CELOVEC ČETRTEK VESTNIH • MoPZ iz Bilčovsa • Hodiški oktet • Duo glasbene šole • MGV Liederkranz • Kvartet Rož • Duo Basalt • Otr. plesna skupina • Slovensko prosvetno društvo l »EDINOST« v Škofičah • vabi na • prireditev • ob 90-letnici • društva • v soboto 29. 11. 1997, ob 19.30 • v ljudski šoli v Škofičah V Slovenili po Kučanu Obisk južnotirolskega glavarja Durnwalderja predsednik spet Kučan ^ LOVENIJA je bila preteklo nedeljo v znamenju predsedniških volitev. Te so kar nekaj časa zaposlovale slovensko politiko, čeprav so mnogi napovedovali absolutno zmago dosedanjega predsednika Milana Kučana.Ta je že v prvem krogu zmagal s 55,5 odstotka glasov. leta živel v tujini. Tudi časa za predvolilno kampanjo je strankama zmanjkalo, kajti dolgo je veljal za skupnega kandidata dr. Ludvik Toplak iz Slovenske ljudske stranke, ki pa je po velikih nesporazumih znotraj treh strank kandidaturo odklonil. Ljudska stranka je prav v zadnjem dnevu za vložitev kandida-tute izskočila iz razjedene pomladne trojke in za kandidata postavila dr. Janeza Podobnika, predsednika državnega zbora. Ta je na volitvah za Kučanom tudi najbolje odrezal (18,4). Poleg Bernika so se tudi preostali kandidati prejeli manj glasov, kot bi glede na strankarske baze pričakovali. Kandidat Liberalne demokracije je prejel le okrog tri odstotke glasov. Marjan Cerar, samostojni kandidat 7, 3 odstotka, preostala kandidata, Tone Peršak in Marjan Poljšak, pa okrog tri odstotke glasov. J. R. Po vesteh, ki smo jih dobili bolj po ovinkih, se je v torek mudil na Koroškem južnotirolski deželni glavar Luis Durn-walder. Javno se je zavzel za zakonsko zaščito narodnih manjšin v Evropski uniji, ker da so zaščitne klavzule posameznih držav razvrednotene prav zaradi EU. Obiskal pa je tudi otroški vrtec v Borovljah in pa novo nastajajoči kulturni dom v Pliberku, kateremu je prinesel tudi veliko darilo: 1,2 milijona šilingov. To naj bi bila zahvala Avstriji, ki je Južno Tirolsko finančno krepko podpirala, v smislu zaščite narodnih manjšin. Koroška je pripravljena na zimske olimpijske igre 2006 Pretekli teden se je mudila na Koroškem petčlanska komisija Avstrijskega olimpijskega komiteja (ÖOC) in si natanko Slovenski predsednik Kučan Foto:arhiv Stranke pri izbiri protikandidatov res niso imele prav srečne roke. Tako imenovani pomladni stranki Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta in socialdemokrati Janeza Janše pa sta storili še dodatno predvolilno napako, ko sta na vso silo hoteli pred državni izbor spraviti razpravo o lustraciji (beri obsodbi komunističnega režima). Tudi njun skupni kandidat dr. Jože Bernik (9,5) ni mogel potegniti, saj je med vo-lilci precej neznan, ker je dolga Iz vsebine: MANJŠINSKA POLITIKA Na sliki je del otroškega zbora »Zarja« iz Železne Kaple. Številen naraščaj je garant za bodoče delovanje prosvetnega društva, ki je v soboto praznovalo 90-letnico s priznanja vredno kvalitetno prireditvijo. 90 let obstoja pa so praznovali tudi v Žitari vasi in tamkajšnja »Trta« je prav tako predstavila presek svojega delovanja. Od teh dveh prireditvah lahko preberete kaj več na strani 5. ogledala in ocenila koncept koroške kandidature za zimske olimpijske igre 2006. Za izbor se namreč potegujeta še Kitzbühel in Salzburg. Po najnovejši javnomnenjski raziskavi OGM o avstrijskih kandidatih vodi Kitzbühel pred Koroško. Člana komisije Hubert Neu-per in generalni sekretar ÖOC Heinz Jungwirth sta po ogledu športnih objektov in infrastrukture bila zadovoljna in izjavila, da ima komisija samo posredni vpliv na odločitev ÖOC. Nadalje sta rekla, da je koroški koncept iger »brez meja« zanimiv in realističen in da so koncepti o uporabi objektov po olimpijskih igrah zelo smiselni. Izrazila sta tudi upanje, da bodo olimpijci lahko do leta 2006 neovirano prestopali mejne prehode med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. V nekaj dneh, to je 2. decembra, pa se bo moral odločiti Avstrijski olimpijski komite, kateri izmed treh kandidatov bo zastopal Avstrijo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju v Švici. M. Š. PREBLISK Delovanje sosveta Zaključuje se ena perioda delovanja sosveta za koroške Slovence. O načinu setava tega gremija in tozadevnih zakonskih predpisih preberite na str 2. CELOVEC Interkultumost Na celovški univerzi je potekala v okviru Sveta Evrope konferenca o interkulturnih projektih predvsem na področju nekdanje Jugoslavije ter o pomenu medijev za manjšine. Tudi o projektih, ki jih izvajajo na Madagaskarju in ki so jih predstavili člani »Mahaleo« na str.3. ŽELEZNA KAPLA, ŽITARA VAS Dve 90-letnici društev »Zarja« in »Trta« sta praznovali visok jubilej z velikima prire- prememba zakonodaje in O narodni preporod v začetku tega stoletja sta pomenila tudi za koroške Slovence pomembno prelomnico v kulturnem in političnem delovanju. Precej društev obhaja svoje jubileje, povečini okrog 90 let. Tedaj -in seveda tudi še danes - so imela veliko nalogo izobraževanja in osveščanja ljudstva. Po letu 1920 in po drugi svetovni vojni so bila prav kul-turno-prosvetna društva tista, ki so dajala slovenski narodni skupnosti moralno oporo. V krajih, kjer kontinuiranega kulturnega delovanja ni bilo, so se ljudje veliko hitreje asimilirali kot drugod. Vse to je znano. Danes so ta društva še vedno pravi in osnovni nosilec narodnostno-družbenega življenja. A časi so se spremenili, z njimi ljudje in tudi po društvih se tega zavedajo. Kar bi bilo recimo še pred dvajsetimi leti le izjema, postaja vedno bolj razširjeno: v društva so vključeni tudi nemškogovoreči, taki, ki nočejo barikad med narodoma in ki resnično vidijo v drugem jeziku obogatitev dežele. Veliko je še izključevanja tako s strani večine kot z naše lastne, a čas gre nezadržno dalje. V dobro nas vseh in proti shizofrenični zaprtosti. S. W. Živimo v društvih? TEATR TROTAMORA BERT BRECHT KURT WEILL Opera za tri groše Dreigroschen oper REŽIJA Marjan Štikar GLASBA Jozej Štikar 28.11. 1997-19J# Mladinski dom Celovee, Miksehallee 4 x japovedi pozna-1 V valcev politične scene v Sloveniji, da bomo predsednika države dobili po dveh krogih volitev, se tokrat niso uresničile. Kaže, da ljudstvo bolj zaupa Milanu Kučanu kot pa analitiki; Kučan je bliže ljudstvu kot smo predvidevali. Tako se je v nedeljo odločila krepka večina volilcev (56 odstotkov) in v prvem krogu predsedniških volitev za naslednji petletni mandat dala podporo politiki, ki jo pooseblja Kučan. Gre za usmeritev mirnega in samostojnega razvoja mlade države po vzoru razvitih srednje in zahodno evropskihdemokracij. Kljub temu, da po ustavi predsedniški položaj ni neposredno povezan z dnevno politiko in oblastjo, pa ljudje veliko pričakujejo od »očeta naroda«, kar je pokazala relativno visoka udeležba na volitvah. Milan Kučan je kot neodvisen kandidat gladko premagal sedem strankarsko, tako ali drugače odvisnih in povezanih tekmecev. Po pravici povedano, razen Podobnika resnejših protikandidatov sploh ni bilo. Dejstvo je, da je Janez Podobnik dobil načrtovane glasove, vendar ostalih šest kandidatov, ki bili v neki meri Podobnikovi zavezniki, ni zbralo skupaj dovolj glasov, da bi mu zagotovili drugi krog volitev. Demagoški in plehki udarci, ki jih je morala javnost v predvolilni kampanji poslušati skupaj s predsedikom države, so v marsičem doprinesli, da je ljudstvo množično podprlo Milana Kučana. Niti njegova komunistična preteklost niti vsiljevanje lustracijskega zako- Aleš Kardelj na sedem let po tem, ko o Jugoslaviji, Zvezi komunistov ali »partiji« ni ne duha ne sluha, in niti nastop dveh najmočnejših političnih strank (LDS in SLS) v protikuča-novski ligi, ki jo poosebljajo ostanki »slovenske pomladi«, niso uspeli omajati zaupanja, ki ga uživa Kučaan. Trezna in umirjena politika, ki jo pooseblja od začetka osamosvajanja, je utrdila zaupanje v strpnost in modrost vsakodnevnega političnega odločanja. Prinesla je tudi mir in relativno majhne žrtve na poti v državnost. Še posebej, če pomislimo na krvave dni in leta na področju nekdaj skupne države. Volilni rezultat je potrdil, da smo Slovenci bliže levi Predsednik Slovenije do leta 2002 ostaja Milan Kučan politični opciji. Omajal je tudi že fenomenalni in triumfalni oblastni pohod klana in družine Podobnik. Padel je tudi mit poslušnega članstva krščanske demokracije in seveda socialdemokratske discipline, ki je že ničkolikokrat bila v oporo politiki Janeza Janše. Premier Drnovšek pa se je ob izidu glasovanja prav gotovo tudi zamislil, saj je kandidat njegove stranke, liberalne demokracije, pristal na predzadnjem mestu z 2,7 odstotka glasov. Volilna kampanja je iz ust vseeh tekmecev glasno terjala ustavne spremembe v smislu večjih pooblastil predsedniku države. Upam si trditi, da takšnih zahtev ne bo več slišati ne od kandidatov ne od strank. O MANJŠINAH V PARIZU Seja predsedstva A.I.D.L.C.M. V soboto in nedeljo, 22. in 23. novembra, se je v Parizu prvič po kongresu