y- ^^^^v^HM^IH^niliH^H^H^I^BIMHHHBKSHHHK^HHHHHK^I^V^^ JMVmBmMkS $ m * " - *< >če potrebujete kaj za krvodajalstvo, vam prav radi ne Globoko sem prepričan, da naše občane na to dejavnost nierif26 8am° zavest o koristi, ki jo od tega lahko imajo v pri-%a t^T nesreče ali bolezni, temveč je še nekaj drugega. Lep dokaz let0 Je dejstvo, da je velik del krvodajalcev za plačilo pred 1953. °d t** 8P°ntano nadaljeval z darovanjem krvi tudi kasneje, ko najDega niso več imeli materialne koristi. Prav gotovo je eden ra^^^embnejših faktorjev, ki je bistveno prispeval k hitremu •tfo?« prostovoljnega krvodajalstva pri nas, resnični sociali-vžvJV numanizem naših ljudi, kateremu so tuje lepo zveneče in žrtev e besede, ceni pa plemenita dejanja tudi za ceno večjih reVoi S.YetR zgledi požrtvovanja in odpovedovanja borcev med nein skupni napori in težave naših državljanov v povoj- nov«dobju gospodarske izgradnje in stvarjanja temeljev za Čev5 socialistične družbene odnose so spodbudili ljudi k uresni-je žeV-JU Prastarega sna vseh naprednih gibanj v preteklosti, to ljU(j. JO Po humanizaciji človeštva, po medsebojni solidarnosti pr0 različnih ras in različnih svetovnih nazorov. Menim, da 8pey °Y°ljno in anonimno darovanje krvi s svoje strani pri-Potti**-' humanizaciji naše družbe in k širjenju ideje o bratski °ci in vzajemnosti med našim prebivalstvom. Dr. Branko ŠTANGL Statut in program H^ke'nK; okt°bra — V dvorani ;°Poldn člI*ske skupščine se je ;°teniswe8tal na 22. seji svet s ^Pravli ,.občin- Clani sveta so h , la ° osnutku statuta Sflovne^renjskih občin in ° nt*atn ?rogramu do konca ^ e dobe. Seznanili so se tudi z možnostmi za zgraditev rezervnega elektroagregata na Gorenjskem, poslušali informacijo o izgradnji rafinerije nafte v Sloveniji in imenovali nekaj članov v sekcije in organe skupnosti slovenskih občin. A. Ž. Sejem . obrti in opreme odprt Kranj, 12. oktobra — Podpredsednik kranjskega strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodarski zbornici Andrej Ogris je ob 10. uri odprl v hali A v Savskem logu v Kranju VI. mednarodni sejem obrti in opreme. Na njem sodeluje okrog 80 razstavljavcev, od tega 45 zasebnih obrtnikov, pet obrtnih podjetij in le 10 proizvajalcev iz tujine. Poleg tehnične opreme, blaga široke potrošnje, gradbenega materiala in kmetijske mehanizacije je letos na sejmu tudi nekaj novosti. Tako bodo od ponedeljka naprej štiri gorenjske poklicne šole pri-1 pravile razstavo, na kateri bodo učencem osemletk prikazali delo in poklice. Druga posebnost pa je gobarska razstava, ki jo je v okviru sejma pripravila kranjska sekcija mikološkega društva iz Ljubljane. Poleg razstavljenih gob bodo na sejmu prodajali vložene gobe, na voljo pa bodo tudi gobarske jedi. Vsak dan ob 17. uri pa bo na sejmu tudi modna revija. Letošnji mednarodni sejem obrti in opreme bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure do 21, oktobra. A. Ž. Velika razprodaja nogavic od 12. do 20. oktobra v veži poleg Galanterije v Prešernovi ulici 14 vse vrste ženskih, moških in otroških zimskih nogavic in hola hop s 35°/o popustom Pod tako ugodnimi pogoji kupite no gavice za jesen in zimo samo pri KRANJ Kako spreminjati odnose? Na Bledu je bilo ta teden tridnevno posvetovanje o ustavnih spremembah na področju družbenoekonomskih odnosov in v družbenopolitičnem sistemu. Posvetovanje so organizirali jugoslovanska in slovenska društva pravnikov, zveza ekonomistov Slovenije in republiška gospodarska zbornica. Namenjeno je bilo predvsem pogledom, kako je mogoče spreminjati veljavne odnose. Uvodoma je v sredo, prvi dan, govoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher o minulem delu. Poudaril je, da se danes še vedno »lomijo kopja« ob nekaterih že dolgo spornih problemih našega družbenega razvoja, ki postajajo vse bolj pomembni v boju ža realizacijo načel ustave. V svojem govoru pa je opredelil tudi položaj nekaterih družbenih dejavnosti — od pokojninskega zavarovanja do komunalne in stanovanjske politike s posebnim poudarkom na položaj delavcev in vrednost minulega dela. Na posvetovanju so potem govorili šq o družbenoekonomskem sistemu po novi ustavi, samoupravnih razmerjih v združenem delu, o družbenopolitičnem sistemu s posebnim pogledom na delegatski sistem, pravosodnem sistemu v novi ustavi, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in o družbenih dejavnostih in interesnih skupnostih opredeljenih v ustavnem sistemu. A. Ž. VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO* VSAKO modeli jesensko-zimske konfekcije, pletenine, pokrivala, torbice, modni dodatki, obutev od 12. septembra do 31. