniško komunikacijo« z državo, občino. To bo tudi področje moje posebne pozornosti. Vesel sem, da to problematiko zelo dobro razume minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Druga informacijska obljuba je uvedba splošne možnosti uporabe računalnika in interneta v šolah - en računalnik povezan v internet vsaj na dva učenca v osnovni šoli ter na vsakega v srednjih šolah. Uvedba tega ima smisel, če se predhodno pripravi dovolj učnega gradiva in pouka na računalnikih. Če bi imeli računalnik tudi v vsaki družini, kjer imajo učence, bi lahko nadomestili veliko knjig z elektronskimi. Največ predlogov mi je skupaj s kolegi uspelo uveljaviti na področju sprememb zakonov o občinah in s področja prometa. V zakon o gasilstvu sem poskušal vnesti čim več določil v korist prostovoljnega gasilstva, tako pomena in organiziranosti društev, statusa predvsem operativnih gasilcev, kot tudi njihovega financiranja s strani države. Zaenkrat se dopolnjujejo in spreminjajo najbolj pereče in neustrezne zakonske rešitve. Pogosto tudi sam nisem zadovoljen z obsegom sprememb. Pričakujem napovedane temelji-tejše spremembe, od katerih bodo nekatere kratkoročno boleče, toda za Slovenijo in njene državljane, gospodarstvo in družbo kot celoto dolgoročno spodbudne. Vabim vas, da se javite na pogovor v poslanski pisarni ali pa me pokličete oz. mi pošljete sporočilo. V okvirju so termini in kontakti. Najava je nujna zaradi usklajevanja in priprave osebnega pogovora. mag. Tomaž Štebe. poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Poslanska pisarna mag. Tomaža Stebeta, poslanca v DZ RS iz območja občin Domžale, Mengeš, Trzin Spoštovane bralke in bralci Slamnika Obveščam vas o mojih poslanskih pisarnah, ki so v Domžalah. Mengšu in Trzinu. Poslanska pisarna Za občino Domžale: Domžale. Ljubljanska cesta 70 (nasproti Vele/Tuš) - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 19.00 do 20.00 ure; telefon: 724I-359, GSM: 031 612-835, e-mail: janez.stibric@siol.net Za občino Mengeš, Domžale, Trzin in ostale občine severno od Ljubljane: Mengeš, Slovenska cesta 30 (občina Mengeš) - vsak ponedeljek od 15.00 do 18.00; za gospodarstvenike in podjetnike od 18.00 - 19.00; telefon: 7238-081, GSM: 040 852-352, e-mail: marta.kuret@menges.si Za občino Trzin: Trzin, Mengeška cesta 22 (stavba, v kateri je sejna soba občine) - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 20.00 do 21.00 ure; GSM: 041 382-516, e-mail: ercuh.matjaz@email.si V tednu, ko so seje parlamenta, ni govorilnih ur in poslanske pisarne. Na posebno željo lahko po 19. uri. Predhodne najave in podatki za določitev točnega termina, za pripravo in telefonsko oz. elektronsko komunikacijo so zelo zaželeni! Če ni dmgih obveznosti, sem v pisarni v Mengšu na razpolago praviloma vsak ponedeljek od 15. do 18. ure. lahko tudi neposredno na e-mail: tomaz.stebe@dz-rs.si ali tomaz.stebe-((/inenges.si , (iSM: 051 372-782, www.menges.si (poslanec) ali na: Državni zbor Republike Slovenije Šubičeva 4, 1000 Ljubljana Poslanska skupina SDS Sabina Ulanec e-mail.: sabina.ulanec(i7>dz-rs.si telefon.: 01 478-95-35, GSM 031 384-879 Iz Državnega zbora ^flfetk Republike Slovenije f^^w Spremembe Zakona \ I o skladnem ftLj^^ regionalnem razvoju Več kot sedem ur je v Državnem zboru trajala razprava o spremembah zakona, ki naj bi Sloveniji omogočil delitev na kohezijske in razvojne regije. Na koncu je večina poslancev podprla zakon, ki je po mojem mnenju zgolj prazna, votla materija, ki sicer predpisuje cilje in načela skladnega regionalnega razvoja, sestavine programov, organe in nosilce regionalnega razvoja, financiranje in postopke razpisov - ne ureja pa ključnega problema in dileme: katere in koliko je sploh v Sloveniji razvojnih regij. Temi, ki je vroča in polemična že vrsto let, se je očitno tudi nova koalicija izognila, ob tem pa sprejela salomonsko rešitev, ki je preložena nekam v prihodnost, odločilno vlogo pri tem pa bo imela samo Vlada. Torej v resnici v tem trenutku sploh nimamo določenih glavnih nosilcev regijskega razvoja - pravzaprav bo vse tako kot doslej - nedorečeno in prepuščeno lastni iniciativi posameznih okolij, kar je še posebej nedopustno glede na občutljivost in pomembnost trenutka in seveda izjemno slabe rezultate naše države pri črpanju sredstev EU. Večina poslancev je bila zadovoljna, da se je razprava o razdelitvi Slovenije na kohezijske regije preložila na jesen, s čimer je Vlada dobila čas za dodaten premislek o razdelitvi Slovenije ter pripravo ustreznih izračunov o najprimernejši rešitvi. Zato smo tudi podprli rešitev, s katero zakon ne prinaša dokončnega števila kohezijskih regij in je to prepuščeno Vladi, ki se lahko sproti prilagaja situacijam na osnovi interesov države. Kljub temu, da bodo pogajanja o treh kohezijskih regijah bolj naporna kot pogajanja o dveh, menimo, da je dolžnost Vlade, da se pogaja in skuša izposlovati za Slovenijo najboljšo rešitev. Odgovornost Vlade je zelo velika, morda bo pri tem tudi neuspešna, vendar pa bomo Vlado podprli pri prizadevanjih, da doseže najboljše. Seveda pa bi ob tem rada opozorila, da sem razočarana nad aktivnostmi Vlade, ki jih je doslej na ravni Evropske skupnosti opravila v zvezi s problemom teritorialne razdelitve RS, ki je izjemnega pomena, saj ima neposreden vpliv na višino sredstev iz strukturnih skladov v Poslanec Nove Slovenije g. Roman Capuder Vas pričakuje! Poslanec DZ K Slovenije, mag. Romun Capuder, je imel drugo sredo, 12. oktobra 2005, prvikrat odprto poslansko pisarno na sedežu OO N.Si Domžale, Ljubljanska cesta 70/2. nadstropje v Domžalah. Vabljeni na obisk in pogovor spet to sredo, 9. novembra 2005. prihodnosti, menim, da se minister Žagar sicer zelo trudi, da pa ostali predstavniki Vlade, predvsem predsednik Vlade, Janez Janša, pa tudi zunanji minister dr. Rupel, vsaj v dosedanjem obdobju niso dovolj aktivni pri zavzemanju za pojasnjevanje naše situacije in iskanje zaveznikov za rešitve v korist Slovenije pri ostalih članicah EU in tudi predsedujoči Veliki Britaniji. Seveda pa se je polemika odvila zlasti pri tistem delu zakona, ki govori o razvojnih regijah. Zelo ostro pa sem nasprotovala rešitvi, po kateri naj bi bile razvojne regije teritorialne enote na ravni NUTS 3 ustanovljene v skladu z uredbo EU o oblikovanju statističnih enot in naj bi Vlada tudi o njihovi ustanovitvi odločila sama. Regionalizacija Slovenije na ravni NUTS 3 pomeni pravzaprav nastavek za bodoče regije, saj nikakor ne morem razumeti, da se razvojne regije ne bi pokrivale tudi z bodočimi upravno - administrativnimi regijami. Regije brez razvojne pristojnosti ni ali pa je zgolj navidezna regija. Predlagatelja smo tudi opozorili, da regionalizacija Slovenije na ravni razvojnih regij ni bila predmet dogovora predstavnikov parlamentarnih strank na posvetu. Zato je Vlada pri tem presegla in kršila dogovor, kar je slaba popotnica za nadaljnje dogovore o regionalizaciji, pri čemer je jasno, da bo za ustanovitev regij potrebno zaradi spremembe Ustave doseči dvotretjinsko podporo v parlamentu in obenem upoštevati tudi voljo lokalnih ravni. V zvezi z razvojnimi regijami je po moji oceni s pogajanji v ES celo lažje doseči izjemo, saj jo Uredba v 3. členu zaradi posebnih razmer (odstopanje zaradi geografskih, socialno-ekonom-skih, zgodovinskih, kulturnih ali okoljskih razmer) dopušča, uveljavljanje posebnosti manjših enot pa priporoča tudi Evropski parlament v svojem poročilu o teritorialni klasifikaciji. Zato je bil tudi vložen amandma, da bi s spremembo zakona uveljavili 14 razvojnih regij, kar je predlagala že prejšnja Vlada. Kljub temu, da je za takšno rešitev že dosežena največja mera soglasja in da je pri oblikovanju absolutno treba upoštevati tudi realno stanje (to se kaže v nezmožnosti sodelovanja v nekaterih regijah) ter želje in pričakovanja posameznih lokalnih skupnosti, predlog vendarle ni dobil ustrezne podpore. Tudi če v vseh rešitvah ni bil najboljši, pa bi ga lahko Vlada, če bi imela resnično željo, dopolnila in spremenila. Sprejete spremembe Zakona o skladnem razvoju dajejo Vladi izključno pristojnost, s tem pa tudi odgovornost v zvezi z bodočo regionalizacijo v Sloveniji, tako na ravni kohezijskih kot tudi razvojnih regij. S tem je v celoti zanikana in izničena tako vloga lokalnih skupnosti in prebivalstva kot tudi Državnega zbora, ki mu je bila s spremembami zakona odvzeta kakršna koli nadaljnja vloga pri oblikovanju razvojnih regij, s tem pa delno tudi procesa regionalizacije v Sloveniji. Vlada se bo torej o razvojnih regijah (ki so najbrž tudi zametki bodočih upravno-administrativ-nih regij) sama pogajala (ne da bi o tem tudi morala obvestiti in poročati Državnemu zboru, saj je bil amandma o tem zavrnjen), kasneje pa takšne regije tudi določila z vladno uredbo. Cveta Zalokar- Dražem poslanka v Državnem zboru RS Poslanka Evropskega parlamenta Gospodarske prevare Poslanka Evropskega parlamenta, dr. Romana Jordan Cizelj, je na delnem zasedanju v mesecu septembru na Komisijo naslovila izjemno zanimivo in aktualno poslansko vprašanje glede gospodarskih prevar. Vprašanje poslanke dr. Jordan Cizljeve: Globalizacija in liberalizacija poslovanja imata za posledico mnogo pozitivnih učinkov na gospodarstvo, a ne smemo pozabiti na njuno temno plat - gospodarsko kriminaliteto. Le-ta namreč kaj lahko seže preko državnih meja in brez ustreznega ter pravočasnega ukrepanja postane neobvladljiva. V mislih imam predvsem prevarantsko zbiranje naročnikov za vpise v poslovne imenike. Gre za zavajajoče oglase, ki v naslovnikih vzbujajo vtis, da so brezplačni in neobvezujoči, dejansko pa temu ni tako. Seveda to še zdaleč ni edina oblika "modernih" prevar v gospodarstvu. Kako in kdaj namerava Komisija ukrepati na področju gospodarskih prevar ter kaj namerava narediti za povečanje obveščenosti evropskih državljanov o možnostih prevar? Kakšno je mnenje Komisije o tem, da bi zakonodaja, ki trenutno ščiti potrošnika na področju prodaje na daljavo, v prihodnosti veljala tudi za druge oblike poslovanja ter poslovnega trženja? Evropska Komisija je poslanki pripravila naslednji odgovor: Direktiva o zavajajočem oglaševanju prepoveduje zavajajoče oglaševanje, vključno z oglaševanjem, namenjenim poslovnim strankam. Odgovornost za zaustavitev zavajajočega oglaševanja nosijo nacionalna sodišča in nacionalni organi. Komisija je nedavno sprejela Direktivo o nepoštenem poslovnem ravnanju, ki bo omogočala soočanje s trgovskimi goljufijami, do katerih prihaja v odnosu med poslovnimi subjekti in potrošniki. Direktiva vključuje seznam nepoštenih ravnanj, ki so v celoti prepovedana v vseh državah članicah. Komisija in države članice so vzpostavile mrežo za pomoč potrošnikom s čezmejnimi potrošniškimi težavami: mrežo evropskih centrov za potrošnike (ECC). Mreža evropskih centrov za potrošnike pripomore k oza- veščanju evropskih državljanov glede možnosti tovrstnih goljufij. V okviru svojega programa za poenostavitev Komisija trenutno pregleduje 8 direktiv o potrošnikih'. Direktiva o prodaji na daljavo je del pregleda. Ko bo v letu 2006 končana diagnostična faza pregleda, bo Komisija ocenila naslednje korake. Morda bo potrebno spremeniti ali prilagoditi nekatere direktive. V teku pregleda bo Komisija ugotavljala, kako se direktive obnesejo v praksi in ali so novi proizvodi in tržne tehnike v škodo potrošnikom. Analizirala bo neskladja in vrzeli, ki se pojavljajo v direktivah kar zadeva raven zaščite potrošnikov. Pregled regulativnega okvira zaščite potrošnikov bo vključeval tudi obsežna posvetovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi; Predlog spoštovanega poslanca bodo zato vključili v postopek pregleda in ga analizirali v širšem kontekstu. Darko Rudi ' Po akcijskem načrtu "Poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja" (KOM (2002)278 iz leta 2002 je Komisija februarja 2003 uvedla program za posodobitev in poenostavitev zakonodaje skupnosti (KOMI 2003) 71). Komisija je marca 2005 v svojem sporočilu "Boljša ureditev za rast in službe" (KOM(2005)97) naznanila, da bo oktobra 2005 predstavila novo fazo vmesnega programa poenostavitve. O socialni dimenziji globalizacije Sprejeto §oročilo r. Brejca V Evropskem parlamentu je bilo na zasedanju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) z 28 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim sprejeto poročilo o socialni dimenziji globalizacije, ki ga je kot poročevalec odbora EMPL pripravil dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED). EP se je s tem poročilom odzval na poročilo Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije, ki jo je ustanovila Mednarodna organizacija dela (ILO). Dr. Brejc se zaveda, daje globalizacija proces, ki ima ne le socialno dimenzijo, ampak tudi gospodarsko, finančno, ekološko itd., vendar se je pri pripravi poročila osredotočil le na socialno dimenzijo globalizacije, saj vse druge dimenzije, čeprav povezane, niso predmet poročila odbora. "Menim, da je potrebno v poročilo vključiti tiste predloge sprememb, ki ga smiselno dopolnjujejo glede na obravnavano tematiko," je pred glasovanjem dejal dr. Brejc in članom odbora pojasnil, zakaj določenih predlogov sprememb ne more podpreti. Dr. Brejc v poročilu izpostavlja pomen sodelovanja med državami, še posebej izmenjavo dobrih praks, prav tako poziva članice EU k medsebojni krepitvi gospodarskega razvoja, zaposlovanja in socialne politike. V poročilu še pozdravlja predlog Komisije, da se ILO zagotovi status opazovalke v Svetovni trgovinski organizaciji in meni. da bi si morala EU zastaviti kot cilj enotnejši nastop v mednarodnih organizacijah. Po mnenju dr. Brejca je zelo pomembna tudi Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah, izpostavil pa je tudi pomen Temeljnih delovnih standardov ILO, saj meni, da načela iz obeh dokumentov spadajo med temelje liberalizacije trgovine, globalne rasti in razvoja. Dr. Brejc meni. da je treba ljudi obveščati o pozitivnih in negativnih vidikih globalizacije in v zvezi s tem izpostavlja pomen izobraževalnih ustanov in medijev. Poročilo o socialni dimenziji globalizacije je zbudilo veliko zanimanje, tako v EP, kot tudi v drugih ustanovah, še posebej v Mednarodni organizaciji dela (ILO). Poslanci bodo sicer o poročilu glasovali na novembrski plenarni seji v Strasbourgu. Katarina Cullberg Nataša Šuštar Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol. net, www.i-rose.si oktober in november v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE ČETRTKOVA SVETOVALNIC A Četrtek, 27. 10. in 24. 11 od 17.00 - 19.00 ure. Vsak zadnji četrtek v mesecu, od 17.00 do 19.00 ure bo v CZM strokovnjakinja prof. Pavla Kli-nar, ki bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju.Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. TORKOVI KULTURNI VEČERI V torek , 8. novembra ob 20.00 uri vabimo na glasbeni večer v CZM Luka Manojlovič- klaviature in Vladimir llme-Ijak- tolkala. .ŠOLA ZA STARŠE- PREDAVANJE V torek, 29. novembra ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale predavanje z naslovom »Jezen sem! Kaj sedaj?« Predavala bo gospa Pavla Klinar, univ. dipl. soc. ped. TEČAJ ŠPANŠČINE V letu 2005/06 nadaljujemo s tečaji španskega jezika. Nadaljevalni skupini se bosta srečevali po utečenem urniku, in sicer: 1. skupina: petek od 14.00 do 15.30 ure, 2. skupina: petek od 15.45 do 17.15 ure. Oblikovala se je skupina za začetni tečaj. Inf.: 722- 66-00. Vodi Irena Grmek. BOLŠJA K Za tradicionalni decembrski boljši sejem zbiramo stvari. Izkupiček bo namenjen projektom. Informacije in zbiranje v CZM, Ljubljanska 70. USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Vsak torek potekajo delavnice za vse mlade, ki želijo svoj prosti čas preživeti na ustvarjalen način v družbi vrstnikov. Med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7-13 let in od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 14 - 27 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se srečujejo in ustvarjajo mladi s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. Vodi Mateja Absec. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czmfaisiol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. MKC akumulator likovno ustvarjanj« je na voljo vsak četrte* od 17h - 19h keltska dalavnica / priprave ne keltski večer bodo potekal« v petek lflh - 19h torek Od 17h - 19h, uporaba temnice pa je le stvar dogovora sobota od l*h - 16h tehnična delavnica / avto-moto mehanizacija' vsak drugi ponedeljek od I8h • I9«i debatna urica vsak drugi četrtek od lBh - 19h delavnica: Interpretacija taketov sreda ob 17h / vodja: Žiga Čamernik m maka celica vedno na razpolago kamera, montaža - film* IZREZOVANJE BUČI četrtek, 27.10.2005 00 17h 7-na / JO. 10.20O5 aH 20.1« HALLOVVEEN PARTY S DAR K FANTASY AKT Drese codeM (najt»l|lo mnko isti pmien«ien|e} www.akumulator.org Slovenija - Pariz Moleskin, Levitan in Day Out V prostorih domžalskega mladinskega kulturnega centra Akumulator nas je na deževni petek, 9. septembra, obiskala francoska skupina Moleskin, ki se je za zaključek turneje ustavila še pri nas in navdušila lepo število mladih in starejših obiskovalcev. Da pa je bil Akumulator res zapolnjen z energijo, sta poskrbeli tudi celjska skupina Levitan in skoraj že legendarna mengeška skupina Day out, ki že nekaj časa potuje po najvišjih lestvicah. Akumulatorje tudi tokrat dokazal, da uporablja močne glasbene baterije in upamo, da se boste takih večerov še kdaj udeležili. MKC Akumulator & Marinka Studentski klub Domžale: Športno kulturna dogajanja Spet se bliža november, ko se bo zgodilo brucevanje, a še prej v Študentskem klubu Domžale pripravljamo Kostanj party. 30. oktobra od 18. ure dalje se boste lahko zabavali ob zvokih Mi Famiglie, ki nas bodo ob kostanju in kuhanem vinu kratkočasili na Ljubljanski 70 v Domžalah, pred ŠKD-jem. Tako kot prejšnja leta se obeta prijetna zabava, na kateri ne smete manjkati. Sicer pa to ne bo edino dogajanje Študentskega kluba v tem mesecu. Nekaj jih je sicer že za nami, med drugim tudi dneva odprtih vrat. Če se jih niste udeležili, niste veliko zamudili, saj lahko še vedno vsak dan v klubu igrate družabne igre, surfate po internetu, natisnete seminarsko nalogo, gledate dobre filme ali preberete dnevne časopise. Klub je odprt od ponedeljka do petka od 8. - 22. ure, ob sobotah od 10. - 22. ure in ob nedeljah 16. - 22. ure. Omeniti velja, da je še vedno aktualen razpis za Dneve Mladinski svet Domžale Občina in jaz Mladinski svet je projekt Občina in jaz izvedel 5. oktobra 2005 v stari knjižnici. Na okroglo mizo žal ni prišel nihče, ki še nikoli ni organiziral prireditve ali se ne bi spoznal na delovanje društev. Zato smo skupaj z gostoma Tonijem Dragarjem (podžupanom občine Domžale) in Edvardom Ješelnikom (direktorjem občinske uprave) pre-debatirali, kakšne so potrebe mladih v Domžalah, kaj se na tem področju dogaja, kako ukrepati, da ne bomo ime)i sindroma spalnega naselja... Ugotovili smo, da je veliko društev, ki delujejo za mlade, vendar velik del mladine ostaja nevključen in prav za te je treba poskrbeti z dejavnostmi in prostori. M. 0. kulture. Vabljeni ste vsi ustvarjalni ali malo manj ustvarjalni, načinov, kako se nam pridružiti in se javno predstaviti pa je več kot dovolj. V tem mesecu se bo odvr-telo šc tudi nekaj filmskih večerov, verjetno pa ne boste zamudili filmov, kot so: Lepotica pod krinko (24.10). Brigada 49 (27.10.) in Življenje pod vodo (30.10.). Vsi filmi se pričnejo ob 20. uri. Da ne pozabimo na še vedno aktualen fotonatečaj na temo Barve, o katerem pa si lahko več preberete na www.studentski-klub.com. Rekreativna jesen Tudi v letošnjem šolskem in študijskem letu ne bomo pozabili na rekreacijo, saj so na voljo ugodne, študentske, cene fitnesa, plavanja, tenisa, squasha, lahko igrate mali nogomet in podobno. Seveda pa tokrat pripravljamo tudi nekaj novega, in sicer tečaj športnega plezanja za vse, ki bi se radi naučili osnov varnega plezanja na urejenih plezališčih. Gre za strokovno uvajanje v varno plezalno pustolovščino v prijetni družbi. Vse, ki vas zanima tečaj plezanja, obveščamo, da se bo po ugodnih cenah zgodil 7. novembra 2005. Seveda pa ne gre zamuditi niti elektrokartinga, ki se ga bomo udeležili 22. oktobra v Ljubljani. Dogajalo se bo v BTC-ju, po pravilih NFS-ja, v ceno pa je poleg 2x 10 minut vožnje všteta še pica in pijača. Za vse informacije lahko pokličete v Študentski klub Domžale (041/757-727). Mateja Kegel KOSTANJ PARIV 2005 KDAJ? V nedeljo, 30. oktobra 2005 od 18. ure dalje KJE? Pred Študentskim klubom Domžale KAJ? Pekli bomo kostanj, kuhali vino in uživali ob zvokih skupine Mi Famiglia ZAKAJ? Ker je Kostanj party tradicija, ki je ne gre zamuditi! Center za mlade Domžale organizira tradicionalni BOLŠJAK v decembru. Študentski klub Domžale objavlja razpis za prijavo za javno objavo del s področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja na lemo Kultura spalnega naselja Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od 18. do 22. januarja 2006 v Domžalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj 6 del, razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva je del lahko manj. Izbrani ustvarjalci bodo dela razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture. Dela s področja filma bodo predvajana na filmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, VI IS. Dela s področja poezije bodo objavljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udeležili prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lasmi presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju listih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da bomo z. izdelki ravnali skrbno in pazljivo. Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture Prosimo vas: "prevetrite" svoja stanovanja, pokukajte v predale, na knjižne police in še kam. Gotovo imate kak okrasni predmet, ki ste se ga naveličali Igrače, ki ne služijo več svojemu namenu. Pa knjige, ki so že zdavnaj prebrane in ste jih prerasli. Tudi modni dodatki so zaželjeni. Vse to lahko podarite Centru za mlade, mi pa jih bomo ponudili na stojnicah po simbolični ceni. Izkupiček bomo namenili za projekte, ki potekajo v našem Centru. Pa še to: predmeti ne smejo presegati velikost 50x50 cm ali teže 0,5 kilograma. Vse informacije dobite v CZM-ju ali po tel.: 722-66-00. Prispevke pošljite na naslov: Študentski klub Domžale I jubljanska 70 PP. 102 1230 Domžale s pripisom »za dneve kulture« ali prinesite osebno na isti naslov. Dela s področja poezije lahko pošljete ludi na elektronski naslov: info(a),studentski-klub.com Rok prijave za vsa področja je 30.11.2005. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefon in elektronski naslov. Osnovna šola Preserje pri Radomljah Drevo bo raslo skupaj z nami in za nas V letošnji pomladi je bila OŠ Preserje pri Radomljah sprejeta v Unescovo mrežo šol in od takrat dalje se vključuje v raznovrstne akcije, ki potekajo pod okriljem te organizacije. Ker nam naše okolje veliko pomeni, smo se priključili programu Environment Online, ki druži mlade z vsega sveta v skupni želji, da opozorimo na pomembnost skrbi za čisto okolje, ter v trdni volji, da tudi sami nekaj storimo. 21. september je bil tako za nas prav poseben dan. Mednarodna skupnost ga je razglasila za svetovni dan miru, počastili pa smo ga na zelenici v parku, kjer smo se zbrali številni učenci, učitelji in ravnateljica ter skupaj posadili drevo, že od nekdaj simbol življenja, rasti in medsebojne povezanosti. Sadili smo ga skupaj s prijatelji z vseh strani našega planeta točno ob 12. uri. Prva drevesa so začeli saditi v Avstraliji in Aziji. Mi smo jih sadili skupaj z ostalimi Evropejci in Afričani. Skupaj s soncem so nam sledili še šolarji Severne in Južne Amerike. Naše sadike so bile različne, kot so različne naše kulture. Mi smo izbrali lipo, ki je simbol slovenstva, naše narodne zavesti, naše traedicije, naših korenin. Njeno sajenje je spremljalo žuborenje slovenske poezije, poskočna pesem in ples ter zidane melodije izpod prstov naših harmonikarjev. Zaželeli smo si, da bi to lipovo drevo pognalo globoke korenine in raslo skupaj z. nami in za nas, da bi nam nekoč dajalo blagodejno senco v poletni vročini in bi nas pozimi razvajalo z okusnim čajem svojega cvetja. A žal naši lipi nikoli ne bo dano, da bi zrasla v mogočno drevo. Vandali so jo že čez borih nekaj dni povsem zlomili. Ko smo v ponedeljek prišli v šolo, nas je žalostno pozdravila polomljena steblika drevesa, ki smo ga s tolikšno ljubeznijo in pričakovanji s svojimi rokami zasadili v zemljo. Sprva kar nismo doumeli, da se je kaj takšnega lahko zgodilo. Komu bi hilo lahko mlado drevo v tako veliko napoto, da ga je uničil? Vse želje, ki so pospremile njegovo sajenje, so se razblinile v nič. A smo sklenili, da ne bomo sedeli križem rok in tarnali. Posadili bomo novo drevo! Resnično bi želeli, da bi v miru zraslo in nam delalo veselje v vseh letnih časih. Iskreno upamo in si želimo, da bi skupaj s tem novim drevesom rasli tudi mi, naša prijatcljestva, naše sodelovanje, naša okoljevarstvena vnema ter da bi še dolgo živeli v miru. Naj sklenem z mislijo, da smo del narave in da vse. kar naredimo, vpliva tudi na nas. Skrbimo za svoje okolje in okolje bo poskrbelo za nas. Imejmo radi svet okoli nas in svet nas bo imel rad. Alenka Koncllja Teden otroka Tudi našim malčkom smo teden otroka popestrili z različnimi dejavnostmi. Igrali smo se z baloni in nanje risali, spuščali smo milne mehurčke, jih z veseljem lovili, ob pokanju pa se od srca nasmejali. Čeprav smo še zelo majhni, smo imeli tudi likovne delavnice, kjer smo ježkom s semeni posipali bodice. Tudi svoje igračke smo lahko prinesli in se z njimi igrali celo dopoldne. Ker nič več ne jokamo, so nas obiskali večji otroci, nam zapeli in zaplesali. Nato pa smo skupaj sestavili železniško progo in spuščali vlake, preden pa so se poslovili, smo se še posladkali s piškoti in obljubili so nam, da nas kmalu spet obiščejo. Kot vidite smo teden otroka lepo praznovali in ob zaključku tedna za domov dobili še vsak svoj balon. Marjeta Fujan, Vrtec Urša Ptice miru V septembru smo ob SVETOVNEM DNEVU MIRI! otroci iz vrtca "Urša" sodelovali V Eptinem projektu "Svetovni dan miru". V počastitev tega dne smo izdelali iz papirja bele ptice. Z otroki smo jih na griču pri vrtcu, skupaj z dobrimi željami, spustili v zrak. V tem času smo se posvetili medsebojnim odnosom in ustvarjanju pozitivne klime. Ob tem smo se povezali mlajši in starejši otroci iz skupin "metuljev" in "želvic" ter spletli prijateljske vezi. Urša in Romana OS Rodica Sodelovali smo v enkratnem svetovnem dogodku OŠ Rodica je že drugo leto članica svetovne spletne mreže šol ENO Environment Online, ki se zavzema za okoljsko osveščanje in sonaravni razvoj. 21. septembra 2005 so te šole na enkraten način proslavile mednarodni dan miru. ENO mreža, za katero odlično skrbi Finska, je uspela z akcijo sajenja drevesa na mednarodni dan miru preko svetovnega spleta povezati šole po vsem svetu. Prvo drevo je bilo ta dan ob 12. uri po lokalnem času posajeno v Avstraliji. Potem je sajenje dreves sledilo soncu, tako da so ob 12. uri po lokalnem času sadili drevesa v šolah po Aziji, Evropi in Afriki, nazadnje pa v Južni in Severni Ameriki. V akciji je sodelovalo 204 šole z vseh kontinentov. Slavnostna prireditev je potekala tudi pred OŠ "Rodica, kjer so se okrog 12. ure zbrali predstavniki učencev vseh razredov in predstavniki lokalne skupnosti. To so zastopali g. Anton Košenina in g. Marjan Ručigaj, sedanji in bivši predsednik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica ter ga. Nevenka Narobe, predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica. Ob 12. uri so skupaj posadili lipo (Ti 1 ia corda-ta), ki nas spominja na njeno vsestransko dobrodejnost in uporabnost ter na njeno posebno vlogo v preteklosti slovenstva, ko je bila središče vaškega življenja. Poleg tega nas naša lipa spominja na naravo in pomembnost zaščite okolja, obenem pa je simbol sodelovanja šol po vsem svetu na letošnji mednarodni dan miru. Sporočilo učencev OŠ Rodica je vsebovalo eno samo željo: naj lipa raste, cveti in se razvija, dajo bo lahko gledalo in občudovalo mnogo generacij mladih. Če pa se zgodi, da jo bodo nepridipravi oskrunili kot lanskoletno drevo na tem mestu, bomo žalovali za njo, a ne bomo obupali. Posadili bomo novo drevo. Slike o sajenju dreves in sporočila šol z vseh kontinentov, ki so na dan miru sodelovale v tej enkratni svetovni akciji, si lahko ogledate na spletnem naslovu http://eno.joensuu.fi/treedatabase.htm V. V. Merčun Udeleženci dogodka pred OŠ Rodica Biba leze,... V vrtcu Palček na Viru. v najmlajši skupini, je poleg drugih dejavnosti v ospredju predvsem gibalni razvoj. Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v različne gibalne dejavnosti. V najmlajši skupini Račke vsak dan poskrbiva in nudiva otrokom ustrezne izzive in jim omogočava, da se dejavnosti udeležujejo sproščeno in brez strahu. Otroci se hitro učijo različnih gibalnih spretnosti. Pri različnih dejavnostih otroke spodbujava, opogumljava, usmerjava, popravljava, jim svetujeva, pomagava, z njimi sodelujeva, otroci pa se igrajo in tudi sami učijo. Otroke pri igri ter gibanju tudi pozorno opazujeva in spremljava njihov gibalni razvoj. Vrtač Domžale, enota Palček. Vir, skupina Račke Tatjana in Urška Pogovor z Ireno Vavpetič Osnovna šola Venclja Perka je ena največjih šol v naši občini in zato sem se odločila, da predstavim ravnateljico šole bralcem Slamnika. Koliko časa že vodite OŠ Venclja Perka Domžale? Ali je bila odločitev za tako zahtevno delovno mesto težka? Na OŠ Venclja Perka sem se zaposlila pred dobrimi 26-leti kol nadomestna profesorica angleščine; to je bilo moje prvo delovno mesto in zelo rada sem poučevala. Po poklicu sem tudi profesorica pedagogike, zato so mc kasneje zaposlili v Šolski svetovalni službi, nazadnje pa sem bila pet let pomočnica ravnatelja šole. Prav široko poznavanje šolskega Polja, z različnih delovnih mest ter poznavanje kolektiva, mi je nekoliko olajšalo odločitev, da se preizkusim tudi v vlogi ravnateljice. Najpomembnejše pri odločitvi pa je bilo medsebojno zaupanje in podpora v kolektivu. Ravnateljica sem postala leta 1999, ko seje upokojil prejšnji ravnatelj. Delo ravnatelja šole je vsako leto bolj zahtevno in odgovorno, predvsem pa se nikoli nc konča. Organizacija pouka in drugih dejavnosti šole je danes gotovo zahtevno opravilo. Kako se je lotevate? Pravijo, da je dobro načrtovanje že polovica opravljenega dela. Načrtovanje pouka in drugih dejavnosti za novo šolsko leto je v 9-letki šc posebno zahtevno opravilo, ki se Začne že jeseni, ta čas. Z mislimi in načrti sem že pri šolskem letu 2006/2007, ki bo za našo šolo pomenilo še posebno prelomnico zaradi prešolanja otrok iz. okoliša naše Podružnične šole v Dragom Iju na novo samostojno šolo, ki hitro raste v Dragomlju. zaradi načrtovanega prepisa otrok se bo obseg dejavnosti na OŠ Venclja Perka precej zmanjšal, kar bo bistveno vplivalo na organizacijo in razporeditev dela oziroma delavcev za prihodnje šolsko leto in naprej. Prav zato bi čimprej JUH sogovornika, ki bo poskrbel za pedagoški zagon nove S°le. Straši, učenci in učitelji »stare« in nove šole bomo mirnejši, če bo delo opravljeno pravočasno in premišljeno. Ravnatelj vodi učiteljski zbor in spremlja delo drugih strokovnih organov. Ob vsem drugem delu, koliko ^asa sploh ostane za pedagoško vodenje? Prav gotovo premalo, čeprav se zelo zavedam, daje peda- goško vodenje najpomembnejša vloga ravnatelja in skušam tako tudi ravnati. Pri tem so mi v veliko pomoč obe pomočnici, šolska psihologinja in pedagoginja. V resnici danes ravnatelji opravljamo vlogo direktorjev in mened-žerjev, zato imamo vse manj časa za svoje pedagoško poslanstvo. Sprejemljive se mi zdijo rešitve v tistih državah, v katerih sta vlogi upravljanja ustanove in pedagoškega vodenja ločeni inje ravnatelj odgovoren predvsem za načrtovanje, organizacijo, vodenje in spremljanje pedagoškega procesa v šoli. Mislim, da se v slovenski šoli ravnatelji preveč ukvarjamo z upravljanjem in administriranjem, učitelji pa z dokumentacijo in birokracijo, da zadostimo vsej zakonski regulativi in drugim predpisom, ki določajo naše delo. Ti se v zadnjih letih povrtiu še pogosto spreminjajo in množijo. Šola potrebuje notranji mir, bolj enostavno organizacijo in širše polje lastne strokovne avtonomije, v kateri se lahko izrazi ustvarjalnost učiteljev in uveljavi njihova osebna ter skupna odgovornost za delo šole. Sodelujete tudi z drugimi šolami v občini ali širše in kakšna je vloga aktiva ravnateljev? Ravnatelji bližnjih šol z območja nekdanje občine Domžale smo povezani v aktiv ravnateljev, ki se redno sestaja. Gre za posvetovalni organ, ki sicer nima pristojnosti formalnega odločanja. Moram reči, da so mi kot mladi ravnateljici po stažu, izkušnje, nasveti In razmišljanja starejših kolegov in kolegic velikokrat v pomoč. Pogosto skupaj iščemo rešitve za številna strokovna vprašanja in dileme, načrtujemo skupna izobraževanja, si pomagamo pri reševanju kadrovskih ležav, se posvetujemo v zvezi z dejavnostjo Skupnosti osnovnih šol, v kateri združujemo računovodske delavce in naloge in se pogovorimo še marsikaj koristnega v zvezi z našim delom. Občutek, da nisi sam, je pomemben in pomirjujoč. Kako poteka sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in šport, kakšne so vaše izkušnje pri tem? Pretežno dopisno, v elektronski obliki. Ministrstvo je vladni resor, ki vodi šolsko politiko, skrbi za pripravo in izvajanje področne zakonodaje ter izvršilnih predpisov in za financiranje našega programa, skladno s sprejetimi standardi in normativi. Z njimi se vsako leto podrobno do govorimo o obsegu in organizaciji naše dejavnosti, kar je podlaga za izračun sistemizacije delovnih mest in za pridobivanje prihodka šole iz. državnega proračuna. Z večino delavcev na ministrstvu se osebno ne poznamo, večkrat se slišimo ali si dopisujemo. Moram reči. da imam z našim ministrstvom kar dobre izkušnje. Veseli me, da naletimo tudi na posluh za reševanje specifičnih potreb in okoliščin, ki jih ima naša šola: na primer glede organizacije pouka na podružnični šoli ali glede števila skupin za pouk športne vzgoje in podobno. Občina Domžale je vaš ustanovitelj in lastnik stavb. Kakšno je sodelovanje z oddelkom za družbene dejavnosti? Mislim, da Občina Domžale kar dobro skrbi za svoje šole. Ravnatelji vsako leto prijavimo potrebe po sredstvih za investicijsko vzdrževanje in z namenskimi sredstvi navadno lahko opravimo nujna vzdrževalna dela na stavbah. Priprava in vodenje različnih investicijsko vzdrževalnih del, skladno z zakonodajo o javnih naročilih, je delo, za katerega ravnatelji nismo posebej usposobljeni, zato nam vzameta precej časa in skrbi. Pri sredstvih za opremo smo bolj na tesnem; potrebe po novi opremi, kamor sodita tudi sodobna učna in komunikacijska tehnologija, so vedno večje kot možnosti. Brez sodobnih pogojev za delo in pouk bomo težko motivirali tako učence kot učitelje. Sodelovanje z Občino Domžale je korektno, financiranje tekoče in pregledno, tudi s posluhom za občasne izredne potrebe šol. pa čeprav se nam včasih zdi. da je »lokalni« šolski standard v nekaterih drugih občinah višji kot pri nas. Otroci s posebnimi potrebami in izvajanje individualne dodatne strokovne pomoči je novost v šolski praksi. Kako poteka? Otroci s posebnimi potrebami so se v preteklosti šolali v spccialnili ustanovah, glede na vrsto primanjkljajev (gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, motorično ovirani, dolgotrajno bolni, s specifičnimi učnimi primanjkljaji. / motnja-mi vedenja in osebnosti itn.). Sodobni šolski sistemi tudi tem otrokom omogočajo šolanje v domačem okolju, skupaj z vrstniki in prijatelji. Na šoli imamo 21 učencev, ki so z odločbo pridobili status otroka s posebnimi potrebami in za katere izvajamo individualno dodatno strokovno pomoč. Posamezni učenec ima lahko največ 5 ur dodatne strokovne pomoči na teden, ki jo izvajajo strokovni delavci različnih profilov, od šolskega pedagoga, psihologa, specialnega pedagoga, socialnega pedagoga do predmetnih učiteljev. Pri tem sledimo napotkom iz odločb o usmeritvi in kadrovskim možnostim šole. Organizacija takega pouka je zahtevna, predpostavlja tudi veliko sodelovanja med otrokovim rednim in individualnim učiteljem, veliko več specialnega strokovnega znanja pri vseh učiteljih, izbiro posebnih učil in pripomočkov, več primernih manjših prostorov itn. Smo na začetku dobre poti. veliko je odprtih vprašanj in še malo izkušenj. Kaj bi spremenili v vaši šoli? Marsikaj, pa ni samo v naši moči. Ne moremo spreminjati velikosti in arhitekture stavbe, se preseliti v mirnejše in bolj zeleno okolje, pridobiti več zunanjih površin ali po svoje spremeniti predmetnika, ki je osnova za urnik in organizacijo pouka. Prav število predmetov najbolj vpliva na težo šolskih torbic, na količino informacij in Število ocenjevanj, na domače delo za šolo. podpira razdrobljenost znanj, itn. Rada bi vse naše otroke poznala tudi osebno in po. imenih, pa nas je preveč. Vedno pravim, izboljšajmo tisto, kar moremo, kar je v naših rokah. Poskrbimo za red in dobro počutje v šoli, za jasne in odgovorne odnose, za sodoben in dejaven pouk. v katerem več odgovornosti za delo in znanje sloni tudi na učencih, višajmo raven strokovnosti in profesionalnosti pri našem delu, vzgajajmo na vsakem koraku, več se pogovarjajmo z učenci, bodimo jim za vzgled. Strokovne in moralne avtoritete ter družbenega ugleda učiteljem ne more podeliti nihče od zunaj, povrniti si ga moramo sami. Kako se sproščate po napornem delu? Imate hobije? Časa zase nimam veliko ali pa si ga ne vzamem dovolj. Prosti čas posvečam družini, svoji mami, najraje pa brkljam po zemlji, med rožami in solato, to me pomirja. Rada imam glasbo in nekoč bom obnovila svoje znanje klavirja. Sicer pa najdem čas predvsem še za branje, gledališče in kak sprehod. Hvala. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim veliko uspeha. Saša Kos Nogometni klub Domžale Slovo od UEFA z zmago nad slavnim Stuttgartom Domžalski nogometaši so v zgodovinski tekmi za klub proti Stutt-gartu izgubili v Nemčiji z 2:0 , doma pa so zmagali z golom Ste-vanoviča z 1:0 in se žal niso uvrstili v ligaški del Pokala Uefa, vendar pa z igro na obeh tekmah niso razočarali, le dve majhni napaki obrambne vrste na prvi tekmi sta bili krivi za dva gola, ki sta padla na začetku in koncu tekme. Novi igralci ob Kamniški Bistrici so upravičili nakup in prikazujejo dobre igre v domžalskem dresu, ki se kažejo v Evropi in tudi doma. Tekmi pokala UEFA sta nanesli v domžalski proračun kar nekaj denarja, saj so dobili sponzorja posebej za ti dve tekmi, sproščeno vzdušje v ekipi pa prinaša rezultate tudi na treningih in tekmah. Do konca prvega dela so Dom- žalčani igrali še proti Mariboru v Mariboru 0 : 0, sledile so povratne tekme in nato še tekme 3. dela prvenstva, in sicer proti Nafti 2-krat - doma in v gosteh - zmaga z 1: 0 - prav tako proti Rudarju - le v obratnem vrstnem redu - doma zmaga s 4 : 1 in v gosteh proti Gorici, Beli krajini, CMC Publi-kumu. Primorju v gosteh ter doma še proti Dravi, Kopru in Mariboru. Sledi pa premor do konca februarja, ko bo na sporedu šc tretji in četrti del tekmovanja v prvi ligi. V dosedanjih 11-ih tekmah slovenskega prvenstva so še edini brez poraza, zbrali pa so 7 zmag in 4 neodločene rezultate - skupno imajo 25 točk - vodijo pred Gorico, imajo najboljši napad in obrambo - dali so 31 golov, prejeli pa so jih le 5. Najboljša strelca sta Rakovič z 10-imi in Stevanovič z 8-imi goli. Z igrami in vzdušjem v ekipi je zadovoljen tudi trener Slaviša Stojanovič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah, ki so jih prikazali v tem obdobju v domačem prvenstvu in na mednarodni sceni - skrbijo ga le morebitne poškodbe ključnih igralcev, ki so na reprezentančnih akcijah in na treningih članske ekipe. Mladinci v državnem prvenstvu so odigrali 8 tekem, vendar pa vse slabo in ne po načrtih vodstva MNC Domžale, saj so le pri eni zmagi, enem remiju in 6 porazih in zasedajo 12. mesto. Kadeti so na lestvici veliko boljši - na četrtem mestu - po odigranih X tekmah J zmag, remija , poraz. V skupni razvrstitvi mladincev in kadetov so po 16 tekmah na X. mestu - 6 zmag, 3 remiji, 7 porazov igrajo še zaostalo tekmo s Svobodo doma in nato v gosteh še proti Kopru. Druga ekipa kadetov igra v ljubljanski ligi v skupini A. Prema- gali so Roltek z 9 : I. V prvi ligi je selekcija do 14 let na šestem mestu, starejši dečki - U 14 let - nastopajo pod imenom Ihan - Domžale in so v 3. ligi MNZ Ljubljane drugi. Mlajši dečki so v prvi ligi prvi z dvema, druga ekipa - nastopa z imenom Ihan-Domžalc je v tretji ligi igrala v gosteh z Arne Taborjem in dvakrat zmagala, enkrat izgubila in remizirala - doma igrajo proti Vrhniki. Pri cicibanih U 10 je prva ekipa v skupini B na 3. mestu z dvema zmagama, druga pa je v skupini F prva - nastopa pa z imenom Vir - Domžale. Urban Žnidaršič Domžalski nogometaši z zmago zaključili tekmovanje v pokalu UEFA Nasvidenje, Evropa Nasvidenje, Evropa, ampak samo za letos, bi bil lahko pozdrav 29. septembra 2005, ko se je z zmago Nogometnega kluba Domžale nad mnogo močnejšim Stuttgartom končala letošnja sezona igranj v tekmovanju za Pokal UEFA. Pravi nogometni praznik je bil sprva ogrožen, saj bi nogometaši lahko prej igrali vaterpolo kot nogomet, vendar so prizadevni gasilci iz POD Domžale - mesto vodo nekako odstranili z igrišča in omogočili tekmo. Številni domači navijači so dodobra napolnili stadion ob Kamniški Bistrici, oboroženi tudi z najnovejšim rekvizitom - rumenimi šali, nemških ljubiteljev nogometa je bilo le za vzorec, so spodbujeni z začetnim nastopom glasbene skupine Atomic harmonik in igranjem Godbe Domžale uživali. Pod vodstvom Ravbarjev so navijali od prve sekunde začetka tekme. Dežja, kot da ni bilo. Bila je samo nogometna tekma, ki je svoj vrh dosegla z golom Ste-vanoviča in prinesla upanje, da bodo šle morda Domžale naprej. Z golom spodbujeni navijači so še bolj glasno navijali, se jezili na včasih sporne sodniške odločitve in navijali, navijali, navijali ... ter dočakali konce zgodovinske tekme. Ne preveč razočarani, saj vse kaže, da bodo nogometaši Domžal, ki so se srčno borili, tudi v prihodnjem letu igrali v enem od evropskih pokalov, tako da lahko pričakujemo, da bomo v prihodnjih sezonah pozdravili na stadionu ob Kamniški Bistrici še katerega od evropskih ali celo svetovnih nogometnih velikanov. Nogometni klub Domžale se je ob pomoči Občine Domžale in številnih sponzorjev potrudil, daje bil 29. september 2005 res pravi nogometni praznik, kjer ni manjkalo niti golaža, o katerem so sicer nekaleri pisali, da ga je zmanjkalo. Pa ga ni, za vse, ki so imeli vstopnice, gaje bilo dovolj in še nekaj gaje ostalo, spoštovani kolegi novinarji, ki ste pisali, da za vse nogometne navdušence ni bilo dovolj te priljubljene jedi. 11 vala, nogometaši in vodstvo NK Domžale, za vse prijetne trenutke' vaših letošnjih nastopov v pokalu UEFA. Prepričana sem, daje bil letošnji nastop v tem pokalu le začetek nove zgodovine Nogometnega kluba Domžale, ki mu bodo sledili še večji uspehi naših nogometašev. In teh se veselimo! 0. u. Osebnost tedna Matjaž Korošec, poveljnik PGD Domžale - mesto Najbrž večina bralcev Slamnika pozna akcijo Vala 202, v kateri vsak teden zbirajo osebnost tedna. Kar veliko presenečenje je bilo, ko smo po nogometni tekmi Domžale : Stuttgart v pokalu UEFA slišali predlog, da med petimi predlogi lahko glasujemo za Matjaža Korošca, poveljnika PGD Domžale - mesto, ter njegove kolege, ki so omogočili, da se je nogometna tekma lahko odigrala. Najboljša navijaška skupina v Sloveniji Ravbarji prejeli priznanje Navijaška skupina Ravbarji se je prvič zbrala leta 1998 pred kvalifikacijskima tekmama za vstop v 1. slovensko nogometno ligo med Domžalami in Set Vevčami. Pobudniki so bili Franc Cernagoj, Urban Žnidaršič in Marko Bizjak. O Ravbarjih se širi dober glas, kot se je pred stoletji širil o Adamu Ravbarju. Značilnost navijaške skupine je, da pojejo in navijajo vso tekmo, da spodbujajo svoje moštvo ne glede na rezultat, pri tem pa ne zmerjajo ter ne žalijo nasprotnega moštva in navijačev. Te vrline so jim odprle vrata vseh štadionov in dvoran po Sloveniji, v tem letu pa prvič tudi v Evropi. So skupina, ki ne išče in ne ustvarja incidentov, ki v tekmah uživa in se zabava, če pa se povrh vsega še zmaguje, pa je vse skupaj toliko lepše. Sodelujejo pri navijanju nogometnih tekem domžalskega kluba, prav tako na tekmah Košarkarskega kluba He-lios. Aktivno pa se vključujejo v navijaške tokove v Sloveniji. Višek uspeha Ravbarjev je, da so pripomogli k uvrstitvi nogometnega kluba v pokal UEFA, seveda pa tudi košarkarskemu klubu, da seje drugič zapored uvrstil v Goodvcar ligo. Seveda pa pri navijanju ne gre samo za vpitje iz vseh grl, ampak tudi za promocijo občine Domžale. Slogan Ravbarjev je »Domžale so zakon!«. Njihov glas se je letos slišal čez širne meje Evrope v San Marinu in Stuttgartu. Omembe vredno je tudi zgledno sodelovanje z domžalsko policijo, s katero se vedno predhodno dogovorijo o postopku udeležbe na tekmah. Vsem uspehom in dobrim mnenjem navkljub pa je navijaška skupina doživela vrhunec s priznanjem s strani Nogometne zveze Slovenije za najbolj korektno navijaško skupino v Sloveniji. Pred tekmo pokala t JliFA s Stuttgartom so dobili priznanje in trideset brezplačnih vstopnic za ogled nogometne tekme Slovenija : Škotska. Za zgledno sodelovanje se je s strani Nogometnega kluba Domžale treba zahvaliti g Stanetu Oražmu, g. Nenadu Protegi, g. Tinetu Grošlju in g. Miranu Kralju, ter vsemu ostalemu operativnemu osebju kluba. Pri Košarkarskemu klubu I lelios pase zahvaljujejo g. Ladu Gorjanu, g. Tomu Vavpetiču ter seveda g. predsedniku Urošu Slavincu. Seveda pa gre zahvala tudi vsem sponzorjem, ki podpirajo Ravbarje, da uspešno navijajo za domžalske športnike. Tako se zahvaljujejo: Občini Domžale, Nogometnemu klubu Domžale, Košarkarskemu klubu Helios, Gostilni Keber, Pivnici Adam Ravbar ter vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri delovanju navijaške skupine. Vsi skupaj upamo in si želimo, da bodo šc naprej tako kot doslej, pomagali pri odmevnih športnih dosežkih v občini Domžale, saj so si enotni v enem »Domžale - vedno navijamo za vas!«. J.F. Z nogometnega igrišča v Športnem parku Domžale, ki je bolj spominjalo na bazen kot travnato površino, so ob pomoči velikih panojev vodo potisnili na rob igrišča. Pri tem je sodelovalo več kot 20 gasilcev. Na precejšnje presenečenje so se poslušalci in poslušalke Vala 202 odločili, da so prav Matjaž Korošec in njegovi gasilci osebnost tedna In lo utemeljevali tudi s tem, da je končno napočil čas, da ta laskavi naziv dobijo tudi ljudje, ki s prostovoljnim delom pomagajo ob nesrečah, pa tudi ob priložnostih, kot je bila nogometna tekma v Domžalah. Ker je bil poveljnik PGD Domžale mesto odsoten, bilje namreč v ekipi, ki je v Nemčijo odšla po vozilo z lestvijo za posege v višjih nadstropjih, smo za krajšo izjavo zaprosili predsednika društva, Staneta Kovača, ki je povedal: »Priznanje nam veliko pomeni, saj so nam ga izrekli poslušalci Vala 202 in tako dali priznanje vsem gasilcem, ne le članom našega društva, hkrati pa tudi vsem, ki s prostovoljnim delom pomagajo ljudem. Naši gasilci so, tako kot vsi drugi, tudi tokrat dokazali, da je njihova pomoč dragocena, ne le ob preprečevanju in gašenju požarov ter pomoči ob elementarnih nesrečah, ampak tudi pri (ne)sreči, kot je bila pravcata poplava na nogometnem igrišču v Domžalah. Fantom in vodstvu društva priznanje veliko pomeni in nam bo vzpodbuda pri nadaljnjem delu.« Poveljniku POD Domžale, Matjažu Korošcu, in njegovim fantom, pa tudi vsemu društvu, ki letos praznuje 125-letnico, iskrene čestitke! Vara Vojska 7 November OAA £" Kulturni dom e^Lv/v/O Franca Bernika Domžale četrtek, 20. oktober ob 19.00 - Galerija Domžale GAŠPER JEMEC razstava Gašper Jemec se je rodil leta 1975 v Kranju. Študiral je na ALU, srner slikarstvo.kjer je diplomiral leta 1998. Kasneje je študij nadaljeval še na Indiana Universitv of Pennsvlvania, ter na ljubljanski akademiji, kjer je leta 2000 končal magistrski študij slikarstva. Izpopolnjeval se je tudi na kiparskem oddelku Universitat furAngevvandte Kunst na Dunaju. Leta 2002 se je vpisal na magistrski študij videa pri prof. Sreču Draganu. Živi in dela v Ljubljani. V Galeriji domžale razstavlja svoj najnovejši opus z naslovom Džungla. Razstava bo odprta do 10. novembra 2005. Vstop prost. sobota, 22. oktober ob 10.00 - za IZVEN Lutkovna skupina Sirova luknjica Katarina Srna: KOKOŠKA PETUNIJA lutkovna predstava V kokošnjaku živijo kokoške. Pridno valijo jajca in blestijo po svoji neverjetni kurji pameti. Znajo tudi imenitno kokodakati, toda nobena pa ne zna pripovedovati pravljic... Vse, razen ene. Ime ji je Petunija in kokodaka čudovite pravljice, ampak Česar kokoš ne vidi na lastne oči, tega ne verjame. In tako tudi Petuniji ne verjamejo niti besedice ... Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. ponedeljek, 24. oktober ob 20.00 - abonma ORANŽNI četrtek, 27. oktober ob 20.00 - abonma RDEČI petek, 28. oktober ob 20.00 - abonma ZELENI !!! torek, 8. november !!! ob 20.00 - abonma RUMENI Prešernovo gledališče Kranj Evald Flisar: NORA NORA tragikomedija režija: Dušan Mlakar igrajo: Vesna Pernarčič Žunić, Borut Veselko, Darja Reichman, Rok Vihar Evald Flisar je nedvomno eden naših najvidnejših piscev. Njegovi najbolj znani drami sta Kaj pa Leonardo? ter Jutri bo lepše, med najnovejše uprizoritve pa sodi tudi Nora Nora, za katero je lansko leto prejel Grumovo nagrado. Igra je postavljena v meščansko stanovanje, kjer vzporedni življenji vodita dva para, ne da bi se drug drugega zavedala. Predstavljata »imaginarne« partnerje, s katerimi bi v resnici rada živela, dokler se jima želja ne izpolni in se resničnost začne ponavljati. Na koncu nas igra pripelje do vprašanja, zakaj vedno ljubimo tisto, česar nimamo. Ekipa kranjskega gledališča bo nanj odgovorila več kot nazorno. FORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.sl e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 sobota, 5. november uCjh $OBotn ob lo.oo - za IZVEN ^^^TOifca Mini teater, Ljubljana v5o ^^tinefo Charles Perrault: OBUTI MAČEK lutkovna predstava Živeli so trije bratje, ki jim je oče zapustil majhno kmetijo z mlinom. Starejši brat pameten, a ne preveč lepega značaja si vzame mlin, drugi brat si vzame ves denar, za tretjega pa ne ostane nič razen ubogega Mačka. Najmlajši brat je žalosten in potrt, ko pa ga Maček ogovori ... Preostanek zgodbe verjetno poznate, saj pripelje do srečnega in veselega konca, vmes pa nas čaka cela vrsta dogodivščin. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. četrtek, 10. november ob 20.00 - za IZVEN KONCERT ZA ACIJA BERTONCLJA recital njegovih študentov Sodelujejo študenti Acija Bertonclja: Simon Krečič, Jerneja Grebenšek, Marko Hribernik, Damjan Govze in Marta Kržič. "Tako kot Acija samega, tudi njegovega pedagoškega dela ni moč spraviti v noben kalup. Zato se v svojih razmišljanjih ne morem izogniti dejstvu, da sem enostranski S tem mislim poudariti njegovo sposobnost imeti z vsakim študentom unikatne ure, brez recepta ali vnaprejšnjega sodenja, brez vsiljevanja svojih prepričanj. Vsakemu se je znal prilagoditi, mu podajati znanja na dostopen način. Pri vseh pa je bilo zanj pomembno eno: vcepiti nam ljubezen in spoštovanje do Glasbe. To želimo prikazati tudi s tem koncertom, ki ga posvečamo njemu." - iz besedila Simona Krečiča torek, 15. november ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK klavirski recital S štirimi leti se je začela učiti klavir pri prof. Zori Zamik, svoj prvi recital pa je odigrala že pri petih, pri dvanajstih je nadaljevala študij na sloviti Julliard School of Music v New Yorku, kjer je s sedemnajstimi leti tudi diplomirala. Leta 1955 je bila izbrana za največji glasbeni talent ZDA. Njena pianistična pot jo je vodila po največjih koncertnih odrih vseh kontinentov. Snemala je tudi plošče za velike radijske in televizijske postaje po vsem svetu. Njeno igranje odlikuje tehnična virtuoznost, izrazna jasnost in strastno podajanje, tudi najbolj temačne in težke tone z lahkoto preliva v lahkotne, krhke in igrive. Je tudi dobitnica Prešernove nagrade. sreda, 16. november ob 20.00 za IZVEN ČRIMEKUNDAN ali BREZMADEŽNI tibetanski misterij Igrajo: Petra Govc, Igor Samobor, Polona Juh in Marko Mandič Črimekundan, Neomadaževani, je tibetansko ime za Vesantaro, princa, katerega zgodba je zapisana v zadnji od 547 džatak, Rojstnic, ki pripovedujejo o prejšnjih Budovih rojstvih in zemeljskih utelesitvah. Njegova zgodba je poveličanje darovanja, kajti zaobljuba, da se odpove vsemu zemeljskemu, z alegorijo pripoveduje o temeljnem spoznanju budizma, da je svet okoli nas le videz, utvara. Kulturni dom Franca Bemik Domžale 9 Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10.00 do 12:00. oi (v upravi, Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča) ter t (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske). Vstopnica lahko kup in Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta Nova razstava v Menačn *kovi domačiji Trniči iz keramike in skute Društvo narodnih noš Domžale, ki ob tem skrbi še za ohranjanje ljudskih običajev, je po krajšem počitku z novo razstavo odprlo vrata Menačn"kove domačije v Domžalah, na Cankarjevi 9. S prijetno slovesnostjo, ki se jih je udeležilo več kot sto ljubiteljev ljudske dediščine, so odprli razstavo Marine Lipar: Trniči iz keramike. Ob prijetni ljudski pesmi pevske skupine Predice. je po pozdravu Olge Pavlin, tudi skrbnice Menačn'kove domačije, trniče in njihovo etnografsko vrednost predstavila Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja in med drugim povedala, da so trniči poseben element slovenske etnološke dediščine. Izdelo-valke, prisotnim obiskovalcem seje predstavila Rezka Mali, ki je izdelovala trniče iz skute, so najprej posnele mleko in iz tako pridobljenega sirčka ob pomoči posebnih pisav na lesenih paličicah krasile trniče, ki so jih nato še posušile. Prav enak način izdelave ima tudi Marina Lipar, ki je pisave (ornamente) prenesla tudi na druge izdelke, ki smo jih lahko občudovali na razstavi. Razstavo je s svojim pripovedovanjem spominov na očeta, ki je tudi zbiral trniče in raziskoval njihovo preteklost, obnogatil prof. dr. Niko Sadnikar, ki je prisotnim obrazložil tudi izvor besede - trnič, ki po njegovem mnenju izhaja iz keltščine. Ob zvokih harmonike in še enega od ljudskih glasbil smo si nato obiskovalci ogledali razstavo trničev iz keramike, prav vsakemu pa je zastal korak ob pogledu na izdelovalko trničev iz skute, gospo Rezko Mali, ki se lahko pohvali z vrsto priznanj DHUSTVO NAJtOOMH NOi DOMŽAL! Društvo narodnih noš in za ohranjanje kulturne dediščine vabi na delavnice V mesecu novembru in decembru 2005 v Menačn'kovi domačiji v Domžalah, Cankarjeva ulica 9. Delavnice bodo vsako sredo. Dopoldne od 9. do 12. ure so organizirane in namenjene šolskim otrokom, popoldne od 17. do 19. ure pa vsem. ki v delavnicah želijo sodelovati. Pripravili bomo naslednje delavnice: 9. november pletenje kit iz ličkanja in šivanje slamnikov 16. november pletenje kit iz slame in šivanje slamnikov 23. november izdelovanje adventnih venčkov 7. december izdelovanje trničev iz skute 14 .december pletenje košar in košev 21. december izdelovanje novoletnih okraskov. Osnovne šole prosimo, da se za organizirano sodelovanje v delavnicah prijavijo. Dobrodošli v Menačn kovi domači/i. kjer bomo skupaj ohranjali tisto, kar so nas naučili dedki in babice. za svoje izdelke, ki jih je prejela na razstavah Dobrote slovenskih kmetij. Dobrot tudi tokrat ni manjkalo. Ob ogledu prostorov Menačn'kove domačije smo lahko poskusili skuto in maslo z Velike planine, za kar je poskrbela kar gospa Rezka, za vse drugo pa dekleta iz Društva narodnih noš Domžale, nekaj dobrot pa so pri- nesli tudi sosedje Menačn kove domačije. Sobotno popoldne se je ob slovenski ljudski glasbi in prijetni družbi potegnilo v noč, vsi ljubitelji trničev pa si razstavo lahko ogledate do vključno 24. oktobra 2005 vsak dan med 9. in II. uro ter med 17. in 18. uro. Veseli bodo vašega obiska. Športno društvo TVD Partizan Domžale in Društvo narodnih noš in za ohranjanje kulturne dediščine Domžale vabijo na razstavo 100 let od Sokola do Športnega društvu TVD Partizan Domžale ki jo bomo odprli 3. novembra 2005 ob 19. uri v Menačn'kovi domačiji. Razstava bo odprta do vključno 23. novembra 2005. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9. in 11. uro in med 17 in 18. uro. Dobrodošli! Naj ne mine dan brez knjige Jesen je čas za branje. Zvečer se le za hipec odpovejte televiziji in knjiga vam bo razsvetlila noč. d g Pri Založbi Modrijan sta izšli knjigi EINSTEIN, ki nosita podnaslova Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi ter druga z najbolj znano enačbo E=mc2. Gre za deli slovenskega fizika dr. Janeza Strnada, ki je napisal že mnogo strokovnih in poljudnih prispevkov o Einsteinu. Tokrat pa prihaja med bralce z nadvse zanimivim življenjepisom, polnim podrobnosti o skrivnostnem, drugačnem in briljantnem umu našega človeštva. Skozi pričevanja in pisma se je avtor prikopal do resnice o človeku, ki se je v zasebnem življenju soočal s težavami in problemi tako z družino, kot s partnericami, z otroki ter s svojim raziskovalnim delom. Einsteina, ki smo ga po nekaterih zgodbah, ki krožijo med ljudstvom, poznali kot občutljivega in neprilagojenega človeka, tokrat spoznavamo kot človeka iz mesa in krvi, človeka, ki je pozival k miru, se uprl orožju in spremenil tok znanosti. Prva knjiga je zelo berljiva, druga knjiga pa govori o Einsteinovem znanstvenem delu inje pripomoček tako študentom kot znanstvenikom, ki bodo odkrivali skrivnosti tega veleuma. Deli sta izšli letos, ko štejemo Mednarodno leto fizike. Založba Karantanija v zbirki Sledi avtorja Bogdana Sajovica prinaša tri dela in z njimi posega zgodovino. VZPON IN PADEC BIZANCA govori o tisočletni zgodovini mesta, ki ga je Konstantin Veliki zgradil kot novo prestolnico rimskega imperija in so ga leta 1453 osvojili Turki ter ga pod imenom Istanbul spremenili v prestolnico svoje države. VELIKI TEROR govori o francoski revoluciji, kije sledila resni politični, družbeni in finančni krizi v 18. stoletju. Posledica revolucije je bila smrt vladarja pod giljotino ter prelivanje krvi resničnih kot tudi namišljenih špekulantov, vohunov in kraljevih privržencev. Velikemu terorju je sledila republika. POLOM VELIKE STRATEGIJE pa govori o prvi svetovni vojni, ki je bila napovedana po tehtno izdelanem strateškem načrtu, a koje bila tu, so se vsi načrti sesuli kot hišice iz kart. Znani prevajalec Janko Moder je pri Mohorjevi družbi Celje izdal delo Dr. VALENTIN MER-ŠOL IN SLOVENSKI VELIKI TEDEN, ki ga lahko uvrščamo v zgodovinski spomin in govori o dogodkih takoj po drugi svetovni vojni. Gre za oris biografije človeka, ki je v težkem času odigral junaško vlogo. Delo bo pritegnilo širok krog bralcev, ki bi se radi dokopali do resnice o ravnanju in vračanju domobrancev in bi se radi izognili rdeče - črnemu slikanju teh krutih dogodkov. Slovenska matica je izdala knjigo Martina Pol-lacka SMRT V BUNKERJU, kjer beremo o človeku, dr. Bastu, pravniku, nemškemu nacionalistu, športniku, ljubitelju smučanja, gestapovcu in vojnem zločincu, ki so ga leta 1947 odkrili v nekem bunkerju v tirolskih gorah. Bil pa je tudi oče in zaljubljeni mož. Zgodba, ki jo pred nami odkriva njegov sin, je pretresljiva in izjemna. VELIKA VOJNA IN SLOVENCI je zbornik razprav, ki so nastale na posvetu devetdeset let po atentatu v Sarajevu, ki pomeni začetek prve svetovne vojne. Delo sta uredila Peter Vodopi-vec in Katja Kleindienst. To je izčrpen prikaz razmer med prvo svetovno vojno in med drugim govori o usodi slovenskih fantov v italijanskih in avstrijskih uniformah, vojskovanju, življenju v zaledju, soški fronti, cenzuri, veri, biografskih zapiskih vojakov in je bogat in izjemno pretresljiv prikaz dogajanja med vojno in po njej. SLOviiNSKA KULTURA V VOJNEM ČASU, kije prav tako izšla pri Slovenski matici v uredništvu Peter Vodopivec, Drago Jančar in Katja Kleindienst je zbirka razprav, ki se dotika univerze, cerkve, gledališča, propagande, knjig, likovne umetnosti in drugih tem iz obdobja druge svetovne vojne. Delo SLOVENICA BALCANICA prinaša zgodovinske študije Ignacija Vojeta in se dotika prepletenosti, soodvisnosti in povezanosti Slovencev in Balkana. Avtor seje osredotočil na raziskovanje južnoslovanske zgodovine v obdobju srednjega in novega veka, ni pa spregledal tudi nekaterih področij slovenske zgodovine. Gre za celovit in sistematičen izbor obsežnega arhivskega gradiva. Velik poudarek v raziskavi je avtor posvetil poseganju Turkov v balkanski prostor in njihovi prisotnosti na tem ozemlju. Obravnavane teme segajo v čas 14. do 18. stoletja. SLOVAŠKA ZGODOVINA je delo skupine slovaških zgodovinarjev, kije napisano berljivo in zaokroženo. Delo obravnava slovaško zgodovino od najstarejše dobe do nastanka slovaške države. Gre za podobno izkušnjo, kot smo jo doživljali Slovenci, saj se tudi oni ne morejo pohvaliti s tradicijo lastne države, živeli so v večnarodnem ogrskem kraljestvu ter se v 20. stoletju povezali s Čehi. SJovaki so živeli na križišču vplivov in sečišču poti med vzhodno in zahodno Evropo, kar jc vplivalo na njihov zgodovinski razvoj. Tatjana Kokalj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale, Ljubljanska cesta 76 Objavlja javni natečaj Za najboljšo kratko zgodbo Pogoji za sodelovanje: • da avtor prebiva na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, • daje kratka zgodba njegovo avtorsko delo, • da ni daljša od dveh tipkanih strani. Kratko zgodbo pošljite do 15.11.2005 na naslov: Ol JSKD, Ljubljanska 76, p.p. 92, Domžale. Strokovna komisija bo ocenila prispela dela ter avtorje najboljših del pisno obvestila o svoji izbiri. Najboljše zgodbe bodo nagrajene in predstavljene na Literarnem večeru v Knjižnici Domžale, ki bo v začetku decembru Pavel Pevec Vodja 01 JSKD Domžale Galerija Dom v Radomljah Fotografska razstava najmlajših V Radomljah so 30. septembra odprli razstavo fotogramov, lumogramov, kemogramov in starogramov udeležencev počitniškega krožka društva Mavrica. Razstavljali so, s štirimi leti najmlajša, Brina Jeretina, Uroš Kosmač, Kristina Marolt, Tina Jeretina, Gašper Novak, Katja Kavčič, Anže Vovko, Nina Kosmač, Maruša Vovko in s 13-iini leti najstarejša, Lucija Kavčič. Njihov mentorje bil Janez Kosmač, predsednik Mavrice, ki je o krožku povedal takole: »Začelo seje povsem spontano. V vročih poletnih dneh so otroci m starši počeli marsikaj, da bi si kratkočasili počitniške dni - marsikdo bi dejal, »nič pametnega«. Pa so se ogreli za idejo, da bi fotografirali, to je risali s svetlobo, po metodi, ki jo je razvil, izpopolnil, udejanjil in mednarodno uveljavil Vlastja Simončič. Z otroki smo se začeli dobivati redno ob petkih; malo smo se zabavali, precej pa tudi fotografsko ustvarjali. Ker so izdelki iz fotografske temnice kar klicali po razslavi, smo se odločili, da Mavrica v jesen zakorači s kulturnim dogodkom, ki so ga pripravili najmlajši. Razstava je tudi finale, končno potrdilo mladim, da so napravili nekaj koristnega in uspešnega ter sc ob tem šc naučili nekaterih skrivnosti fotografije. Podobe desetih razstavljavcev so narejene v različnih tehnikah. Fotogram nastane, če v temnici na fotografski papir razporedimo predmete, jih osvetlimo in v temi razvijemo; dobimo kontrastno podobo, ki jo zaznamujeta črnina in belina. Kemogram je, če po fotografskem papirju s čopičem rišemo z razvijalcem in fiksirjem - za fiksirjem ostaja belina, za razvijalcem sivina in črnina. Lu-mogram je risanje s svetlobnim svinčnikom po papirju v temnici. Starogram je kombinacija risanja z voščenkami, kjer kemikalije do papirja ne prodrejo, in risanja z razvijalcem in fiksirjem.« Razstava mladih umetnikov jc bila v pritličju, v Galeriji dom, v zgornjih prostorih, v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje, pa je FKVK Mavrica pripravil spominsko razstavo 0 Vlaslju Simončiču, pred petimi leti umrlem učitelju, mentorju, prijatelju in častnem članu kluba. Vlastja je bil izjemen fotograf, nosilec najvišjega priznanja mednarodne fotografske zveze FIAP, mednarodno priznani fotografski teoretik in praktik, fotografski pedagog, ki so mu učbenike objavljali v Avstriji, Nemčiji in na Japonskem, in izjemno predan, nesebičen ter kulturno in osebnostno širok in ploden človek. Na razstavi je kronološko prikazano 25-letno sodelovanje Vlastje in Mavrice. Tudi prireditev ob odprtju obeh razstav so pripravili mladi fotografi ob pomoči staršev Irene Kavčič, Romane Šinkovec, Marjete Vovko in Igorja Novaka. S kitarami in petjem so pričarali prijetno vzdušje, ki seje naselilo tudi med obiskovalce, ki so napolnili galerijo. Razstavo je odprl predsednik KS Radomlje, Metod Mar-čun, ki je čestital mladim ustvarjalcem in sc Mavrici zahvalil za redno kulturno bogatenje kraja in umetniške uspehe, ki jih dosegajo doma in v tujini. Posebno topel in svečan pa je bil trenutek, ko sta gospa liani, življenjska sopotnica Vlastja Simon-čiča, in njegova hčerka Jelka izročili Janezu Kosmaču sliko. Slika ima še posebno vrednost, ker jo je naslikal Vlastja Simončič sam, leta 1941, v ateljeju in pod mentorstvom slikarja Fcrda Vesela, kot pripravo na vstop v likovno akademijo, kamor se je po vojni sicer vpisal, a so ga zaradi političnih razlogov z nje odstranili-Izjemna je tudi zaradi motivike; tihožitja, na katerem je travniško cvetje, prt /. narodnim vzorcem in knjiga Doberdob. Vlastjcva zavedna primorska družina je namreč pred fašizmom morala /bežati iz Trsta v Ljubljano. Sliko so podarili Janezu Kosmaču za veliko pozornost in ohranjanje živega spomina na delo in osebnost fotografa svetovnega formata, ki pa se je z reportersko fotografijo v reviji Tovariš, dokumentiranjem in snemanjem na Medicinski fakulteti, predavanji na Pedagoški fakulteti in ustanavljanjem številnih fotografskih društev razdajal predvsem Slovencem. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je ustanovil tudi fotografski muzej. Igor Llpovšek Preganjeni duhovi za vse generacije Kadar sc zaključujejo velika poglavja v življenju, potem se je treba usesti in o tem razmisliti. Tako smo sc mladi in stari zamislili 4. oktobra, ko smo ugotovili, da se Knjižnica Domžale poslavlja od starih prostorov in se seli v nove prostore in v nove čase. Da ne bi za knjigami ostalo kaj nedorečenega, smo morali pregnati duhove (kot se spregane knjiga). Zbrali smo se mladi in stari, predstavniki društev in nevladnih organizacij, umetniki in pesniki, knjižničar, predvsem pa bralci in nenazadnje nepogrešljiva bivša k. L_______*1 ■** N ft t "I*- ......1 HP^ ' jB i iS" TS" H T I p direktorica Knjižnice in županja Cveta Zalokar Oražem. Ob zapuščenih policah, ki so škrbasto zevale v dogajanje, smo razobesili razstavo umetnikov, ki so se s prostori knjižnice že prej srečevali. V glasbeni intermezzo sta nas popeljala duet hrup naveza Sunderdisko. Razstava, še zadnjič kot nema cesta, ki v pričakovanju novega botruje jesenski apatiji mesta. Prišli pa smo zaradi besed Spomnili smo se svojih najljubših knjig, v njih najljubših misli, ki smo jih prebrali kar med klepetom. Delili smo dozorele stihe, spozablje-ne misli in lirična kovanja. V otožnem soju sveč nam je mati županja postregla z nekaj nostalgije in obljubila več optimističnih časov za knjižnične prostore, ki bodo še bolj živahni in še bolj ustvarjalni. Vsi smo skrbeli, da je beseda tekla debelo uro. Da nismo ostali brez zgodovine, se je po koncu debate v preddverju odvilo intelektualno kramljanje in projekcija literarnih video posnetkov. Pri vsem pa se je zgodilo še nekaj posebnih stvari. Končno se nas je zbralo več, kot nas je bralo, končno smo spet sedeli mladi in stari, občinski svetnik in vaški nesretnik in smo klepetali, ker se nam je zdelo to fino in nas je glavo staknilo več kakor trije; MKDC Akumulator, Mladinski svet Domžale, Študentski klub Domžale in Knjižnica Domžale. Tisti, ki smo bili tam, upamo, da še kdaj. Damjan Habe - Habo Likovna razstava v Galeriji Veronika, Kamnik Podobe Gorenjske 2005 V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, koordinacije za Gorenjsko in Območne izpostave Kamnik, je 7. oktobra 2005 v Kamniku potekalo odprtje Medobmočne tematske razstave Podobe Gorenjske 2(105, kjer so se med številnimi priznanimi imeni ljubiteljskih slikarjev in kiparjev pojavila tudi imena domžalskih umetnikov. Podobe Gorenjske so bile tokrat osredotočene na figuralno tematiko z naslovom Figura - človek kot podoba in vrednota duha. ki pa je v ljubiteljskem ustvarjanju bolj skopo zastopana. Vendar se je na letošnji razpis javilo veliko število likovnih razstavljalcev iz celotne Gorenjske in poleg slikarskih platen presenetljivo prispevalo tudi nekaj figuralnih piastik. Motivno je največ razstavljenih realističnih portretov. nato aktov, upodobitev posameznih figuralnih skupin in domišljijsko predelanih portretov. Izbor del in likovno postavitev razstave pa so tudi letos zaupali profesorju Janezu Šteru, kustosu Tržiškega muzeja. Na razstavi, ki bo v Kamniku odprta do 30. oktobra 2005, je razstavljenih petdeset likovnih del avtorjev različnih likovnih društev ali posameznikov iz Kranja, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke, Jesenic, Kamnika in Domžal. Domžalsko občino je zastopalo enajst likovnikov: Agata Križnar, Zlatka Levstek, Marjet-ka Likar. Ida Rebula, Asta Perko Stante, Nevenka Semeja, Danica Smrdel, Irena Štefic, Danica Šraj, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Posebno mesto pa so na letošnji razstavi namenili pokojnemu akademskemu slikarju Dušanu Lipovcu iz Kamnika. Katarina Rus Za prijetno glasbeno vzdušje na odprtju razstave so poskrbeli Trlo Comodo Iz Kranja, ki ga je za spremembo zastopal le duo. Likovno društvo Petra Lobode Domžale Novo študijsko leto Likovno društvo Petra Lobode Domžale je v začetku septembra začelo novo študijsko leto 2005/2006. Na prvem srečanju društva so bili navzoči vsi člani: Vinka Končan Frelih, Agata Križnar, Asta Pcrko-Stantc, Janez Praprotnik, Ida Rebula, Danica Smrdel, Alenka Sovine, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Tajnica društva, ga. Ida, je poročala in seznanila člane s prispelo pošto in delovanjem društva tudi med počitnicami. Mentor, Danijel L. Fuggcr, jc predstavil načrt dela za novo študijsko leto, ki smo ga člani sprejeli. Nekateri člani so se udeležili raznih likovnih dogajanj, ki so bila naravnana predvsem solidarnostno - s podaritvijo likovnih del. Svoja dela jc v Črnučah razstavljaj Jože Vajda, na Ex tempom v Krašnji sta slikali Ida Rebula in Danica Smrdel ter podarili svoji deli organizatorju v kulturni namen. Za razstavo »Podoba Ljubljane 2005« so izbrali tudi sliki Ide Rebula in Aste Perko-Stante. V avgustu in tudi septembru je svoja dela razstavila Ida Rebula v Jamarskem domu na Gorjuši. Razdelili smo si opravila pri postavitvi razstave »Območno srečanje likovnih skupin Domžale 2005« in jo uredili dva dni pred odprtjem. Skoraj vsi člani smo od 8. do 22. septembra i/menično varovali razstavo. Pri tem so sodelovali tudi nekateri člani likovne skupine »LIPA« iz Domžal. Poleg našega društva so se območnega srečanja udeležili in predstavili po eno delo tudi člani društev in skupin: Likovno društvo »Senožeti« Radomlje, Likovna skupina »Lipa« Domžale, KD Fran Maselj Podlimbarski. Likovno društvo Mengeš in DL Ljubljana. Večina razstavljalcev je svoje delo podarila organizatorju srečanja, Javnemu skladu republike Slovenije za kulturne Likovna razstava v Besedi Ekspresije: Samo Perpar Najnovejša otvoritev likovnih del v Galeriji in knjigarni Beseda v Domžalah, ki jc potekala 5. oktobra 2005, jc bila zaznamovana z odmikom od klasične umetnosti: s svojimi abstraktnimi deli se akademski slikar Samo Perpar iz Ljubljane predstavlja domžalski publiki vse do 29. oktobra 2005. Slikarjevo delovno površino predstavljajo živo obarvana platna v velikih pravokotnih ali polkrožnih formatih, ki s svojo veličino, značilno žarečo barvo in linearnimi frag- menti prijetno napolnijo prostor. Z vodoravno, navpično, diagonalno ali valujočo usmeritvijo linij oblikuje nekakšna domišljijska mesta pisanih stavb in so izredno poenostavljena, arhaična in celo učinkujejo kot podobe iz otroških pravljic. Vendarle tako preprosto o sami izraženi vsebini slik ne sinemo soditi, verjetno umetnik skuša izraziti tudi simbolični pomen podobe. Zdi se, da slikar Samo Perpar sliko gradi premišljeno v znamenju zavzetosti, na kakšen način uresničiti različne kompozicije skozi oblikovanje z barvami kontrastov. Razporeditev gmot je videti sproščena in neprisiljena, kretje so nadzorovane, končni vtis podobe pa uravnotežena celota. Nedvomno je v delih čutiti avtorjev zanos, izražen z dinamiko pole/, in divjim barvnim ritmom abstraktnih podob. Katarina Rus dejavnosti - Območni izpostavi Domžale, ki jo uspešno vodi g. Pavle Pevec. Ogledali smo si tudi razstavo znane slikarke Irene Polanec v Škocjanu pri Domžalah, ki nas je presenetila s svojevrstnimi portreti. 20. septembra smo se seznanili z izbranimi slikami in keramiko letošnjega »Ex tempora Piran«: v mestni galeriji, križnem hodniku minoritskega samostana, galeriji Gaspar, galeriji sv. Donata in galeriji Hermana Pečariča, kjer smo primerjali dela med seboj in tudi s tistimi iz prejšnjih let. S svojimi deli smo sodelovali tudi na »Medobmočnem srečanju »Podobe Gorenjske 2005«, na temo figura - portreti, »Človek, kot podoba in vrednota duha«. 7. oktobra smo bili na odprtju razstave likovnih del tega srečanja v galeriji Veronika v Kamniku. Ob »Tednu otroka« smo na vabilo Osnovne šole Rodica slikali z akvareli na temo »Zdravilne rastline - rože«. Predvidevamo, da bo v našem društvu tudi tO šolsko leto zanimivo in delovno. Agata Križnar Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENTd.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a, tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konservativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • brezplačen pregled in posvet Delovni čas: ponedeljek od 15. ■ 19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure Recenzija filma Široko zaprte oči Končno smo na naših filmskih platnih - res, da za kratek čas - lahko uzrli tudi slednjo mojstrovino genialnega režiserja Stanlcvja Kubricka, ki se je znova potrdil kot izjemen poznavalec medčloveških odnosov. Kubrick je tudi nepoboljšljivi eslel, katerega vizualne podobe so tako presunljive, da imamo pred očmi nenehno občutek tiste metafizične razsežnosti bivanja, za katero se zdi, da nam iz vsakdanjega življenja vselej uhaja. Za njegov slog so značilni tudi neskončno dolgi kadri (sekvence), ki so podpkrepljeni /.optimalno koherentnostjo likov. Še več, liki so tako konsistentni, da v sebi nosijo že pridih božanskosti, zalo tudi njihove odločitve praviloma i/./venijo kot hoj na življenje in smrt. laka doslednost ima seveda kaj malo skupnega z našimi vulgarnimi resničnimi življenji, kjer jo včasih zaman iščemo celo pri sebi, ko skušamo opravičiti določeno ravnanje. Z angaž-majem slednje kvalitele pa je Kubrick ustvaril tudi pričujoči izdelek, s katerim je kongenialno zaobjel resničen zaton zakonskega para Tom Cruise - Ni-cole Kidman. Prepričljivost njune igralske izvedbe je pravzaprav direktna refleksija njunega dejanskega odnosa. Rdeča nit zgodbe je varanje, ta večna tema ljubezenskih parov, za katero se zdi, da še vedno ni postregla z zadovoljivo interpretacijo. Ko se zdi, da smo že povlekli črto ali postavili piko, se izkaže, da jc vselej ostalo še nekaj, česar nismo zaobjeti. Kubrick se leme seveda ne loti zgolj v banalnem materialnem smislu, pač pa se poigrava z našo domišljijo, ki se je v slehernem primeru zmožna domisliti znatno večjih strahot, kol jih lahko izvede zgolj fizična (re»akcija. Ljudje velikokrat zmotno mislimo, da je varanje zgolj obisk pri drugem seksualnem partnerju V resnici pa je mnogo več kot to (ali manj, odvisno od kota gledanja). Le kaj je »nedolžen skok čez plot«, napram aktivnem sanjarjenju o kaki drugi osebi, ki ne preneha celo takrat, ko imamo spolni odnos / lastnim partnerjem? Mar ni to še znatno hujša oblika varanja? Kaj pa je z aktivno željo, ko smo za nekaj strastnih trenutkov pripravljeni postaviti na glavo svoje celotno življenje? Tolaži nas lahko le dejstvo, daje fantazija tako privlačna zato, ker je pač fantazija in bi se ob slehernem poskusu realizacije razblinila kot milni mehurček Popolna zakonca, tako na filmu kot v resničnem življenju, sta se znašla na preizkušnji prav zaradi njunega umskega "bordela. Dejanska kapitulacija pa sledi šele potem, ko na svoji koži občutimo katastrofalne posledice naših lastnih misli. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čimernlk Govorica preprostih stvari Vinski grozd Grozd je v umetnosti znamenje jesenskega letnega Časa ter grškega boga Di-oniza (rimskega Bakha), ki je bog vina, pomladnega cvetja in ekstaze. V krščanski umetnosti pa je simbol evharističnega vina oziroma Kristusove krvi. Mojzes je pred osvojitvijo obljubljene dežele poslal dva oglednika, ki naj si dobro ogledata Kanaan in s seboj prineseta tudi nekaj sadu te dežele (prim. 4 Mz 13,17 si.). Odrezala sta vejico vinske trte z grozdom; ta je bil tako velik, da sta ga morala dva nositi na drogu. Cerkveni očetje in srednjeveški teologi so v tem svetopisemskem odlomku videli napoved Kristusa, ki nosi svoj križ. Drog kaže na prečni tram križa. Kristus se primerja grozdu, ki gre v stiskalnico, njegova kri, ki je bila prelita na križu, pa napolnjuje kelih Cerkve. Oglednika, ki nosita grozd, predstavljata Staro in Novo zavezo. Grozd in pšenično klasje oziroma vino in kruh sta najpogostejši znamenji evharistije. Cerkveni očetje tj. teologi prvih stoletij so Devico Marijo radi opisovali kot trto, na kateri je kakor grozd na trti »zrasel« Jezus. Nanjo so na-obračali besede iz Stare zaveze: »Jaz sem kakor vinska trta pognala ljubkost, moje cvetje daje sijajne in bogate sadove.« (Sir 24,17) Iz srednjega veka so znane slike, ki prikazujejo Marijo ali Jezusa z grozdom v roki. K priljubljenosti te upodobitve je prispevalo dejstvo, daje Marija tudi zavetnica viničarjev (vinogradnikov). Na sliki iz i5. stoletja ima Marija ob nogah košaro z grozdjem in en grozd podaja Jezusu. Drugod pa mu grozd podaja njena mati, sv. Ana. Na upodobitvah objokovanja mrtvega Kristusa vidimo, kako iz njegove rane na prsih kaplja kri v obliki grozdnih jagod; prizor je povezan s predstavo o Kristusu kot mističnem (skrivnostnem) grozdu. Romanska umetnost je izvoljene ali zveličane tj. tiste, ki se veselijo blaženosti v nebesih, slikala kot mladeniče: klečijo in v roki držijo vinski grozd. Vinski grozd srečujemo na upodobitvah svetnikov, ki so zavetniki viničarjev in vinogradništva. Najbolj znana sta sv. Urban in sv. Vincencij. Sv. Urban, papež iz 2. stoletja, godu je 25. maja. Častijo ga predvsem v vinorodnih krajih. Marsikje njegova slika stoji v vinogradu, nekoč so jo v procesijah nosili po njih. Urban je postal zavetnik viničarjev, vinogradov in vina, ker ima god v Času, ko vinogradniki končujejo obdelovanje vinogradov. Priporočajo se mu zlasti za varstvo pred pomladansko pozebo. Zato ima Urbanovo velik pomen v kmečkem koledarju. Eden od pregovorov pravi: »Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo.« Upodabljajo ga v papeških oblačilih, z vinsko trto ali z grozdjem. Sv. Vincencij iz Zaragoze goduje 22. januarja. Ta dan ima za vinogradnike poseben pomen: »Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti«. J. Keber piše, da je ta svetnik spoštovan zlasti v naših vinorodnih krajih - menda zato, ker ljudje njegovo ime povezujejo z besedo »vino«. V resnici njegovo ime pomeni »zmagujoč« (lat. vincens), zato ga lahko prevedemo z imenom Zmago ali Zmagoslav. BOGDAN DOLENCI Prvi apartmaji v Termah Snovik so nared 06 Ne Z m vi>\<) i sklepi. 0 [ * ć' * f» M JM kolena, f v/ '^V 1 kost,'kota v' J sol, korenina, | IZOROGA gomolji KORENINA Z (sv i <■•» >\ t;ij * R goleni, A vene maščoba, olje O CVET Pe v stopala, MOKRO) i\ nart- U prsi i M D nogah A ogljikovi hidrati t LIST Prizadevanja Term Snovik, da bi blagodejni učinki snoviške termalne vode pritegnili čim širši krog obiskovalcev, ki bi lahko v čudovitem zelenem okolju Tuhinjske doline tudi prenočili, so obrodila sadove v obliki zaključka gradnje prve faze apartmaj-skega naselja. Da so apartmaji v Snoviku izjemna pridobitev tako za Tuhinjsko dolino kot celotno občino Kamnik, je v svojem govoru izpostavil kamniški župan Tone Smolnikar, minister Ivan Žagar pa je izpostavil razvoj Term Snovik kot lep primer prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in kot spodbudo drugim, ki se potegujejo za evropska sredstva. Napovedal je tudi, da se bodo s sprejemom nove zakonodaje na področju regionalnega razvoja začele zmanjševati razlike med posameznimi regijami, saj je nujno potrebno naši državi zagotoviti skladen regionalni razvoj. Vabilu na slovesno odprtje apart-majskega naselja v Termah Snovik so se odzvali tudi iz domžalske občine, med njimi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, podjetniki, gospodarstveniki ter Vida Perne, predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, in član izvršilnega odbora tega društva, Ivan Rems, saj so njihovi člani redni in zadovoljni obiskovalci term. Domžalsko društvo invalidov šteje preko 2000 članov in mnogo od njih si ne more privoščiti toplic ali morja, terme v Snoviku pa so vsem dostopne, tako zaradi bližine kot tudi cenovno. »Terme Snovik nam priznajo popust kot velja za skupinske karte upokojencev, če pa bi invalidom dali še kakšne dodatne ugodnosti, bi jih bili zelo veseli in bi Terme Snovik še bolj množično obiskoval,i« pravi Vida Perne in doda, da sama rada obiskuje terme v Snoviku, saj je voda prijetna, ravno prav topla, po plavanju pa se počuti kot prerojena. »Še posebej rada imam telovadbo v vodi, za kar gre zasluga dobremu vodji, sicer maserju Ivu,« poudari. Ivan Rems je vesel, da so mu Terme Snovik tako pri roki - blizu in pogosto pride plavat v prijetno družbo veselih plavalcev. »Rad zaplavam, potelovadim, se odpočijem in tudi zapeljem po prelepi Tuhinjski dolini. Prečudovito je!« zadovoljen pove. Predsednica MDI Domžale, Vida Perne, je v svojem imenu in v imenu DI Domžale pohvalila razumevanje domžalske županje in povedala, da vedno prisluhne invalidom, zanima se za njihovo življenje in težave ter z razumevanjem pomaga društvu, za kar soji vsi zelo hvaležni. Vera Mejač Turistično društvo Radomlje na potepu Ko pride v naše kraje barviti oktober, se člani Turističnega društva Radomlje že nekaj let odpravimo na izlet po naši prelepi deželi. Letos smo se namenili proti SV, kjer ima slovenska kokoška svojo glavo. Po večdnevnem dežju nas je na zbirnem mestu pred našim Kulturnim domom grelo jesensko sonce. Zato ni manjkalo dobre volje, ko smo se odpeljali prvemu cilju nasproti. Mimogrede smo bili v Slovenski Bistrici, prijetnem mestecu pod Pohorjem in Halozami. Sprehodili smo se skozi muzej v bistriškem gradu in napasli oči na številnih zanimivostih, ki jih ponudi: od arheološke zbirke, Pajtlerjeve zbirke fosilov, stalne razstave mineralov občin Oplotnica in Slovenska Bistrica do razstave lutk v značilnih nošah sveta, razstave praporov, razstave starih petrolejk, pa spominskih sob pisateljev Antona Ingoliča in Jožeta Tomažiča ... Kar šestnajst zbirk je urejenih. Pa smo nekateri na tihem pomislili, da bi se nekaj od tega dalo najti in urediti tudi doma. Polni idej smo se ustavili v Zgornji Ložnici, kjer smo pomalicali. Mimo najstarejšega slovenskega mesta Ptuja smo nadaljevali pot do turistične kmetije v Drbetincih. Ob strokovni razlagi prijazne gospodinje smo poskušali domača odprta in buteljčna vina in se posladkali z dobrotami iz njihove kuhinje. Posebno ocvirkovka je dobro teknila. Z razglednega stolpa na Gomili smo se razgledali po Slovenskih goricah, v Stari Gori pa občudovali zanimiv vetrni mlin, ki danes melje le v turistične namene, do leta 1957 pa je mlel zrnje na Ko-kolajnščaku pri Bečevih. Mlinsko napravo z mlinskimi kamni poganja velika vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri vetra. V nekdanji šoli hranijo pestro etnološko zbirko, kjer je uživala predvsem gospa Kvedro-va, ki je v otroških letih tu trgala svoje krilo. Tudi cerkev Svetega duha s čebulastim zvonikom in svojo baročno notranjostjo nas ie pritegnila. Še bi se razgledovali, če nas ne bi priganjal čas. Zapeljali smo se še do vasice Melc in si ogledali zasebno oljarno. Poskusili smo odlično bučno olje in zobali suhe bučne peške. Oboje nam je vzbudilo tek. Oglasila se je lakota. Zato smo pohiteli do Svete Trojice in v prijetno urejeni gostilni sklenili naše potepanje. Janka Jerman OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 :aWe Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled , Ullp OcZ veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. u tel** ^EaW " Turistično društvo Turnše - Češenik v Ze četrtič koncert ob črnelskem ribniku Ena izmed tradicionalnih prireditev Turističnega društva Turnše-Češenik jc vsakoletni septembrski koncert Pihalnega orkestra Bežigrad, ki je tudi tokrat razveselil s svojimi skladbami številne obiskovalce in obiskovalke, ki radi prihajajo ob črnelski ribnik. Ta po zaslugi podjetnika Janeza Burice postaja ena ixl priložnosti za prijetne trenutke v naravi, ki jo po- sebej rade izkoriščajo družine z majhnimi otroki, ki so navdušeni nad pestrim ptičjim življem v ribniku. Prijetno glasbeno nedeljsko dopoldne je vodil Marjan Bunič, ki je dokazal, da mu tudi petje ni tuje, godbeniki, pod vodstvom dirigenta Viktorja Kresnika, pa so pripravili pester program, kije še dolgo odzvanjal v ušesih številnih obiskovalcev, ki so se lahko posladkali tudi s krofi. Za nastopajoče pa so gostitelji pripravili prijetno srečanje. y Dom upokojencev Domžale Ljubljana iz žabje perspektive Vabilo na izlet z ladjo po Ljubljanici je pritegnilo kar lepo število stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Domžale in njihovih svojcev, ki .so se izleta tudi udeležili. Naše glavno mesto več ali manj poznamo, a da ga bomo na novo odkrivali - tokrat iz žabje perspektive - in primerjali bregove reke Ljubljanice z Amazonko - najbolj vodnato reko sveta - to je bil pravi izziv za udeležence izleta v septembru. Z avtobusom smo se iz Domžal pripeljali do Trnovskega pristana in se vkrcali na ladjo Julija, Veslaškega kluba Ljubljana. Posedli smo se v dve omizji, saj smo imeli v programu tudi piknik med vožnjo z ladjo. Mirna plovba po zeleni Ljubljanici, katere bregovi so bujno porasli z zelenjem, ki pa nudijo mnogo malih pristanov za čolne vseh vrst, po Grubarjevem kanalu pelje v center mesta. Na Grudnovem, Gallusovem, Cankarjevem in Hribarjevem nabrežju se diči jo stare in pomembne zgradbe, ki so se nam zdele še posebej slikovite s krova ladje. Pluli smo pod številnimi mostovi Prulskim, Šentjakobskim, Čevljarskim, pod brvjo pri Ribjem trgu, pod Tromostovjem in pod Zmajskim mostom. Marsikdo je dejal, da nam ni treba niti v Benetke, saj ima tudi Ljubljana silno slikovite mostove. V lepem vremenu je z mostov z različnimi fotografskimi objektivi, pa tudi kar tako, zvedavo spremljalo našo ladjo veliko domačinov in tujcev. Prisluhnili so slovenski narodni pesmi zakoncev Jagodic, ki sta nam pela in igrala na ladji, pritegnili pa so jima tudi naše pevke in pevci iz doma. Nekaj zagretih parov seje tudi zavrtelo. Domska kuhar in kuharica sta s peko na žaru pripravila prigrizek, seveda tudi pijače in kave ni manjkalo. Vožnja po mirni reki, polni račk in drugih obvodnih ptic tja do Barja in nazaj je navdušila vse. Ljubljanski grad na eni in Krim na drugi strarfi, pod nami zelena reka, na njenih bregovih pa priljubljena sprehajališča prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane,vse nam bo ostalo v lepem spominu. Med nami je bilo nekaj Ljubljančanov, ki kar niso mogli dojeti, da je mesto, v katerem SO dolga leta živeli, tako lepo in privlačno tudi iz žabje perspektive. Za nepozaben izlet res ni treba potovati daleč: veliko lepega in ogleda vrednega je tako rekoč že pred domačim pragom. Vladka Brumen 4 pisma bralcev Fsl Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo se preverja z urbanističnimi kazalci, in sicer na dva načina: s številom stanovanj na hektar ali s faktorji in deleži, vezanimi na gradbeno parcelo, oziroma s kriteriji za izgrajenost zemljišč, ki so faktor izrabe gradbene parcele ter faktor zazidanosti gradbene parcele. V občini Domžale so se odločili za kriterij faktorja izrabe gradbene parcele Fsi in ga uzakonili v prostorskih ureditvenih pogojih kot obvezno merilo pri načrtovanju in gradnji objektov. Napaka, na katero sem že večkrat opozoril pristojne na občinskem odboni /a prostor, je, da so največje dovoljene vrednosti faktorja izrabe Fsi prenizko postavljene; so ena do dvakrat nižje kot jih dovoljuje Uredba 0 prostorskem redu KS. To pa pomeni, da je na gradbeni parceli povprečne velikosti 400 ni2 pri najpogosteje predpisanem Fsi 0.40 dovoljeno zgraditi pritlično zgradbo z izkoriščenim podstrešjem ali nadstropjem tlorisnih mer največ X x KI m oziroma 160 m2 bruto tlorisne površine. Posledica lakih ncživljenjskih omejitev je seveda ta, da si občani ne morejo na lastnih gradbenih parcelah zagotoviti zadosti bivalnih površin tudi za potrebe svojih otrok ali mladih družin, ne morejo dozidati oz. nadzidati obstoječih stanovanjskih hiš, čeprav bi odmiki od parcelnih mej to dopuščali. Tudi načrtovanje hiš v nizu, ki oh manjših velikostih gradbenih parcel zagotavljajo zelo visoko stopnjo bivalnega ugodja pri bistveno nižjih stroških komunalne opreme v teh pogojih ni izvedljivo. F IT KLUB Mengeš nagrajuje Ljubitelji mehiške hrane ne prezrite Pred kratkim je v FIT KLUBU v Mengšu odprla vrata MEHIŠKA RESTAVRACIJA, kjer sc boste počutili kot v daljni Mehiki. Priporočajo vrsto znanih kvalitetnih mehiških jedi, prijetno počutje, veliko izbiro dobrih pijač ter ugodne cene. Večje družbe (obletnice, rojstni dnevi, poroke...) se bodo prijetno počutile v lepo urejeni večji dvorani v spodnji etaži. Pozabili pa niso niti na športnike in rekreativee, ki bodo svojo priložnost za prijetno preživljanje prostega časa našli na obnovljenih teniških igriščih, v igranju squasha in badmintona, na svoj račun bodo prišli tudi [jubileji savn in masaže, čaka vas tudi osebni trener. Dobrodošli, pokličite 723 09 40! . Če ste ljubitelj mehiške hrane, obkrožite pravilen odgovor in ga pošljite Uredništvu Slamnika, p.p. 2, 1230 Domžale do 30. oktobra 2005, mor-I da boste prav vi izžrebani za obisk FIT KLUBA MENGEŠ in prijetno I mehiško večerjo za dve osebi: I V FIT TOP v Mengšu so odprli: I A B C Ime: Naslov: / kitajsko restavracijo / mehiško restavracijo / indijsko restavracijo Priimek: Nagradna križanka Pravilno geslo NAGRADNE KRIŽANKE^ iz prejšnje številke Slamnika, so ugotovili in imeli srečo pri žrebanju za osem knjig, ki jih podarja Študentska založba Litera iz Maribora: Dragica Podboršek, Dragomelj; Tatjana Karlov-šek. Domžale; Urška Dolničar, Domžale; Terezija Jeretina, Domžale; Brna Sikošek, Domžale; Franc Jurca, Domžale; Slavka Vidic, Domžale; Zvonka Slapar, Rafolče. Tokrat se boste trudili za že znane nagrade HONDA AMBROŽ: L brezplačen vikend najem vozila HONDA ('I VIC 2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT i. plastična ročka 4 I olja CASTROL C.RX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 30. oktobra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo (iledano z. vidika varstva okolja pa je laka prostorska politika nesprejemljiva, ker omejitev z nizkim Fsi pomeni pritisk na širitev naselij v nezazidane kmetijske in gozdne površine. To pa zahteva izgradnjo nove komunalne infrastrukture ob istočasni slabi izkoriščenosti obstoječe, že zgrajene komunalne opreme naselij Sprašujem se. komu laka urbanistična politika lahko koristi. Predvsem tistim, katerih posel je preprodaja gradbenih parcel ali gradnja za trg, izvajalcem komunalnih napeljav, posredno pa tudi občini, ki iz davkov in prispevkov na teh dejavnostih polni proračun. In prav ti usmerjajo in zagovarjajo tak način prostorskega načrtovanja. Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik predlaga občini Domžale analizo kriterijev za izračun stopnje izkoriščenosti zemljišč za zgrajena naselja in za nova zazidalna območja, njihovo povečanje ler uskladitev Z republiškimi predpisi. Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec Odmev na prispevek »Prva liga« Drage košarkarice, najprej naj vam iskreno čestitamo za uspehe pri vašem delu in želimo, da bi se nadaljevali tudi v prihodnje. Na vaše pisanje v prejšnji številki Slamnika pa moramo zapisati kar nekaj popravkov in dopolnil. Iz nekaterih trditev v vašem članku bi lahko kdo narobe sklepal, da jc upravljalcc telovadnice pri OŠ Venclja Perka Domžale kar / K k Domžale in ne šola! Verjamem, da se vam je kaj zapisalo nehote ali pa vas je vodstvo kluba le »površno« informiralo. Zato naj točnosti na ljubo za javnost zapišem: - da je lastnik telovadnice pri OŠ Venclja Perka občina, upravljalec telovadnice je šola, ŽKK Domžale je eden izmed najemnikov telovadnice v popoldanskem oziroma večernem času in za tekme ob vikendih - daje telovadnica v prvi vrsti namenjena pouku športne vzgoje učencev OŠ Venclja Perka Domžale (in ne v zadnji Vrsti, kot ste zapisale v članku) - da je prav, da je telovadnica v popoldansko večernem času namenjena dejavnosti športnih društev in klubov, za katpre Občina Domžale finančno prispeva tudi k najemnini, - da je zaradi nestrokovno opravljene prenove strehe in poda v preteklosti pozimi zamakalo, na plastičnem podu pa mchurilo. daje res, da je vodstvo ŽKK s »stalnimi urgencami in prošnjami« na občini, morda pripomoglo k hitrejšemu zagotavljanju denarja za investicijsko vzdrževalna dola v telovadnici (če je temu tako, smo hvaležni), da je Peško s J), prchclil telovadnico z barvami, ki jih je zagotovil /KK (sponzoriral Helios, dobil napis na steni), razliko v računu za delo je plačala šola (članek: »l'rebelili smo celo telovadnico«), - daje investicijsko vzdrževalni deli v telovadnici (streha, parket) s sredstvi občine v celoti pripravilo in realiziralo vodstvo šole (članek: »Obnovili smo streho«, »Dobili smo nov pod« ). Skladno s sredstvi, kijih šoli zagotavlja Občina Domžale, skušamo na šoli enakovredno skrbeti za vse segmente naše stavbe in dejavnosti, med drugimi tudi za telovadnico. Upamo, da bo prenovljena telovadnica s pridom še dolgo koristila našim učencem, pa tudi pogojem za trening in dosežkom na lekmah mladih koSarkSfic Irena Vavpatlč, OŠ Venclja Perka Domžale Nepozaben izlet V soboto, I. oktobra 2005. je Turistično društvo Radomlje, s predsednikom Igorjem Kuzmičem na čelu, organiziralo čudovit izlet v vinorodne kraje Slovenskih goric. Videli in spoznali smo marsikaj, najbolj pa so mi ostale v spominu turistične kmetije, vinske kleti s poskušnjo vin, zgodovinska cerkev na Sv. Trojici, star mlin na veter, stalna zbirka lutk v značilnih nošah sveta in seveda odlična in jedača in pijača ter poln koš dobre volje. Na kuncu se zahvaljujem organizatorju za resnično nepozaben izlet in želim, da bi bilo takih srečanj in druženj čim več. Zadovoljna udeleženka Izleta A. R. Domžale potrebujejo novo, celovitejšo urbanistično zasnovo in ureditev Če vprašate kateregakoli prebivalca Domžal, ali je zadovoljen s podobo in izgledom Domžal, njihovo urejenostjo, prometom, čistočo javnih površin, parkiranjem, ponudbo različnih vrst storitev in odnosom do mesta, boste zanesljivo dobili sicer različne, v povprečju pa dokaj kritične odgovore. Enako tudi od številnih zunanjih dnevnih obiskovalcev, ki prihajajo po opravilih ali na obisk v naše občinsko središče. Domžale pa se v zadnjih letih po precejšnjem zastoju in kopičenju nekaterih problemov vendarle spreminjajo v svoji zunanji, manj pa po svoji notranji podobi in vsebini življenja. Zunanja podoba kraja in njegova urejenost sta pomemben okvir oziroma posoda, v kateri se lahko uresničuje življenje posameznika in skupnosti. Domžale so v zadnjih letih v svoji urejenosti in urbanizmu doživele kar nekaj pomembnih posegov, še več pa se jih napoveduje v bližnji prihodnosti. Zato je prav, da se v razpravo in soodločanje o tem vključi čim širša javnost, tako občanov kakor tudi stroke, da bi bile končne odločitve dovolj premišljene in v korist ter ponos Domžalčanom ter kraju in občini. S tem in naslednjimi prispevki želim zato osvetliti del dogajanj na tem področju, predstaviti svoj pogled na to in spodbuditi po možnosti širšo javno razpravo, ki naj pomaga tako investitorjem kakor tudi snovalcem projektov in odločevalcem - občinski upravi in občinskemu svetu, priti do čim boljših rešitev. Seveda je normalno pričakovati zelo različne poglede in njihovo bolj ali manj ostro konfrontacijo, saj so želje, potrebe in cilji posameznikov in skupin objektivno in subjektivno zelo različni. Takšno širšo razpravo vidim kot neizbežno, nujno pot do sprejetja čim boljših končnih ciljev in odločitev. KJE SMO? V zadnjih letih smo priča nekaterim, za razvoj mesta Domžale bistvenim urbanističnim in gradbenim posegom ter spremembam, ki vedno bolj pred nas vse, zlasti pa pred načrtovalce njihovega razvoja, prebivalce, vse tri krajevne skupnosti, občinsko upravo in občinski svet postavljajo z vso resnostjo ključno vprašanje: kako naprej z urejanjem mesta Domžale? Ali po dosedanji poli delnih posegov z umeščanjem posameznih novih objektov, z delnimi ureditvenimi oziroma lokacijskimi (prej: zazidalnimi) načrti, ki urejajo le ožja območja posameznih ulic ali delov mesta (npr. nekdanji Toko, nekdanji Helios - sedaj nastajajoče naselje Bistra, športni park, novi trgovski center Mercator, itd.) in ki ne rešujejo celovito večjih in za razvoj Domžal ključnih skupnih vprašanj življenja in razvoja njenih prebivalcev'.' Ali naj bo razvoj Domžal še naprej le pod vplivom posameznih investitorjev in njihovih kapitalskih interesov ter samo želje po čim večjem zaslužku, ne glede na druge neizbežne stranske učinke in posledice njihovih načrtov za gradnje v Domžalah'' Ali je dopustno in sprejemljivo, da je razvoj Domžal odvisen predvsem od pritiska sicer razumljivih in tudi legitimnih interesov posameznih lastnikov zemljišč ali lokacij ali pa morajo biti pri nadaljnjem razvoju nujno in neizbežno prisotni in vključeni tudi širši gospodarski, kulturni, izobraževalni in bivalni interesi Domžal kot celote in njenih prebivalcev? Kateri so tisti skupni gospodarski, prostorski, prometni, okoljevarstveni, bivalni in drugi interesi, ki jih je nujno upoštevati pri vseh nadaljnjih odločitvah o razvoju mesta Domžale kot pomembnega lokalnega in regionalnega gospodarskega, upravnega, kulturnega, izobraževalnega in športnega središča? Zato je koristno predstaviti rezultate nekaterih strokovnih študij