v Huesci julija letos sestalo novo izvoljeno predsedstvo Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (A.I.D.L.C.M.), da bi preučilo uspeh poletnega mednarodnega kongresa ter koordiniralo delovanje podružnic te organizacije v raznih državah za tekoče obdobje. Za koroške Slovence seje sestanka udeležil generalni tajnik te pomembne mednarodne evropske manjšinske organizacije podpredsednik ZSO dr. Franci Zwitter. V svojem delovnem poročilu je seznanil navzoče predsedstvo zlasti o tematiki medijske oskrbe koroških Slovencev s strani javnopravnega ORF ter o podpi-sni akciji obeh osrednjih kulturnih organizacij v tej zadevi. To akcijo je podprl tudi predsednik A.I.D.L.C.M. Paul Letin, kije pisma v tej zadevi poslal zveznemu kanclerju Klimi ter generalnemu intendantu ORF Zeiler-ju. Slednji je tudi odgovoril in zagotovil, da si bo po svojih močeh prizadeval za zadovoljivo medialno oskrbo avstrijskih narodnih skupnosti, zlasti tudi koroških Slovencev. V pismu je opozoril tudi na pogajanja z RTV Slovenijo v zvezi s sprejemanjem signala preko satelita. Predsedstvo se je ukvarjalo še s spremembo statutov svoje organizacije, ki po političnih spremembah v Evropi danes ne zadoščajo več vsem potrebam. Izreklo seje za razširitev svoje dejavnosti zlasti na področja doslej zanemarjene vzhodne in jugovzhodne Evrope. Za koordinatorja tega dela so poverili dr. Francija Zwittra. Prihodnji kongres A.l.D. L.C.M., ki je predviden za poletje 1999, bo po vsej verjetnosti na Obisk komisije državnega zbora RS Generalni konzul R Slovenije zahteva naslednje nasprotni prikaz k članku v SV št 46 Na informacije v javnih medijih uradne institucije države (mednje spadajo tudi diplo-matsko-konzularna predstavništva) običajno ne odgovarjajo. V članku z gornjim naslovom in podpisanim s kratico S. W. pa gre za zlonamerno podtikanje oz. dezinformacijo bralcev »Slovenskega vestnika«, zato se čutimo dolžne navesti nekatera dejstva. Obisk Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu se je pripravljal kar 6 tednov, zato so imele vse zainteresirane organizacije koroških Slovencev možnost priglasiti svoj interes za sodelovanje. Svoje zanimanje so posebej izpostavili: Slovenska gospodarska zveza, Višja strokovna šola za gospodarske poklice, Tinjski dom in Slovenska športna zveza. Tem organizacijam je bilo tudi ustreženo. Generalni konzulat, ki je načeloma zadolžen za organizacijo uradnih državniških obiskov, vabi že vrsto let na pomembnejša srečanja zastopnike NS, ZSO, K KZ, SPZ, EL, SGZ in DPU, pač glede na pristojnosti, specifiko delovanja in izražen interes. Interes sta pokazala tudi Skupnost južno-koroških kmetov in Slovenska športna zveza in drugi, vendar smo jih zaradi omejitve števila članov v delegaciji lahko vključili le izjemoma. Obžalujemo, da koroškim Slovencev ni dana možnost izvolitve skupnega zastopstva, ker bi bilo potem dogovarjanje enostavnejše in bolj kompetentno, odpadel pa bi tudi očitek ideološke narave. Komisija se je ob tokratnem obisku želela seznaniti s celovito problematiko koroških Slovencev, vendar se je zaradi omejenega časa tokrat opredelila le na obisk osrednje gospodarske organizacije oz. Slovenske gospodarske zveze in vseh treh srednjih šol. V Tinje je bila komisija povabljena na ogled in delovno kosilo. Kdor je hotel prisluhniti je lahko razumel, daje bil obisk na Koroškem zelo deloven, razgovori z zgoraj imenovanimi organizacijami in novinarji zelo konkretni in poslanci so imeli povedati veliko bistvenega. Komisija je na svojih sejah sprejela že vrsto vsebinskih sklepov, ki se tičejo koroških Slovencev, ki pa na žalost niso bili v celoti objavljeni v tednikih. Komisija seje poglobljeno ukvarjala z vsebinsko problematiko položaja koroških Slovencev in ne le s finančnimi zahtevami. V svojem pismu z dne 20. 11. 1997, naslovljenim generalnemu konzulu, ugotavlja predsednik Komisije mag. Marijan Schiffrer med drugim: »Želel bi vam zagotoviti, da si bo Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v skladu s svojimi pristojnostmi tudi v bodoče prizadevala za izvajanje Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov RS ter za dobre odnose in čim uspešnejše sodelovanje s koroškimi Slovenci«. Obžalujemo, da obisk ministra dr. Lojzeta Marinčka dne 29. 10. 1997, ko je obiskal druge pomembne inštitucije koroških Slovencev (Slovenski znanstveni inštitut, Inštitut »Urban Jarnik«, vse tri slovenske srednje šole in Slovensko šolsko društvo) ni bil deležen nikakršne pozornosti »Slovenskega vestnika«. Ustvarjalno sodelovanje in objektivno poročanje sta izredno pomembna za odnose med Slovenijo in koroškimi Slovenci. Generalni konzulat RS v Celovcu O obisku ministra Marinčka na Koroškem nista bila obveščena ne Slovenski vestnik ne Zveza slovenskih organizacij. Uredništvo Sosvet je končal eno od delovnih obdobij V teh dneh bo sosvet končal štiriletno mandatno obdobje. Na podlagi zakona o narodnostnih skupinostih bo prišlo do novega sestava. Urad zveznega kanclerja bo pozval osrednje organizacije, da imenujejo člane za novo mandatno obdobje. Novo je, da bodo v njem Bretonskem v Franciji, kjer živi bretonska etnična in jezikovna skupnost in ki je skrajno centralistično naravnana Francija noče priznati za manjšino. Mednarodni kongres naj bi tej skupnosti pripomogel do večje uveljavitve. To je bilo enotno mnenje predsedstva. Drugo težišče diskusij je bil predlog o izdelavi geografskega in topografskega zemljevida, ki naj bi označil bivališča etničnih skupin po vsej Evropi, neodvisno od političnih meja. Tak zemljevid naj bi bil podlaga pri izvajanju manjšiske politike pri Evropskem svetu. Izvdenci so v okviru A.l.D. L.C.M. osnutek takega zemljevida že izdelali in bo kmalu prišel v roke vsem interesentom. Na razpolago pa naj bi bil kmalu tudi v internetu, saj se predsedstvo A.I.D.L.C.M. trenutno trudi, da bi bilo prisotno tudi v tem mediju. Oblikovanje tako imenovane homepage je na sedežu organizacije v Lič-geu že v pripravi. F. Z. tudi zastopniki štajerskih Slovencev. Urad zveznega kanclerja je namreč že razposlal osnutek odredbe, s katero se bo število članov sosveta predvidoma zvišalo za dva. Znano je, da tri mesta v sosvetu zahteva tudi deželna Enotna lista. To utemeljuje s tem, da so vse občinske liste (EL in liste z drugim imenom) statutarno in organizacijsko povezane z deželno EL. Zahtevo EL sta podprla zastopnik ÖVP deželnozborski poslanec mag. Grilc ter predstavnik cerkve dr. Marketz, predstavnik FPÖ v sosvetu mag. Kuglitsch je zagovarjal status quo, medtem ko se je predstavnik SPÖ v sosvetu dr. Ibounig izrekel za to, da naj bi bile stranke zastopane v sosvetu na podlagi volilnih rezultatov zadnjih občinskih volitev. Predsednik sosveta dr. Sturm je poudaril, da so za sestav sosveta merodajne zakonske osnove. Le te je treba upoštevati. Opozoril pa je na dejstvo, da ne gre kratkomalo istovetiti samostojnih občinskih list z deželno EL. Očitno je, da vo-lilci vsekakor razlikujejo med deželnozborskimi in občinskimi volitvami. Zato je zahteva deželne EL, da zastopa vse občinske liste, neutemeljena. Sturm je pozval Urad zveznega kanclerja, da sestav sosveta oblikuje objektivno in na podlagi zakonskih določil. Kar zadeva predlog NSKS, da naj bi člane sosveta iz vrst NSKS in ZSO volili predstavniki društev, so predstavniki strank ugotovili, da je to zadeva koroških Slovencev samih. Predsednik sosveta dr. Sturm je opozoril na zakon, ki predvideva, da Urad zveznega kanclerja pozove reprezentativne organizacije, da nominirajo člane za sosvet tako, da b6 zagotovljen politični in svetovnonazorski pluralizem. Zato je npr. delegacija ZSO v sosvetu sestavljena tako, da je v njej zastopnik samostojne občinske liste, zastopnica kulture, zastopnica socialdemokratske usmeritve ter predsednik ZSO. V okviru NSKS pa sta dva zastopnika EL, zastopnik kulture ter predsednik NSKS. Obe osrednji organizaciji v sosvetu, torej vsaka po svoje, pokrivata zakonsko predviden politični in svetovnonazorski pluralizem. Poleg tega imata obe osrednji organizaciji pravico in dolžnost, da samostojno nominirata tiste osebe v sosvet, ki imajo zaupanje organizacije in strokovne kvalitete. Po istem principu nominirajo svoje člane v sosvet politične stranke, cerkev in vse ostale avstrijske manjšine. Tudi v tem vprašanju je potrebno ravnati v sklopu zakonskih osnov. Urad zveznega kanclerja zaradi tega ne more drugače, kakor pa da pozove osrednje organizacije, da nominirajo člane v sosvet. KONFERENCA SVETA EVROPE V CELOVCU Gradnja normalne Evrope 13. do 16. novembra je potekala na celovški univerzi konferenca Sveta Evrope, kjer je bilo predstavljenih nekaj projektov iz programa ukrepov za ustvarjanje zaupanja na področju nekdanje Jugoslavije in iz baltskih držav. Gre za projekte, ki jih koordinira Brigitte Busch, lektorica na celovški univerzi. Ko so po padcu Berlinskega zidu v srednji in vzhodni Evropi nastajale nove demokracije, so se v teh nekdanjih socialističnih državah začeli krepiti tudi regionalni nacionalizmi, ki so ponekod privedli celo do vojne. Zato je bilo od vsega začetka pomembno najti poti sodelovanja preko etničnih meja in ustvarjanja zaupanja med pripadniki različnih narodnosti. S tem namenom sta Brigitte Busch in Mirko Wakounig že leta 1991 na 1. konferenci S veja Evrope o medkulturnem učenju v službi človekovih pravic v Strasbourgu predlagala ukrepe za ustvarjanja zaupanja, ki so bili 93. leta na sestanku predsednikov vlad in držav članic Sveta Evrope na Dunaju sprejeti in leto kasneje uvedeni kot uraden program Sveta Evrope. »Pomembno je bilo graditi civilno družbo v srednji in vzhodni Evropi«, je dejal vodja programa Alfredo Miccio v po-gorovu za Slovenski vestnik. »Gre za ustvarjanje zaupanja v odnosih med manjšinami in večinami. Pri tem smo vedno poudarjali, da naj bodo to konkretni ukrepi, ne samo akademske debate in raziskovanja.