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus, ob 17. uri v I. nadstropju — levo J2 Vsi prikazani modeli so že v prodaji K RAN J VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO • VSAKO Jutri otvoritev šole na Bistrici Jutri ob 10. uri dopoldne bodo na Bistrici pri Tržiču odprli n6vo osnovno šolo, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, imenovala pa se bo osnovna šola heroja Bračiča. Čast odpreti novo šolo bo pripadala predsedniku skupščine občine Tržič inž. Viliju Logarju. Po otvoritvi bo kulturni program. Nato pa si bodo Tržičani lahko ogledali novo, najmodernejšo osnovno šolo v občini. -jk Obisk iz Monze Včeraj je pripotovalo v Kranj na obisk k občinskemu odboru rdečega križa Kranj 22 članov italijanskega združenja prostovoljnih krvodajalcev. Stiki med obema pobratenima organizacijama so že tradicionalni in vsakoletni. Tokrat italijanski krvodajalci vračajo lanskoletni obisk kranjskih krvodajalcev v Monzi. Gosti bodo ostali v Kranju tri dni, v soboto popoldne pa bodo prisostvovali tudi.proslavi ob 20. obletnici prostovoljnega krvodajalstva v kinu Center. L. M. Naročnik: vi- MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 12. do 71. oktobra 1973 Še pomanjkanje premoga V7 velenjskem rudniku lignita so povedali, da za zdaj še ni nobenih izgledov za izboljšanje preskrbe s premogom in da tudi do konca tega meseca ni pričakovati nobenih sprememb. Zaradi takšne kritične situacije bo republiški svet zveze sindikatov priporoči! zveznim in republiškim organom, naj manjkajoči premog, če ne gre drugače, nadomestijo z uvozom ali ustreznim m e drepu blišk i m dogo i 'oro m. Menijo tudi, naj se za prevoz premoga iz drugih republik zagotoi 'i poseben regres. Denar za kmetije V Srbiji so začeli uresničevati tako imenovani zeleni ffrogram. Na združenju bank Beograda bodo namreč do konca oktobra pripravili predlog, v katerem bodo finančni viri in pogoji za to, da bodo do konca leta namenili 200 milijonom dinarjev za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje. Za 24,7 odstotka dražji Cene kmetijskih pridelkov so se avgusta pri proizvajalcih povečale v primerjavi z julijem za 0,3 odstotka. Od januarja do avgusta letos pa so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 24,7 odstotka. Bolj so se povečale cene v zasebnem sektorju kmetijstva. Vračilo presežka V blagajnah občinskih proračunov in drugih porabnikov družbenih sredstev v Bosni in Hercegovini se je s prispevki iz osebnih dohodkov v prvem polletju le (os (zbralo za 130 milijonov dinarjev, več kot so predvidevali, tre narjei ^ Varčni zdomci V zadnjih osmih mesecih je neblagovni devizni priliv dosegel vrednost milijardo in 376,7 milijona dolarjev, kar je za 37 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Naši zdomci so nakazali 846 milijonov dolarjev, kar je za 39 odstotkov več kot lani, tuji turisti pa so do konca avgusta pustili pri nas 372,3 milijona dolarjev ali za 38 odstotkov več kot lani. Temeljni kamen Predsednik centralnega komiteja Z K Slovenije Franc Popit je na gradbišču za Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ta teden položil temeljni kamen pri gradnji nove ekonomske fakultete. S tem se je začela gradnja novega objekta, ki ga zahteva vse večje zanimanje mladine za študij ekonomskih ved. Poziv Rdečega križa Rdeči križ Jugoslavije poziva vse občane, da se vključijo v prostovoljno krvodajalsko akcijo in tako pomagajo reševati življenja žrtev izraelske agresije na Bližnjem vzhodu. RK Jugoslavije, ki vodi akcijo skupaj s SZDL, poziva k sodelovanju tudi druge družbenopolitične organizacije. Občani bodo v Sloveniji lahko darovali kri ob rednih krvodajalskih akcijah, izredna krvodajalska akcija pa bo na Zavodu za transfuzijo krvi v Slajmarjevi 6 v Ljubljani od danes do ponedeljka od 7. do 12. ure. Obletnica I. kongresa SPZZ 17. in 18. oktobra bo minilo 30 let, ko je bil v Dobrniču pri Trebnjem I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. V počastitev obletnice bo 17. oktobra v Ljubljani zborovanje samoupra i ijalk - delegatk iz vseh slovenskih občin. Na zborovanju bo govoril predsednik ČK ZKS Franc Popit. V Dobrniču pa bodo proslavili obletnico skupaj s krajevnim praznikom 21. oktobra. ^ Priprave na sejo občinske konference Jesenice V sredo, 10. oktobra, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZI)L Jesenice, na kateri so v glavni točki dnevnega reda največ in najbolj temeljito razpravljali o pripravah na 7. sejo občinske konference SZDL Jesenice, se pogovorili o nekaterih kadrovskih spremembah v vodstvu občinske konference SZDL ter o pripravah na VI. zbor aktivistov Gorenjske, ki bo v jeseniški občini prihodnje leto. Na seji so se domenili, naj bi bila 7. seja občinske konference predvidoma 23. oktobra. Na seji naj bi ocenili potek javnih razprav o ustavnih dokumentih v občini ter družbeni dogovor o kadrovski politiki, razpravljali o tezah o nadaljnjem razvoju SZDL ter o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Letna konferenca aktiva ZMS gimnazije Kranj V torek, 9. oktobra, je bila v Kranju letna konferenca aktiva ZMS kranjske gimnazije. Pogovorili so se o preteklem in bodočem delu aktiva ZMS na gimnaziji. Izvolili so novo predsedstvo in sprejeli program dela za obdobje^l973-74. Ugotovili so, da je bilo delovanje mladinske organizacije lani uspešno, vendar bi kazalo v prihodnosti posvetiti več pozornosti mladinskim uram, pa tudi informiranju na šoli. Neven šOlC, predsednik komisije za kulturo in idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZMS Kranj, je poudaril, da so prav mladinske ure pomemben faktor pri samoizobra-ževanju dijakov. Mladinske ure pa so lahko uporabljene tudi za boljše informiranje znotraj mladinske organizacije. Namen mladinskih ur. je oblikovati pri mladem človeku pozitivno socialistično zavest. Na konferenci je spregovoril