SLOVENSKI TE t-eto. Año VI. No. 28*- < , P JJ "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in uprayüátvo ü. T. 59 - 3667 Calle ATASCO 2322 JWejemanje strank vsak dan óñ 15. Buenos Aires, 29 decembra 1934 -18. | Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto 3 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— I List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno 3 1 TARIFA EEDUCIDA 1 s bfl FRANQUEO PAGADO O Concesión 1551 OB KONCU LETA Ob koncu leta smo. Če vržemo le bežen po-frted v preteklo leto, jih bo najbrže malo, ki 1 si ne želeli lepše prihodnjosti. Dosegli in nismo tistega, kot smo pričakovali v zadetku leta in bomo morda naivno pričakovali v začetku tega leta, brez da bi prej ^mislili, da nam usodo odmerjajo tisti, ki so "a8i največji sovražniki in sploh sovražniki delega ljudstva celega sveta. ^a vseh koncih in krajih vidimo oborože-ter hujskanje narodov za krvavi ples. S<3ustrna orožja in municiona cvete kot Se "^oli. Ko so pacifisti v Angliji in Franciji ^tevali naj se vsaj privatna industrija ke-za uničevan je ljudi prepove, se to ni zgo-j?o. Tudi v Združenih državah imamo odbor, 1 razkrinkuje morilne industrije, pozitivnega ^ se ni in se ne bo nič doseglo, dokler ne za-Mia veter od druge strani... Proračuni držav so višji za oboroževanje, ka- 0t za šolstvo. Vzgoja mladine je nacionalni °v«iizem, da postaja na ta način že predno se oHro zavé, modern suženj privatnecra kapita-s- Italijanskemu fašizmu se je posrečilo zasuž- "iiti . ne le telesneo temveč tudi duševno, ita- ^nskega človeka in predvsem mladino. Te- Hu vzorcu skušajo slediti tudi druge države v *•) ali oni obliki. Svetovno gospodarstvo se zvija v krčih ago-Skrahiran kapitalistični sistem ne služi ker je vedno manj ljudi, ki bi hoteli biti aPci. Ljudstvo zahteva enakopravnost, pra-VlCo in človeka vredno življenje za vseh. ^ tem svetovnem kaosu se pojavljajo razni . 8eniki, večinoma poslanih od ljudi, ki se jim Posedaj na račun človeške nevednosti dobro ItaHjansko ljudstvo je osrečeno z re-^ikom Mussolinijem. Kako se je počutiti pod .^solini j evo négo, krvavo občuti italijansko jMstvo na svoji koži in še prav posebno pa rimorci. Podobno se godi ljudstvu tudi v dru-:„• državah, kjer mora prenašati vso težo ka-ltalistične diktature. ^.^teresi velesil, za katerimi se skriva privat-^ kapital, se z vso silo križa v podonavju in Balkanu. Ti interesi so zahtevali dve odlo-I) 11 rtvi, avstrijskega katoliškega diktatorja ^fussa in jugoslovanske kralja Aleksandra. ^ Se zaenkrat še ni posrečilo zanetiti ogenj, ^ ene in ne od druge strani, se ga bo poiz-drugič, na kak način je postranska stvar. i. °donavslie državice so kot nekake predstra-'Ce velesil Balkan pa jim je bil doslej mol-^ krava, ki pa je pričela brcati in dajati ve- 0 Ulan'' tuicem> Pa toliko več do- 1 e»»u prebivalstvu ki jo tudi redi. Z drugo ' balkanski narodi ustajajo z lastno ijtj ^ in če bi resnično vstali se tega bojijo ti-^ ^ so doslej tako lepo v miru molzli pri-bogastva balkanskih dežel. Sicer vodi-111 balkanskih narodov se vedno bolj služijo tujim interesom kakor domačim, vendar se narodi četudi počasi, prebujajo. Jugoslavija je največja velesila na Balkanu. Zato ni nič čudnega če se velesile poganjajo za njeno prijateljstvo, pravzaprav, da bi se na njen račun kolikor mogoče okoristile. Diktatura kralja Aleksandra je bila naklonjena Franciji. Seveda to ni bilo všeč Mussoliniju in je skrbel za notranje intrige, kar mu je bilo lahko, ker je s svojim netaktičnim postopanjem napram Hrvatom in Slovencem k t/""" mogla vlada sama, in dobijo se še ljuüjfey'ü. denar izdajajo lastni narod. Diktatura kralja je bila pravzaprav diktatura srbskih magna-tov, ki so pi d krinko pansrbrstva s silo hoteli vkloniti Hrvate in Slovence in slednjič so jim bili Srbi samo orodje, da so z njimi strahovali SREČNO IN VESEO NOVO LETO ž°li vsem so+rudnikom, naročnicam in naročnikom ter cen j. žitateliem Uredništvo in Upravništvo "Slovenskega tednika". ostale. Tisti, ki so ubili "Radica, so sledniič in-direktno pripomogli tudi k umoru krália. U-paimo, da bo po teh žalostnih izkušnjah .Tusro-slovanskemu narodu zasiiala lepša priliodniost. Avstrija, ki no naravnem zakonu spada k Nem-čiii, sta oba Rima poskrbela, da se to ni zgodilo. V tei bitki obeh Rimov in Berlina je padel Dollfuss. Menda katoličani zhiraio erra-divo. da Vii <*il? za svetnika, vendar neverno. če rti^ova dohra dela od+ol->+aio i*ro-zovitosti. ki iih ie uprizoril nad socialisti v februarski revoluciji. Španski narod se tudi na lastnih tleh bije za svobodo. Dosegli so še bore malo in tudi najbrž še né bodo tako hitro, ker Snanci vse preveč verujejo. da bo že Bog poskrbel, da bo enkrat drugače in v tei veri že dolsra stoletja umirajo. Španski narod je v bis+vn katoliški in se ne zaveda izreka ki nravi: Pomaerai si sam in Bo» ti bo pomagal. S tem je povedano vse, ampak kapitalistom pride tudi vera prav. kadar se ere za ohraniti niih koristi, če bi se Kristus še enkrat rodil in bi videl kai vse v njegovem imenu počeniaio, bi se raziokal še drugače kot se je takrat nad Jeruzalemom in najbrž bi vzel bič ter razgnal razne menjalce in mešetarje. Francija se je kot za stavo skozi celo leto oboroževala in vse to kot zatrjuje, samo zaradi ljubega miru. Francozi so mnenja, da če bi Nemci ne imeli strah pred njo, bi že zaropotalo. Mi pa kot nepristranski opazovalci vidimo, da se v mnogih ozirih tudi Nemcem dela krivico. Vojsko so -sicer izgubili, da pa bodo ostali kot talci velesil, bi bilo nespametno pri-čakovati. Pr: zaključku leta opažamo, da se od-nošaji med Francijo in Nemčijo boljšajo. Značilno je, da vsaka francoska vlada skuša biti ka^ najbolj demokratična. K temu je neposredno sili železen oklep, ki ga tvori pariško delavstvo. V aferi StavisVega smo imeli priliko opazovati, odločen nastop delavstva. V »m.a francoski narod več bla^ostarna ..ah, ,.ragi narodi, to pa zato. ker francoski kapitalisti iščejo Interesov zu«nr na Balkanu in v Afrik'. Ko p«! iili bodo halkan"' in afrí. Iranci poenali iz svojih zelnikov, se bodo skušali vsesti na hrbet domačega linds+va. če ne bodo ti bolj pametni kot so danes balkanci Jn afrikanci. Na dalirem vzho'u tudi ni miru. -Tarmnski imnerij se sistematično raztera v Mand?"i*íío. Tisoči voi'kov nmiraio za Voristi nosamezni. kov. narod v celoti pa je tudi tam beden. Nič drucn!W sliko nam ne nudita BoHvija in Paraguaj. kjer cvet mladeničev že štiri leta umira v Chflcu v blaznem piratom orstvrt za tuje koristi. Tudi po druorih državah prednje A-merike se narod buni, ker v danih razmerah mu je živlienje neznosno. Fivronski kanitalisti so se vsesali kot klop v podonavie n na Balkan. Janonski imnerii bi se rad zan'1 p kitajska