in ocen, ki so bile izdelane na pobudo občinske uprave in občinskih svetnikov v zadnjih desetih letih o glavnih značilnostih dosedanjega razvoja mesta Domžale in o potrebah ter možnostih njenega bodočega razvoja. Domžale: na poti med vasjo in mestom, center brez jedra, mesto brez duše V tem mednaslovu so na najbolj grob način združene ocene številnih strokovnjakov in tudi samih prebivalcev in obiskovalcev Domžal o dosedanjem razvoju mesta Domžale, njegovi zunanji podobi in urejenosti. Tako so nekateri znani slovenski urbanisti in arhitekti zapisali, da: • Domžale nimajo prave mestne podobe • nimajo dovolj celovito zasnovanega mestnega jedra in jasno oblikovanih urbanističnih zasnov za svoj dolgoročni razvoj • je bil v zadnjih desetletjih razvoj Domžal preveč stihijski in ne dovolj nadzorovan ter načrtno usmerjen, • mestu Domžale manjkajo številne sestavine urbane opreme, ki bi zagotavljale ugodne pogoje za bivanje in življenje njenih prebivalcev: - premalo je mestnih parkov in zelenih površin, - absolutno nezadostno je število parkirnih mest za same prebivalce in zunanje obiskovalce, - ni dovolj urejenih kolesarnic pri vseh javnih objektih in kolesarskih stez, - nezadovoljivo, zastarelo ter nefunkcionalno so urejeni glavni dostopi v mesto - vpadnice, - zastarelo je urejeno označevanje javnih zgradb in javnih funkcij v mestu kot celoti in njegovih posameznih delih (n.pr. v SPB-l in v celotnem ožjem mestnem jedru), • ni zagotovljenih dovolj prostorov in možnosti za življenje posameznih skupin prebivalcev, kot so mladi in starejši občani. • ni dovolj organiziranega napora in ukrepov za varovanje sicer že tako skromne kulturne dediščine, temveč se nadaljujejo procesi njenega ne dovolj nadzorovanega propadanja ali rušenja. Velikokrat so bile v zadnjih letih ponovljene ocene samih Domžalčanov, da mesto nima dovolj duše, da so Domžale vedno bolj predvsem in samo spalno naselje s prehitrim naseljevanjem na podlagi gradnje številnih novih stanovanjskih blokov in celih naselij. Nedvomno je resen družbeni problem, da se številni novi prebivalci Domžal le težko identificirajo s krajem in njegovimi skupnimi problemi - ali pa nimajo dovolj volje, energije in možnosti, da bi na reševanje skupnih problemov lahko tudi aktivno vplivali Ena od posledic sedanjega razvoja so tudi naraščajoči pojavi vandalizma z razbijanjem objektov in naprav javne rabe (npr. novih svetilk na mostu čez Kamniško Bistrico, v novo urejenem parku pri bivši tovarni Univerzale, na železniških postajah Domžale in Rodica, v cestnih podhodih, itd), kakor tudi ogrožanja varnosti na javnih mestih. Rast prebivalstva v Domžalah in okolici je ena največjih v Sloveniji in znaša okoli 6% letno (v Sloveniji kot celoti manj kot l%). Na območju delovanja Zdravstvenega doma Domžale (bivša domžalska občina) se je število prebivalcev v zadnjih 10-letih povečalo za skoraj 4.000. Pritisk na dodatno priseljevanje je še naprej nezadržen, zlasti po končani izgradnji avtoceste Šentjakob - Krtina in modernizaciji glavne ceste Črnuče - Trzin. Nadaljevanje prihodnjič Franci Gerbec POLJSKI REALISTIČNI PISATELJ (BOLE-SLAW. zgodo VINSKI »OMAN FARAONI PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI HONDA Moč naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: milko.godina@email.si PREDSTAV LJANJE PREISK0 VANJE Z RADIO SK0P0M 0DSTANEK V DIMNIKU PO GORENJU ODLIČEN NORVEŠKI frtut ALPSKI SMUČAR pi" £A IZZITA (LASSE) ORIFN TALSK0 BARVILO ZA LASE. KANA KIRSTEN DUNST MAK PR05-VETnEU, DRŽAVA V UČENEC VZHODNIH CIRILA PIRENEJIH IN Mf TODA OBUVALO 7 DVFMA JERMENOMA. KI SE ZDRUŽENA NAME STITA MED PALEC IN DRUGE PRSTI DUH0 V1T0ST. O0M1SEL LANA TURNER BOI NIK f KOI IRO PRIV« ZCNEC P0M0Ć: ASTON-angleski fizik, nobelovce (Francis William), ESPRI duhovitost, domiselnost, ISARCO-levi pritok Adiže, KASAR-del ladje, krmnica, RADIOSKOPIJA-preiskovanje z radioskopom, RAU-nemiki politik (Johannes), TRPIN nas arafik (Janp/) Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Čakajte, da dobimo stadion!! Domžalskih atletov in predvsem atletinj očitno malce slabši pogoji kot v večini drugih slovenskih mest, kjer imajo tartanske stadione in ponekod za povrh še dvorane, ne motijo. Zmagujejo na šolskih prvenstvih, prejemajo medalje na državnih, zadnje čase pa vidne uvrstitve in rezultate dosegajo tudi kot člani državne reprezentance Slovenije. Po odličnih nastopih na pionirskem državnem prvenstvu se je v reprezentanco uvrstila Alja Sitar, nastopila je na »Srečanju treh dežel«, Furlanije Julijske krajine. Koroške ter Slovenije, 17.9.2005 v italijanski Gorici. Alja je tekla na 100 m, kjer je bila druga z rezultatom 12,90 s, bila pa je tudi članica štafete 4x100, ki je Sloveniji z rezultatom 50,04 pritekla zmago. Trenutno najhi- H trejša Domžalčanka je nastopila še na troboju reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije na Reki, 1.10.2005, kjer se ji je pridružila še Ajda. Alja je bila peta v teku na 100 m (12,94 s) ter tretja kot članica štafete 4x100 m. Ajda pa je 600 m pretekla v času 1:42,97 min in tekmovanje končala na šestem mestu. Ne na stadionu, ampak v teku gor-dol se je na drugem koncu sveta s časom, za medaljo, za že tretji naslov ekipne svetovne prvakinje borila Suzana Mladenovič. 4,7 km dolg tek za mladinke se je odvijal v Wellingtonu na Novi Zelandiji in se odvil odlično tako za Suzano, ki je bila posamično peta (23,31 min) kot za ekipo slovenskih mladink, ki so tekmovanje spet zaključile kot prve - že tretjič zapored ekipne svetovne prvakinje. Vse svoje moči je na 13,5 km dolgem gorskem teku zagotovo porabil tudi Peter Kaste-lic, kije nastopil v konkurenci članov in z doseženim rezultatom 1: 02,19 ure dosegel 64. mesto, barve Slovenije pa je dostojno zastopal tudi Bernard Jarc. Čestitke! KK Pirueta Pirueta prva, Sara osma v Evropi Prvo mesto KK PIRUETA, drugo UGG GORIZ1A, tretje KUK NOVA GORICA, četrto KK RENČE, peto JOLLY TRST, šesto ULJANIK PILA in sedmo KDK DOMŽALE. Takšen vrstni red klubov umetnostnega kotalkanja je bil na mednarodnem tekmovanju za Pokal Perla,_ki je bil na kotalkališču KK. Renče. Že drugič zapored je kotalkarski klub PIRUETA osvojil pokal za najboljšo ekipo na omenjenem tekmovanju. To potrjuje, da se v klubu dela dobro in da uspehi na področju skupnega dela s tekmovalci niso naključni, temveč je to plod dolgoletnega strokovnega dela. Posamezniki so dosegli naslednje uvrstitve : 1. mesto PATRICIJA ŠTIFTER 2. mesto L ARA DOLENC 3. mesto PATRICIJA ŽNIDARŠIČ in ŠPELA MIKELN 5. mesto VALENTINA ŠTIFTAR 9. mesto EVA MUJANOVIČ in NINA ŽELEZNIK V zadnjem tednu je potekalo tudi evropsko prvenstvo za mladince v Padovi, na katerem je sodelovala tudi tekmovalka KK PIRUETE, SARA BAŠTJANČIČ, in seje v kombinaciji uvrstila na osmo mesto, kar je odličen rezultat te mlade nadarjene tekmovalke. Dokazala je, da se lahko kosa z najboljšimi v Evropi. Svoj program je izpeljala z manjšimi napakami, kar jo je stalo še boljše uvrstitve. Sara se sedaj pospešeno pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo v sredini meseca novembra v Rimu. Tekmovala bo v disciplini obveznih likov, kiji prav gotovo zelo dobro ležijo, zato pričakuje solidno uvrstitev. Čestitamo! Smučarski klub Ihan »Naša četica koraka« Tokrat bomo naš prispevek posvetili predvsem naši »mali četici«, ki pod vodstvom Janeza GREGORINA uspešno nadaljuje ihansko tradicijo smučarskega teka in biatlona. Lanskoletna prioritetna naloga kluba se iz dneva v dan bolj uresničuje in daje že prve rezultate. »Majhni koraki za vendar veliki za naš klub«, s katerimi so zadovoljni pred- naših malih junakov, ki so premagovali progo tja gor do Go-ropeč oziroma Žabja. Najbolje uvrščeni je bil s četrtim mestom v kategoriji starejših mladincev Anže GREGORIČ, po rezultat-ski lestvici mu je sledil s šestim mestom v kategoriji starejših dečkov Anže POVIRK in s sedmim Aleš GREGORIN. Svoje nove točke v skupni razvrstitvi t.i. Poletnega pokala 2005 so tudi vsem trenutno naši najboljši tekmovalci, Klemen BAUER, Peter DOKL, Aleš in Anže GREGORIČ, saj s tem dobivajo željeno sliko, ki projicira njihove naslednike. Tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah v Ihanu je nedvomno prava projekcija tradicije, saj je ta na ihanskih cestah prisotna že več kot četrt stoletja. Zasluge za to nedvomno pripadajo pokojnemu Francu Raku, nekdanjemu trenerju kluba Ivu Gudlinu in nekdanjemu predsedniku kluba Janezu Gregoriču, ki so v preteklosti vlekli voz, ki ga poizkušamo vleči dalje že pol stoletja. Zadnje septembrsko sobotno popoldne se je v Ihanu zopet »vleklo voz«, in to kar v 10-starostnih kategorijah, katerih tekmovalci so prihajali iz večine slovenskih smu-čarsko-tekaških klubov. Naša mala četica je uspešno zakorakala na domačih tleh, saj se je kljub odsotnosti naših najboljših tekmovalcev s starta pognalo kar 10 tekmovalcev. In rezultati..., pomembni, toda še bolj pomembna je bila motiviranost tokrat zabeležili Irena DOKL, Vid ZABRET, Miran MAJER, Martin IVANUŠA, Jaka in Nejc KARO terAnjaKLOPČIČ. Nove točke pa je naš mladi val do- segel tudi na zadnji letošnji jesenski preizkušnji pri naših sosedih »Dolanih«. V Dolu pri Ljubljani je prva oktobrska nedelja prinesla največ točk, navkljub pritisku najmlajših, Klemenu BAUERJU, saj je z drugim mestom v absolutni konkurenci nedvomno izpolnil naša pričakovanja. Ne le naših, tudi na državni ravni, saj je bil Klemen nedavno izbran v ožji krog biatlon-skih olimpijskih kandidatov, ja, verjeli ali ne, gre za Torino 2006. Obeta se nam torej vroča zima, s ciljem kar najbolje ogreti »gorivo« našega mladega biatlonca. In končni prerez poletno-jesenske sezone. Del pogače I.i. Poletnega pokala je pripadalo tudi našemu klubu, v smislu osvojitve skupnega šestega mesta, katere slast je bila okusna »zlata sredina«. Zadovoljstvo je torej obojestransko in nadejamo se, da bo trajalo tudi v zimski sezoni, ki bo, kot že rečeno, zopet zelo pomembna. Za nas pa je pomembno tudi to, da drage bralke in bralci, lahko z Vami delimo naše uspehe in delo v klubu kar dvakrat mesečno. Vse tiste, ki Vam je šport še bližje, pa vabimo, da obiščete našo spletno stran: www.tsklub-ihan. si, kjer Vas čakajo vedno sveže informacije. »Strumno in veselo« iz Ihana lil Matjaž PAVOVEC SVET ZDRAVJA- FIZIOTERAPIJA ZRNEC vabi na TELOVADBO ZA VSAKOGAR v nove prostore v Domžalah, na Ljubljanski 106a (med policijo in gostilno Keber) Telovadba poteka dopoldne, popoldne ii zvečer Programi TELOVADBA ZA MLADINO, ZA SREDNJA LETA IN STAREJŠE, ZA LJUDI Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI, NOSEČNICE, AEROBIKA, PILATES, ... OD 2. DO 4. NOVEMBRA BREZPLAČNI PROMOCIJSKI TERMIN nformacije h prijave na tel: 040/209-299, 562-67-36 Evropsko prvenstvo v Savatu V Parizu je 30. 9. in 1. 10. potekalo Evropsko prvenstvo v savatu, verziji assaut. Tekmovanja seje udeležilo približno 200 tekmovalcev iz 15-ih držav. Slovenijo je v Parizu zastopalo 12 tekmovalk in tekmovalcev. Naši so se odlično odrezali in so domov odnesli kar 6 pokalov. Med tekmovalci sta barve Slovenije zastopala tudi člana Savate kluba Domžale, Anže Bevc in Luka Mljač. Ob odličnih predstavah in močni konkurenci sta osvojila Anže Bevc 7., Luka Mljač pa 8. mesto. Nad prikazanimi nastopi naših dveh borcev so bili v slovenskem taboru zelo zadovoljni, saj je bila njuna konkurenca na najvišjem nivoju. Po veliki tekmi v Parizu pa naša fanta ne počivata, temveč se zavzeto pripravljata na prihajajoča tekmo- vanja. V sredini oktobra, natančneje v petek, 14. 10. 2005, se bosta pomerila na tekmi v savatu za odprto prvenstvo Ljubljane. Konec meseca pa ju v Mariboru čaka finale državnega prvenstva v kickboksingu. Tekmovanja so odlična reklama za sponzorje, saj se naši člani udeležujejo tekmovanj po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Tako da vabimo k sodelovanju vse, ki so pripravljeni prispevati svoj delež k razvoju tega atraktivnega športa s perspektivnimi tekmovalci. Fanta sta tudi trenerja Savate kluba Domžale, ki še vedno vpisuje nove člane. Treningi potekajo na OŠ Domžale vsak torek in sredo med 18.30 in 20. Informacije: 041/349-383 in 031/ 880-171 ali www.savate-domzale.si Karate klub JVankan Ihan Vojnik 2005 3. oktobra 2005 je v Vojniku potekal 13. spominski turnir v organizaciji Društva za karate Celje. Člani Karate kluba VVankan Ihan smo se v katah pomerili z drugimi klubi ter se ponovno lahko pohvalimo z lepim uspehom: Špela Grad je bila v skupini deklic 5-IKYU prva; Boris Grad je zasedel sedmo mesto v skupini moški 3KYU-DAN, Aleksander Peteri in je bil peti v skupini moški 8-4 KYU, Primož Peterlin tretji v skupini mlajši dečki 9-6 KYU in Patricija Peterlin peta v skupini 9-6KYU. Vsem iskreno čestitamo. Z rezultati smo zadovoljni in menimo, daje prav nadaljevati s trdim delom kot doslej. Novost v našem klubu je, da smo treninge razširili tudi v OŠ Dol pri Ljubljani in OŠ Dolsko, kjer smo pričeli z delom 10. oktobra, še prej pa na obeh šolah izvedli kratki demonstraciji s predstavitvijo našega kluba. Treningi v obeh šolah bodo dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Še vedno pa vpisujemo nove članice in člane za trening karateja in samoobrambe v Ihanu. Obenem vabimo dekleta in ženske na urico prijetnega druženja vsako sredo od 18. do 19. ure, kjer bomo telovadile, krepile mišice celotnega telesa in skrbele za dobro počutje. Pokličite 051 425 789 ali 031 210 546, ali nas poiščite na spletni strani: www.wankan.org. Nives Grad STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata ■ izdelava termopan stekla - brušenj* stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vrlraži - uokvirjanje slik Lovoriki v Domžale in Kamnik Z mednarodno motociklistično dirko v razredih minimnto, scoo-terji in supermoto v Kamniku je padel zastor nad letošnjo sezono. AMD Sitar Dunlop Racing je odlično organiziral dirko in odlično pripravil progo z varnostno ograjo, ob Sitar pneumatic centru in okoli KAM BUS-a. 5000 navdušenih gledalcev in lepo sončno vreme je ustvarilo prekrasen ambient. Najvažnejšo vlogo so igrali domžalski in kamniški dirkači. V supermotu sta v najprestižnejših razredih nova državna prvaka postala v razredu do 450 cem Beno Štern (AMD Domžale, Yamaha), v razredu OPEN Marko Škarja (AMD Sitar Dunlop Racing, lluwqvarna). V razredu mi-nimoto je novi državni prvak mladi Silvester I labat (AMD Kamnik, PO-lini). Doma jc iz Trzina. Tako kot poprej med motociklisti je med obema vožnjama poskrbel z.a pravi spektakel na štirih kolesih najboljši slovenski rally dirkač, Andrej Jereb s Subarujem. Miran Kukali Finale državnega prvenstva v full contactu kickboksingu Prva mesta tudi za domžalske tekmovalce V organizaciji Kickboksing zveze Slovenije in Kluba borilnih veščin Domžale je bilo v hali Komunalnega centra Domžale, 25. septembra 2005, finale državnega prvenstva v full contactu kickboksingu. Tekmovanja se je udeležilo 17 tekmovalcev iz šestih klubov, gostitelje pa je zastopalo pet tekmovalcev. Prijetno športno nedeljsko popoldne se je začelo s pozdravom Marjana Bolharja iz Kluba borilnih veščin Domžale številnih Klub borilnih veščin Domžale se iskreno zahvaljuje za pomoč: Občini Domžale, Radiu Hit Jutranja budilka, KS Dob, Helios teamu, Koželju Dob, OMV Istra-benzu Vir, Klektru Radkovič, Bifeju Krone, Ambulanti Gor-šek, loto Rok Majhenič, Azuru Kamnik in Klarisu Kamnik. navzočih, ki so najprej uživali v demonstracijskih predstavitvah: Barada team v aerokickboksingu, v glasbenih formah pon do kwan Zagorje ob Savi, v semi contactu sta se pomerila Klemen Juvan Zagorje in Sašo Popovič iz Izole. Veliko zanimanje je vladalo za napovedano borbo v light contactu med Marjanom Bolharjem in borcem iz Ljubljane, ki trenutno deli prvo mesto na lestvici zveze. Žal do dvoboja zaradi odpovedi tekmovalca iz Ljubljane ni prišlo. V razburljivih borbah so pomembno vlogo igrali tudi domžalski tekmovalci, saj sta, podobno kot v lanskem letu, prva na lestvici ful-la domačina Tamara Radkovič in David Nagode Domžale. Preberite, kdo so bili najboljši. Klubu borilnih veščin Domžale iskrene čestitke za zelo dobro organizacijo finala ter odlične uvrstitve. - 63,5 kg: I. mesto Gregor Debeljak, ŠD Stražišče, 3. mesto Dejan Meric - Krnc. KBV Domžale - 67 kg: I. mesto Gregor Stračanek, Kickboksing klub ŽŠD Maribor -71 kg: I. mesto Mitja Šauperl, Kickboksing klub ŽŠD Maribor, 2. mesto Dejan Bizjak, KBV Domžale - 75 kg: 1. mesto Aleš Žemljic, BB Hvvarang, 2. mesto Lazer Vukajlovič, KBV Domžale - 81 kg: 1. mesto David Nagode, KBV Domžale - 60 kg članice: 1. mesto Tamara Radkovič, KBV Domžale +91kg: 1. mesto; Igor Merhar, Nanbudo društvo Ljubljana Košarka Košarkarski klub Hellos Domžale Neuspešen začetek v Jadranski lici in previsok pora/ proti Širokemu - drugo mesto na Turnirju Zavarovalnice Triglav v Domžalah - nova obraza v domžalskem klubu sta Duško Mažibrada in Mujo Tuljko-vič - višji cilji kot lani. Novi trener Memi Bečirovič je na klopi domžalskega košarkarskega kluba začel prvenstvo v Jadranski ligi z porazom proti Širokemu iz Bosne 66 : 86. Helisou ni in ni šlo. tako da so gostje zasluženo odnesli zmago v Bosno. Igralski kader seje spremenil in sicer sta se priključila še Duško Mažibrada iz Crvene Zvezde, uprava pa ni bila zadovoljna z učinkom Nikole Razi-ča in je na njegovo mesto priključila bosanskega reprezentanta Muja Tulj-koviča, ki je prišel iz poljske Unia Tarnova. Novi kapetan ekipe je letos Domen Žerak. Helios bo lahko domače tekme igral v Domžalah, tako je sklenilo vodstvo Jadranske lige, čeprav seje izgradnja in obnova dvorane malo zavlekla - v prihodnje naj bi bilo 2000 sedežev v dvorani , VIP tribuna, prostor za tiskovne konference ... V pripravljalnih tekmah, ki so bile že na sporedu, so v okviru Turnirja Zavarovalnice Triglav odpravili Olim-pijo in visoko izgubili z Litovskim predstavnikom Lietuvosom in tako osvojili 2. mesto - tretji so bili Rusi (Dinamo Moskva), na 4. mestu pa je končala Union Olimpija. V zadnji pripravljalni tekmi pa so nudili dostojen upor evropskemu prvaku Maccabiju iz Tel Aviva in izgubili s 84 : 78. Letne vstopnice so še na voljo, cena je 12.000 SIT, poleg nje pa boste prejeli še navijaški šal KK Helios Domžale - kupite pa jih lahko od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Mladinci so tekmovanje začeli v 1 .ligi s porazom proti Hopsom iz Polzele z 99 : 91, uvrščeni so v zelo težko skupino, kadeti prve ekipe so v 1. ligi skupaj z Jančami STZ-jem, Ilirijo in Union Olimpijo iz Ljubljane. Elektro iz Šoštanja in Hopsi iz Polzele - v prvi tekmi so po ogorčenem boju izgubili z Olimpijo z 62 : 55. Druga ekipa igra v drugi ligi skupaj s Kolpo iz Črnomlja, ki sojo visoko odpravili z 79 : 59, Grosupljem, Miranom Jarcem iz Ljubljane, Pingvini iz Šmart-nega ter Medvodami. Prva ekipa pionirjev je bila v prvem delu v prvi ligi skupina center i na 3. mestu s štirimi porazi v 10-ih tekmah - tekmovanje nadaljujejo v boljši skupini skupaj s Parki 11 iz Bežigrada. Lastovko iz Domžal ter Krko - na tej lestvici so na 4. mestu z 8-imi zmagami in 5-imi porazi - tekme si sledijo do konca oktobra, ko bo bolj jasno, kdo bo igral na finalnem turnirju in kdo bo moral še odigrati kvalifikacijske tekme za nastop na finalnem turnirju. Pionirji B igrajo v B ligi in so bili v prvem delu po 6-ih odigranih tekmah na 3. mestu z 2 zmagama in 4 porazi - njihovi nasprotniki v nadaljevanju so Parklji iz Bežigrada, s katerimi so izgubili s 45 : 60, Mario Primorac iz Maribora in Union Olimpijo iz Ljubljane - na lestvici so. na 2. mestu z enakim izkupičkom kot Mario Primorac - tekmovanje se zaključi 20. novembra 2005. Košarkarski klub Lastovka < lanska ekipa KK Lastovka je uspešno začela igranje v Pokalu Spar, mladinci so začeli v 2. SKL / zmago, kadeti pa so visoko odpravili Kraškega Zidarja. Pionirji M še vedno na šestem mestu. Člani bodo nastopali v 3. ligi - skupini zahod - skupaj s