tudi Lojze RATAJC, član RK ZMS, in sicer o osnutkih ustave in o spremembah v srednješolskem sistemu. Mladi gimnazijci so opozorili, da je v ustavnih spremembah premalo omenjano visoko in srednje šolstvo. O statutu kranjske občine pa je govoril Srečo NECIMER. A. BOC Kakšen bo razvoj zdravstva V začetku tedna je bil na Bledu plenum združenja osnovne zdravstvene službe Slovenije, na katerem so razpravljali o tezah za novi zakon o zdravstvenem varstvu, zavarovanju in samoupravnih interesnih skupnostih. Na plenumu so ugotovili, da je trenutno v zdravstvenih domovih in zavodih za zdravstveno varstvo več odprtih vprašanj kot na področju bolnišničnih služb. Poudarili $io tudi, da je z novo ustavo treba zagotoviti ustrezen strokovni razvoj zdravstvene službe. Ko pa so govorili o samoupravljanju, so menili, da ga je treba tako razvejati, da bo zavarovanec oziroma porabnik in plačnik zdravstvene službe skupaj s službo, kot izvajalcem zdravstvenega varstva, dejansko lahko sodeloval pri najpomembnejših odločitvah zdravstvene politike. Javne tribune - najuspešnejša oblika Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Radovljici je na ponedeljkovi seji med drugim ocenil tudi dosedanje javne tribune v občini Letos so krajevne organizacije socialistične zveze in vodstva krajevnih skupnosti organizirali takšne sestanke v sedmih krajih — v Radovljici, Bohinjski Bistrici, Lescah, Gorjah, Podnartu, Kropi in na Bledu. Na seji so ugotovili, da so javne tribune ena od najbolj uspešnih oblik dela socialistične zveze. Vseh sedem tribun v občini je bilo dobro obiskanih, veliko bolje kot so na primer zbori volivcev ali druge podobne oblike. Se bolj pomembno pa je, da se na tribunah občani zelo konkretno in odkrito pogovorijo o problemih posameznih krajev in širše skupnosti. Zato so' člani izvršnega odbora socialistične zveze sklenili, da bodo v prihodnje to delovno obliko socialistične zveze še bolj razvili. Krajevnim organizacijam SZDL in krajevnim skupnostim kot organizatorjem javnih tribun so priporočili, naj jih tudi vsebinsko skrbno pripravljajo. A. Z. Na zadnji seji izvršnega odbora so predvsem poudarjali pomen nadaljnje organiziranosti Socialistične zveze in o tem bodo temeljito razpravljali tudi na seji občinske konference. Med drugim so menili, da bi morali v prihodnje oživeti dejavnost Socialistične zveze tudi v posameznih vaseh in delegati iz teh vasi naj bi pozneje tvorili krajevno organizacijo. Pogovarjali so se tudi o pomenu in delu organizacij SZDL v mestih, o njihovi organiziranosti itd. Na seji so podprli dogovor o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ki naj bi med drugimi svojimi nalogami predvsem usklajeval in povezoval delo Socialističnih zvez Gorenjske ter predlog, da bi za predsednika v prvem mandatnem obdobju izvolili Janeza Varla iz Radovljice. Po pogovoru o nekaterih kadrovskih spremembah v vodstvu občinske konference so govorili o ustanovitvi odbora za pripravo vzbora aktivistov Gorenjske, ki ga bodo prihodnje leto organizirali v jeseniški občini. V odboru naj bi sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Organizirali naj bi ga v tistem kraju občine, ki nekako predstavlja spominsko obeležje iz NOB. D.S. 25 tržiških družin dobilo pomoč Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta/ Tržič je na predzadnji seji sklenilo pomagati nekaterim družinam v občini pri nakupu ozimnice. V te namene je izdvojijo 10.000 dinarjev, sindikalne podružnice pa pismeno obvestild in prošnjo, naj med i . svojim; Članstvom zbero predloge za pomoč. Pozivu občinskega sindikalnega sveta so se odzvale le tri osnovne sindikalne organizacije: Bombažna predilnica in tkalnica, Peko in Komunalno podjetje! Skupno so predlagale 25, svojih člafiov, ki* so po njihovem mnenju potrebni pomoči pri nakupu ozimnice. Predsedstvo je na torkovi seji predloge pregledalo in vsakemu od 25 članov sindikalne organizacije namenilo 300 dinarjev pomoči. Delavcem bodo ta denar razdelile osnovne sindikalne organizacije njihovih podjetij. Ker je v te namene ostalo še 2500 dinarjev, je sindikalno predsedstvo sklenilo, da bo ta denar dalo tržiški podružnici društva upokojencev s priporočilom, naj z njim pomaga svojim članom pri nakupu ozimnice. V trenutku, ko svet tega ni pričakoval — raje nasprotno — se je na Bližnjem vzhodu znova vnel požar vojne, že četrtič od leta 1948, ko je bil ustanovljen Izrael. Medtem ko vsekakor še ni mogoče povedati, kakšna je čisto natanko situacija na bojiščih, pa je mogoče postaviti spopad med dvema taboroma v jasno določene politične okvire. Predvsem je treba povedati, da se Izraelci bojujejo za tujo zemljo, Arabci pa za svojo. To je bistvena značilnost sedanjega spopada, za katerega sicer še vedno ni jasno, kdo ga je pravzaprav začel. Nemara ne bo odveč pri tem tudi pripomba, da spopada take razsežnosti nikakor ni mogoče začeti kar čez noč in brez resnejših priprav. Po šestih letih (vse od junijske vojne leta 1967 sem) brezuspešnih političnih poskusov, da bi rešili krizo, je sedaj spregovorilo orožje. Kako se bo spopad končal, je v tem trenutku še vedno popolnoma nemogoče povedali, toda naj se kakorkoli že, eno je zanesljivo: sedanja vojna je bila neizogibna v pogojih, ko ena stran