in ruska ozemlia. Severno amerikanski in anerleški kapitalistični trusti pa imajo v i blasti Srednjo Ameriko. Po vsem svetu pa se sliši samo eno pesem, kriza, kriz? kriza, brezposelnost in dajte nam kruha. Vkliub »'semu pa ne smemo biti malodušni ter obunavoti. Za dežjem mora soln^e priti. Veter pride ter pr»žene ohlalre in blaiacij, poznavajoč, da jih ta povzroča le iz obupa. Dosedd] se je modrim državnikom posrečilo. vsako tako makinacijo zajeziti, da ni povzročila r željeni požar. Toda Mussolini neti dalje in išče vedno nova žarišča v svojo eks* ploatacijo, v zadnjem tednu beležimo, abesin-ski incident, ogrožanje turško maloazijske oba-li in vpad Albancev na grško ozemlje, upajmo, da tudi to mu ne bo dosti koristilo. Naj dela in misli kakor se mu. zljubi, toda železni zakoni gospodarstva, ga bodo slej ali prej.zadušili, žalibog pri tem. bo moral trpeti celi italijanski narod in tudi naši dragi v domovini, k tere je nesrečna usoda vključila Y to državo. OKNO V SVET Lisbona. Portugalska. Aretirali so tukaj dve osebi Rusa Liski in Francoza Gall, kateri so zbežali iz francoskih zaporov Vražjega otoka. Francoska policija zahteva njih izročitev, ker so baje osumljeni, da so leta 1930 sekve-strirali znanega carskct s generala Kutiepowa v Parzu, od katerega časa ni več sledu o njem. Kutjepow je bil duševni vodja ruskih emigrantov. C,- rTi-~n,»»rTiH--immi'i~—imiT-'- -—- EN IMPERIAL ZADOVOLI TUDI NAJDEL1KATNEJŠ1 OKUS NUEVA CERVECERIA ARGENTINA S. A. SALADILLO 2275 • BUENOS AIRES oto argentino evolucionando dentro de fronteras argentinas 5 Atena. Minit tru vojske- Kondylisu je bil poslan zavojček \ katerem je bila knjiga v angleškem jeziku, pri odpretju knjige, pa so zagledali v notranjosti knjige peklenski stroj, ki P» k sreči ni eksplodiral. London. Tukajšnji "Paily Express" poroča, da so oblasti v Moskvi in Leningradu aretirale '13 'ečkov od 14—16 let kateri so baje kom-plotirali proti državi po naročilu Zinovieva. Berlin. Aretirali so človeka kateri se je hotel vplaziti v palačo vo'nega ministerstva in sicer iz strehe. Izdali so ga zvonci, ki so vsepovsod postavijeni. Obiasti drže tajnost glede imena in vzroka, ki ga je imel ta drzneš. Rim. Pri svečanem vo?. ilu kardenalov za Božič. papežu, je isti se zahvalil v daljšem govoru v katerem se je več problemov dotaknil, glavni razumljivo glede velike nevarnosti vojske. Zaključil je svoj g*\or z besedami: "Razprši Bog vse narode, ki hočejo vojsko. Mi hočemo mir. Mir — mir — mir." Tržič (Monfalcon). V podmornici "Fratelli Banuiera", je nastala eksplozija. Beležijo 1 mrtvega in osem ranjenih Rim Prebivalstvo Italije je štelo 30. novembra 43.069.000 glasom statistike izračunane od statističnega urada. Trst. Rimski apelacijski dvor je zavrnil razsodbo tržaškega sodišča s katero se je nekega Marja Bregant obsodilo na smrt, ker je ubil pno ženo v svrho ropa. Vršila se bo nova razprava v Viamu. Pariš Pietn ministe:- vojne mornarice je izjavil, da Francija more v bodočih letih, znatno ..ospešiti gradnjo vojnih ladij, ker je precej zaostala posebno vsled novih nemških križa-k, ki so sicer majhne ali drugače silnejše v delokrogu. H'irbin. Ruska vojska je pustila postojanko Hsunging na reki Wyshekuo, s tem je odstranjena nevarnost kakega incidenta z Man-čukv o. V Kavaiovsku so sovjetske oblasti aretira-; le japonskega oficirja, ki je fotografiral ob-meji e okraje na ruski strani. Hamilton. Kanada. Internacionalni brzo-vlak ki vozi iz Chieaga v Montreal je zadel na postaji Dundas na mrtvi progi stoječi iz-letnišk' vlak ter razbil dva zadnja voza. Trčenje je zahtevalo 15 človeikih žrtvi in 20 ranjenih. Rim. Poročajo iz Vatikana, da je Sv. oče J imel letos najtežje leto od svojega imenovanja. Sicer še vedno dobro nosi svojih 77 let, ter redno hodi na izprehode po svojih vrtih, toda v avtomobilu. Zadnji uiadni akti tega leta so bili podelitev visoke dekoracije generalu Jus-tu in min. zunanjih zadev Saavedra Lamas, ter Povišanje v markize nekaterih dam argentinske družbe. Berlin. Francoski in nemški bojevniki si prizadevajo izboljšati odnošaje med tema narodoma Govori se, da se bo delovalo na-tem da Hitler spremeni nekatere odstavke svoje knjige "M :in Kampf", moja borba, ki so naperjeni proti Franciji. Bivši francoski minister Cot 3e tudi izjavil, da sé bo prišlo v prihodnjem le- tu, do dobrih odnošajev med Francijo in Nemčijo, Saarbruck. Na Božič so krožile vesti pretepov med italjanskimi in angleškimi vojaki mednarodne okupacijske vojske, katere pa je ljudika govorica spremenila v strašne poboje. Edinole so obdržali Itaujani enega pijanega Angleža, ki ni znal več kam domov in se celo ni sponnil več lastnega imena. Pariš. Zbornica namerava izdati postavo s katero bi se fašistična d/uštva "Jeunesse Pa-triotes" in ''Solidarité Francai.e" razpustila. Ta društva pa pretijo poslancem, da bodo v tem slučaju z vsemi srr.d&tvi in tajno preprečila njih bodočo izvolitev. Solun. Policija je vdrla v tovarno stavkujo-čih in vse aretirala. Posebno je šlo to lahko ker večina ni že več dni jedla vsled tega so bili brez moči se zoperstaviti. Izjavili so, da je bilo ustanovljeno komuni-stino sodišče med stavkujočimi, ki je kaznovalo vsakega, ki bi se hotel udati. Madrid. Córrpanys bivši predsednik katalonske genera'ite bo v kratkem sojen v Madridu. Razpravlja se še pred katerim sodiščem se ga ima soditi. New York. Letošnji Božič se je jako veselo obhajal, kakor že doigo let ne. Toda tudi nesreč ni bilo toliko že dolgo časa kot v tem dnevu. Nič manj kot 214 mrtvih beležijo za razne nesreče potom a v lov, umorov, požigov, potopljenih in padcev aeroplanov. Chaco. Letošnji Božič na paraguajsko-boli-vijanslci fronti ni ustavii operacije. Paraguajci nadalj-jjejo z napadi v sektorju Karandayti, katere Bolivijanci baje dosedaj uspešno odbi-vajo. Paraguajski vojni minister pa je izjavil, da bo kmalu konec te vojske, se razume s popolno zmago Paraguayo. Rim. Federacija poljedelcev je darovala 31 milijonov lir za brezposelne deloma v denarju in deloma v živilih. Po svoti računajoč bo malo zalegla in se lahko beleži kot neuspeh, vzlic ogromne propagande, ki so jo delali. ARGENTINSKE VESTI ARGENTINSKA IMPOPTNA IN EKSPORT-NA TRGOVINA Statistični urad je iz ;il sledeče beležke glede te trgovine. V zadnja. 