« Program je narasel medtem na 160 istočasnih projektov po vsej Evropi, pri čemer je težišče slej ko prej v državah nekdanjega vzhodnega bloka. Del tega ima svojo koordinacijo na celovški univerzi, in sicer v osebi Brigitte Busch (do lanskega leta jo je pri tem podpiral Mirko Wakounig). »Doslej smo spremljali pribl. 30 do 40 projektov, vendar gledamo, da jih ni nikdar več kot 10 naenkrat. Več enostavno ne bi zmogli«, pravi Brigitte. Pri projektih, ki jih spremlja Buscheva, gre po eni strani zaradi geografske bližine za po- Brigitte Busch Foto:sv skuse interkulturnega sodelovanja v državah nekdanje Jugoslavije, po drugi strani pa za medijske projekte v drugih delih vzhodne Evrope - pač zaradi Brigittine stroke (ravno piše disertacijo o pomenu slovenskih medijev za kulturno identiteto koroških Slovencev). Izmed predstavljenih projektov naj omenim le recimo AIM, Alternativno informacijsko mrežo. To je novinarska agencija, ki ima svoja uredništva v vseh državah nekdanje Jugoslavije ter še dodatne korespon-dente v sosednjih balkanskih državah. Center agencije je v Parizu, torej tako rekoč na nevtralnih tleh. Tako je bilo tudi v času vojne edinole preko AIM mogoče po vsej nekdanji Jugoslaviji dobiti avtentične in ne hujskaške informacije iz ostalih predelov nekdaj skupne države. Velik poudarek je bil pri predstavitvi v Celovcu tudi na vzgojno-izobraževalnih projektih, kot je to npr. Mirovna šola v Gorskem Kotarju (Hrvaška). To je bil prvi poskus po vojni na Hrvaškem, poučevati otroke vseh treh narodnosti v regiji (Hrvate, Srbe in Muslimane) v skupnih šolah in v vzdušju medsebojnega spoštovanja in spoznavanja drugih kultur. Od februarja 1998 dalje bo na celovški univerzi predvidoma ustanovljen Center za inter-kultume študije z uslužbencem, katerega naloga bo sodelovanje med Svetom Evrope in celovško univerzo. S tem bo dobilo izčrpno delo Brigitte Busch dodatno težo in želeti ji je, da se bo nekoč uresničil cilj, s katerim se konča predstavitev programa v brošuri »Svet Evrope in manjšine« (Strasbourg 1994): »To vrsto ukrepov je treba podpirati in širiti, tako da bodo izgubili svoj značaj >rešitev< za >manj stabilne< regije in bodo postali normalni prikazi vseh evropskih regij, polni kulturne raznolikosti.« jo SKUPINA Z MADAGASKARJA Poslanci v zadevi ljubezni do ljudstva RED kratkim je na Koro-škem gostovala glasbena skupina z Madagaskarja »Ma-haleo«. Na osrednem koncertu SPZ so navdušili še bolj, kot smo pričakovali, dan poprej pa so svojo glasbo, pa tudi svojo domovino, predstavili v k & k centru v Šentjanžu. Nobeden od šestih, ki pojejo skupaj že 25 let, ni poklicni glasbenik; trije so sociologi, od njih je eden državni poslanec, dva zdravnika in en uslužbenec ministrstva za promet in meteorologijo. Svet seznanjajo s problemi Madagaskarja v pesmih in s predstavljanjem projektov, s pomočjo katerih se borijo zoper revščino in neznanje. S turnejami po Evropi pa skušajo nagovoriti tudi tiste skupine, s katerimi bili v partnerstvu. Madagaskar, ogromen otok ob vzhodni obali Afrike, je ena najrevnejših dežel sveta. Ker mora država silno varčevati, ni denarja za zadovoljivo šolsko strukturo, za zdravstvo, ceste in podobno, za kar običajno država mora skrbeti. Ljudje bežijo s podeželja v mesta, okoli katerih nastajajo nova sl umska naselja. Člani »Mahalea« pa so na Koroškem obiskali tudi ljudski šoli v Mohorjevi in v Kotmari vasi; dvojezičen pouk je bil zanje nekaj izredno zanimivega prav zato, ker je na Madagaskarju ves pouk v vseh šolah v francoščini (dežela je bila nekoč francoska kolonija), domač jezik pa je le učni predmet. Malokateri otrok zna francosko, ko pride v šolo, pogosto pa je tako, da celo učitelji pomanjkljivo obvladajo ta jezik. Nezainteresiranost za šolo, ki ima le malo opraviti z življenjem, je velika, učenci kmalu nehajo hoditi v šolo, posledic tega pa ni treba naštevati. Na obeh šolah so »poslancem« predali tudi nekaj šolskega materiala, lj. š. Mohorjeva pa je prispevala še nekaj denarja za popravilo strehe na šoli, ki jo je prizadel ciklon. Prav zato, ker na Madagaskarju skoraj ne poznajo modelov dvojezičnega pouka, je v načrtu sodelovanje oz. partnerstvo z nekaterimi šolami pri nas. Projekti, ki jih izvajajo po vaseh in tudi v mestih, so v prvi vrsti izobraževalnega značaja. Poučujejo otroke in odrasle, ki ne morejo ali niso mogli hoditi v šolo, učijo jih pravilnega obdelovanja zemlje, odstranjevanja odpadkov, higiene, pravilne prehrane, za mladino pa ustanavljajo športna društva in podobno. Običajno je vključena vsa vas, kjer je poseben komite zadolžen za izpeljavo projekta. Poleg izobraževalnega dela pa se komite ukvarja tudi z izboljšavo prometa, s telefonskimi priključki, z električnimi in mehaničnimi delavnicami, s tiskom itd. V vasi Ambatomanga Bera-vina na primer živi 350 družin, od teh jih je 36 vključenih v društvo, ki si je postavilo za cilj razvoj kraja. 47 ha so od leta 1991 že ponovno pogozdili, poleg tega pa potekajo izobraževalni programi. Pomembno mesto zavzema kmetijstvo, saj so ljudje odvisni predvsem od lastnih pridelkov. Najvažnejši kulturni rastlini sta krompir in riž. Tudi živinoreja je seveda ena najpomembnejših vej go-spodrastva, zato je tudi tu treba še veliko pomoči. Oskrba s pitno vodo je eden centralnih problemov tudi na Madagaskarju, zato je tudi na tem področju potrebno še veliko dela in finančnih sredstev. V projekte spada tudi preventivna medicina, saj ima le malokdo na podeželju denar za zdravnika. Ti komiteji, ki vodijo življenjsko važne projekte, pa so deležni le pičlih podpor, zato razvijajo samoiniciative, med katere spada tudi ansambel »Mahaleo«. Ker je tudi dobiček iz njihovih posnetkov (CD) namenjeni projektom in ker nas je že več ljudi po telefonu spraševalo zanje (posebno po koncertu v Velikovcu), jih je Brigitte Busch že naročila iz Francije in bodo v kratkem na voljo. Naročite jih lahko pri založbi Drava, tel. 0463/50 10 99. Če pa ste mnenja, da bi lahko darovali tudi kak šiling za dobro stvar, pa navajam še bančno številko pri Bank Austria: BLZ 12780, Kto. Interkulturelles Netzwerk, 780-215-40-3-00. S. W. 125-LETNICA ŠENTJAKOBSKE POSOJILNICE-BANK S trdoživostjo v prihodnost Najstarejša podeželska posojil- nica na sedanjem avstrijskem ozemlju, Posojilnica-Bank Šentjakob, je preteklo soboto praznovala svojo 125-letnico. V kulturnem domu v Šentjakobu se je zbralo veliko zadružnikov. Moderator Marjan Velik je med gosti poleg najvišjih funkcionarjev zadružne centrale v Celovcu pozdravil tudi šentjakobskega župana Johana Obiltschniga, v kulturnem programu pa sta nastopila »Kvartet Rož« in mladinska skupina iz Ledine. V uvodnih besedah je povezovalec tudi poudaril pomen posojilnice kot sponzorja kulture in športa na svojem poslo-valnem območju in izrazil željo društvenikov, da bi občina trg pred njeno stavbo poimenovala po njenem ustanovitelju dr. Valentinu Janežiču. Predsednik upravnega odbora posojilnice dr. Joži Amb-rusch je v kratkem orisal zgodovinski potek delovanja, težki čas v dobi nacizma, preganjanje zadružnikov, težavno obnovitev po 2. svetovni vojni in pozitivni razvoj v zadnjem obdobju, kar potrjuje dobro načrtovan program in prizadevanje poslovodstva in sodelavcev. Predsednik Zveze-Bank v Celovcu Willi Moschitz je seveda čestital šentjakobskim po-sojilničarjem, poudaril, da je avstrijsko zadružništvo izhajalo izpred 125 let prav iz Šentjakoba in ob tem dejal, da naj napredno mišljenje prvega predsednika Janežiča ne bo samo v ponos, temveč tudi izziv za naprej v smislu simbioze med tradicijo in prihodnostjo. Zadružnikom je čestital tudi župan Johan Obiltschnig, izpostavil koristnost posojilnice za občane Šenjakoba in ji zaželel še mnogo poslovnega uspeha. V programu proslavitve so bili še prikaz projekta 5. a razreda dvojezične TAK iz Celovca »125 let Posojilnice-Bank Šentjakob«, žrebanje treh dobitkov, počastitev odbornikov za dolgoletno brezplačno delovanje in izročitev darila Zveze-Bank iz Celovca. J.R. Zaslužni odborniki Posojilnice-Bank Šentjakob OBČNI ZBOR SPD »DANICA« Prvič ženska predsednica, priznanje Stanku Wakounigu Občni zbor SPD »Dobrač« na Bmci LET je dolga, zato srebrna doba v človeškem življenju. Tako dolgo je Stanko Wakounig predsedoval Slovenskemu prosvetnemu društvu »Danica« v Šentprimožu. Ko je nastopil svojo funkcijo, je bil sedež društva še v Šentvidu, društvena dvorana pri Voglu v Šentprimožu, vaje pa v šentviškem farovžu. Kulturnega doma še ni bilo. Kar prenekate-ri društvenik je šele pozneje zagledal luč sveta. Preteklo soboto, 23. novembra 1997, je Stanko Wakounig na občnem zboru oddal to odgovorno nalogo v roke Fini Kraut-Mitsche, ki je s tem kot prva ženska v zgodovini »Danice« postala društvena predsednica. Njen oče je bil legendarni »slepi organist« Andrej Mičej, soustanovitelj društva in njegov prvi zborovodja ter dolgoletni organist v Šentvidu. Društveniki so se Stanku Wakounigu zahvalili za vse njegovo delo in trud v četrtstolet-nem predsednikovanju in mu poklonili dragoceno monografijo o Wemerju Bergu. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je »Danica« dejansko kulturni ambasador koroških Slovencev in zgornje-podjunske regije. V pretekli mandatni dobi, od konca leta 1993 naprej, je društvo imelo številne prireditve, njegov glavni dejavnik, to je Mešani pevski zbor, pa je bil med drugim na turneji po Kanadi in ZDA, sodeloval na pomembnih slovenskih prireditvah, kot sta to bila petdesetletnica Slovenskega vestnika ali Koroška poje, sooblikoval proslavo ob 1000-letnici Avstrije v Nemškem Plajberku, kot prvi slovenski zbor je s petjem odprl celovški sejem in kot kulturni predstavnik koroških Slovencev je sodeloval na prazniku svobode ob 50. letnici druge republike maja 1995 na Dunaju. K temu pa je treba prišteti še tradicionalne Novoletne koncerte, nastope v kulturnem domu skupno s krajevnimi društvi ter gostovanja v Sloveniji, Italiji in drugod po Avstriji. Stanko Wakounig je ob koncu svojega poročila posebej poudaril, kako važno je konstruktivno sodelovanje z obema kulturnima centralama, SPZ in KKZ, in se jima tudi zahvalil za vso pomoč in podporo, ki sta jo nudili »Danici«. Že iz tega naštevanja je razvidno, da je trenutno pevska dejavnost najbolj težiščna. Zborovodja Stanko Polzer je poudaril, da je kakovostno petje ena od vizij in vodil njegovega angažmaja pri Danici. Poudaril je, da morata samozavest in optimizem biti temelja delovanja, sodelovanje z drugimi zbori v posebnih projektih, kot sta to bili Carmina Burana in Schubertova maša, pa daje zelo pomembno za krepitev skupnosti in identitete. Odrsko dejavnost so pri »Danici« pokrili v sodelovanju z raznimi odri in pobudami, veliko dela in zagona pa vlagajo v delo z mladino. Glavni osebi na tem sektorju sta Barbara Mistelbauer in Tanja Štern. Po poročilih je občni zbor soglasno izvolil Fini Kraut- Mitsche za predsednico, podpredsednik je Stanko Wakounig, tajniške posle bosta opravljala Danica in Hanzi Kežar, blagajna pa je v zanesljivih rokah Franca Polzerja. Za predsednika pevskega zbora je bil izvoljen Vladimir Polzer, njegov namestnik je Gottfried Hajnžič, Cvetka Wutte in Danica Kežar sta tajnici, zborovodji Stanko Polzer in Flanzi Kežar, Kristijan Sadnikar pa je blagajnik. V imenu SPZ je podpredsednik Božo Hartman čestital »Danici« za njeno uspešno delovanje in dejal, da so vsi ponosni na njene dosežke. Posebej je omenil dobre odnose med SPZ in društvom, zelo pozitiven in zgleden pa je položaj Glasbene šole pri »Danici«. Kot poklon centrale je Stanku Wakounigu izročil ček za nakup dobrega čtiva v Naši knjigi. V imenu KKZ je spregovoril tajnik Franc Tomažič, se zahvalil za opravljeno delo in posebej poudaril zasluge Stanka Wako-uniga. Zastopnika obeh central sta obljubila podporo pri delovanju društva. Po občnem zboru pa so bila na ogled film o gradnji doma ter diapozitivi o turneji v Ukrajino leta 1993. Po dobrih dveh letih so se člani društva zadnji petek, 21. novembra ponovno zbrali v prostorih posojilnice na rednem občnem zboru. Predsednik Marjan Gallob je poudaril predvsem pomembno dejavnost v letu 1996, kjer so poleg praznovanja 90-letnice postavili na oder kar dve gledališki predstavi. Prvič je uspelo pripraviti tudi otroško gledališko predstavo, vendar tej skupini ni uspelo, da bi s svojim delom letos Kar nekaj desetletij je že od tega, ko so v Selah po načrtih arhitekta Janeza Oswalda skupaj z novo cerkvijo zgradili tudi novo farno dvorano. Udarniško so se lotili tega projekta, vsi so krepko pljunili v roke in pomagali graditi dvorano, da bi v njej domovala in se razvijala slovenska kultura, domača beseda. Takrat ni niče pobaral po lastništvu ali zapisu v zemljiški knjigi, kajti to, kar so postavili na noge, je bil dom selskih društev. Pred leti se je postavilo vprašanje sanacije dvorane. In to ni bil mačji kašelj, kajti najkasneje v trenutku, ko je šlo za podporo, je postalo jasno, da lastnik farne dvorane ni katero od društev, ampak cerkev in da je treba z njo podpisati pogodbo, ki omogoča odmerjenje dotacij. nadaljevala. Zato je bilo poudarjeno predvsem skrbstvo za delo z otroci in mladino. V občini so z gledališkim delom v zadnjem času začeli tudi nemško govoreči, kar je lahko zelo pozitivno, če bo z obeh strani pripravljenost za sodelovanje. Občni zbor je izvolil tudi novi odbor, ki je precej podoben dosedanjemu. V glavnem so v njem znana imena aktivnih kulturnih delavec z Marjanom Gallobom kot predsednikom na čelu. Kot kaže, je uspelo najti primerno pogodbeno obliko, kajti dvorana je bila obnovljena. Sanacija je uspela, počutje v dvorani je sedaj dosti bolj prijetno. Minulo soboto in nedeljo so Selani vabili na praznik obnovljene dvorane in prišlo je obiskovalcev kakor že dolgo ne. Predvsem domačini so bili prisotni v nadvse razveseljivem številu. V soboto zvečer so MePZ »Radiše«, Oktet Suha, Jaka Svoljšak iz Škofje Loke in MePZ »Sele« s člani slovenske filharmonije poskrbeli za pester spored, v nedeljo dopoldne pa sta MePZ »Sele« in Komorni zbor »Borovlje« skupaj s filharmoniki oblikovala mašo, zatem pa je skupina »Spominčice« iz Maribora zabavala ljudi. Dobrega razpoloženja niti sneg ni pokvaril. KULTURNI PRAZNIK V SELAH Veselje nad obnovljeno dvorano MePZ »Sele in člani slovenske filharmonije pri svojem nastopu Foto: sv Novi slovenski filmi v Celovcu Na pobudo kinoateljeja »Film-Video-Monitor« iz stare Gorice v Italiji bodo letos 3. in 4. decembra v Celovcu predstavljeni najnovejši slovenski filmi v Celovcu. Ta kinoatelje ima že dolgoletno tradicijo. Leta 1981 je v Italiji prvič predstavil retrospektivo slovenskega filma, od leta 1986 naprej pa vsako leto na posebnem festivalu predstavlja najnovejše slovenske filme. Namen teh festivalov je, kakor pravi Alberto Pešce, »prikazati živahno filmsko in televizijsko produkcijo, ki jo prežema srednjeevropski duh, odraža pa tudi sugestije italijanske kulture, še posebej trža-ško-istrske in furlanske. Slovenska filmska ustvarjalnost tako prestopi kulturne in etnične okvire«: Pričetek slovenskih filmskih dnevov bo v sredo, 3. decembra, ob 15. uri na slavističnem institutu celovške univerze. Med 15. in 18. uro 3. in 4. decembra si bo mogoče ogledati krajše slovenske videofilme v raznih prostorih slavističnega inštituta, v teh dveh dneh pa bo vsakič ob 19.15 uri in 21. uri na sporedu celovečerni slovenski film. V četrtek ob 10. uri pa bodo na okrogli mizi na to temo spregovorili filmski in kulturni ustvarjalci iz Slovenije, Italije in Avstrije. Filmske dneve v Celovcu pripravljajo skupno s Kinoatelje-jem iz stare Gorice celovška univerza, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Program: Sreda, 3. decembra, na univerzi v Celovcu: Kratki filmi: ob 15. uri »Rojstvo naroda«, režija Franci Slak, izbor filmov študentov Akademije za radio, film in televizijo: »Balkanski revolveraši«, »Koza je preživela«, »Zakaj jih nisem vseh postrelil?