ni pristajala na politično rešitev v skladu z voljo večine v Združenih narodih. Izrael je namreč vztrajno zavračal določila resolucije št. 242, ki je zahtevala, naj se izraelske čete umaknejo z zasedenih ozemelj in se nasprotnika potem začneta dogovarjati o miru. Izrael je ponujal pogajanja, toda s pozicije sile. Drugače rečeno: Tel Aviv se je bil voljan pogajati, toda s pogojem, da pred Radovljica Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so najpreJ ocenili delo zadnjih treh mesece • Člani predsedstva so menili, da je občinska mladinska organizacija v tem obdobju naredila pomemben korak naprej. Na seji so med drugim kritičn ocenili nedelavnost nekaterih komisij in slabo organiziranost mladih jevnih skupnostih. Za še bolj uspešno delo v prihodnje bo potrebno razširi komisije in zaostriti nadzor dela, večjo pozornost posvetiti vprašanjern kadrovske strukture in izobraževanju mladih družbenih delavcev. Na seji * poleg tega razpravljali o evidentiranju vseh mladincev v občini, ki se » začelo v drugi polovici oktobra. J. Rabič V sredo popoldne je bila v dvorani občinske skupščine prva seja klu»a -------- odbornikov radovljiške občin«Ke skupščine. Na njej so izvolili tričlanski sekretariat kluba, za predsednik3 kluba pa Jožeta Bufolina. Na seji so razpravljali o delovnem osnutku občinskega statuta. Na ponedeljkovi seji je izvršni odbor občinske konference socialisti''^ zveze med drugim izvolil šestčlansko delegacijo za medobčinski svet SZDb?8 Gorenjsko. Na seji so tudi ostro obsodili neofašistično nasilje nad slovenj manjšino na Koroškem in poslali protestno pismo zveznemu sekretariatu zunanje zadeve in republiškemu odboru socialistične zveze. Občinska konferenca zveze mladine je pripravila dvodnevni seminar ^ predsednike in sekretarje mladinskih aktivov iz občine. Seminar bo danes ' jutri v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici, na njem pa hod razpravljali o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskega statut'' ocenili enoletno delo občinske konference in njenih organov in se dogovor za naloge v prihodnjem delovnem obdobju. A. Z. V okviru javnih razprav o osnutki besedil zvezne in republiške ustavj- —------ ter statuta občine je bila v tore" dopoldne v Kranju posebna razprava o položaju in vlogi delovne organizacij v novi ustavni ureditvi. Razprave so se udeležili predstavniki strokovni'1 služb iz delovnih organizacij, ki delajo na usklajevanju normativnih akfj delovnih organizacij z ustavnimi spremembami. Razpravo je vodil republik' sekretar za delo Pavle Gantar. ' Javne razprave o osnutku besedil zvezne in republiške ustave v k ran J-občini se bližajo kraju. Tako se bo 25. oktobra sestal splošni zbor kranjs občine, na katerem bodo ocenili potek dober mesec dni trajajočih javnih prav v občini. S tem bo javna razprava o osnutkih obeh ustav v občini kon( na, še naprej pa bo trajala razprava o osnutku občinskega statuta. A. Ž. V torek, je bila v Tržiču seja koijjjj sije za organizacijo in razvoj P • _ občinski konferenci ZKS. Na osno sklepa posvetovanja predsednikov komisij za idejno politično usposablja J komunistov v Bohinju so na torkovi seji sklenili, da bodo tudi v Trz> ustanovili komisijo za idejno politično usposabljanje, ki bo (Jelovala L konferenci. Komisija bo izdelala plan izobraževanja za člarte teren*5 ■ organizacij ZK, za na novo sprejete člane ZK, za vodilne komuniste v ob( ter programe političnih šol. Komisija bo pripravljala tudi razna predavanja seminarje. V Tržiču nameravajo ustanoviti še koordinacijski odbor . izobraževanje, v katerem bodo predstavniki družbenopolitičnih organiz3^ ter delovnih organizacij, ki imajo svoje izobraževalne programe- ^ uresničevanje programa izobraževanja bo skrbel predavateljski aktiv, ki ,j deloval najverjetneje pri Delavski univerzi. Te novosti bo obravnavala občinska konferenca, ki se bo sestala zadnje dni oktobra. .. Včeraj je bila v Tržiču ena osrednjih javnih razprav pred ustanovit^ temeljne telesnokulturne skupnosti občine Tržič. Na njej so obravnav predloge in gradivo iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti, ve razpravi bomo še pisali. : Kranj Tržič ! 1 . Nadaljevati akcijo za Kumrovec V začetku tega meseca je občinski odbor ZZB NOV Radovljica na razširjeni seji razpravljal o poteku akcije zbiranja sredstev za izgradnjo spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. Koordinacijski odbor, ki vodi to akcijo, je posredoval poročilo, iz katerega je razvidno, da so v krajevnih organizacijah ZZB doslej zbrali okrog 50 odstotkov predvidenega zneska za radovljiško občino. Na seji so ugotovili, da razen odbornikov krajevnih organizacij ZZB in nekaterih mladinskih aktivov (Gorje, Lesce) organizacije in sindikati v delovnih organizacijah in ustanovah še niso začeli zbirati denarja. Največ uspeha so imeli na Črnivcu in na Bledu, kjer so svoj plan dosegli že julija. Izkazali pa so tem ne vrne zasedena ozemlja. Tega nasprotna stran ni hotela sprejeti, ker bi se znašla v podrejenem, ponižujočem položaju. Pri tem je ostalo kljub vsem brezuspešnim poskusom tako Združenih narodov kot nekaterih drugih posrednikov. Mesto politikov so sedaj zasedli generali. Poročila z bojišč si zelo nasprotujejo. Obe