11 mesecih je znašala vrednost te trgovine 2.334 miljonov pesov, lani 1 ?17 milj. m|n. Iraportiralo se je za 1016 milj. eksportiralo za 1318 milj. Lani importi-ralo za 814 milj. eksportiralo za 1002^ milj. Letošnji iinport za živila je padel za 24%, tobak za 4.4%, pijače za 30%. Povišal se je import za papirnate izdelke za 8.2%, tkanin za 2%, železo in izdelki za 20%, mašine in vozila za 68%. Zadnja postavka je posebno značilna, ker je bila še v začetku leta pod nor-malo. SODIŠČA V BARJIH Kakor znano s prvini prihodnjega leta se spremenijo današnja barjiska sodišča imenovana Juzgado de Paz, v prava sodišča. Dosedaj so vodili ta sodišča- ljudje brez pravnih študij, medtem ko bo sedaj povsod pravi sodnik nastavljen, lci bo imel pravico razsodbo v civilnih in trgovskih pravdah, ki ne presegajo svote od 2000 pesov. Nameri je ta sodišča združiti od več barjov skupaj, toda ker sodna oblast ni še mogla dobiti za to odgovarjajoč: stavbe, bodo začasno ti sodr.iki naprej uradov ali v današnjih prostorih raznih J uzgadov de Paz. CLINICA DENTAL ML PLATA Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno. CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANGO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za naj-■ boljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali p-, nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. MESTNA KRONIKA Z BRIVNO BRITVIJO V prvih utranjih urah pretekle «rede, sta se sprla na svojem domu v idici Garibaldi 1569, 33 letni N. Delgado in 39 letni E. Gómez. V teku prepira, ki je nastal po vsej priliki radi tega, ker sta ga imela malo preveč pod klobukom, je Delgado pograbil brivno britev in z njo zadal znatno rano svojemu nasprotniku. Gomez-a so takoj prepeljali v bolnišnico. Delgada pa v zapor. DVELETNO DEKLETCE POD TRAMVAJEM V sredo dopoldne je vozil zmerno hitro po ulici Cevallos tramvaj družbe Anglo Argentino. Prispevši do hiše zaznamovane z številko 1218, je iz te pritekla dveletna deklica Maria Diaz ter se takorekoč znašla pod vozilom. Samo prisotnosti duha , 40 letnega motorista Antonia Cardinale se je zahvaliti, da ni dekletce našlo smrt pod vozom, kajti kakor hitro je opazil deklico na tračnicah je spustil tako-zvani salvavidas (rešiživljenja) in jo nanj ujel v nemalo piesnečenje ljudi, ki so stali v bližini. Razen malo prask, ki jih je zadobila pri padcu ie deklica ostala nepoškodovana. DOMAČE VESTI DRUŠTVENE VESTI PEVCI IN PEVKE V nedeljo, to je jutri, so zadnje vaje za Silvestrov večer. Pridite točno, da bomo vse točke še enkrat dobro izpilili. Pevovodja. SIVESTROV VEČER Vzpored SPI). I. za Silvestrovo je vzbudil veliko zanimanje med našimi rojaki. Toliko pevskih točk različnih kompoziciji, še ni bilo na nobeni slovenski prireditvi v Bs. Airesu. Pričakujemo obilnega obiska ter priporočamo zlasti družinam, la pridejo dočasno in si na ta način zagotovite sedež. Dr. J. HAHN ženske bolezni — Maternica — Jačnik —-Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonureja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. ZDRAVLJENJE Z ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredóo Klici na dom: ü. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—S ZVEČER NIZKE CENE Slišati lepe pesmi in videti še druge reči, plesati valček nocoj kot ga že nisem koj, grem v pondeljek ob uri devet v ulico Alsina osemindvajsetdvaintrideset. ZA TISKOVNI SKLAD Milica Špacapan $ 2.— V. K. „ l._ Ivan Terčič „ 1.— Skupaj Od prej Skupaj $ 4, „ 73, 77.— DOBA MALIH LJUDI Povojnska jLsiha ali značajnost ljudstva je v marsičem slabja od prtdvojnske in to največ še pri mlajši medvonjski generaciji. Vseskozi zrahljana družinska disciplina, ki je bila ponajveč vedno v rokah očetov je razumljivo rnoino preobrazila v slabše našo mladino. Trda vdja in roka očetova ni mogla brzdati in ukroti;1 človeku prirojeno podivljanost v njih potomcih, ker so s*ž očjtje večinoma morali žrtvovati za koristi drugih na bojnih poljanah. Mehka znaoajuost ženske pa ni dopustila in tudi ne dopušča danes malo strožjo vzgojo svojih otrok, tako da je mladina vojnske generacije precej razbrzdana, domišljava in nekrot-ljiva j cgreške katere \cCinoma. kakor rečeno, le očetova iblast ukroti. Koliko neljubih in u^ depolnih posledic povzročajo onim našim mladeničem te slabe lastnosti nI ravno potrebno posebej beležiti. Koliko več veselja in zaba\e bi bilo med našimi krogi, da bi ta naša mladina upoštevala gotove meje, do katerih človek lahko gre, brez da bi se obregnil ob svojem bližnjem. Koliko več člauov bi imela lahko naša društva, da bi vsaki znal spoštovati svojega sorojaka in ne ga hotel vedno nadkrilovati, če ne bi šlo ravnim potom, pa potom obrekovanj, ki razumljivo slej ali prej pridejo na dan in žalosten konec je gostilniški pretep z vsemi sitnostmi, ki zahteva intervencijo varnostne oblasti. Nič manj usodepolnih posledic imajo obrekovanja, ki se jih nepremišljeno izgovarja na raJun kakega dekleta ali žene, zgolj navadno iz zdenstva, ne premišljajoč, da slej ali prej, iz ene ali druge strani občuti največ oni posledice ki take nepremišljenosti uganja. Ke-daj se bodo ti naši rojaki spametovali, ker hvala Bogu jih ni mnopo, morajo preje občutiti težko roko oblasti, da se enkrat postavijo na pravilno življenjsko poti DAROVALI ZA BOŽIČNICO N. N. $ 5.—, Živec Emilio $ 2—, Pečenko Ivan $ 1.—, Silvija Zega $ 1.—, N. N. $ 10.—. — Skupaj $ 19.—. Od prej $ 57.10. Torej vsega skupaj $ 76.10. V imenu naših malčkov se pripravljalni odbor za božičnico vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Srčna hvala vsem. Če bodo vsi naročniki i® naročnice lazumeli pomen tiskovnega skladii bomo kma p postavili list na trdnejšo podlago- Naročnikom in čitateljem Vsem tistim, ki je zapadla naročnina za Si-Tednik, ?li bi se radi nanj naročili se ponovno nudi prilika na prireditvi Silvestrovega večera v ulici Alsina 2832. Naročnino lahko poravnate pri Mirkotu Peljhan ali pri uredniku. oaoBioi D o 301 :aoi 30i O S o D o S o o e II o e o a 0 1 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L VABI NA VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila na Silvestrov Večer v dvorani XX Settembre v ul. Alsina 2832 točno ob 9 mi zvečer pa do jutra. Vspored 1. Anton Nedved. Nazaj v planinski raj. (meš zbor) 2. Jakob Aljaž. Vjetega ptiča tožba. (meš. zbor) 3. Flajš^ian. Triglav, (mešan zbor 4. N. N. Šume vrhovi dreves, (mešan oktet) 5. Venturini. Kam? (moški zbor) 6. V. Vodopivec. Denarja ni. (moški zbor) 7. N. N. Večerni zvon. (moški zbor) 8. N. N. Dekle med rožami, (moški oktet) 9. V. Vodopivec. Jaz bi rad rudečih rož. (moški oktet) 10. V. Vodopivec. Rožmarin, (dramatični prizor s petjem) 11. S. Sardenko. Planšarica. (šaljiv prizor s planin) aocJO S Po končanem vzporedu prosta zabav* in ples IGRALA BO ORKESTRA PANCHITO.. K OBILNI UDELEŽBI VABI ODBOR. loraoi •OBOE DOPISOVANJE K SVRŠETKU 11 emnogokrat, skoroda bi se reklo vsaki-kral. prebijajo" oni našemu nežnemu spolu gotovo jako dragi kotiček v Tedniku, imenovan "D»} liška greda", zbujajo v bralcu nežne in oto/né misli, kolikokrat človek vzdihuje, ko Ču+? ono tužno bolest ranjene duše, ki hrepeni po nečem, skoroda nemogoče in ne more poma». U:i, ker smo predaleč in loč nas nepremostljiva vodna ravan — Atlantskega oceana. Zakaj, s¿ človek vprašuje, čutimo ravno mi v tiPik? meri, ono veliko duševno bol, ki jo imenujemo otožnost in h kateri spada tudi do-aiot.