«, »Tik«, »Staro in novo«, »Postaja«, »Rotas-axis nrundi« Volkskino: ob 19. uri »Babica gre na jug«, ob 21. uri »Stereotip« Četrtek, 4. decembra, na univerzi: ob 10. uri okrogla miza »Novi slovenski film«, vodita Horst Ogris in Aleš Doktrič, sod. avtorji predstavljenih filmov; ob 15. uri »Vrtoglavi ptič«, »Ameriški sen«, »Bravo-Lai-bach«, »Bo bilo« (Andrina Mračnikar), »Parabola«. Celovečerna v Volkskinu: ob 19. uri »Outsider«, ob 21. uri »Felix«. Avtorja Marijan Tomšič in Bertram Steiner Foto: sv AVSTRIJSKO-SLOVENSKO DRUŠTVO Predstavitev Istre Pretekli četrtek je Avstrijsko-slovenska družba v Evropski hiši v Celovcu priredila kulturni večer, katerega so se udeležili tudi predstavniki političnega življenja, med njimi gen. konzul RS Jože Jeraj, mariborski župan Alojz Križman in drugi. Besede pozdrava je spregovoril njen predsednik Josef Schantl in se hkrati tudi zahvalil vsem, ki so sooblikovali to srečanje. Dr. Kropfitsch je predstavil kulturne znamenitosti pokrajine Istre z diapozitivi, literarno pa Marijan Tomšič, kije bral iz svojega romana »Oštrigeca«. Glasbeno je večer popestril oktet Suha iz Podjune. M. Š. ZELEZNA KAPLA Ob 90-letnici upravičen optimizem Pred skoraj stoletjem so se slovenska prosvetna društva očitno začela ustanavljati množično, zato je danes kar nekaj devetdestletnic na kupu. Poleg kapelske »Zarje« je v nedeljo praznovala tudi žitrajska »Trta«, to soboto pa jo bo škofiška »Edinost«. Kaplečani znajo proslavljati, to je že znano. Tudi zadnja proslava (za pikolovce: doslej zadnja) je bila pripravljena skrbno, pa resno in tudi temperamentno. Za to so poskrbeli predvsem otroci in plesalci folklornih plesov, pa tudi pevci mešanega zbora, ki so z dvignjenimi čašami povabili kar vso dvorano k nadaljevanju praznovanja v hotel Obir. Kdo je bil prava zvezda večera, je težko reči, saj so bile vse točke programa na zavidljivo visoki ravni kvalitete. To pomeni, da so Kapelčani upravičeno ponosni na svoje kulturno poslanstvo. Začetek proslave so naredili s filmom, kjer je bivški predsednik društva inž. Peter Kuhar pripovedoval o delovanju v preteklosti, o težavah, ki sojih imeli s prostori, saj svojih niso imeli, farna dvorana pa je bila zanje zaprta, pa tudi o tem, da se je to slednje krepko spremenilo, odkar je v Kapli župnik Poldej Zunder. Društvo bo odslej lahko uporabljalo občinski grb; na desni župan Peter Haderlapp, levo predsednik SPD »Zarja« Jože Blajs Foto:sv Farna dvorana je na voljo za vsako prireditev, ne le to, sam župnik je eden najbolj delavnih društvenikov, saj je zrežiral pre-nekatero igro in pomagal pri pripravah mnogih prireditev. Na platnu pa so slovensko in nemško govoreči pripovedovali o tem, kaj jim prosvetno društvo pomeni. Recitacijska skupina pod vodstvom Poldeja Zundra je poskrbela za umetniško besedo in poglobitev vanjo, mešani pevski zbor je presenetil z vedno večjo kakovostjo (vodi ga Slavko Mežek), prav imeniten pa je bil otroški zbor, ki je ne le zapel, temveč hkrati še zaigral otroško pesem. V Kapli imajo tudi nekaj odličnih in šolanih pevcev; Gabrijel Lipuš, ki je nekaj časa vodil zbor, in pa Flo-rentina Unegg sta bila užitek za uho. Tudi folklorna skupina je očitno spet enkrat v dobi razcveta. Pod novim vodstvom Andreja Košiča, bivšega »Ma-roltovca«, so nastopili z neverjetnim temperamentom in novimi plesi. V društvu so obnovili tudi tamburaško tradicijo in tako danes spet igra sedem deklet pod vodstvom Tatjane Sa-dolšek. Skozi program je vodila Gabrijela Novak. Da ne pozabim: lepo sceno je prispevala domača umetnica Nežika Novak, prav tako sliko na vabilih. Pozdravljanje, govori in čestitke pa so preložili za konec prireditve. Občina je društvu podarila pravico do občinskega grba in ček z nekaj tisočaki, župan pa je prišel čestitat tudi osebno. Čestitke so se vrstile od društev v soseščini do tistih iz Slovenije, s katerimi ima društvo več ali manj stalne kontakte. Naj omenim samo »rotacijo« nastopov štirih zborov, ki se ni pretrgala že 25 let. Predsednik SPD »Zarja« mag. Jože Blajs, ki je prevozil v svojo Kaplo iz Celovca in nazaj že verjetno nad stotisoč kilometrov, pa je v kratkem govoru opozoril na pomen društva, ki je v prvi vrsti kraj srečevanja, kjer so opravljali kulturno delo in doživljali večje ali manjše uspehe. Nanj so delovale tako sredobežne kot sredotežne sile; ljudje različnih gledanj in prepričanj je družilo hotenje ohraniti slovensko kulturo in ustvarjati in razvijati sožitje. Za naprej pa je bil mnenja, da ne manjka volje do iskanja novih poti in načinov, saj se s časom spreminjajo tudi potrebe. »Seveda pa moramo stremeti za tem, da bomo čimbolj odprti, tolerantni do drugega, da ne bomo izločevali po raznih ozkih kriterijih, ker je prav konstruktivna raznolikost tisto, kar naredi neko skupnost barvito, zanimivo in privlačno.« K jubileju čestita tudi Slovenski vestnik! S. W. Mešani pevski zbor »Zarja« seje spet enkrat izkazal DEVETDESETLETNICA V ZITARI VASI Spet »Trta« je rodila Slavnost so prijetno posveži-la Plazniška dekleta, ki so se prav za ta nastop ponovno zbrala, sicer pa od leta 1993 ■ N tako je naneslo, da sta si ■ dva dni zapored ob svojih devetdesetletnicah zvrstili dve sosednji slovenski prosvetni društvi, v soboto kapelska »Zarja« in v nedeljo žitrajska »Trta. Prav jubileji kažejo na veliko povezanost tedanjega slovenskega prebivalstva v obeh krajih in na enaki potrebi po organiziranem kulturnem delovai\ju. V nedeljo popoldne je bilo v avli žitrajske ljudske šole vse polno obiskovalcev. Kot trtin grozd so pričakovali prireditev. Začel jo je moški pevski zbor pod vodstvom Pavlija Sterna z znano in izpovedno Prešernovo Zdravico. Napovedovalka in povezovalka Mira Grötschnig-Einspie-ler je med poslušalstvom po- Steber žitrajske kulture - moški zbor ob pozdravnem govoru župana Herberta Lepitschniga Foto: Predsednik Mirko Ogris: »Poskrbimo za ohranitev našega jezika in kulture!« Foto s zdravila tudi častne goste, predsednika in tajnika Slovenske prosvetne zveze, Gustava Brumnika in Janka Malleja, podpredsednika Krščanske kulturne zveze Miha Vrbinca, žitrajskega župana Herberta Lepitschniga in domačega župnika Gotharda. Spored je začel domači moški zbor, ki ga vodi prizadevni Pavli Stern. Glasovno je res na visoki ravni, pevci dajejo vtis, da pojejo z lahkoto, kot za šalo, brez muje. Zaradi tega je tudi njihova interpretacija pesmi povezana s pravo dinamiko, polnost glasov pa dosegajo tako v pianu kot v forte. Prejšnji zborovodja Jozej Srarc je tokrat nastopil z žitraj-skim cerkvenim pevskim zborom. Temu tudi posvetne pesmi lepo zazvenijo. več ne pojejo. Prav škoda, kajti njihovi glasovi so prijetni, mladi in sveži. Morda pa bi Irena Brežjak z njimi vendar še enkrat poskusila! Poln zven ima tudi šentlipški cerkveni zbor, ki ga vodi Janez Petjak Predvsem prijetna je bila prav njegova uglasbitev pesmi o »Fikiju«, nekdanjem kapelskem ozkotirnem vlaku s socialno poanto »fabrika stoji, Bela pa žalostno šumi«. Tako nekako. Kot gost nemško govorečih v občini je nastopil domači Männergesangsverein - MGV. Poje prijetno, vendar se mu je poznala maloštevilčnost. Društvena folklorna skupina je razgibala poslušalstvo. Sicer je nastopila samo s petimi pari, a je bil oder kljub temu poln. Harmonika, živobarvne noše in seveda s srcem izvedeni plesi pač naredijo pravo vzdušje. Po dolgoletnem vodstvu Slavke Kukoviča ob podpori njenega moža Franca skupino zdaj vodita Roswitha Stern in Rado Marketz. Za zaključek se je na oder še enkrat postavil moški zbor. Ob tem pa je v zelo sproščenem in prijateljskem duhu tudi v slovenščini spregovoril domači župan Herbert Lepitschnig. Poleg izrečenih čestitk in priznanja »Trti« kot neločljivemu in pomembnemu dejavniku kultu-te v občini, je opisal tudi potek formalnosti v občinskem svetu za dodelitev dovoljenja društvu za' uporabo občinskega grba. Prav podelitev tega grba pa je bila tudi višek svečane prireditve, ki so jo pevci zapečatili z ubranim petjem. »Trti«pa so ob jubileju čestitali tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Gustav Brum-nik, podpredsednik Krščanske kulturne zveze Miha Vrbinc, vodja frakcije Enotne liste v občinskem odboru podžupan Joža Habernik in predstavniki sosednjih kulturnih in prosvetnih društev. Moderatorka Mira Grötsch-nig-Einspieler je med posamezne nastope vpletala tudi 90-let-no zgodovino društva. Kako mu je šlo, naj navedemo samo ob primeru kulturnega doma: Po ustanovitvi so kupili Kaj-šlovo hišo, jo preuredili, napravili dvorano in uredili čitalnico. Leta 1938 je nacistična oblast prepovedala društvo, domači nacisti pa so sežgali nad 700 knjig. Leta 1944 je kulturni dom pogorel. Leta 1948 gaje vsekoroška mladina spet zgradila, leta 1960 pa mu je okrajno glavarstvo odvzelo dovoljenje za prireditve. V zadnjih letih so v okviru društva KUMST dom spet obnovili in usposobili. Jože Rovšek Kjerkoli nastopi, povsod navduši - žitrajska folklora Foto:sv PRIREDITVE ČETRTEK, 27. 11. CELOVEC, v Mladinskem domu, Mikschallee - Mladinski dom 18.00 Literarni večer z dramatikom in pisateljem Tonetom Partljičem CELOVEC, v Mohorjevi knjigarni 19.00 Razstava ikon. Razstavlja: mag. Silva Deskoska, glasba: Lucija Ogorevc-Feinig (flavta) in Ingunn Geihofer (flavta) CELOVEC, pri Joklnu - KD Pri Joklnu 20.00 Branje: Ceija Stojka; koncert: Amenza Ketane PETEK, 28. 11. CELOVEC, v Mladinskem domu 10.00 »Opera za tri groše/Dreigroschenoper« (B. Brecht, K. Weil). Nastopa: Gledališka skupina TeatrTrotamora CELOVEC, v Modestovem domu 18.00 Občni zbor SAK PEČE, v gostilni Linde 18.00 Občni zbor Posojilnice-Bank Žila DOBRLA VAS, v Posojilnici-Bank Podjuna 19.00 Odprtje razstave Izidorja Sterna. Poje MoPZ »Trta«; razstava bo odrpta do 31.12.1997; CELOVEC, v Mladinskem domu - SPZ in KKZ 19.30 »Opera za tri groše/Dreigroschenoper« (B. Brecht, K. Weil). Nastopa: Gledališka skupina Teatr Trotamora DUNAJ, v Korotanu, Albertgasse 48 19.30 2 x Lirika + 2 x Proza. Berejo: Janko Ferk, Katharina Kaufmann, Thomas Kollerer, Žarko Petan ŠENTJANŽ, k & k - k & k in SPZ 19.30 Vernisaža Ivana Klariča - »Na koncu neskončnosti ali Kaj je od tam naprej« SOBOTA, 29. 