strani večinoma poudarjata svoje uspehe in navajata velike izgube v nasprotnem taboru, o lastnih pa govorita malo ali nič. Četrta vojna med Izraelci in Arabci Nedvomno drži, da so močne egiptovske sile prodrle na vzhodno stran Sueškega prekopa in da po vsej verjetnosti še vedno napredujejo. Na Sinaju imajo (ali so imeli) Izraelci štiri obrambne utrjene črte — koliko so jih Egipčani zasedli, je v tem trenutku glede na nasprotujoča si poročila z bojišča več kot negotovo reči. Jugoslovanska vlada je takoj izdala sporočilo, v katerem obsoja izraelsko agresijo in izraža podporo arabski strani. Podobne izjave so prišle z mnogih strani, arabski svet pa je topot izredno se tudi aktivisti ZZB in SZPk' ' Stari Fužini. OdBor je sklenil, da akcija za zbiranje sredstev trajala." naprej in da se vanjo vkljU\y predvsem sindikalne organizacij o Izrazili so tudi prepričanje, da ne težko izpolniti predvidene vsote K prispevek za izgradnjo spominske!? doma. Razen tega so na seji govorili tu o pripravah za popis borcev aktivistov NOB. Popis se bo žace', začetku prihodnjega meseca, le pa ga bodo posebne tričlansi komisije, ki jih bodo imenovj* krajevne organizacije ZZB NOV. pa so govorili o letošnjih spomin^ svečanostih ob dnevu mrtvih. ^ sklenili, da bodo v priprave in sP^j minske svečanosti vključili £ mlade. Jti enoten in odločen, da ne ponw napak iz leta 1967. . j Svoj odmev je kajpak voji našla tudi v sedežu svetovne ganizacije v New Yorku, kje**ta| je na ameriško zahtevo seS e< varnostni svet — toda brezusp šno, ker ni mogel najti skupaj jezika. Američani so terjali« u bi se obe strani umaknili rta te, četne položaje (se pravi na ^ na katerih sta obstali po k0".fLi' vojni leta 1967), SZ in LR ska pa sta bili za odločno °"?tflo bo Izraela in dokončno pravic rešitev problema. vj< Njun cilj očitno ni zgolj uS tev sovražnosti in vrnitev -j prejšnje stanje, marveč poseg v krizo. Podobno staL\e< imajo tudi neuvrščene de2! 0 med njimi tudi Jugoslavija* t meni, da Združeni narodi ne bi smeli več obstati začasnih, marveč naj bi 0 trajno in končno rešitev. . . Medtem pa sta obe strani ) vili, da ne mislita odnehat^gtj» bojnem polju, dokler ne D rC< dosegli zmage, o kateri »ta fcef pričani. Ta izjava je bila 9 ^i kasneje dopolnjena z ^ese?eo0' izraelskega londonskega ve j ^ slanika, da bi bila njegova voljna privoliti v prene*1 sovražnosti. Vsekakor lahko vzbuja spopad zaskrbljenost p° e\jej' svetu, v Evropi pa še Kako se bo razpletel, je nemogoče reči, da pa je s ^ več kot nevarno in naPe}?iiflje't za svetovni in ne zgolj 1,1 ^ j(0* vzhodni mir — pa je tudi ve očitno. ljubljanska banka Nekatere značilne novosti v osnutkih ustave Oba osnutka ustave, slovenski in jugoslovanski, ►J >n asa t a več novosti, ki so velikega pomena za ves , llaf»alj»ji razvoj. Marsikdo se sprašuje, ali je »j robno, da sprejemamo novo ustavo! Razvoj v so-vs j1"' modernem času je tako hiter, skokovit in ^est lanski, zato ga moramo dohajati tudi z ustavno Usn ■ Ce'° vetV; obvladovati ga moramo ter ■ nierjati in mu nakazovati perspektivo. na'x v° zabtevno nalogo pa zmore samo ustava, kot dJv\rsi družbeni dogovor, ki je obenem podlaga za 'nzbeni oziroma državni red. j: ,- v a!<0 smo urejali medsebojne odnose v naši socia-»iicni samoupravni skupnosti doslej? sor ^ razumeli pomen in bistvo sedanjih j miemb in novosti, moramo z nekaj besedami Poseči v preteklost! na t0 Jugoslovansko ustavo smo sprejeli v letu 1946 uz Kem?'ju sklepov drugega zasedanja AVNOJ, ki je nee k • Pr'dobitve revolucije in narodnoosvobodil-sker- a' Zato prva ustava uzakbnja oblast delav-in nH razr?da in državno lastnino nad sredstvi za delo p0. ar°dnim bogastvom. Država v tem obdobju raz-v ni tuc*' s Presežno vrednostjo in jo razporeja P'ansko gospodarstvo. prel * ,)a v našem razvoju pomeni zgodovinski del fJ uzakonitvijo samoupravljanja in volitvami ben' svetov so postavljeni temelji za nov druž-sred t*n°S: družbeno lastnino nad proizvajalnimi a »tv,. Začenja se uresničevati načelo osvobajanja tako6 lk' ,)revzema v upravljanje sredstva za delo in državoljučuje posrednika — zasebnega lastnika in Uz ^OVa ustava v letu 1963 je z ustavnim zakonom in n a samoupravo proizvajalcev v gospodarstvu še n VSel^ drugih področjih in tako uveljavila doslej satvTZnani model ustave, ki odpira pot v socialistično SamouPravno družbo. Dr . aHš(rn razvoj je v svojih znanstvenih delih v J veliki družboslovec in mislec Kari Marx. niso fb pa se te naJnaPrednejše ustavne rešitve v r ako hitro uresničevale tudi v vsakdanji praksi ali boin^K iem življenju. Vsebinska preobrazba medse-ker sov Je mn°go bolj težavna in dolgotrajna, sam teva tudi oblikovanje človeka v novem duhu Ust"0uPravljanja, kajti človek — * proizvajalec in arjalec je nosilec vsega razvoja. m0^a,j00upra vi janje kot temeljni družbeni odnos ne na oiti dovolj učinkovito, če ni dosledno izvedeno Polit? Področjih združenega dela in tudi v družbeno-fe(j1Cn.