žje. To je težko rešljiva uganka, mnogi so že razglabljali na tem, večina je skomignila z ramami in šla preko tega čudnega čustva, ker so se raje prilagodili vsakdanjosti in vzeli stvari kot so prihajale; le nekateri globo-kej¿e misleči, to prišli do zaključka, da je to neka nam usojena posebnost in jo imenovali — aima eslava, slovanska duša. I t ta tako mehko čuteča duša se pri vseh Slovanih izraža, še najbolj pri Rusih in njih sosedih Poljakih. Naravno, da jo imamo tudi uii in se nam najbolj z:-cali, ravno v omenjeni Dekliški gredi, posebno pa to v zadnji številki. Človek;1, prijema pri čitanju onih vrstic, da bi stekel tja k onim dopisateljicam in jih začel tolažiti in srčkati, da b: pozabile saj trenutno na ono veliko bol. Toda kako naj človek tolaži, ko je sam tolažbe potreben, namreč mi moški. Saj vam ni potrebno na dolgo razlugati kako je z nami, merilo imamo in takorekoč najbolj žalostno — Puerto nuevo, kjer so ravno Slovani v pretežni večibi. Zategadelj ve žile mladenke, dobre žene ir matere, druge strur.e zabrenkajte, da za-doniio iz vaših lic veseli življenski akordi, da nas spodbujajo k vstrajno«ti, vlivajte nam upanja k boljši bodočnosti, obljubite nam makar raj, kakor to delajo Jobre matere s svojimi sinčki. Brezdvoma bo tem raje vsaki prijel list v roke in se razveselil, ko bo čita- na primer, kako je Tončka pokazala jezik svojemu gospodari- ko jo je tale hote) vščipniti, ali kako je obrnila Liz¡. hrbet ivoji godrnjavi gospodinji. Kako se je Fani našminkala, napudrala in par-fumirala. da so jo v bo elu v Mar del Plata vzeli njo za gospo, mesto polentaste prave gospe in .sto takih dogodljajev, ii se vam dogajajo dr evno v vaših si lžbali in ki so se vam •3og.,d'li tekom življenja. Toda je še ena straa za vzeti v premislek, na katero ono domotožje in težnost duše nepravilno deluje. Izselili smo se, n ebom tajil, veé.'La skoro, z mislijo, se kolikor mogoče hitro .ovrniti. Zadeva pa sc je drugače osuknila, kar je rudi urrevno in na vse zadnje znkar nam je nova zemlja odprla tudi vrata in hočeš nočeš smo tukaj in se m i-mo s to mi&lijo spri-jaz t ti in pozabiti na domotožj >, ker če ne bi imel. vtdnj oviro pred nami, ki nam ne dopušča enega razmaha, kateri je tu toliko potre-ber, da se človek za dobro zasidra. Če 1- k-ličkaj človc: premisli, mora priti do zaključka, da je povrotek v domovino za pretA-o veČino nemogoč, posel no če ima človek družino. Kam naj gre ž njo. saj doma tudi rastejo družini' in zemlja je vedno ei a in ista in tudi negledč, ako bi se recimo, politično narodni položrj sprem- ll, bi Lilo le pretesno »a oni! st< tis^č Prim >reev, k; so danes razkropljeni po svetu. Zitegaddj dragi rojaki pogum in proč z mislimi ki tlačijo nani dušo, ustanavljajte si domove, učvrstite si družine, družite se kolikor mogoče skupaj v enem krrju in nam prirojena pridno t bo sčasoma v-e ovire premagala in v tem naj bo nas nežni spol spodbuda in steber na katerem zidajmo našo trdno bodočima". tu v Arj-entini. ° :stimo in pozabljajmo kar je bilo in stopajmo v bodoče leto 1935, z veselimi obrazi in polni upanja na boljše čase. S. S. LETO 1934 Prorokovanja, ki sc navadno v tem času in to že mnogo let nazaj ustanovi potom različnih metod, kakor na pr horoskopov, in sicer na podlagi različnih pojmovani o zvezdoznan-stvu in kretanje zvezd, so se letos skoroda popolnoma uresničile. Tudi oni namišljeni vplivi "olnčnih peg, na mrtvo in živečo naravo, so našli obilno svojopotrditev v dogodkih, ki so se razvijali in dogajali sirom naše zemeljske oble. Od vojnih let sem nismo doživeli tolikih pre-tr"'Jia^jv na Aseh mo.;.ovih poljih, kakor ravno v tem litu in po veeini so nam bili moderni prorki vse to naprej povedali, v začjtku tega nesrečnega leta 1934. Kakor navadno, se v mrtvi naravi največ in najsilnejše spremembe dogajajo, ki vsekakor uničujejo Aoliko živih kakor nepremičnih jed-not. Nešteto teiuričnih poiavov smo beležili to leto širom naše zemlje. Seveda so bili od potresnih sunkov ponajveč prizadeti kraji, ki so že prej imeli ti nesrečno prvenstvo v ednakih okolnostih. Poznamo d i idanes tri take točke v katerih »e dogajajo katastrofalne spremembe v notranjosti naše z :i ilje, to bi bile v naši aoE iodo: aomoi loesoe I0C30I a© ÜH20H 30e30i SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1! 1 a S k želi svojim cenjenim poslovnim prijateljem Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SuD I L. N. ALEM 150 'Qfe»Ol_=30E30C bližini govorje And, srednja Japonska in malajsko vode v je in otoki, letos se je kakor znano v vseh teb. (.krajih zemlja tresla in spreminjala, zahtevajoč na tisoče in tisoče človeških m drugih žrtev. Posebno Japonska je bila zopet »nkrat kruto udarjena. Imamo seveda tudi manjša telnrična ognjišča, ki so pokazala svoju nemirnost in to tudi v Jugoslaviji, toda so pustila ;e malenkostne sledove. M. rsikdo spravlja ti pojave v zvezo z nesreč.'ni ki se dogajajo v rudokopih m tudi na tem polju je žal knjižiti .etos precejšnjih nesreč in to tarorekoč v vseh kontinentih sveta. Največja je bila v Angliji, toda tudi Jupo- Srečno in veselo Novo leto želijo svoji cenjeni klijenteli sledeče tvrdke I0E30X aOBOE I0E30I BUENOS AIRES Q _ _ o rssaocaoi.......iot RESTAVRACIJA "OSORIO" Emilio Živec Osorio 5085 — Paternal RESTAVRACIJA IN TRGOVINA brata* Kurinóié Trelles 1167 RESTAVRACIJA "MIRAMAR" Josip škodnik Añasco 2622 — Paternal RESTAVRACIJA "EVROPA" Gerbec in Furlan Garmendia 4909 — Paternal KEGLJIŠČE IN KROGLJIŠČE Mar j o Cigoj Warnes 2113 — Paternal SLOVENSKA BRIVNICA Leopold Zavrtanik Paz Soldán 4979 — Paternal PICERIJA Fraac Mezgec Warnes in Garmendia — Patemal FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" S. Saslavsky Avda. San Martin 2579 BABICA Filomena Beneš de Bilek Lima 1217 - Bs. Aires slnvro je prbr.delo v znani rudniáki nesreči v Bosni. Največ razburjenja in nepredvidevanih dogodkov je prineslo 1. It)31 nam živečim bitjem, sieer je res, da so imenovani vedeževaloi tudi na tem polju precej natančno prerokovali, tort ■< vsled takorekoč urojcnega optimizma ki vlada večinoma v človeštvu, se niso vzela ta prerokovanja /.h resna, dejstva pa so žalibog pokazala nasprotno in prorokovanja so se sko-roda do piČice uresničila. Kdo bi bil sodil, da izberemo par primirov, od onih brezbrižnih in v ->ijačenje vtop-' jenih nacistov, da jih kruta a Hitlerja kar č^z noč spravi na drugi svet, ko so bili mišljenji, da imajo oni Hitlerja v rokah. Samozavestni Dollfuss, mislc: da z krvavim potlače-njem dunajskega proletariata. je že na vrhuncu in vsegamogočni gospodar avstrijske države, mi: je takoiekoč prijateljska roka spihnila živlitnje v obiiki par íevolverskih strelov. Str»šna in junaška borba španskega proletariata ki je zahtevala in zahteva še vedno mnogo žrtev. Drugi sličen pojav na otoku Cuba, na katerem ti aja boj nepretrgoma že par let. Po mnogo let!h smo zopet doživeli velikansko stavno v Združenih državah sev. Amerike, ki je zbudila posornost cjCga sveta. Iz druge strani beležimo letos oni grozoten pojav vodje-nja zunanje politike potom atentatov na nasprotni osebnfcti, katere žrtvi beležimo, med t.