Kamničani, Anhovčani, Idrijci, Fenomeni iz Ljubljane, Trzinci, Izolani, Jurij Plavo Laguno iz Ljubljane, Vipavci in Smledničani, v prvem krogu, ki bo na sporedu 22.10; se bodo pomerili prav z ekipo Smlednika - tekmovanje bo trajalo do 4. marca 2006. Mladinci sezono nadaljujejo v drugi ligi - v skupini so skupaj z Loko Kavo TCG iz Škofje Loke, Kolpo iz Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plavo Laguno iz Ljubljane, ki so jo na njihovem terenu premagali s 55 : 50. Kadeti igrajo v prvi ligi - v skupini s Parklji Bežigrad, Novo Gorico, Kraškim Zidarjem iz Sežane, ki so ga visoko odpravili s 114 : 67, Portorožem in Plama Purjem iz Ilirske Bistrice. Pionirji so na šestem mestu s šestimi zmagami in sedmimi porazi v 13-ih tekmah, z enakim izkupičkom kot pred njimi Polzela. Urban Žnldaršlč Karate Klub Atom Shotokan Domžale Prvo mesto v katah in kumiteju Karateisti domžalskega Shotokan Kluba »Atom« so 1. oktobra na odprtem 2. pokalnem turnirju v letu 2005, v tehnični organizaciji celjskega društva za karate in organizatorja Shotokan Karate-Do Internacional zveze Slovenije osvojili pokal za prvo mesto v Katah in pokal za prvo mesto v Kumiteju - borbah. Na omenjenem turnirju so kot klub uspeli v vseh pogledih in dosegli vse po načrtu. Glavni trener in vodja »Atoma«, Lovrenc Kokalj, je ob tej priložnosti povedal: »Dejansko se nam obrestuje neprekinjeno delo tudi v času počitnic, ko zaradi najdaljšega prehodnega obdobja v letu marsikateri klub nima urejenih treningov. V klubu se trudimo, da za vse, ki hočejo in zmorejo, zagotovimo nemoteno in tudi času primerno vadbo v naravi. Še enkrat bi poudaril, da imamo izredno nadarjen mlad potencial, ki v starejših, izkušenejših, vidi red, borbenost in nepopustljivost. Seveda mlajši ne morejo brez. staršev in prav njim hvala za potrpežljivost in urejenost. Za Atom so tekmovali: Tamara Kokalj, Jernej Mornar, Miha Gavez, Janko (lobec, Trinko Tadej, Urša Svelek, Timotej Kokalj, Gašper Skok, Edin Bchič, Žiga Skok, Rok Topolovec, Matic Golobic, Nejc Blejc, Simon Planko, Rok Kurent, (rt llrovalin. Žiga Pokovec, (irega Teršek, Tjaša Lupše Hanzlovvskv. Kate: Deklice do 14 let (rumeni, oranžni, zeleni pas): I. Tjaša Lupše Hanzlovvskv Mlajši dečki do 12 let (do zeleni pas): 4. Žiga Pokovec (do rjavi pas): 3. Simon Planko Starejši dečki do 14 let (do zeleni pas):' 1. Nejc Blejc (do Dan pasovi): 1. Timotej Kokalj Mladinke do 17. let (do Dan pasovi): 3. Urša Svetek Mladinci do 17. let (do vijolični pas): 1. Matic Golobic (do Dan pasovi): I. Timotej Kokalj, 3. Gašper Skok Ženske (Dan pasovi): 2. Tamara Kokalj Moški (Dan pasovi); 3. Miha Gavez Kumite - Proste borbe: Dečki do 14 let: - 55kg: 3. Matic Golobic; 2. Timotej Kokalj; t55kg: 2. Žiga Skok Mladinci do 17 let: -70kg: 2. Edin Behić; +70kg: I. Gašper Skok; 3. Rok Topolovec; Mladinke/Ženske: - 6()kg: 3. Urša Svetek; +60kg: 3. Tamara Kokalj Moški: -75kg: 1. Miha Gavez; +7-5kg I. Jernej Homar; 2. Janko Gobec, 5. Tadej Trinko Za dober start na tekmovanju je poskrbel Hotel Krona, kjer ima Atom dobrodošlico v zgodnjih jutranjih urah in je gospod Bibič že kar del ekipe. Po tekmovanju so za »Atom« poskrbeli v Gostišču Jamarski Dom na Gorjuši, kjer ima Atom poligon poletnih treningov. Čestitamo! B. M. V. Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Jesen je obdobje, ko se plezanje v gorah počasi umakne športnemu plezanju in treniranju moči za zimske vzpone. Tako so se člani odseka podali v različna plezališča Slovenije ter Francije in Španije. Med prvimi sta odrinila Jani Abe in Tomaž Bevk. Pot ju je nesla v 1600 km oddaljeno Špansko plczališče Rodellar. Slikovit kanjon z neštetimi možnosti plezanja, ki leži v osrčju Pirenejev, ju je popolnoma prevzel. Tam sta ostala dobra dva tedna in preplezala številne smeri. Predvsem sta sc posvetila plezanju na pogled (kjer plezalec predhodno o smeri ne ve ničesar, prvič jo vidi, koje pod njo). Oba sta uspela izpolniti zastavljen cilj, na pogled splezati smer težavnosti 7c (Iron-man). Skupaj sta preplezala ok. 170 smeri. V Rodellar so se nekoliko kasneje odpeljali tudi Aleš Janžekovič, Uroš Pavlic, Klemen Vodlan (ProMontana) in Martina Mali. V štirinajstih dneh so iz. dneva v dan dvigovali osebne meje plezanja na pogled, vsi so plezali do 7a oz. 7a+, Aleš pa je uspel v petem poizkusu v 7b. Klemzv je v Rodellar šel z enim samim ciljem - preplezati Aleš Janžekovič v smeri La Gatara 7a (loto: Klemzy) PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE VABI Na 8. memorial Janeza Jegliča - Johana v soboto, 5. novembra 2005, z začetkom ob 10. uri v Ospu. Udeležujejo se ga vabljeni športni plezalci in plezalke iz Slovenije in tujine. Prosimo, da za parkiranje uporabite za to namenjena mesta. Lep gorniški pozdrav! Vasica Rodellar (foto: Aleš Janžekovič) 8c težko smer Geminis. Ker mu je do odhoda domov še ni uspelo, seje odločil, da svoje bivanje nekoliko podaljša. V Francijo sta se odpravili mladi družinici Ceraj in Bečan. Družbo jim je delal Dušan Cerar. Plezali so v plezališčih v okolici Grenobla (Presles, Archee) in v Provansi (Orgon, Buoux). Janez Cerar - Johny in Primož Bečan sla na pogled uspela preplezati smer z oceno 7b. Tanja Cerar 7a in Dušan 6c. Za vse smeri so se morali pošteno potruditi, saj so bile težje smeri v omenjenih plezališčih neplezane in "kosmate". V italijanski Ceredo seje podal Nejc Solje s kamniškim soplezalcem. Žal je moral svojo plezalno odpravo predčasno zaključiti zaradi dežja. Izkazalo seje, da se je pravilno odločil, saj je potem deževalo ves teden. Vseeno pa je uspe) preplezali dve smeri z oceno 7a. V septembru (9. II. 9.) je bil v okviru AO Domžale organiziran lahor na Korošici. I Ideležilo se ga je 9 članov. Plezali so v stenah Vežice in Vr-šičev. Izpostaviti moramo vzpon športnih plezalcev, Uroša in Klemzva. Suvereno sta se spopadla z dolgo športno smerjo - Petek trinajsti (6c^. 6c, 3-4, 6c, 5c, 6b+). Klemzv je smer splezal prosto, Urošu pa seje zataknilo v prvem raztežaju in čisto na koncu četrtega. "Gora naju je sprejela, nisva pa se zmenila z vremenom, tako naju je ujel dež na predzadnjem spustu po vrvi." Vreme je bilo kljub slabšim napovedim presenetljivo ugodno. V soboto sta Robert in Aleš po lenobnem jutru v Vršičih splezala dve smeri; zelo lepo I rančkovo Večerno smer V-, ki premore dobro skalo in kline, kjer je potrebno, ter Smer mimo votline IV/III. ki je po lepoti malo zaostajala. V nedeljo pa je Aleš s Tino preplezal še Preložnikovo smer V- z mokrim in malce krušljivim detajlom. Leon. Miro in Tina so v soboto nabirali izkušnje v Lukmanovi smeri IV/III. V soboto popoldan sta v večernih urah na presenečenje vseh prišla še Janez in Valerija, ki sta v nedeljo preplezala Lukmanovo m Smer mimo votline. V bližini koče na Korošici pa je navrtanih lepo število kratkih športno-plezalnih smeri. Naša "frikota" se jim nista mogla upreti, zato sta nedeljo preživela v pretegovanju svojih Klemzv na pogled v 7c (foto: Aleš Janžekovič) mišic na prijetnem gorskem soncu. Klemzv je tako splezal »projekt« (smer je narejena, vendar nepreplezana in neocenjena) ter jo ocenil s 7b. Valerija Jesenovec, Janez Kosirnik, Andrej Stuc-hly in Matjaž Novak so se siti kratkih dostopov podali v južno steno Štruce. S prav pakleniško skalo sta se Valerija in Janez spoprijela v smeri Iglic-Verbič (IV, 160 m). Andreju in Matjažu pa je zadišala Pesem ptic tmovk (V-, 160 m). Seveda so steno suvereno zmogli in praktično istočasno priplezali na njen rob. Sledil je sestop po JV razu in preko KokrŠkega sedla v dolino. Alpinistična šola je že v polnem zagonu. V soboto, 9. 10. je bila prva skupna tura v Veliko Dnino. »Preverjali« smo tečajniško kondicijo in izpeljali praktični del orientacije v brezpotju. A. J. Sankukai karate klub Domžale ©7j2l nami je naporen začetek oktobra Res je, v soboto in nedeljo, 1. in 2. oktobra, smo namreč v Domžalah organizirali Sankukai pokalno tekmovanje ter dva seminarja, sodniškega za vse sodnike SK/.S in seminar za demonstratorje. Ko smo se v soboto zjutraj zbrali v prostorih OŠ Venclja Perka, je bil najprej na vrsti prvi del sodniškega seminarja, na katerem smo teoretično ponovili sodniška pravila. tekma in je kot običajno potekla v športnih borbah, kjer so bili tekmovalci razdeljeni po kategorijah in nivoju znanja. Verjetno nisem edini, ki je videl, da so za nami poletne počitnice in manj treniranja, saj se takšna »pavza« kar malo pozna. Kljub temu so bile borbe dokaj kvalitetne, brez poškodb in tako je tudi tekmovanje minilo v prijateljskem vzdušju. Iz Karate kluba Domžale Kasneje je sledil praktični del seminarja, kjer smo se učili sodniških gest in nato realnega sojenja. Seveda je sledil pisni izpit, ki je potreben za podaljšanje sodniške licence oziroma za pridobitev novega sodniškega naziva za letošnjo sezono tekem. V popoldanskih urah je bil izveden de-monstratorski seminar. Tudi tu najprej teoretični del, kjer smo se poučili o trenerskem delu, vodenju evidenc in treningov itd., proti večeru pa smo izvedli še en praktični trening, da smo videli, kako vse skupaj poteka s trenerskega vidika. Izpiti za pridobitev naziva demonstratorja bodo potekali v naslednjem mesecu ali dveh. Komaj smo zaključili sobotni del, že smo v nedeljskem jutru ob 8. uri nadaljevali s praktičnim izpitom iz sojenja, najprej v improviziranih borbah, nato pa ob 10. uri še na tekmovanju. To je bila prva letošnja so se na tekmi najbolje odrezali: Mlajši mladinci: 1. mesto: JureTumpej 2. mesto: ŽanPušnik 3-4. mesto: TilenKotar 3-4. mesto: GašperTumpej Ženske (do 58 kg): 1. mesto: KristinaOtrin Ferlič 2. mesto: TejaGrad Moški nižja kat.: 3-4. mesto: Andrej Korelc Moški (do 65 kg): 1. mesto: Damjan Zore 3-4. mesto: Gašper Tumpej Moški (do 70 kg): 3-4. mesto: Bine Pengal Moški (do 80 kg): 3-4. mesto: Žiga Voler Moški (nad 80 kg): 1. mesto: Boris Jerkič Vsem čestitamo za lep uspeh! B.P. Ženski košarkarski klub Domžale Naše pionirke so se uvrstile v superligo V jesenskem delu prvenstva Slovenije za pionirke-deklice, roj. 1991 in mlajše, smo nadaljevali že aprila začeto tekmovanje po dveh regijah. V vsaki regiji - vzhod in zahod - je nastopalo 8 najboljših klubov v državi, ki so se med seboj borili za uvrstitev v superligo-v ligo za državnega prvaka. Da imamo tokrat dobro ekipo, smo pokazali že v prvem delu, ko smo izgubili le z nosilcema lige - s Triglavom in Jezico. Zaradi prezaposlenosti trenerke Katje, ki je vodila ekipo od začetka lige, smo se v premoru sporazumno dogovorili, da prevzame selekcijo pionirk A domač trener Urban Žnidaršič. V svoji trenerski karieri je treniral kar nekaj šolskih ekip, pravo delo pa je opravil pri Iliriji v Ljubljani, kjer je treniral pionirke in bil pomočnik kadetskega trenerja. Upravnemu odboru se je zdelo smiselno poizkusiti z domačim trenerjem, saj je že velikokrat dokazal pripadnost in lojalnost klubu. Z novim trenerjem pa je zapihal tudi nov veter, zavihali smo roka- ve in pridno delali. Ekipa pionirk A je prva pravilno selekcionirana ekipa, prvi rezultat načrtnega dela v klubu. Dekleta se zavedajo, da s pridnostjo in kančkom sreče lahko dosežejo marsikaj, nenazadnje tudi uvrstitev med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Že šesto mesto, kar je realen dosežek, pa bi bil uspeh, saj česa podobnega v klubu s selekcijo pionirk še nismo imeli. Dosedanja najboljša uvrstitev pionirk je bila 9. mesto generacije I. 85, od katerih je ostala samo ena igralka, ki igra pri članicah. Upajmo, da bomo s to nadarjeno generacijo, od katere 3 igralke trkajo na vrata reprezentance, lahko dosegli najboljšo uvrstitev do sedaj. Veliko dela in naporov nas še čaka. REZULTATI: 1. Jezica: Domžale 59:56 2. Domžale: Pivka 74: 59 3. Kranjska Gora: Domžale 37 :73 4. Jin Jang: Domžale 49:60 5. Domžale: Slovan 68:26 Karlo Šoper MIKI uživamo v osvajanju plesa V Domžalah in okolici je veliko plesnih navdušencev vseh starosti, ki uživajo v osvajanju plesa, kar se kaže tudi v polnih plesnih tečajih in napolnjenih Plesalnicah. Ker so naše Plesal-nice že natrpali plesni navdušenci vseh vrst, smo v ponudbo vključili tudi organiziranje tečajev na drugih lokacijah. Vabimo vas, da se nam pridružite v Kulturnem domu Kamnik, kjer imamo Čas za žur za šolarje stare od 7 do 10 let vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Malo starejši šolarji, nad 11 let, pa bomo hip-hopali vsak ponedeljek od 17. do 18.30 ure. V KI) Kamnik bo potekal tudi začetni tečaj trebušnega plesa, in sicer vsak torek od 19.00 do 20.00 ure. V soboto, 15. oktobra in v nedeljo, 16. oktobra 2005 je v Mikiju pod vodstvom Andree Cristine Zanardi de Vitali potekal seminar Orientalskega plesa. Plesalke so se na seminarju naučile plesati s posebno palico, koreografijo s palico so potem zaplesale na Orientalskem plesu, ki je bil prav tako v soboto, 15. oktobra v prostorih Plesalnice. Andrea Cristina Zanardi de Vitali, ki v Sloveniji poučuje že tretje leto, je bila nad obiskovalkami seminarja tako navdušena, da jim je ob koncu podarila palico in zgoščenko z orientalsko glasbo. Med krompirjevimi počitnicami, ki bodo letos od 31. oktobra do 6. novembra, Miki osvajamo ne bomo počivali, saj bomo letos na Svetovnem prvenstvu v shovv plesih kot slovenska plesna reprezentanca branili naslov svetovnih prvakov in osvajali najvišja mesta. Letos vsi slovenski plesalci prvič na mednarodno tekmo odhajajo kot slovenska reprezentanca, pred odhodom na Svetovno prvenstvo pa se bodo morali nekateri še dokazati na Državnem prvenstvu v shovv plesih, ki bo 5. novembra 2005. Podrobnejše informacije o vseh prihajajočih plesnih dogodkih lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.mikiples. com/forum/ . DP v shovv plesih se bodo udeležile dve pionirske in dve mladinske velike formacije iz Mikija. Lanskoletna mladinska formacija Can-nibals bo letos na DP v močni konkurenci branila naslov mladinskih državnih prvakov. Pred začetkom tekem čaka vse plesalce in njihove starše še veliko dela in izobraževanja. Tehnično znanje plesalci celo leto izpolnjujejo z obiskovanjem tehničnih treningov pri Kristini Pojbič Champan-ge, ki v Mikiju že drugo leto poučuje floor barre (balet na tleh) in horton. Kristina je profesionalna plesalka, pobudnica sistematične vzgoje mladih talentiranih plesalcev, ustanoviteljica Društva modernih umetnosti in plesni pedagog Horton plesne tehnike in floor barrea. Kot plesalka seje šolala na Baletni šoli v Ljubljani, seminarjih po Sloveniji in v tujini, plesni vrhunec pa je doži- vela v Alvin Ailey American Dance Center, kjer je s člani plesnega teatra AAA DT pod vodstvom Judith Jamison nastopila v koreografiji "Memo-ria". Poleg plesnega izobraževanja bodo plesalci pred tekmo imeli tudi seminar o plesni prehrani, ki je poleg tehnične izpiljenosti in kondicije zelo pomemben del celotne športne pripravljenosti. Naše tekmovalce lahko letos ponovno spremljale na tekmah Heliosa v Hali komunalnega centra v Domžalah, kjer bodo s tekmovalnimi in posebej pripravljenimi točkami popestrili odmore med polčasom. Medtem ko se tekmovalno obdobje za shovv plesalce šele dobro začenja, se je s Svetovnim prvenstvom v hip hopu, ki je pred dvema tednoma potekalo v Bremnu, tekmovalno obdobje hipho-patjev zaenkrat zaključilo. Svetovnega prvenstva v Nemčiji se je letos prvič udeležila Mikijeva solistka Anja Trampuž, ki je po prihodu s tekme pojasnila, daje za uspeh med tako velikim številom odličnih hiphop plesalk, na tekmi je nastopilo kar 87 solistk, potrebno veliko trdega dela, posvečanja plesu in odrekanja drugim stvarem. Anja in njen trener Andraž Mrak sta poudarila tudi, da ni pomembna količina časa, ki ga porabiš za trening, ampak je pomembno predvsem koliko energije vložiš v trening, zato plesalcem svetujeta, naj treniranju raje posvetijo manj časa, ki pa ga kvalitetno izkoristijo. Lep plesni pozdrav, R.P. Za šahovske sladokusce Izredna šahovska intuicija dr. Ivana Bratka, šahista SD Vele Domžale Ivan Bratko je doktoriral iz računalniških znanosti (Univerza v Ljubljani 1978) in je od 1989 redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer predava predmete iz umetne inteligence, programskih jezikov in programiranja na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Delal je tudi kot gostujoči profesor ali znanstvenik na tujih univerzah. Od leta 2003 je redni član SAZU. Ukvarja se z raziskovalnim delom na področju umetne inteligence (strojno učenje, hevristično programiranje, nepostopkovno programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja). http://sl.wikipedia. orgAviki/Ivan Bratko %281946%29. Delal je kot gostujoči profesor ali znanstvenik na: Uni-versity of Edinburghu, Turing Institute, Glasgow, Strathclvde Universitv, Glasgovv, Sydney Univer-sity in University of New South Wales, Sydney, Avstralija, Tehniška univerza v Delftu, Nizozemska, politehniška univerza v Madridu, Bogazici Univ., Istanbul, Universidad del Sur, Argentina, univerze v Celovcu, Pavi j i in Udinah. Mentor ali komentar pri 30 doktoratih. Skratka, dr. Ivan Bratko je danes znanstvenik svetovnega formata! In še dolgoletni član in šahist ŠD Vele Domžale! Takoj za mednarodnim mojstrom Lukom Leničem in slovenskim mojstrom Marjanom Šemrlom. Ko smo 29. septembra igrali s šahovsko ekipo upokojencev Komende v Kamniško-domžalski ligi (3,5:0,5 za Vele), nam je mojstrski kandidat dr. Ivan Bratko po svoji partiji z Marjanom Karnarjem in dvoboju pokazal partijo, ki nas je vse izredno fascinirala. Mene še posebej! Že v 8. potezi je žrtvoval celega konja - ne da bi še rokiral!- in potegnil popolno no-vosl, še nikoli odigrano potezo-novost! Potezi, ki lahko nastane v umu genialnega šahista ali znanstvenika umetne inteligence! V veliko čast nam je, šahistom ŠD Vele Domžale, da za nas igra tak šahist, kot je dr. Ivan Bratko. Upam, da mi ga bo uspelo nekega dne intervjuvati tudi za naš Slamnik! Ivan Bratko (2135) Emlllo Fučak (2302) 16. mednarodni turnir mesta Ljubljane 10.7.2005 B43: l.e4 c5 2.Sf3 e6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 a6 5.Sc3 Dc7 6.g3 b5 7.Lg2 7...b4 [7... Lb4 8.0-0 Lb7 9.Dg4 g6 10.De2 Le7 11.Tel b4 l2.Sa4 e5 13.SB d6 14.c3 Lc6 !5.Dc2 Lb5 16.Le3 Sd7 17.Tacl Dc6 18.b3 Lxa4 19.bxa4 Tc8 20.Dbl Dxa4 21.cxb4 Tb8 22.Dd3 Popo-va,N (2227)-Sharevich,A (2274)/Minsk 2005/CBM 105 ext/0-l (66)] 8.Sd5!!N wm • • • ■ 1 1 £»ž i S S a b C |8.Sce2 Lb7 9.0-0 Sf6 IO.Dd3 Le7 11.c3 (ll.c4 d6 l2.Ld2 Sbd7 13Lxb4 Se5 l4.Dc2 0-0 15.b3Tac8 l6.Tacl Db8 l7.La3 Tfd8 18.Sc3 Lf8 l9.Dd2 Da8 20.Tfel Da7 21.Tcdl Da8 22.h3 Sed7 23.De3 Sc5 24.Lb2 Le7 25.Kh2 Scd7 Zvorykina,K-Sha-galovich.A/Minsk I957/MCD/0-1 (52)) Il...bxc3 l2.Sxc3 d6 I3.b3 Sbd7 !4.La3 Da5 l5.Sa4 0-0 I6.f4 Sc5 !7.Sxc5 dxc5 !8.Sc2 Tad8 !9.De3 Td2 20.TT2 Txc2 2I.Txc2 Dxa3 22.e5 Lxg2 Vaculik.M (2192)-Stanec,N (25l2)/Aschach 200I/CBM 085 ext/0-l; >=8.Sa4+/-| 8...exd5=/+ 9.exd5 d6 10.0-0 Le7. U.Tel Sf6 !2.De2 Ta7 l3.Ld2 0-0 !4.Lxb4 Db6 l5.Dd2 a5 I6.Lc3 Ld8 !7.a4+/= Ld7 l8.Ta3 Te8 l9.Txe8+ Sxe8 20.Sc6 Lxc6 2l.Ld4+/-Ld7 [21 ...Da6 22.Lxa7 Dxa7 23.dxc6 Lb6+/-) 22.Lxb6+- Lxb6 23.Tb3 Lc7 24.LH Lxa4 25.De3 Ta8 26.Lb5 Lxb5 27.Txb5 Sa6 |27...Sd7 28.g4+-] 28.De7 Sc5 29.b3 |29. g4!? h6+-] 29...Tc8 30.C3 |30.h3+-] 30...Sf6 31.b4 [31.Dxc7! Tukaj je žal zamudil prvo veliko priložnost za zmago!.Te8 32.Dxd6+-] 3I...Sxd5 32.De I Sd3?? 33.De4 S3xb4 11 34.Txb4 Sxb4 35.Db7 Tf8 36.Dxc7 [36.cxb4 Ld8 37.b5 d5+-j 36...Sd5 37.Dxd6 Sf6? 38.h3 [38.c4!? h6+-j 1/2-1/2 Bogdan Osolin V soboto. 10. septembra 2005, je bilo v Gornji Radgoni 2. srečanje dopisnih šahlstov Slovenije. Skoraj vse o dogodku lahko preberete na uradni spletni strani: http://db.lntohlt.si/kriavelichess/. V nedeljo. 