®m sistemu oblasti v občinah, republiki in ^raciji. Tudi na teh področjih je treba zagotoviti in kr .klavcev, obenem pa zmanjševati vlogo države D k- samou pravi janje. bitko3 uresničili zastavljeno usmeritev in izbojevali bj]a Za uveljavitev samouprave na vseh področjih, so seda'V ^ 1968 in 1971 sPreJeta ustavna dopolnila, novo fPa- sPrejemamo novo ustavo V celoti. Z vsemi seda so vsebovala ustavna dopolnila in Hapo^1 osnutek ustave, samo odpravljamo ovire, ki so v gm nastavljeni usmeritvi, in pospešujemo razvoj viŠiihH Prenašanja pristojnosti v odločanju iz naj-rePublik^aVn^ te'GS na de'ovne skuPnosti> občine in Uvepel^ska ustavna dopolnila so samo začetek cev J:av -ianja neposredne samouprave v zboru delav-nilih^ V samoupravnih skupinah. V ustavnih dopol-Pravi >n V osnutku nove ustave je jasno opredeljena odlo£°a' delavec odloča o delu in sredstvih, da Ust a ° dohodku in ureja medsebojna razmerja. Te tako ne- pravice -"i mogoče odtujevati ali kratiti. Prav Delavni mogoče prilaščati tujega presežnega dela. Pravni na Vseb P°dročjih združenega dela so enako-tiste , y svojih pravicah in dolžnostih. To velja za Vredn t UstvarJajo materialne dobrine ali -duhovne Z dru'l ~ vs' s0 dolžni gospodariti in razpolagati Vredn |,en'm' sredstvi kot dobri gospodarji. Osnovni moraf° 1 iz ustave — vzajemnost in solidarnost — nih ?a,"iti prevladujoč odnos pri urejanju medseboj-stičn' ev» socialna vrednota in'posebnost sociali-rn0„()vfa humanizma. Vse odnose na tej podlagi je druih* .urejati s samoupravnim sporazumom in erupi dogovorom. Ugotaavp omogočili boljše pogoje za gospodarjenje, za °dloČ .nj6 'n delitev dohodka ter samoupravno navile o dohodku, postavlja osnutek ustave usta-I)(]nJe TOZD kot pravico ih dolžnost delavcev. doh(J*vci po ustavi odločajo tudi o tistem delu Osnov i se namenja za razširitev materialne Potreb (investicije) in za skupne družbene r0v *>.za zdravstvo, izobraževanje, socialno zava-^ a,1Je in drugo. Novost v ustavnem osnutku je nov odnos med proizvodnjo in banko ter proizvodnjo in trgovino. Samo organizacije združenega dela lahko ustanovijo interno banko s samoupravnim sporazumom in združujejo sredstva v obliki depozitov in hranilnih vlog. Občina ali republika ne moreta ustanoviti banke. Vložena sredstva so last vlagateljev. Med proizvodnjo in trgovino je po ustavi obvezno sodelovanje po načelih samoupravnega združevanja sredstev, skupnega vlaganja in prevzemanja rizika in skupnega deleža pri dohodku. Kakšne rešitve prinaša osnutek nove ustave, da bi dosledno uresničili samoupravo ter večjo vlogo delovnega človeka tudi v političnem sistemu? Petindvajseto dopolnilo ustave SRS in osnutek nove ustave opredeljujeta republiko kot državo, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavcev. Tako je tudi z ustavo zagotovljena večja vloga samoupravljanju kot državni oblasti, ki bo s prenašanjem gospodarskih in drugih nalog na temeljne organizacije združenega dela, v podrejenem položaju. Ključ za opredelitev vodilne vloge delavcev tudi v pokrajini, v občini, republiki in krajevni skupnosti, koder se odloča o širših družbenih interesih, najdemo v četrtem ustavnem načelu, koder je zelo konkretno obdelana ta vloga. Tam je jasno postavljena zahteva, da delavci in vsi delovni ljudje razvijajo socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata s tem, ko uresničujejo PODRUŽB-LJANJE politične oblasti tudi v političnem sistemu. Uveljavitev te naloge bo mogoča z delegatskim odnosom, kot povsem nove in izvirne oblikie dosledno izvedene samouprave na vseh ravneh odločanja — tudi v skupščinskem sistemu. Delegatske odnose bomo začeli graditi v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti, ko bomo volili delegacije na zborih delavcev in občanov. Delegacije pa bodo na posebnih konferencah delegatov za posamezne panoge in dejavnosti združenega dela volile delegate za občinsko skupščino, ki bo imela dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ali pa tudi več zborov. Dosedanjega odbornika ali poslanca v novem sistemu ne bo več. Namesto političnega odločanja in preglasovanja se bo pri delegatskem odnosu uveljavilo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Zato je tudi naloga delegata mnogo zahtevnejša, ker se bo moral dogovarjati in poslušati mnenje zbora delavcev ter njihove zahteve prenašati v skupščino, nato pa spet obveščati delavce v TOZD in krajevni skupnosti, kakšne sklepe je sprejela skupščina. Delegati bodo morali biti razgledani, o vsem dobro obveščeni, sproti bodo morali spremljati zadeve doma v TOZD in v skupščini. Kadar bodo obravnavali pomembne zadeve, bodo morali pokazati odločnost in zavzetost za interese delavcev in biti nepopustljivi. Le tako bomo premagali vsak poizkus tehnokratizma ali birokratizma ali kot rečemo po domače, samovoljnega ravnanja s človekom kot z objektom. Takšno pojmovanje smo že premagali, dosledno pa mu bomo izpodrezali vse korenine, če bomo človeka proizvajalca in ustvarjalca resnično postavili v vlogo odločanja, obenem pa ga za to nalogo usposabljali, osveščali in spodbujali z uveljavljanjem takih odnosov, da se bo v svoji sredini lahko uveljavil. Ne potrebujemo ljudi, ki bi upravljali v imenu delavcev, gradimo takšne odnose, da bodo delavci sami upravljali. Delovni človek in bodoči nosilec oblasti v delegatskem zboru bo sprejemal pomembne družbene odločitve. Delegatski zbori združenega dela bodo zamenjali tudi dosedanje politične zbore, kot so občinski zbor, republiški zbor in družbenopolitični zbor v federaciji. Njihove