-liko manjšimi, osebnosii svetovnega pomena, Hkor kraJj Aleksander, Barthou, romunski minister Duca in v zadnje ru?ki komisar Ki-rov, žateri so brezdvoma padli na povelje raznih ifišizmov. Vojsko letos knjižimo sicer samo pri naših sosed;h Paragoayu in Boliviji, toda mnogokrat se je šlo za las, da niso v drugih delih «•veta izbruhnile. Največja nevarnost in ki je mesoce in mesece trajala je bila na skrajnem Vzhodu na mejah Rusije in od Japoncev ustanovljene ManČurije, tola nič manj nevarno ni bilo par dni okoli mej avstrijske republike po umoru Dollfussa in pred kratkim na ogrsko-jugoslovanski. Zaenkrat so dip'omati btvar poravnali, kako bo v naprej pa nam pokaže leto 1935. Sicer imamo od vstopa Sovjetov v Zvezo narodov mogočni utež, ki nagiba k miroljubnosti, četudi kakšnemu ni to všeč, toda je že mečan faktor, kateri je povzročil, da se je marsikatera gorka glava ohladila. DRUŠTVENA KNJIŽNICA 361. De profundis (sp. Alojz Gradnik) 362. Naši paglavci (spisal Ivan P.) 363. Henrik Smrekax črnovoj, (spisal N. N.) 364. Danica, hrvatski koledar (spisal N. N.) 366. Moč preteklosti (spisal Ivan V.) 365. Kokošji rod (ppisal Josip Ribičič) 367. Sto ugank (spisal Oton Zupančič) 368. Zemljep zgod. slike za sr. šole (Fr. Fink 369. Sangre y arena (sp. Blasco Ibanez) 370. Sveti Alojzij G. (spisal Jožef D.) 371. Ronratične duše (spisal Ivan Cankar) 372. Triglavska bajka (spisal P. Golica) 374. Čigava si (spisal Slavko Slavec) 373. Istra kliče (spisal JaW> Soklič) 375. Da se poznamo (spif Milavec) 376. Kresnice (spisal Vilk„ jfazi) 374. Proti Avstriji (sp. Ljudevit Pivko) 378. Tri povesti (spisal Otin Zupančič) 379. Pod domačim krovom (spis. Ciril Dr.) 380. Kmečko branje (spisal Just Ufiaj) ladinski oddelek Manica: LISICA IN osa Lisica in osel sta se prepirala, kdo izmed njiju je pametnejši. Lisica je bila tako polna samohvale, da je ubogi sivec le težko prišel do besede. Slednjič je rekla: "Kaj boš ti, revše, ki že v ljudskih pregovorih in izrekih veljaš za bedaka! Ampak jaz! Že davno me imajo ljudje za najbolj pametno žival!" "Ni vedno resnično to, kar trdijo ljudje", je počasi odvrnil osel. "Ne bom se dalje prepirala s teboj", je rekla preziljivo lisica, "ampak naj govore dejanja ! Pojdiva nocoj na lov k prvemu kmetu tu doli pod hribom. In kdor izmed naju bo spretnejše in srečnejše opravil svoj nevarni posel, temu gre priznanje, da je pametnejši! Ali si za to i" "Velja", se je vdal osel. Res se Š3 tisti večer vtihotapita na kmetovo dvorišče. Lisica se prav po mačje bliža ko-košnjaku, osla pa premotijo odprte svisli. Ne meneč se za nevarnost, pristopi in hiti zobat sladko mrvico. Nesrečno naključje pa je hotelo, da se je prav tedaj vrnil domov kmet in njekov hlapec. Takoj ko sta zavila na domače dvorišče sta zapazila sivca, ki se je, nič hudega sluteč, mástil s tečno mrvico. Gospodar priskoči in s svojo težko, z železom okovano gorjačo priloži štirinožnemu ta-tiču eno gorko čez pleča. Osel se, kakor je dolg in širok, zvrne po tleh in se dela mrtvega. Kmet se silno prestraši in reče hlapcu: "Joj, ub'1 sem ga. Če zve to njegov gospodar, me bo tiral pred sodišče. Spraviva urno mrhovino proč!" ZA SMEH IN KRATEK ČAS Nadebudna učenka Stric: "Al: paziš v šoli Nežica?" Nežica: "Pazim, striček." Stric: "Na kaj pa najbolj paziš?" Nežica: ' Nato, kd::j zapoje zvonec ob koncu ure..." In zgrabita osla za noge, povlečeta ga z dvorišča ter ga pustita za plotom. Osel se pa, videč da ni več nevarnosti, skobaca kvišku, steče v gozd in tam na dogovorjenem mestu čaka na lisico. Ko se kmet in hlapec spet vrneta domov, za-čujeta glasno in plašno kokodakanje, ki prihaja od k'.I- ušnjaka. Ker tatinski pohod predrzne lisice tisti večer ni bil prvi, možaka takoj uganeta, kaj to pomeni. Oborožena s poleni in gorjačami navalita na kokošnjak h1 res najdeta zvitorepko pri njenem morilnem delu. Polna svete jeze jo začneta strahovito pretepati in udrihata po njenem grešnem tei.su toliko časa, da ji odbijeta košati rep. Misleč, da je mrtva, jo nato vržeta na gnojišče Šele proti jutru se lisica zbudi iz globoke omedlevice. S težavo se dvigne in prav po polževo začne lezti proti gozdu. Vsak korak ji prizadeva silne bolečine, kajti raztepena je do skrajnosti. Fončno se pa le privleče do osla. Sivec se ji pa glasno zaroga: "Ha, ha' Ti najpametnejša žival, kakšna pa si danes? In kje si pustila rep? Glej menel Rea sem dobil eno čez pleča, toda vredna je bila one sladke mrvice, katere sem se najedel do sitega. Prav zadovoljen sem. In ti? Kako je bilo? Pripoveduj!" Lisica pa ne zine nobene. Zvali se v listje in z bridkost" v srcu na tihem prizna, da jo je osel potlačil v — koš. Danilo Gorinček: RAK Rak je vsak povodnjak — žabica, le pazil Rak je. vsak ponočnjak — v gosti temi plazi. Žabice, strah teme naj vas bo, če mar je, da nekje, ne ulove rakove ^vas škarje! Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija \ slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tndi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 STRAN 7 mm—mmm—ltim e k I i s k a Greda D Cántelejmon Romanov: ŠTETJE OTROK Po štetju živine, katere del so pozneje odpeljali, da jo zakoljejo, so prišli spet v vas možje, sklicali kmete in jim oznanili, da morajo napraviti seznam vseh otrok, ki niso še šoloobvezni. Kmetje, ki so stali v šoli, temni in zakajeni kakor v kakšni kopalnici, so se nemo spogledali. "Kaj? Otroke da popišite?" "Da, vpišemo jih v seznam," so odgovorili prišleci. "Fuj, za vraga!" "Še na oni svet nas spravijo s svojimi novimi naredbami." Vsi so se vznemirjeno pogledali. "Zadnjič ste se spravili nad živino, zdaj pa hočete še otreke." "Da, da, ljudje, zdaj nam mislijo vzeti otroke", se je oglasilo porogljivo iz množice. Tujci, ki so imeli opravka s svojimi papirji, niso odgovorili "Ni sicer mvno reč'.no, da nam jih bodo vzeli, toda od njih si lahko pripravljen na vse." "Tako, zdij se pa lahko lotimo seznama", je rekel eden izmed tujcev in vzel pri tem iz mize polo papirja ter začel z nje čitati. Vsi so molče stali in se v gosti trumi zbrali pred njim, i.akor da bi se bali, da jim ne