11. REBRCA, Mladinski center 19.00 Tečaj: afriški plesi za otroke. Prijave: mladinski center ali na KKZ; vodi: Barbara Plečnik; prispevek: 290,-; do ned., 30.11. KOTMARA VAS, društvena šoba v stari šoli - SPD Gorjanci 19.30 Letni občni zbor SPD »Gorjanci« PLIBERK, v farni dvorani - fara Pliberk 19.30 Igra »Lepa čevljarka«. Nastopa: gledališka skupina KPD Sele ŠKOFIČE, v ljudski šoli - SPD Edinost 19.30 Slavnostna prireditev ob 90-letnici obstoja. Nastopajo: MePZ Edinost, kvartet Rož, učenci Glasbene šole, otroška plesna skupina, MGV Schiefling, MoPz Bilka iz Bilčovsa in oktet Zvezda iz Hodiš ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 19.30 Večer glasbe in slovenske besede. Nastopajo: Janez Gregorič (kitara), Kristijan Filipič (prečna flavta), Tone Kuntner (pesnik) NEDELJA, 30. 11. DOBRLA VAS, v kulturnem domu 9.00 Redni občni zbor Posojilnice Podjuna RADIŠE, v farni cerkvi - SPD Radiše in fara Radiše 10.30 Adventno petje; cerkveni zbor Šmihel, pevci SPD »Radiše« ŠENTJANŽ, k & k - k & k in SPZ 16.00 Razstava »Patchwork & Keramik«. Razstavljajo: Patchworkgruppe Klagenfurt, Rezi Kolter BRNCA, v farni dvorani 19.00 Adventno petje. Nastopajo: tercet »Migeel« in kvartet Rož ŽITARA VAS, v kulturnem domu KUMST - KUMST, SPD »Trta« 20.00 »Wunderwelt«; kabaretni večer s Christianom Hölblingom, predprod. 60-, večerna blagajna 80,-šil. TOREK, 2. 12. SVEČE, pri Vrbniku - SPD Končna 18.00 Miklavževanje. Nastop otroškega zbora iz Sveč in obdaritev otrok TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.30 Tinjska serija predavanj: «... ne vrag le sosed bo mejak«. Urban Jarnik in karantansko slovensko-nemško »bratstvo«; predavatelj: univ. doc. dr. Wilhelm Baum DOM V TINJAH Izobraževalno potovanje v Grčijo Od 7. do 14. februarja 1998 prireja Tinjski dom potovanje v Grčijo. Polet bo z Dunaja najprej v Solun, rojstno mesto Cirila in Metoda. V Tesaliji bo ogled samostanov Meteora, ki čepijo kot orlova gnezda v skalovju. Stoletja so bili dostopni le po lestvah in z vrvmi. Sledi ogled Delfov, najslavnejšega Apolonovega preročišča. Atene so bile eno najstarejših kulturnih središč. Atenska akropola je enkratna tudi v svoji razpad-losti. Korint je bil bogato trgovsko mesto, v Epidavru pa je staro gledlišče. Mikene so bile sedež mogočnih vladarjev itd. Potovanje s polpenzionom stane 10.950 šilingov (doplači- lo za enoposteljno sobo 1.900 šil.). Vožnja z vlakom na Dunaj in nazaj (ali polet) stane dodatnih 500 šil. Potovanje spremlja prof. Jože Wakounig, v Grčiji pa bo vodila rojakinja Tita Artemis Kovač. Prijave na Dom v Tinjah najkasneje do 20. decembra! 1. koroška konferenca o revščini od 27.-28. novembra KRAJ v počitniškem naselju ob Habnarjevem jezeru PRIČETEK v četrtek, 27. 11. ob 9. uri Udeleženci bodo lahko sodelovali v različnih delovnih skupinah. Predavali bodo strokovnjaki iz vse Avstrije, podijska diskusija, kako naprej... Prijave in informacije: Koroška mreža proti revščini, Beljak, Rathausgasse 2, telefon 04242/24617 Krščanska kulturna zveza vabi na izlet v Ljubljano z ogledom gledališke predstave »Tri visoke ženske« v ponedeljek, 8. decembra '97. Cena: 250 - šil. (avtobus in predstava), 350.- šil. (avtobus, večerja in predstava) Informacije in prijave: KKZ, 10. Oktoberstr. 25/III, Celovec, tel. 0463/516243 O Posojilnica-Bank Žila vabi na občni zbor petek, 28. 11. 1997, ob 18. uri v gostilni Linde, v Pečah/Pockau Pepi Pegrin s Kota v Selah -30. rojstni dan; Katrca Weinzierl iz Žitare vasi - 70. rojstni dan in god; Marija Možarnik z Obirskega - 70. rojstni dan; Cilka Schönherr iz Celovca -rojstni dan in god; Elizabeta Lipuš iz Lepene - 70. rojstni dan; Kati Jug iz Sel - 50. rojstni dan; Karl Kulterer iz Ra-kol pri Tinjah - osebni praznik; Marija Wodiunik iz Vogrč -87. rojstni dan; Barbi Kunčič iz Šentjakoba - rojstni dan; Terezija Lipusch iz Šentvida v Podjuni - rojstni dan; Marija Starejši upokojeni vdovec želi spoznati primemo žensko za skupno življenje. Javite se pod šifro SV - 1A na upravo Slovenskega vestnika, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec PRAZNUJEJO Sadolšek iz Lobnika - 77. rojstni dan in god; Kati Pipp z Ziljske Bistrice - 75. rojstni dan; Katarina Kordež iz Male vasi - rojstni dan; Katarina Jelen iz Libuč - rojstni dan; Marija Jernej iz Crgovič -rojstni dan; Marija David iz Vogrč - rojstni dan; Anton Pukl z Dvora - rojstni dan; Janez Pernat z Bistrice - rojstni dan; Katja Krištof z Dvora -rojstni dan; Viktorija Granig iz Celovca - rojstni dan; Katarina Mandl iz Libuč - rojstni Posojilnica Bank Podjuna vabi na redni občni zbor Nedelja, 30. 11. 1997, ob 9. uri, v kulturnem domu v Dobrli vasi dan; Katarina Berchtold iz Crgovič - rojstni dan; Marija Vavti iz Nonče vasi - rojstni dan; Andrej Lampichler z Ra-diš - 70. rojstni dan; Mici Kropfitsch iz Šmarjete pri Kotmari vasi - 50. rojstni dan; Mihi Notsch s Čemernice pri Šentjakobu - 40. rojstni dan; Engelbert Ojster z Obirskega - rojstni dan; Hanzi Weiss iz Šentjanža - rojstni dan; Walter Gutovnik iz Podjune - rojstni dan; Pepca Druml z Ziljske Bistrice - rojstni dan. Čestitamo! SREDA, 3. 12. ŠENTJAŽ, v k & k centru - Slovenska športna zveza Redni občni zbor Slovenske športne zveze ČETRTEK, 4. 12. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 9.00 Dopoldansko izobraževanje - ženske bolezni vseh starostnih skupin; predavateljica: dr. Silvija Velik; traja do 11. ure; DUNAJ, Albertgasse 48, 8. okraj - SKC Korotan 17.00 Razstava slik Tomaža Perka. Predst. dr. Janez Bogataj ŽITARA VAS, v kulturnem domu - SPD »Trta«, KUMST, Društvo pisateljev 19.30 Literarno branje, sod. Janko Messner, Andrej Kokot, Anita Hudi, Herman Germ, Stanko Wakounig, Cvetka Wuttej PETEK, 5. 12. RADIŠE, - SPD Radiše 16.00 Miklavževanje po domovih. Prijave sprejema: A. Lampichler, tel.:740156 SOBOTA, 6. 12. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje« 17.00 L. F. Baum: »Čarovnik iz Oza«, premiera. Nastopa domača otr. igralska skupina. Režija M. Bevk in M. Kropivnik; nato miklavževanje. Ponovitev igre 8. 12. ob 16. uri RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 27. 11. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 28. 11. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 29. 11. 6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 30. 11. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. M. Dovjak) 18.00 Glasbena oddaja PONEDELJEK, 1. 12. 18.10 Kratek stik TOREK, 2. 12. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 3. 12. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Narodnostni kongres v Millstattu. Slavnostna prireditev DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 30. 11. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 1. 12. 2.55 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I Bodočnost narodnostnega sosveta: razširitev za štajerske Slovence in še druge strukture? I 50 let SPD »Edinost« v Štebnu I Kaj pride za neskončnostjo? Razstava Ivana Klariča v k & k centru v Šentjanžu I Umetnostno romanje Janeza Bernika za človekom I »Oče naš« - za Mariborski oktet je molitev zložil prof. Jože Leskovar I Prišel je tihi čas: razmišljanja o adventu SLOVENSKI VESTNIK Umerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. teL 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34) . politika, manjšinska družba Tajništvo..............Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec DIJAKI IZ MLADINSKEGA DOMA 33. srečanje mladih filmskih ustvarjalcev MM AKO smo se znašli na tem IV srečannju? V Mladinskem domu v Celovcu deluje filmski krožek. Letos poteka v dveh sekcijah: najmlajši (do 15 let) in mladinski (od 15. leta naprej). Mentorja krožka sta Ciril Murnik in Peter Svetina. Festival »Srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev« je bil 18. in 19. novembra v Piranu. Na letošnji festival smo poslali tri filme, udeležila pa sva se ga Edin Nuhanovič in Gregor Krevs. V Piranu so nas razdelili v skupine po dva ali tri ter nam dodelili sobe. Po kosilu, okoli 14.30, se je začel festival v osnovni šoli Cirila Kosmača. Predsednik ZKDS gospod Zorman nas je pozdravil z uvodnimi besedami ter nam razložil potek festivala. Nato se je začela projekcija najboljših fil- mov srečanja. Vseh filmov je bilo 41. Iz Mladinskega doma smo poslali naslednje: »Stupid Magnus« (avtor Edin Nuhanovič), »Pekarna« (avtorji Tanja Urank, Jana Velik, Gregor Bren-ce, Gregor Truppe) in »Erotične fantazije« (avtorja Edin Nuhanovič in Andreas Wieser). Diplomo za najboljše filme pa sta prejela filam »Pekarna« in »Erotične fantazije«. Po zelo zanimivem gledanju smo bili povabljeni k županu. Bil nas je vesel in nam je izrekel nekaj spodbudnih besed ter na kratko predstavil obmorsko mesto. Po klepetu pa je sledil pogovor z žirijo, v