9. oktobra 2005, Je v šla v farni cerkvi v Domžalah (med več kot 70 mladimi) k sveti birmi tudi Špela Orehek, najuspešnejša mlada šahlstka ŠD Vele Domžale. Čestltamol š iUc &w Športno rekreativni klub Domžale Pozdravljenil Smo novoustanovljeno društvo, ki se bo ukvarjalo z rekreacijo in druženjem. Želimo, da bi bilo v našem društvu čim več družin, saj bomo poskrbeli, da se bo našlo za vsakega nekaj. Zaenkrat združujemo člane in družine v starosti od 5 pa do 80 let, ki so se že pridružili našim izletom. V poletnih mesecih nam bo prioriteta kolesarjenje vendar ne bomo pozabili tudi na ostale dejavnosti. V zimskih mesecih pa bomo osredotočeni na izletništvo, pohode in smučanje. Poskrbeli in svetovali bomo vsem zainteresiranim, ki bi se radi rekreirali in si dvigovali svojo psihofizično kondicijo. Ideja o ustanovitvi društva je bila rojena jeseni 2004. Načrt dela za leto 2006 bo v kratkem predstavljen na naši intemetni strani www.srk-domzale.com in si ga lahko vsakdo prebere. Prav tako boste na tej strani našli prijavnico, s katero se lahko zainteresirani včlanite v naše društvo. VISTRA TRGOVINA • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: 01/72116 55 • tel.: 01/724 43 43 fax: 01/724 43 44 * e-mail: vistra02@siol.net stmrsfl stirajte v nova okna in vrata SfllTirCfll Prve korake smo uresničili letošnjega junija, ko smo organizirali kolesarski Izlet s piknikom. Udeležilo se ga Je preko 80 zanesenjakov. v.isa Idealna okna! Domžale, Tel.:01/729 36 55. 031 755 833 Ljubljanska cesta 72 (SPB) novo.okno(« siol.net Jesenski kolesarski Izlet smo Izvedli 25. septembra In zopet Je bila udeležba visoka, kljub neugodnim vremenskim razmeram. Izlet Je že spadal v okvir delovanja društva In na zaključnem pikniku smo ugotovili, da Je dobila deja o ustanovitvi društva svoj smisel. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Moto društvu »Vaški bojsl«, ki so nam odstopili svoje prostore. PEDIKURA PANČUR Za morebitna vprašanja, ideje in informacije lahko uporabite knjigo gostov ali elektronsko pošto. Vabljeni v našo druščino! ŠRK Domžale s.* C £2 m? a 1 ca 9 t CJDfcfffceiii. /a/ca! RIIA PERUTNINE Sašo Žatjec s.p. tel., otima 2?2 Ali si želite vzrediti piščanca na svojem dvorišču? Potem smo pravi naslov za Vas, Pri nas lahko naročite dan stare piščance ali pa si omislite štiri tedenske. Za vaš vrtiček Vam nudimo kokošji gnoj v vrečah ali razsuto. Na vašo željo Vam naročeno dostavimo. Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009 Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek FERMI TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 \ OPTIKA Športno društvo Preserje Izlet v Idrijo V dolini med gozdovi se je po zaslugi odkritja bogatega nahajališča živega srebra razvilo mesto Idrija. Kljub dejstvu, da se rudnik po 500 letih delovanja zapira, mesto ohranja žive vezi z rudarsko tradicijo in kulturno dediščino. Ker Idrija ponuja ogled zanimivih naravnih in kulturnih znamenitosti, se je Športno društvo Preserje na sončno nedeljo, 25. septembra odpravilo z avtobusom na Primorsko. Vin Delovni tov delovniki od 8 do 12 ure, od 15 do 19, ure. soboto od 8. do 12 ur« Ob prihodu v Idrijo smo se sprehodili do Divjega jezera ž najkrajšo reko v Sloveniji, Jezernico. Zanimivost jezera je jezerski sifon, ki je zaradi svoje tehnične zahtevnosti ostal še neraziskan in tako mikaven prene-kateremu potapljaču. Zaradi nižje gladine nam je uspelo jezero tudi obhoditi in poiskati celo »stražarja«, vklesanega v skali, ki po legendi varuje zakopan zaklad nekdanjih prebivalcev teh krajev. Po naravoslovni učni poti. ki vodi ob vodnem kanalu, smo se podali proti staremu delu mesta Idrija. ()b koncu sprehajalne poti si je mogoče ogledati idrijsko kamšt. To je največja leseno-železna čr-palna naprava na vodni pogon, ki z orjaškim kolesom vsekakor vabi k ogledu. Jašek Frančiške je urejen kot muzejski tehniški oddelek in nudi ogled starih rudniških strojev in naprav. Grad Gewerkenegg v Idriji nosi danes razstavo z naslovom Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija. Do druge svetovne vojne pa je bil sedež uprave drugega največjega živosrebrovega rudnika vseh časov. Muzej je bil v letu 1997 proglašen za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine. Ob zaključku dneva pa smo se podali še v podzemni svet Idrije. An-tonijev rov iz leta 1500 je urejen kot turistični rudnik. Oblečeni v zelene površnike in opremljeni s čelado smo se z vodnikom podali v deželo jamskega škrata. Z dveurnim ogledom rudnika ter multivizijski diaprojekciji o nastanku rudnika in razvoju samega mesta skozi stoletja smo zaključili potepanje po Idriji. Idrija niso samo idrijske čipke, v katerih so vtkane premnoge ure deklet in žena idrijskih knapov in ne samo idrijski žlikrofi. Idrija ponuja še mnogo zanimivega in je res lahko privlačna točka za nedeljski izlet. Izlet je potekal pod vodstvom Staneta Ivanca, člana našega društva. Z zanimivo izbiro kraja in dobrim vodenjem nam je tudi tokrat pripravil lep izlet za začetek nove športno-re-kreativne sezone. Barbara Peterlln OČCSNA AMBULANTA - okuttstičm pregled . merjenje očesnego pritiske - očala - kontaktne lete Cest« borcev 5,123S RADOMUC telefon 01722 88 90 KD JOŽE GOSTIČ HOMEC (Defifišfia pevska skupina vas vabi na Lnmžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pisno in ustno izrekli sožalje. nam stali ob strani in nas tolažili. Hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem SALUSA. VBS LEASINGA, sosedom, njegovim mladostnim prijateljem. Hvala za darovano cvetje, sveče in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v Žalosti in bolečini. Hvala prijatelju za čudovito igranje na kitaro, ki mu je prinesla duševni mir. Nihče ne more povrniti bleska v naših očeh in radosti v srcu, a nas tolaži vase iskreno sočutje z nami. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji, poslednji poti. Vsi njegovi ... V spomin Petindvajsetega oktobra bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mami, mama in stara mama ■rak' šm VIKA LOGAR Iskrena hvala vsem, ki se jo spominjate, prižigate sveče in trenutek postojite ob grobu. Vsi njeni 1^_ I Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo tli, ZAHVALA Devetnajstega septembra smo se poslovili od naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete AGATE VREN JAK po domače Bunčkovc mame iz Prescrij pri Radomljah, Gajeva ulica 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala ludi župniku ^. Anionu Dobrovoljcu /;i lepo opravljen obred. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev v Domžalah. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej! Vsi njeni ZAHVALA 7. oktobra 2005 smo spremili na zadnjo pot mojo drago mami IVANKO HABJAN roj. Zakotnik ■Ak Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se za vso pomoč zahvaljujem Mariji, Jani, Jožici in Viktoriji. Hčerka Dragica z družino ZAHVALA t V 83. letu starosti je 2. septembra dotrpel in odftel k večnemu Očetu dragi ata ANTON PEZDIRC krojač in dolgoletni rm/nar i/ Sp. Prapreč 13 Radi bi se zahvalili za vse izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše za pokojnega ata. Hvala duhovnikom, ki so somaševa-li pri pogrebni maši, cerkvenim pevcem župnije Brdo in Dob, pritrkovalcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo Vam, domači gospod župnik Andrej, ne le za vodenje pogrebne slovesnosti, ganljivo pridigo m masevanja za pokojnega, temveč tudi za vse dobro, ki gaje bil pokojni ata in vsa njegova družina deležna po Vas. Bog povrni! Vsi njegovi V SPOMIN I juha mama ANADIMC Depala vas 29 Sta leti dve minili, odkar smo te izgubili. Obstalo tvoje je srce in dobre tvoje so roke. Vse to iskreno smo ljubili, te nikoli na bomo pozabili. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v njen spomin! Vsi, ki smo jo ljubili Ko zaželimo si vajine bližine. gremo tja. v mirni kraj tišine Tam srce se tiho z/oče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. Na Homcu smo se 16. junija 2005 poslovili od naše drage ELE RUCIGAJ Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njuni zadnji poti, za vse besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Zahvala velja tudi g. župniku Antonu Dobrovoljcu, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje in g. Vinku za pomoč. Hvala g. Anionu Pavlicu za besede slovesa in številnim gasilcem, ki so se i. septembra 2005 pa od njenega moža, lašega ljubega očeta JERNEJA RUCIGAJA poslovili od svojega prijatelja. Hvala Roku za ganljivo odigrano pesem Iskrena zahvala je namenjena tudi njuni zdravnici, dr. Olgi Ložar, za medicinsko pomoč, in dobrim sosedam Marjeti, Rezki in Minki za vso pomoč pri očetovi bolezni. Vsi njuni ZAHVALA Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zamro. Končal si svojo pesem, kakor koli. Prebrodil stiske in prestal vse boli. V 82. letuje 6. septembra 2005 zaspal naš atek, dedi, brat in stric JANEZ VODLAN z Vira Iskrena zahvala vsem, ki ste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. Andreju Vrbančiču za vse pogrebne storitve in pevcem iz Naklega. Posebna zahvala pa velja sosedu - župniku g. Jožetu Tomšiču za prijetne klepete in veselje, ki gaje naredil z obiskom v bolnišnici ter za s srčnostjo opravljeno pogrebno mašo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in boste našega atka ohranili v spominu. Domači Kako je prazen dom. oko zaman te išče.t Ostala je praznina, v srcu bolečina ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustil naš dragi DOLFE MODIC upokojenec - borec 5. prekomorske brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, OK ZB Domžale, društvu invalidov, društvu upokojencev, pevcem društva Janez Cerar, praporščakom za izrečena sožalja, cvetje, sveče, odpete pesmi in ganljive besede ob slovesu. Zahvala osebju ZD Domžale, dr. Pogačarjevi. sestri Ireni in patro-nažni sestri Marjani za vso skrb, nego in prijazne besede. Iz srca in še posebej hvala pa gre tistim prijateljem, ki ste mu popestrili njegov težek vsakdan v zadnjih mesecih - HVALA SLAVKO, MAJDA! V žalosti - vsi njegovi S svojim smehom vsakega osrečiti si znala A pred usodo sama nemočna si ostala ZAHVALA V enainsedemdesetem letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARLENA HRO VAT rojena Ravbar Od boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče, darove za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu kaplanu in pogrebni službi Vrbančič. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra, teta in svakinja ROZKAANTONIJEVIC roj. ŠiiIh-Ij z Rov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo izrekamo vsemu osebju Doma upokojencev Domžale in dr. Babic. Iskrena hvala tudi g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: mož Žiko, hčere Mojca, Breda, Olga z družinami ter ostalo sorodstvo Ni večje bolečine kot v dneh žalosti, nositi v srcu srečnih dni spomine (Dante) V SPOMIN 2. septembra sta minili dve leti, odkar je kruta usoda iz naše sredine vzela ALJOSAMODICA Njegov prezgodnji grob je naša nezaceljena rana. Iskrena hvala vsem, ki našega Aljoša nosite v spominu, obiskujete njegov grob in prižigate svečke v njegov spomin. V žalosti vsi njegovi Tako tiho in potrpežljivo si trpela in tako si se od nas tudi poslovila. Za tabo so ostala le dobra dela in boleč spomin. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 29. septembra 2005 mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama. sestra in teta MARIJA KOROŠEC z Vira, Valvazorjeva 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in novo cerkev na Viru ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred. Vsi njeni ^Pmali oglasi SPOROČILA .tran 26 Na Duplici pri Kamniku prodamo 5 let staro 1.5 sobno stanovanje 69 m2. Stanovanje je lepo in urejeno, z balkonom, pripadajoča klet 6 m2, t'K. na plin, katv. Cena 25.000.000 SIT. Tel.: 031-667 052,041-864 - 008 Geodetski biro Apolonij d.o.o., Kamnik, k sodelovanju vabi zanesljive, odgovorne, natančne, prizadevne, samoiniciativne,.. .osebe z znanjem in izkušnjami na področju geodezije, računalništva, CAD - orodij, ali prava. Informacije in prijave: 041 / 751 - 266; info@apolonij.si Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 IJRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHT1GAL, do.o. Domžale. GSM 041 732 267. PRODAM CIPRESE ZA ŽIVO MEJO. Mob.: 040 677 923 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje. Kajuhova 15 (v bližini Ke-misa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, obsobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 K-DOM, d.o.o. Rusjanova ulica 6, IOC Zg Jarše Telefon: 01/7216 876. www.k-dom.sl EXSXM Odprto: ponedeljek • petek od 8M 7", sobota zaprto Trgovina s tehničnim tekstilom • vrtna tekstilna pokrivala AGR0-FUS® K\MN'K • geotextil za drenaže Ge-dren* Jfi£T~ • geotextil za ceste Ge4ex* j \ • strešne folije Tay-son9 j L, • polnila in fiisi za tapetnike'""^ • vvolneni filci in polirni koluti 10 cona nit OOMŽAlf SIMPLY CLEVER C DO VAŠE NEODVISNOSTI BREZPLAČNIH IZVODOV SkodaFabia od 4.480 SIT* na teden in z do 500.000 SIT prihranka *Sto«Ultf«M»%ii«itot^dr(ižWPftvbePCwdii *i i**iaij; SlG do o. m f/n e*Mv*d i*K.*/tn«t, <*rm*tli i« wtj*rt* a*n s 10 20Kflb niHiiln>fi pihnili «) njirtorr* otvnkN. V «■ putof *rrVt. .mdrlavc IS W» W, tatm mmd I Tjti SIT. pn**ofcw* da 10 000 taw m Mu o mritortfut7* 910 yt. tOM % tOMttteOtM**obustnamw) telahtaiprn—inin•*vgnmtnk*ttt*r*odnudmih SPC Skerjanec. Krumperška 21, Domžale, tel.. 01 724 40 85 K sodelovanju vabimo nove kadre . za trženje lokalnih medtjev Prošnje pošljite do 31. oktobra na naslov: IR IMAGE d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik *ji Center in gradnje Črnuče Vsaka ideja ima svojo rešitev Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče < Ko se študijsko leto prične, hitro vsi po ugodnih nakupih odbite ... STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure KEMIČNA ČISTILNICA MM DOMŽALE, Ljubljanska 80 Nov»asmik ČIŠČENJE »o i*"** •vseh vrst tekstilij • USNJA • KRZNA • pranje odej • pregrinjal • merinos posteljnine • zaves ... Tel.: 724-31-60, 041/671-677, albert.bembic@email.s Delovni čas: pon - pet 8h - 18h KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 JADRAN tel./fax:01 7216 515 Breznikova 15, Domžale Center Breza Prodaja bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, grelne blazine, akustika ... Vgradna pečica Naradi + plošča 3+1 zelo ugodno 57.300 SIT (komplet) Pralni stroj 1200 obratov, razred A, A, B cena: 79.990 SIT j . Pralni stroj 1000 obratov, razred A, A, C ; cena: 74.995 SIT mu Kuhinjska napa Glosa plus 60 lnox cena: 26.900 SIT Kuhinjska napa Faber Tratto Hip X/V 90 cena: 99.600 SIT Mikrovalovne pečice že od 11.900 dalje Likalnik K109, moč 1400VV cena: 3.990 SIT MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DO 24 MESECEV - sr Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, računalniške in joto opreme, ki velja do 27. 10. 2005. Tel. oddelek: • hišni aparati 01 '560 61 00 • instalacijski material 01 /560 61 73 • avclio video 01/560 62 15 • tačunalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro. voclovod. orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01 560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 Naslednja številka Slamnika izide II. novembra. Vase prispevke pričakujemo do 28. oktobra 2005, na disketah, po elektronski pošti vera.vojska@domzale.si, pa ne pozabite na fotografije! R i TEL: 041 642 844, 041 664 143 Jopos */> Polzar parketi do o., Moste 6,1218 Komenda, www.userrs.volja.net/pulzor, e-pošta: andrej.brinovar@siol.nel <> ■ „r yji^r \T KOMPLETNA PARKI TARSKA STORITEV, PARKETI, S A MIN AIL GOTOVI PARKETI 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB Urnik tečajev CPP: • 2.11.2O05 ob 18.00 ari • 21.11.2005 ob 18.00 uri • 12.12.2005 ob 18.00 uri Tečaji trajajo 15 Šolskih ar! imniHVII ČTllIlF"MT amHctM. lil 01/561 25 21 MODRA CL Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Veliko prostih del za študente in dijake Jeseni se precej poveča ponudba prostih del, ki jih dijakom in studentom ponuja e-Stu-dentski Servis, saj se dijaki, in študentje vrnejo v Solo oz. na fakulteto. e-Studentski Servis vsak dan ponuja več kot 350 različnih prostih del za študente in dijake. Katerih del je največ na voljo? Ponudba del je na ogled v poslovalnicah e-Študentskega Servisa in na spletni strani www. studentski-servis.com, kjer se lahko iskalci del prijavijo tudi za aktivne iskalce del, ki jih servis obvesti, če se najde primerno delo zanje. Kaj lahko delajo dijaki in študenti med šolskim letom? Predvsem ob koncu tedna so iskani za de- klariranje izdelkov, čiščenje, anketiranje, čez teden pa podjetja iščejo skladiščnike in tiste, ki so pripravljeni pomagati pri selitvah, ki so kot eno težjih fizičnih del praviloma tudi bolje plačane, okrog l .000 tolarjev na uro. Trgovci iščejo polnilce polit, ki delajo predvsem v popoldanskih in večernih urah, tako da je delo primerno tudi za dijake, ki hitro naredijo domačo nalogo. Precej iskani so prodajalci in promo-torji, ob prostih popoldnevih pa lahko dijaki tudi pridobivajo soglasja za razna dela, nekaj je tudi povpraševanja po varuškah. Pa še kaj bi se našlo. Najti delo za pridne je precej e-nostavno. e Študentski Servis enostavno 10 let _ Marti nitko« Črntrfa, Pot k Sejmišču 32, Ljubljana, Pon - sob. 8.00-20.00 flHura!) Klobasa za kuhanje vak.pak., cena za kg Pečenice vak.pak.; cena za kg Ponudba vej r vostnih slovenskih izdelkov izjemna po« diskontih vam ponujamo možnost plačila s karticami: ji Mercator Center Domžale Ujemite hišo v naravi. Prireditve v oktobru 2005 SOBOTA, 22. oktober, ob 10, uri Zabavna prireditev - Z glavo na zabavo Pridružite se Generaciji Nulanula, skupini talentiranih posameznikov, ki za odlično zabavo ne potrebujejo alkohola! Vabimo vas na noro zurko z najbolj trezno ekipo žurerjev, ki jo sestavljajo raper Pižama, kantavtor Peter s kitaro, Čarodej in požiralec ognja Sam Sebastijan, D.j. Zok, animatorji in Številni drugi. SREDA, 20. oktober, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica Izdelajmo malo čarovnico SOBOTA, 29. oktober, ob 11. uri Otroška ustvarjalna delavnica -Noč čarovnic Noč čarovnic je pred nami, zato vabimo vse navihance, da si izdelajo svojo bučo, s katero bodo pričarali noč čarovnic. f* LOTERIJA EKZ5 KNJIGARNA i -A |1 VINTERflMIir ■^j/ MUH DMMM r?EAvTlQvE DOPOTMV t=»ERKINS , CVtTUČABNA AMKMftTtflM ■r SIRKE mm U Prisrčno rabljeni! Loten Line £o POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^^^gj VAS ZELJA! ZA NAS UKAZ! NAJBOUŠE KAR ZMOREMO!!! INATE MNOGO VPRAŠANJ tttt NI PROBLEM! IMAMO LASTEN PROFESIONALNI TIN Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAM!!! VAŠE DOŽIVLJENJSKO ZADOVOUSTVO??? NASA SKRB -LASTNA SERVISNA SLUŽBA VRHUNSKE BLAGOVNE ZNANKE: ^JUNKERS vieImann POPOLNA STORITEV! VSE ZA PLINSKO OGREVANJE NA ENEN HESTU!!! TOPLOTA T VAŠEM DOMU NA KATERO SE LAHKO ZANESLJIVO ZANESETE: LOREN LINE!!! ŽELITE PREVERITI VRHUNSKO KVALITETO STORITEV ?7? NAŠE REFERENCE •INANO TISOČE ZADOVOUNIH KUPCEV!!! ŽELITE SLIŠATI PRIHRANEK 77? S TEN OGLASON VAH DO KONCA LETA 1005 OB NAKUPU KONDENZACIJSKE TEHNIKE JUNKERS PODARIMO TEDENSKI PROGRANATOR TR100 TER ODVOZ OBSTOJEČE OPREME! NAŠCIU: NOBENA STVAR NE NAREDI ČLOVEKA SREČNEJŠEGA. KOT LASTNO PREPRIČANJE, DA JE NAREDIL NAJBOLJŠE KAR JE ZMOGEL! ŽELITE VIDETI ?7? OBIŠČITE NAS! PLINSKI CENTER VEROVŠKOVA10, LJUBLJANA ŽELITE POKUCATI ?7? ZA VAS BREZPLAČNA o&sftOSO D000 V naselju Novi Dragomelj v bližini Domžal je ostalo se 10 vrstnih hiš v tretji gradbeni fazi. Ujeli boste mir, naravo, hiter dostop na avtocesto, bližino Ljubljane in seveda izjemno ugodno ceno, MM/ML www.stanovanjskisklad-rs.si 014710 516 01 4710 554 PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom Perovo 27, Kamnik, Tel.: 01 / 83 08 350 OKOHAMA COOPER ft TIRES ŽELITE POGLEDATI 777 WWW.LOREN-LINE.SI _ALU PLATIŠČA rFFTnt EN20 POSEZONSKI AKCIJSKI POPUST 25%! LETNE PNEVMATIKE IZ ZALOGE C>Mririvz.ojp yYOKOHAMA EH33DE3BES Goodyear, Fulda, Sava, _POPUST 30%!_4 4 i BBtBiSaSiSIB PREDSEZONSKI POPUST NA ZIMSKE PNEVMATIKE samo v mesecu oktobru - NE ZAMUDITE!