uide kaj pojasnila. "...ki še niso dovršili petega leta posebej in oni pod sedmim letom zopet zase. Glede o-stalih seznama ne rabimo. — Ste razumeli?" Vsi so mdče obstfli. "V ostab-ir pa bomo hodili po hišah in jih tam popisov: li, ker sicer vrag vedi, kaj vse bi napisali, česar nihče ne bi razumel. Sestanek zaključujem " "Oprosti'e mi, prosim, da vprašam, zakaj je to potrebno", je vprašal neki kramar, član vaške namene, potem pa pridejo nove odredbe," je rekel mož • papirjem, ne da bi se ozrl v kramarja, in začel potem, kakor kakšen sodnik, ki je pravkar razglasil Eodbo, proti kateri ni nobenega priziva, pobirati papirje, raztresene po mizi. "Prišli oeste spet in vzeli... Kedaj le bo temu konec"' "Tako, sedaj lahko greste, da takoj spravite v red otroke!" Ko so p*,;šle žene kmetov iz šole, so kot za stavo zdirjale po cestah s tako osuplimi obrazi, da so kmetje, vozeč se mimo na svojih cizah (dvokolnicah), ustavljali svoje konje in prestrašeno buljili naokoli, parv kakor da slišijo plat zvona. "Cisto neumna sem in ne vem, kaj naj z njim počnem," s. je zaslišal ženski glas iz neke koče. "Da, človek nikdar ne ve, kje bodo koga ugriznili." Ni še preteklo pet minut, ko so kmetice z navzdol zdrsnjenimi naglavnimi rutami planile v hiše in koče, nato. pa, noseč, — podobno kot; pri požaru, ko rešujejo svoje imetje, — nekaj v rokah al; pod pazduho, zopet ven. Iz hiš pa je nenehoma prodiralo vpitje in vekanje majhnih otrok. "Sedaj pohajajo!" Ženske eo pošvigale iz konopljišč, se postavljale k hišnim vratom, zadrževale sapo in pričakovale komisijo. Ko je k< misija, k! jo je spremljal kramar, prišla, razgrnila v neki hiši po mizi svoje papirje in hotela delati svoje zapiske, se je izkazalo, da je ta hiša brez otrok. Tudi v nadaljnjih hišah ni bilo niti enega otroka. Nekajkrat, toda zrlo poredkoma, so našli večje otroke, stare d-anajst let. "Kako je to, da nima tu nihče otrok?" "Kako p, naj jih prehranjujemo? Najprej je bila vojnr. in potem..." "Toda, k'o se potem tamkaj dere?" "To je p i' sosedi, batjuška." Ko so prišli v zadnjo hišo v vasi, je stala tam na pragu mlada, prestrašena kmetica, ki je venomer ponavljala: "Za nič ni. ne more čisto nič, batjuška, sploh za nič ni. Ne more ganiti niti rok niti nog." "Kdo ne more nič? Česa ne more? Popolnoma vseeno je, če je sedaj bolan, se bo že pozneje izliza!." "Ta je trde glave, bratec," se je oglasil nekdo iz množice, ki je molče šel za komisijo. Edino pri Kuznetički so našli šest otrok. Ko je komisija vstopila, jenašla na tleh sedečo starko, ki ;e iskala uši na najstarejšem fantu, starem sedem let. "Njo so pa zalotili," je dejal nekdo polglasno Popisali so ji vseh pet. Namesto matere je povedala njih starost neka soseda, ker Kuzne-tička sama ni mogla spregovoriti niti besedice. "In kako si ti prišla ob svoje otroke?" je vprašal začudeni kramar neko mlado ženo. Divje se je zastrmela vanj, stisnila pest pod predpasnikom in sovražno odgovorila: "Jaz jih sploh nisem imela, oni so sestrini." "Vrag vedi, kaj naj to pomeni", je dejal kramar in skomignil z rameni. "To se pa ni izplačalo", je rekel tuji mož in se ozrl po papirju. r- Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 • 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI o D o 30e30i 30e30i XOE30ES30E30Z iOKaoc=: sosaOE o n o D o 0 o ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA Joyería FEDER ustanovljena, leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T: 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje NOVOPOROČENCI. Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE n o o OBOI OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH M 0 1 D o o D o D o o a o D o D loaoc :oexoe IOE70I x0e30i 30E30E J Ko je vstopila komisija y kramarjevo hišo, da popije čaj, se je delo po poljih z visoko konopljo znova začelo. Mnoge so vlekle zibelke nazaj v hiše, druge so kakor obsedene tekale po konoplj', tretje pa vpile za njimi: "Kaj ceptate po tujih njivah?" "Zgubila sem, ali si moreš misliti, svojega malega. Oh nebeški oče, saj sem ga vendar položila tukaj ob poti." "Morale bi jih položiti vse na en kup, ker smo jih pa poskrivale na različnih krajih, jih sedaj sploh ne moremo več najti. In kako so konopljo razteptali, ti potepinei!" "Tu je še en otrok", je vpil nekdo iz drugega kraja. Neka kmetica je planila tja, toda se, vijoČ roke v obupu, takoj spet vrnila. "Ta ni moj... Moj ima rdečo kapico." "Ta nadloga se je vsa razkobacala po konoplji." "Kam te je le šment nesel? Posadila sem te semle, ti dala cucelj v usta, in bi vendar lahko tukaj mirno sedel, ti sitnež." "Le počakaj, dobiš jih s krepelcem, ne bodo ti odšle", je govorila zopet druga kmetica. Držala je za roko triletnega dečka, ki je upi-raje se in držeč roko pred očmi, šel za njo in kremžil usta, pripravljen, da vsak trenutek zajoče. Le one, ki so imele dojenčke, so nesle mirno ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 t Restaurant "O S 0 R l 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 FAlTERNAL Dr MILOSLAV1CH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od U do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 svoje svežnje in pri tem čemerno opazovale sem in tja begajoče sosede. "To ni več življenje, prisilno delo je. Zdaj spravljaj živino na varno, zdaj skrivaj otroke, do česa drugega pa sploh že več ne prideš", je dejala neka mlada mati, držeč svojega malega v naročju. "Mar .se pri tem ti kaj utrudiš: vzameš zibel pod pazduho pa greš, ali poglej mene: dva imam v naročju, dva se mi obesita za krilo in še sem enega izgubila!" "Da, toda dobro smo le napravile. Takrat nas je zašilo, ko so šteli živino. Komaj pet minut je trajalo!" Vse to bilo zadovoljne. Le Kuznetička je sedela v travi poleg vodarjeve hiše in vpila, da bi se je nebo usmililo: popisali so ji vse otroke, prehiteli so jo. Ostali pa so stali okoli nje in jo opazovali. ''Njej je pa slaba predla", je dejal nekdo. "Drugič se bo že pazila, Pelo kopico jih je spravila na svet, pa misli, da mora tako biti. .. Ne, bratec, zdaj so drugi časi." "Toda, če smo odkriti, je bilo z otroci le dosti lažje kof z živino. Živino. Če se otroci nekoliko razlezejo, ni niti tako velika nesreča. Če pa vlečeš za povodec leto starega bika in ti koga pohode, da mu stopijo oči iz črepi-nje... !" "Da, z otroki je bilo pa res veliko lažje..." "Takrat po pa odvedli s seboj cel trop živine." "In tudi tako nanaglo so prišli, da nisi imel časa premisliti." Na vsaki cesti se je pokazal kramar. "Vsi, ki so prijavili svoje otroke, naj pridejo v soboto v mesto." Kakor proti svoji volji so pogledali vsi Ku-znetičko. "In kaj bo tam?" "Dobili bodo podporo za otroke. Obleke, čevlje..." Trenutek so vsi stali. Naposled pa je nekdo jezno pljunil in rekel: "Vražje je to življenje, nikdar človek ne ve, kaj naj stori." Toda še vedno so stali okoli Kuznetičke in jo blagrovali: bila je edina, ki se ni zmotila- (MJN) Ljubezniv mož "Zakaj pa delaš vedno tako kisel obraz, kadar si zavezuješ kravato?" vpraša žena moža. "Zato, ker se vedno spomnim, kako sem si tudi tebe nekoč navezal na vrat..." Strto srce Zora: "Branko mi je dejal, da mi daruje celo svoje srce." Mila: "No, saj ne bo dosti vredno; meni je namreč zatrjeval, da sem mu ga že strla." ** * Ženska, ki stoji rada ob oknu, je kakor grozd ob javni cesti ** * Tisti mladi človek je pameten, ki vedno misli na to, da bi si vzel ženo — a ne vzame nobene. Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v < > Pragi in v bolnici Ravvaon v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijoriistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 »t o g aoi D o Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN sd ravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. zobozdravnica Pregled od 3—6. io M O AVDA. SAN MARTIN 2261 U. T. 59, Paternal 1632 lOEsoczr: v s elaUrtbdúA cm la^ m^or'ed rrujJjerijo^ fWurwub: lufiulxrfinxy y ¡m/a mjdtaofge^ l;oMxxh notranja borba,, v kateri ima na zunaj uspehe — sila. V naslednjem hočemo podati sliko dogodkov, ki so se razvijali v Črnem vrhu in okoliških "vaseh, ravno zaradi slovenske knjige. Ni to osamljen primer, toda z ozirom na število aretacij in tala nasilja, se nam zdi potrebno, da ga obširneje opišemo in pokažemo vsem pravi in resnični poiožaj posameznikov v zemlji, káer vlada fašizem, isti fašizem, ki postaja danes čim dalje bolj ideal onih, ki vladajo in hočejo vladati. Našteti hočemo dogodke, kot so se kronološko razvijali: 13. septembra zvečer je bil Roje Franc, star 29 let, domu iz Lomov, zaposlen v črnovški mlekarni in tam stanujoč, poklican k poštarju De Cilliu Ugoju, ki je tudi politični tajnik v Črnem vrhu. De Cillio Ugo je zahteval od Rojea, da mu p: inese vse slovenske knjige, kar jih ima doma, na pošto. Ko je politični tajnik in [tostar še d' lje, a brezuspešno, skušal vplivati in pritiskati na Rojea, ga je pustil domov. Dru-jntro je prišel brigadir k Rejcu v mlekarno in «ra povabil na kratek, par minuten razgovor v kasarno, od koder se pa Rejc ni vrnil. Istega dne ob 11 uri in pol zvečer je prišel domov v spremstvu karabinerjev in brigadirja. Zahtevali so od njega, da jim izroči knjige. Rejca je i ato brigadir peljal na "štalo", kjer je brigadir sam privlekel izpod oboka dve knjigi. Kateri sta ti dve knjigi ni znano, vsekakor pa sta bili tiskani v Jugoslaviji in to jim je zadostovalo. Istočasno so naredili natančno hišno preiskavo ir. so pri Rejcu pobrali vse slovenske knj ge in sploh vse kar so dobili v stanovanju tisi «nega (molitvenike, časopise, stare "Edinosti", "Stražo", "Naš čolnič" itd.). Rejc je bil včasih tudi knjigovez in je zato umljivo, da so marsikaj našli pri njem, kar ni bilo njegovega. Pobrali pa so vse, kar je bilo tiskanega in slovenskega pri hiši. Odnesli so tudi oni dve knjigi in odšli z Rejcem nazaj v kasarno. Rejc je zjutraj, nič hudega sluteč, odšel v ka-i.irno golorok v srajci. Zvečer, ko je prišel v spremstvu karabinerjev, da je prisostvoval hišni preiskavi, je bil tak, da ga ni bilo spoznati. Kljub mrilim dnem je bil vos moker od potu, da se je srajca držala života, izmučen pa tako, da ni mogel niti govoriti. Ko ga je žena ugledala, je padla v nezavest. Po preiskavi, ki je končala enkrat proti jutru, so odnesli vse knjige in odpeljali Rejca nazaj v kasarno. 14. septembra so aretirali Pivka Franca, krojača in posestnika doma iz Lomov, obenem pa so mu naredili natančno preiskavo, pri kateri so naleteli na veliko slovenskih knjig tako, da sta jih dva njegova vajenca odpeljala z vozom v Črni vrh. Oba vajenca Rudolf Pavel, stu 16 let iz Zadloga in Nagode Franc, star 18 let iz Predgriž, sta bila nato pridržana do večera v karabinjerski kasarni. Nato pa so aretirali še: Rejca Antona, starega 23 let, doma iz Lomov, Rudolfa Karla, starega 25 let, posestnika iz Lomov, Tončiča Franca, starega 42 iet, posestnika iz Lomov, t Pazin. — Naši avanguardisti so imeli vojaške vaje, bili so "črni" in "plavi". Mladeniči, pravzaprav otroci, so bili vsi oboroženi in so streljali s «lepimi naboji. Lož. — Z utrdbami okrog Snežnika se nadaljuje. Dnevno se slisl 30—40 min. MESEC DNI TERORJA V OBMEJNIH VASEH Slovenska knjiga povod za nasilja — Aretacije in pretepanja zaradi slovenskih knjig — Pred procesom specijalnega tribunala Postojna, 24 novembra 1934. — Že v prvih Početkih se je pokazal fašizem kot velik so-Varžnik knjige, ne le nase, ampak tudi itali-, < > Ako hočete biti zdravlieni od Yestnega in olgotornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 STRAN 10 atiOThVSKT TEDNIK Na. 283 Šemrla Fr?nca, starega 40 let, posestnika iz Lomov, Skvarčo Ivrfoa, posestnika, Poženel Fran-čiško, staro 48 let, vdovo in to ob sedmi uri í jutra j ter vse naenkrat. Kmalu pa so vse, razen Pivka, izpustili sc isti večer. Vse aretiran-ce so tekom dneva zasliševali vsakega zase, približno po eno uro. Zanimali so se pred vsem za slovenske knjige: hoteli izsiliti od vsakega priznanje, pri tem pa so razgrajali, žugali s pretepanjem in sploh zelo nesramno postopali. Brigadir, ki je vodil te aretacije in zasliševanja je š&e tri mesece v črnem vrhu, je zve-rinčil skozi okno na verando na dvoriščni strar' in pobegnil. Zločinec je bil najbrž prepričan, da je Kalanovo do smrti pobil. Toda ženica je pivcej krepka in čeprav je dobila hude poškodbe, se je kmalu spet zavedla in se dvignila in m'ake krvi. S poslednjimi močmi je zaprla okno v sobi in zaklenila vrata, nato se je pa zavlekla v prvo nadstropje, kjer je pri Cu-dermanovih prosila za pomoč. Pri Cudermano-vih sta bili doma samo mati in hčerka, ki se pa «ista upali odpreti. Kmalu je našel nesrečno ženico na stnnnicah nezavestno in vso okrvavljeno neki gledališki igralec, ki je pozval reševalno postajo na pomoč, a iz hiše so poklicali tudi policijo. Naglo so prejeljali z reševalnim avtomobilom Kalanovo v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima na glavi sedem ran. Že med prevozom je t)la Kalanova izredno slaba, vendar je bila pri zavesti in so o lahko izpraševali. Povedala je, da jo je napadel moški srednje postave, podolgovatega obraza, plavolas in da je nosil skoro novo sivo obleko. Poškodovanka je tako slabo, da menda sploh ne bo okrevala 22 UR ŽIV POKOPAN V Sirovi Kataleni v bližini Koprivnice so izkopali 24 metrov globok vodnjak. 