kateri so bili Mirjana Borčič, Alenka Pavlovec, Mako Sajko in Amir Muratovič. Na tem pogovoru smo razčistili mnoga vprašanja o filmih in razloge, zakaj je ta film boljši in oni slabši. Slišali smo tudi nekaj predlogov, kako bi nekatere pomanjkljivosti izboljšali. Čas nam je hitro minil, še večerja, potem pa po Piranu. Zvečer smo si šli pa odpočit od sedenja utrujene zadnjice. Nekaj skrivnosti pa naj obdržim, zato ne bom pisal, kaj se je dogajalo po večerji. Naslednje jutro smo vsi »spočiti in naspani« odšli zajtrkovat. Ob devetih smo bili spet v osnovni šoli, kjer smo si ogledali filme z enim ali dvema glasovoma žirije, ki pa so bili prav tako duhoviti in zanimivi. Nato nam je Borko Radešček razložil, kako lahko s pomočjo računalnika snemamo animirane filme. Potem pa nas je čakalo presenečenje: izlet z ladjo ob obali. Ko nas je dobro prepihala burja in zrukalo morje, nas je 1 piK ] Mladi filmski ustvarjalci iz Mladiskega doma SŠD v Celovcu Foto: SV DUNAJSKI ŠTUDENTJE Cyberpunt v jesenskem (v)etru ■ ESENSKO mrzli veter je v prepihal dunajske ulice, zlasti še tisto v luninem svitu, kjer se potikajo slovenski študentje in študentke ter se grejejo ob puntarskem ognju. Brez skrbi, ta ogenj je še vedno papirnat -v obliki nove številke že kar tradicionalnega študentskega časopisa, ki je prejšnji teden priletela v poštne nabiralnike. Nova pa ni le številka, temveč tudi njegovo uredništvo, ki ga bo odslej vodila Katja Weiss. Že res, da nas naslovna stran poskuša odvesti v Cyberspace, a slika na prvi strani nima opravka z vsebino lista (dejstvo, da se oblikovalec naslovnice ne ozira na tematiko člankov, je prav tako ostalo še od prejšnjega uredništva, kot to, da se poštni urad pri puntarjih po nemško glasi Varlagspostamt in ne Verlagspostamt, kot bi človek lahko domneval). Sicer pa je najti v časopisu kar nekaj zanimivih sprememb. Pozornemu bralcu padejo v oči že pri prvem prelistanju nemški povzetki slovenskih člankov. Resda niso povzeti vsi članki in tudi grafično bi bilo mogoče dobro oblikovati povzetke tako, da jih najdejo tudi tisti, katerim so namenjeni, a ven- darle je po mojem to pravilen korak k razširitvi bralstva. Vsebinsko pravi Katja v svojem uvodniku, da naj bo časopis predvsem forum, kjer »vsakdo lahko piše o tem, kar se mu zdi in kar mu leži«. To napoved naj ilustriram z detajlom s kulturnega področja, in sicer je nenavadno brati o eni in isti gledališki igri dve kritiki (prva je od Katje same, drugo pa piše Timi Oliver Wüster). Zanimivo je spoznati dva različna pogleda na isti dogodek - predvsem tudi zato, ker iz vsakega posameznega lahko razberemo več, kot je to navada pri kritikah v koroško-sloven-skem časopisju (uspešen večer -kulturni užitek - zadovoljna publika - bučen aplavz). Vsebinsko naj omenim še relativno obširno obravnavanje 25. obletnice Ortstafelsturma, o katerem pripravlja Klub brošuro (izšla naj bi te dni pri Založbi Drava) in pa kurdske prijatelje, ki jim puntarji očitno tudi v prihodnje želijo ostati zvesti - celo s podpisno listo v njihovo podporo. Zanimivost ob robu: čudno je, da ima puntarska ekipa nekoga, ki je odgovoren samo za inserate (prejšnji glavni urednik Marko Gabriel), ko pa v celem listu ni nobenega oglasa. A kar še ni, pa mogoče še bo. Rad bi prišel še k »novi ureditvi« klubske knjižnice, ki je prav tako predstavljena v Puntu. Vsak, kdor bo pričakoval po opisu R. Kulnika praktično urejeno knjižnico, kjer knjige niso le lepo »pošlihtane« po policah, temveč v kateri želeno knjigo lahko tudi najdeš, bo kmalu razočaran. Zgleda, da so se urejevalci bolj trudili za lepo zunanjo sliko, kot pa za tematsko ureditev. Tako se pač zgodi, da je treba npr. iskati knjigo »Am Rande Österreichs: Ein Beitrag zu Soziologie der österreichischen Volksgruppen« pod rubriko >filozofija/psihologija< poleg Knjige Brigitte Huberje-ve >Pravi moški zame<, medtem ko je večina ostalih knjig (z nekaterimi nerazumljivimi izjemami) uvrščen pod rubriko >družboslovje<. Drug primer: opis Ljubljane je pravilno uvrščen pod rubriko >zem-ljepis<, opisa Dobrle vasi in Sel pa lahko najdemo med biografijami. Takih primerov nedoslednega uvrščanja knjig je še kar nekaj. Za konec pa naj mi še kdo razloži, zakaj so ravno otroške knjige na najvišji polici. Tudi če gre večinoma za knjige Mohorjeve založbe, jih i vendarle ni treba skrivati. Tako slabe pa spet niso! Joži Wutte čakalo kosilo, zatem pa smo se šli, ne preveč veseli, pripravljat na pot domov. Tako pa so utemeljili člani žirije izvrstno uvrstitev filmov iz Mladinskega doma: »Erotične fantazije« iz Dijaškega doma v Celovcu, večno človekovo željo po združevanju soočajo s prav tako večno prisotno posledico razdruževanja in ponovnega iskanja združitve. Vse to se ponavlja, nikoli pa ni isto. Avtorji so za upodobitev te ideje izbrali palstlin, kije že zaradi svojih materialnih lastnosti omogočal dojetje tega večera, hkrati pa neponovljivega življenjskega kroga (Mirjana Borčič) Žirijo pa je osvojil animirani film »Erotične sanje« iz Koroške. Zanimivo, da lahko pri animiranem filmu prikažeš mnogo več kot pri igranem, pa to še vedno nikogar ne moti. Ali ne? Sem pa siguren, da bo ob tem filmu v dvorani smeha poln koš. (Mako Sajko) Na koncu pa še dve animaciji, ki sta posneti na malce drugačen način: ... in »Erotične ■ Pismo bralca Jamrovski natečaj? Poročilo Sonje Wakounig o seji vseh odborov ZSO pod naslovom »Finančna kriza hromi delovanje« Draga Sonja! Ko sem se vrnil po minuli seji (prepričan sem, da ni bila še »zadnja«, kot pišeš Ti) in sem tovarišu iz dunajske skupine ZSO poročal o poteku seje, me je začuden vprašal, ali sanjam jaz, ali pa Sonja Wakounig. Prebral je namreč Tvoje poročilo, ki ga sam še nisem videl in imel povsem drug občutek, kot je slišal od mene. Isto vprašanje sem si zastavil sam, ko sem omenjeno poročilo prebral. Edina razlaga, ki sem jo našel, je ta, da si poročala o neki drugi seji. Zato dovoli, da podam še kratko poročilo o seji, na kateri sem bil jaz: * Že res, da se je finančna kriza vlekla kot rdeča nit skozi vso sejo, vendar zdaleč ni dominirala v debati, temveč so po moji presoji prevladali vsebinski prispevki, tudi zelo kritični prispevki, ki so pokazali naše lastne napake in pomanjkljivosti - povezani s konkretnimi predlogi za izboljšanje (pri čemer zdaleč niso povezani vsi predlogi s potrebo po dodatnih finančnih sredstvih). * Mnogo je bilo na seji rečeno o pomanjkljivi notranji komunikaciji, o neobveščenosti odbornikov in odbornic, o pretrgani informacijski niti med Celovcem in bazo itd. * Ni res, da »se je ugotovilo, da je (spomenica) bila razposlana kot priloga SV, poleg tega jo je vsak, ki je želel, dobil po pošti še posebej in da je bilo tudi sicer o njej precej pisanega.« To je bil edinole Tvoj diskusijski prispevek, sicer pa je marsikateri izrazil mnenje, da se je informiralo ljudi o vsebini in pomenu spomenice veliko prema- fantazije« z duhovito in bogato animacijo iz plastilina. (Amir Muratovič) »Pekarna« je film, ki je nastal v Dijaškem domu v Celovcu. V ospredju je otrokova potreba po igri. Prisotna je v pristopu k snemanju pa tudi v sami zgodbi. To je nezahtevna, vendar pristna stvaritev otrok. Pri gledanju smo se uspeli zabavati in sprostiti. (Mirjana Borčič) Otroci so tudi dobri humoristi, kar so pokazali s filmom »Pekama. (Alenka Pavlovec) Salo o črnem kruhu so nam poslali iz avstrijske Koroške. Ni kaj, lepo narejen video je in če se bodo še česa lotili, jim kar dobro kaže. (Mako Sajko) Postavljanje kamere dela nekaj težav tudi »Pekarni«, kljub temu pa je prisrčen, predvsem po zaslugi mladih igralk. Brez veliko okrasja izpelje jasno in duhovito šalo. (Amir Muratovič) Da pa smo bili na tem srečanju lahko navzoči osebno, pa nam je omogočila tudi Posojilnica-Bank Borovlje, podružnica Celovec, ki je bila naš sponzor. Hvala! Se vabilo vsem, ki tole prebirate: lahko se udeležite filmskega krožka, ki je vsako sredo ob 18.30 v Mladinskem domu v Celovcu. Gregor Krevs lo in da je ta zamujena dolžnost odbora celo škodovala ugledu ZSO. * Kar se tiče SV, se ni govorilo toliko o financah, temveč o tem, da smo se začetka leta lotili reforme časopisa, ki pa je žal ostala na sredi poti in je bil zato proč vržen denar, če se ne završi. Izrazil sem mnenje, da časopis v sedanji obliki nikakor ne ustreza današnjim potrebam in prepričan sem, da ga je mogoče spremeniti brez nadaljnjih sredstev. * Edini predlog, ki je povezan z dodatnimi financami, je bila nastavitev dodatne osebe, ki bi skrbela za kontakt med Celovcem in bazo. Ta predlog ni bil niti sprejet niti odklonjen - ne spomnim se, da bi prišlo do kakega glasovanja o tem. * Sklenjeno pa je bilo, da se sestavi komisija, ki bo podrobno obravnavala celoten papir Dunajske skupine ZSO (ki govori poleg o omenjenih točkah še o novih medijih, tiskovnih konferencah in drugih sredstvih informiranja) skupno s papirjem Celovške skupine ZSO (zahteva po forumu ZSO, kjer naj bodo zastopane krajevne skupine ter podorganizacije ZSO) ter izdelala najkasneje do konca januarja 1998 konkretne predloge za Upravni odbor. Komisijo sestavljamo: Marjan Sturm, Sonja Wakoounig, Ana Blatnik, Mirko Messner in Joži Wutte. Računam na Tvoje konstruktivno sodelovanje v njej! Vem, da ni najboljša pot dialoga med odborniki preko časopisa - a potrebno se mi je zdelo popraviti par dejstev, da ne bi kdo mislil, da je bila cela seja en sam natečaj pod geslom »Kdo jamra najlepše?