201etni delavec Ivan Zgopiik je bil pri pri teh delih za-posljen s tem, da je odstranjeval deske, ki so bile postavljene, da bi zavarovale delavce pred vdorom zemlje.. Ko je bil v globini 12 metrov in je stal na deski, so pričele deske nad njim popušxati. Težka deska je padla tik nadenj, vendar se je na njegovo srečo zarila v zemljo nad njim. Takoj nato se je vsula na deske zemlja in deiavca povsem zakopala. Ostal je stisnjen med dvema deskama, od katerih pa je bila zgornja toliko močna, da se pod pritiskom debele plasti prsti ni zlomila. Bil je živ zakopan v vodnjaku. Ljudje so seveda opazili nesrečo in brž obvestili 0 tem oblastva. Takoj so začeli orožniki in kmetje kopati zemljo. Po neprekinjenem 22urenem delu, ki ga je ves čas vodil okrajni načelnik, so izkopali nesrečnega delavca, ki je po čudnem naključju ostal živ. Prisotni okrajni zdravnik ga je takoj obudil iz nezavesti z umetnim dihanjem^ Ko je rešenec prišel k sebi, je od veselja nad rešitvijo zajokal. IZKUŠENA BABICA FILOMENA, BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu; Zdravi vse žensk« bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires X0E30I socaos orno i o D o V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. F. Quíroga 1275 DOCK SUD Atelje MARKO RADALJ Q -----------IftgJOO Medicina Največja, klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. BreZbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. , Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiSčenje itd., izpuščaji, liSaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. . Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nara\e. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih -c; Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 ^acíoñaT Pft ZJNSTITUTOJS^-— * D Sv BU? fri Hi ¡A SIFILIS Y DEMAS VENEREAS EL. INSTITUTO MAS AN BRASIL 923 BL INSTITUTO MAS ANTIGUO ATEN DIO O POR MÉDICOS CONSTITUCION t o a 12 O» 4*3 a g1 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORGANO CE LA COLECTIVIDAD YUGO- E8LAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VI. Núm. 2831 buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. ZANIMIVOSTI KDAJ RASE ČLOVEK Najnovejša raziskovanja kažejo, da rase Človek v glavnem med «panjem. S tem bi se skladala stara resnica, da je potreba po spanju tem večja, čim hitreje se otrok telesno razvija. Zato je nujno potrebno, da majhnim otrokom pod nobenim pogojem ne kratimo spanja. Nova raziskovanja so tudi pokazala, da je rast v precejšnji meri odvisna od letne dobe. Najmočnejša jo rast od marca do avgusta, medtem ko je povečanje teže v teh mesecih zelo skromno. <-d avgusta do marca pa človek v splošnem zelo malo rase, tem bolj pa se veča njegova teža. NOVA SIBIRSKA ŽELEZNICA Ruska vlada je sklenila zgraditi novo sibirsko železnico, ki bo tekla skoro vzporedno s sednajo. Sedanjo enotirno železnico proti Daljnemu vzhodu bodo izpremenili v dvotirno. Novo progo bodo zgradili mnogo bolj proti severu. Ta ne bo samo vojaškega značaja, ampak naj bi imela namen pospeševati naseljevanje v Sibiriji. KEMAL PAŠA OČE TURŠKEGA NARODA V Turčiji bodo 1. januarja leta 1935. izginili vsi dosea.viji naslovi uradniškega plemstva. Osebe, ki so doslej imele naslove, kakor so aga, efendi, bej in paša, si bodo morale izbra-ditelja Turčije, je bi! te dni v ankarski narodni turškega .laboda. Predlog je bil soglasno sprejet in predsednik turške republike se bo od novega leta dalje imenoval Gazi Mustafa Ke-mal Ataturk. PREPOVEDANO ŠMINKANJE Ne pri nas v Evropi, marveč na Kitajskem v Nankingu je najstrožje prepovedal župan šminkati se mladenkam, ki še hodijo v šolo. Učenko, ki bi se šminkala, bodo takoj izključili iz šole, starše pa bo zadela huda denarna kazen. SKRIVNOSTEN SVETLOBEN POJAV NA GRŠKEM V grški vasici Orizarriju opazujejo v zadnjem času skrivnoptna svetlobna znamenja, ki močno vznemirjajo ondotno prebivalstvo. Pojav, ki mu še niso prišli do dna. obstoii v tem, da se ob lertem vremenu vsak dan proti večeru zariše n? nebu oriaška rmstava voiš*«ka. Prinoveduieio, da ima voiščak na erlavi čelado, v rokah na drži me$. Poiav train vi so videli tudi eroreče lizike. Za-m'e ie poinv znak bližaioče se nesreče. Fče-ninki z atenske univerze, ki so odnotovali v Ori/.arri. dn bi Stnd'rali poiav. so v začetku menili, da gre le za buino domi°liiio. Ko so pa prišli na mesto, j>o morali svoie nazu-anie iz-premeniti. Filmski operater neke crrSke dmžbe je namreč, posnel pojav na fotosrrafsko ploščo. Predspdnik Grškega društva za raziskovanje •• i 17 ir x £ v ! priodnih pojavov, ki je videl posnetke, pravi, ti nove priimke. Za Mustafa Kemala, preporo-, . . „... . , v. ' * ! ...,____xx._. „v_2..........j, , . ,.da se na totoerafi.u jasno razloči velikanski fi- guri podoben sij, ki na mah vzplamti in ugasne. Ozadje pojava pa je iskati v razsežnili močvirjih pri Orizarriju. Močvirja obdajajo kraj v velikem krogu. V teh močvirjih gnijejo in raz- skupščini vložen predlog, naj izvoli prevzeti ime Ataturk, kar pomeni v turškem jeziku oče Veliki zavod "RAMOS MEHA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) K02A: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni iarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez opeiaeijo in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. 2IVCNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2EL0DE0: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. 2ENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod b svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini t« vrst« v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 POZO & ROJ Krojačnica in trgovina z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami Slamniki od $ 1.95 dalje Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 6025 LA PATERNAL BUENOS AIRES padajo kosti mnogih živali in razpadanje se javlja zdaj v opisanem pojavu, ki mu je ljudska domišljija dala človeško podobo. Neuko kmečko ljudstvo vidi seveda v tem čisto druge reči in je tako vznemirjeno da je morala grška vlada poslati v Orizarri vojaške oddelke, katerih naloga je zadušiti nered in nemire v kali. LJUDSKI IZREKI Mrtveci odpirajo živim oči. Govori dobro o prijatelju, o sovražniku pa niti dobro niti slabo. V desetih letih enkrat človek potrebuje svojega soseda. Reci ženski, da je lepa, in bo v kratkem znorela. Možu ni nikoli škodovalo, če je držal klobuk v roki. VREDNOST DENARJA 100 dolarjev 100 itál. lir ¡3|M 100 dinarjev 100 čeških kron 100 frankov 1 funt šterling GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo Decembra: 31.—Neptunia Januarja: 1.—Cap. Norte 3.—MasšiLirt Nakup Prodaja 396.— 397 20 33.90 34.70 8.70 9.45 16.— 17 40 26.40 27.20 19.40 19.90 (iz Trsta 15. 12.) (iz Hamburga 13. 12.) (iz Burdeosa 21. 12.) Januarja: . 1.—Algina 3.—Madrid . 4.—Neptuaia . Odplovejo (v Marsiljo 27. 1.) (v Hamburg 29. 1.) (v Trst24. 1.) PALERMO