« Joži Wutte, (lan Upravnega odbora ZSO SLOVENSKI VESTNIK SPORT ODBOJKA Zmaga nad SVS Röder, neobremenjeni v Sofijo PRED OBČNIM ZBOROM SAK »Konsolidacija kluba Pretekli petek je moštvo SK Aich/Dob prepričljivo premagalo ekipo SVS Röder z Dunaja s 3:0 in osvojilo dve pomembni točki v boju za play-off tekmovanje. Dobljani namreč potrebujejo za kvalifikacijo še najmanj šest točk. Včeraj, v sredo, pa so imeli v gosteh moštvo iz Gleisdorfa, ki šteje med konkurente za šesto mesto na lestvici. Varovanci trenerja Bojana Ivartnika so proti Dunajčanom začeli zelo nervozno in delali nekaj nepotrebnih napak, vendar so se sčasoma le ujeli in dobili prvi set s 15:12. V drugem in tretjem setu so bili Dobljani boljši, zrelejši in brez večjih težav dobili oba seta (9/6). Trener Bojan Ivartnik po tekmi: »Igrali smo toliko, kolikor smo potrebovali za zmago; prilagodili smo se kvaliteti nasprotnika. Pomembno je, da smo zmagali, in samo to šteje.« Turnir v Softiji Jutri, v petek, 28. novembra, se bo v glavnem mestu Bolgarije Sofije pričel odbojkarski turnir za evropsko pokalno tekmovanje, na katerem bo sodelovalo tudi moštvo iz Doba, ki je v prvem krogu premagalo moštvo Kalesi-je iz Bosne. Poleg Dobljanov bodo nastopile še izredno močne ekipe, in sicer: Spartak Sofija, ki šteje med vrhunske evropske ekipe, Kraljevo iz Jugoslavije in Strumica iz Makedonije. Vse ekipe so zelo močne in pričakovati je napeto tekmovanje. Bojan Ivartnik o turnirju: »V Sofijo gremo povsem neobremenjeni. Zal imamo samo osem igralcev, eden pa je poškodovan. Za nas je seveda tekmovanje v zvezni ligi bolj pomembno. Tekmovanje v Sofiji bo zelo naporno, odigrali bomo tri tekme.« M. Š. Zmaga Dobljanov v nobenem trenutku ni bila ogrožena 1. Donaukraft 15 15 0 45:4 30 2. PL Salzburg 14 12 2 38:7 24 3. Union Enns 15 11 4 35:19 22 4. Innsbruck 14 7 7 23:25 14 5. SVS Sokol V 13 6 7 22:25 12 6. VC Gleisdorf 12 5 7 20:23 10 7. SK Aich/Dob 13 5 8 19:29 10 ODBOJKA Ženske spet poražene! Pretekli konec tedna je odbojkarska ekipa Dob/AVC odigrala dve tekmi. V soboto so-ženske nastopile v 2. kolu pokalnega tekmovanja proti TI Innsbruck/Reichenau in podlegle z 1:3. Domačinke so tekmo pričele zelo dobro in bile kar začudene same nad seboj, ker so šle v vodstvo z nekaj točkami, vendar so set oddale z 8:15. V 2. setu so se Dobljanke celo stopnjevale pritisk in niz po zelo napetih akcijah s 17:15 odločile zase. Tretji in četrti niz so dobile gostje iz Tirolske (-7/-2). Dan navrh so Dobljanke igrale v glavnem kolu prvenst- va proti moštvu iz Hartberga, proti kateremu so letos že enkrat izgubile z 1:3. Nastop domačink v tej tekmi ni bil tako slab, vendar jim v odločilnih trenutkih ni uspelo točkovati. Cilj za nadaljni potek tekmovanja je doseči vsaj eno zmago v zadnjih treh tekmah, kar pa ne bo enostavno, ker bo treba igrati proti vodečim ekipam na tujih tleh. M. T. ŠAH Tesen poraz za SSZ/Carimpex I Ekipi Slovenske športne zve-ze/Carimpex I je v četrtem kolu prvenstva v koroški ligi skoraj uspela senzacija. S samo petimi igralci - Joži Amrusch je bil zadržan - so slovenski šahisti velikemu favoritu Die Klagenfur-ter/KSV po več kot pet ur trajajočem napetem boju podlegli tesno z 2,5:3,5. Celovčani so nastopili v doslej najmočnejši postavi, saj so na vseh šestih deskah igrali šahisti z Elo-ratingom nad 2000! Kranjčan Dušan Zorko je v svoji partiji po odlični igri remiziral z Hervvigom Pilajem. Arnold Hattenberger je premagal za 100 točk močnejšega Alt-richterja, Gorazd Živkovič pa je remiziral z Haraldom Genser-jem (Elo 2119). Dunja Lukan pa je z remijem proti Senonerju (Elo 2088) nadaljevala svoje uspešne nastope v koroški ligi in je še vedno neporažena. Odlično partijo je odigral tudi iz Celovca s 3,5:2,5. Zmagala sta Žiga Žvan, mladi šahist iz Kranja, ki je prvič nastopil za SŠZ, in Ivan Lukan, remizirali pa so Rupert Reichmann, Ivko Ferm in Robert Hedenik. /. L. V petek, 28.11. bo imel SAK svoj redni občni zbor. Poslavljajoči se predsednik dr. Roland Grilc nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Gospod Grilc, na prihodnjem Dosedanji predsednik SAK dr. Roland Grilc občnem zboru, v petek 28. 11., ne boste več kandidirali za mesto predsednika. Zakaj ne? Že 14 let delujem za SAK v ključnih pozicijah, pet let sem opravljal funkcijo tajnika in deseto leto sem že njegov predsednik. To je dolgo obdobje, ki človeka utrudi. Moj čas je mimo, zdaj so na vrsti mlajši in še bolj zagnani SAK-ovci. Delovali ste 15 let v odgovornih funkcijah Slovenskega atletskega kluba, ki je tudi zrcalo slovenskega športa na Koroškem. Kaj so bila Vaša najlepša doživetja v tej dolgi funkcijski dobi? Cela vrsta jih je: SAK je postal prvak podlige, dvakrat prvak Koroške lige, prvak regionalne lige in igral eno leto v II. avstrijski zvezni ligi med najboljšimi 26 klubi. V tekmovanju za avstrijski pokal je bil med zadnjimi osmimi 'moštvi. Doživel sem, kako je naš naraščaj v zadnjih letih eksplodiral z dveh moštev na 14, da smo med njimi imeli lansko leto največ prvih mest na Koroškem, da smo razvijali in gradili nogometne centre v Vidri vasi, Sentprimožu in Celovcu s kompletno infrastrukturo, da smo zgradili treninški center v Grabštanju, igrali kvalifikacijske tekme na celovškem stadionu pred 4.000 gledalci, da smo pred leti premagali Olimpijo iz Ljubljane itd. Vrhunskih Trenutno najboljša šahistka SŠZ Dunja Lukan Foto: arhiv Aleksander Lukan, ki je za las zgrešil neodločen rezultat proti Hiptlu (Elo 2035). SŠZ/Carimpex I je sedaj na 11. mestu. Vodi klub Spittal/ Ferndorf (19 točk) pred Bek-štanjem (4:2 proti pošti Celovec), ki je zbralo 17,5 točke in SG RBB Wolfsberg/WAC (16,5). Tretjo zmago v tekočem prvenstvu v 3. razredu C so slavili šahisti SŠZ/Posjilnica Borovlje II proti moštvu SG Tanner ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 96 Kičovic - Forintes / Yu 1957 Za kvaliteto ima črni dva skakača, ki pa še počivata na osmi vrsti. Aktivne bele figure podpirajo izpostavljenega mam w mm Mii .....i ■ m M□BÜtt1 a b c d e f g h belega kmeta na polju d6, ki ga pri napredovanju ovira črni kralj. Beli, ki je na potezi, pa izkoristi prav neroden položaj črnega kralja in po problemskem nadaljevanju zmaga! Rešitev štev. 96 Položaj belega kralja je zelo občutljiv na poteze črnih trdnjav, zato si je črni dovolil učinkovito zaključno poanto I...De3! Sedaj bi na 2.Te3: sledilo 2...Th2+ 3.Kgl Tag2 mat; na 2.Tf2: Dh3:+ in beli kralj je prav tako v matu! doživetij je bilo toliko, da se jih težko vseh spomniš. Slišati je, da je SAK v težkem finančnem položaju. Kako priti iz krize po Vašem mnenju? Res je, da je finančno stanje kritično. Že več kot leto dni opozarjamo na nevzdržno stanje financiranja slovenskega športa. Med našimi slovenskimi strukturami se tako rekoč vsak bori za svojo lastno »majico«, zaradi tega tudi ni verodostojne podpore našega gesla »10 odstotkov podpor za slovenski Foto:arh™ šport«. Zavedati pa se moramo, daje SAK pomemben dejavnik v našem narodnem življenju in slovenski šport ni samo zadeva slovenskih športnikov, ampak zadeva vsakega dobromislečega Slovenca. SAK ni samo nogomet, SAK opravlja pomembno socialno, družbeno, jezikovno in narodnostno delo, tako da je premostitev finančne krize tudi naloga naših političnih in kulturnih organizacij. Od poletja dalje moštvo trenira Reinhard Tellian, ki je gotovo eden najboljših trenerjev, kar jih ima Koroška. V kader ste vključili tudi precej novih igralcev. Kako ste zadovoljni z zaključeno jesensko sezono? Če upoštevam, da imamo pravzaprav popolnoma novo moštvo, sem zadovoljen. Po izpadu iz II. lige smo že pred enim letom oddali celo vrsto igralcev in skušali vključiti lasten naraščaj. K temu je prišel nov trener, ki je pripeljal s seboj tudi nekaj mlajših igralcev iz Beljaka in se je moralo moštvo šele uigrati. Glede na neizkušenost in nehomogenost moštva je ekipa kar dobro odrezala, pri čemer mislim, da je moštvo znatno boljše, kot to izkazuje trenutno osmo mesto na lestvici. Kaj bo se moralo po Vašem mnenju spremeniti po občnem zboru? Kje naj bi bila težišča v delovanju novoizvoljenega odbora? Brez dvoma bo to konsolidacija kluba, obvladovanje finančnih stisk in nadaljevanje ofenzivnega dela z naraščajem. Vaša osebna želja? Da bi SAK postal prvak. Hvala za pogovor. M. Š. KOŠARKA Prvenstveni tekmi četrtek. 27. 11. 1997 KOŠ (mladinci)-WSG ob 16.45 KOŠ (juniorji) - Wörthersee Piraten ob 18.15, Mladiinski dom Navijači, prisrčno vabljeni!