pristojnosti odločanja bodo sprejeli sami. To pa je pomemben korak naprej pri uveljavljanju predstavnikov združenega dela pri političnem odločanju. Vendar bomo morali biti pri uveljavljanju takih pristojnosti dosledni, da bo imel glas delovnih ljudi svojo težo in veljavo. Formalnim pravicam moramo dati tudi vsebinsko obeležje pri uvajanju takega odločanja v prakso. Delegatskim zborom bodo zato v pomoč tako imenovana politično izvršilna telesa: v občini občinski svet, v republiki pa republiški svet. Najvišje samoupravno telo v občini pa bo splošni zbor, ki ga bosta sestavljala oba delegatska zbora ali več delegatskih zborov in delegacije družbenopolitičnih organizacij, v republiki pa bo tak organ predsedstvo republike. Jože Bohinc Preučiti položaj krajevnih skupnosti b I^tu??? ° izhodiščih za novi a*ele \fdovljiSke občine so se sa* ko °nec prejšnjega mese-^ ejela Jf °bčinska skupščina i>rav*8kLeP' da se začne javna L blcer so o nekaterih ia,e raV Za novi statut Pote-IfVn>h ?Prave PreJ v okviru j e in '•»P'av o osnutkih zvez- v bi'a ®publ>ške ustave, vendar n? 0 teCV u Porobljena razpra- » ,nUlo ? °očinskem dokumentu h ®redo popoldne, ko se je %vij "a prvi seji na novo usta-^ klub odbornikov. ^ip0rn,Številnimi vprašanji in 0 on j' Je bilo največ govo-i!Vn«h ? elitvi in Položaju kra-JJenij. s^upnosti. Odborniki so ribali' , bi v statutu občine ?0l°čit! , rbno in konkretno 3anci»! kakSn« bo v prihodnje >t[> 0rp njc krajevnih skupno-Jaievnfk to' da Je v občini nekaj 'cer v J V skupnosti, ki imajo *jo ZaPoslenih občanov, Pa. na svojem področju L° ni • e'°vne organizacije. Zastavino> k»ko bodo takšne skupnosti dobile po-Sfedstva. Nekateri so menili, da bi za takšne krajevne skupnosti morali v statutu določiti ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada, v katerem bi se zbiral denar za financiranje le-teh. Drugo takšno vprašanje se je nanašalo na vlogo bodočega občinskega sveta. Ker ga bodo volili občani neposredno, ni jasno, komu bo le-ta odgovoren in kako bo deloval. Nekateri so tudi menili, da ne bi bil potreben svet predstojnikov občinske uprave, ker bo tudi občinska uprava samoupravno organizirana. Prav tako pa bi bilo treba v statutu določiti, kdo bo v občini skrbel za izvajanje občinskih odlokov in drugih predpisov, ki jih bo sprejemala skupščina. Predvsem bo treba s statutom zagotoviti, kdo bo v posameznih primerih poskrbel za tolmačenje takšnih predpisov. Doslej je namreč ob morebitnih nejasnostih v posameznih predpisih o njih morala ponovno razpravljati občinska skupščina. Na prvi seji kluba odbornikov so tudi ugotovili, da bodo v pri- hodnje v klubu večkrat razprav- ljali o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu skupščinskih sej. S tem se nameravajo po eni stra- ni izogniti včasih dolgim razpravam na sejah skupščine, po drugi strani pa zaradi boljše preučitve posameznih vprašanj zagotoviti večjo kvaliteto pri skupščinskem odločanju. Klub odbornikov bo tako še letos razpravljal o predlogu bodočega volilnega programa. A. Zalar Upokojencem Spoštovani upokojenci! Nedvomno si mesečne dohodke vsakdo razporeja za redne potrebe in občasne večje stroške. Prav hranilna knjižica pa je pripomoček, ki je vsakomur dobro poznan in ki omogoča dvig gotovine sproti po potrebi, denar pa je ves čas dobro shranjen in obrestovan. Vsekakor je tak način gospodarjenja z dohodkom še posebej zanimiv za upokojenca, saj mora razmeroma nizke dohodke skrbno razporejati in varno hraniti. Zato je najprimernejše, da svojo pokojnino z nalogom Zavodu za socialno zavarovanje prenese neposredno na hranilno knjižico. Mnogi upokojenci so to že storili in so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Pri naši banki imajo tuđi prednosti pri najemanju potrošniških in drugih kreditov. J_ Postopek za m M M M M M m prenos pokojni- fMMMmMM ^^^^ ne na hranilno MMM M M M knjižico eno- WM M MMM\staven lila jlll opravi na podla-M M M M gi obrazca, ki ga V upokojenec pred ^k^^^^^^^^FM loži v poslovni banke, svojo hranilno knjižico. Banka mu izda hranilno knjižico in že vsak prvi delovni dan v mesecu jo lahko predloži pri njej, da mu pripišejo pokojnino. Upokojenec se mora zglasiti v banki sam, ali pa z enkratnim pooblastilom pooblasti kako drugo osebo. Seveda lahko obenem dvigne ustrezen znesek, kar lahko stori tudi pri katerikoli banki v Jugoslaviji, ali pošti v Sloveniji. Tako je upokojencem pokojnina zgotovljena že prvi delovni dan v mesecu. Upokojenec časovno ni vezan, ker lahko opravi pripis zanj pooblaščena oseba, ali v treh mesecih sam, kar zlasti ustreza upokojencem, ki niso ozko vezani na kraj stalnega bivališča, oziroma jim pokojnina ni osnovni dohodek. Ljubljanska banka si prizadeva iti v korak z interesi prebivalstva in gospodarstva in vas vabi k sodelovanju za čimhitrejše izboljšanje življenjske ravni. Zbor delovnih skupnosti naj bo številčnejši V torek, 9. oktobra, se je sestalo v Tržiču predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Na seji so obravnavali osnutek statuta občine, še posebno pa poglavje o sestavi občinske skupščine ter organizacijo javnih ustavnih razprav po delovnih organizacijah, ki jih prihodnji teden organizira sindikat. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta meni, da bi morala imeti tržiška občinska skupščina tudi v prihodnje dva zbora, čeprav občina ni velika. Prav tako ni nujno, da morata biti zbor krajevnih skupnosti in enotni zbor delovnih skupnosti številčno enaka. Ce bi namreč v Tržiču želeli v skupščinski sistem zajeti vse delovne organizacije in panoge, bi moral imeti enotni zbor delovnih skupnosti 35 delegatov. Razen njih pa naj bi bili v zboru še delegati interesnih samoupravnih skupnosti: kulturne, telesnokultur-ne, izobraževalne, stanovanjske in kmetijske. Nekatere od njih že delujejo, druge pa bodo ustanovljene do konca leta. Ker je v Tržiču veliko majhnih podjetij in obratov, od katerih nekateri niti nimajo sedeža v občini in so premajhni, da bi imeli svoje delegate v zboru delovnih skupnosti, bodo morale imeti nekatere gospodarske panoge skupne delegate. V Tržiču je na primer 20 majhnih podjetij, v katerih je le 84 zaposlenih. Sindikalno predsedstvo je razpravljalo tudi o organizaciji javnih ustavnih razprav po delovnih kolektivih tržiške občine. Samostojni razpravi bosta v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici. Na razpravo bodo povabili vse zaposlene, razen tega pa s posebnimi vabili še tiste, ki bodo potem lahko ustavne spremembe razlagali med zaposlenimi. Prav tako bosta prihodnji teden še dve razpravi po delovnih organizacijah. Na prvi se bodo zbrale delegacije delovnih kolektivov, ki imajo sedeže v tržiški občini. Na drugi pa delegacije podjetij in obratov na trži-škem področju, katerih sedež je zunaj občine. Delegacije posameznih delovnih kolektivov bodo morale smisel ustavnih sprememb prenesti med delavce. J. Košnjek Uresničitev ustavnih določil Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Radovljici je v ponedeljek ocenil potek javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave in občinskega statuta. Ugotovili so, da je bilo v občini 61 javnih razprav, ki se jih je udeležilo okrog 2500 občanov, od katerih se jih je okrog 400 vključilo z vprašanji, mnenji in s pripombami v razpravo. Nadalje so ugotovili, da so bile povsod razprave živahne, da je bila večina razprav dobro obiskanih, le ponekod so zabeležili slabšo udeležbo in kritizirali odsotnost nekaterih članov zveze komunistov. Razprave po krajevnih skupnostih oziroma na terenu so že končane, v delovnih Organizacijah pa bo v prihodnjih dneh še približno 15 razprav. Da je bilo zanimanje za javne razprave precejšnje, potrjujejo tudi nekatere specializirane razprave. Predlog za 7 TOZD V tržiškem Peku so se začele razprave o uveljavljanju in uresničevanju ustavnih dopolnil pred dobrim letom. V tovarni z novo organizacijo niso preveč hiteli, ker so želeli biti kar se da racionalni in preudarni. Predlogov, kako v Peku uresničiti ustavna dopolnila, je bilo več. Predlog za eno organizacijo združenega dela je bil prvi. Sledil je predlog za .'5 TOZD, nato pa še predlog za 7 TOZD, Na sestankih je bilo o tem veliko govora. Širši politični aktiv pa je sklenil predlagati, da se v delovni skupnosti" oblikuje 7 temeljnih organizacij združenega dela, in sicer čevljarstvo, poliuretan, gumama, plastika, menza, prodajna mreža in Pekov obrat v Trbovljah. O tem predlogu bodo že oktobra razpravljali delavci, predlog sporazuma med TOZI) in združevanju le-teh v enotno organizacijo združenega dela Peko bo objavljen tudi v tovarniškem glasilu Čevljar.-jk Tako so bile v občini posebne razprave za upravne organe občinske skupščine, sestal se je klub odbornikov, o ustavi bodo razpravljali mladi na seminarjih, posebna razprava je bila za pravnike, nameravajo pa jo organizirati še za najodgovornejše strokovne delavce iz gospodarstva. Med javno razpravo je bilo na terenu največ vprašanj o tem, kako uresničiti delegatske odnose in zagotoviti ustrezno usposabljanje, v delovnih organizacijah pa so najbolj pogosto govorili o položaju delavca v združenem delu, o uvedbi delavske kontrole tudi v družbenih službah, o usposabljanju delegatov in o merilih za volitve delegatov. Izvršni odbor je nazadnje ocenil, da so javne razprave pokazale, da je treba čimprej začeti uresničevati začrtana ustavna določila. Tako bo v prihodnje največ dela pri oblikovanju in nastajanju statutov občine in krajevnih skupnosti in pri usklajevanju samoupravnih aktov temeljnih organizacij združenega dela in interesnih skupnostih. Vzporedno s tem pa bo treba reorganizirati tudi socialistično zvezo in jo tako kadrovsko kot vsebinsko pripraviti na novo vlogo v bodočih delegatskih odnosih. A. Zalar II w li t Sobota — 13L oktobra 1973 S kvalitetnim dosežkom nove smeri SGP Sava z Jesenic SGP Sava z Jesenic opravlja z uveljavljanjem nove tehnologije litega betona in omnia plošč pionirsko delo — Čas gradnje največje stolpnice na Gorenjskem je kar za 50 odstotkov krajši od časa klasične gradnje — Veliko prednosti tudi ob satni gradnji , Za jeseniško gradbeno podjetje Sava pomeni letošnje leto temeljno prelomnico, saj je delovnemu kolektivu po dolgotrajnih prizadevanjih in temeljitih pripravah uspelo uveljaviti povsem novo tehnologijo, ki je v našem gradbeništvu domala še nepoznana. Za novo, kvalitetno spremembo, ki po svojih mnogih prednosti^ in odličnih rezultatih obeta posnemanje, so se odločili na oknovi mnogo pretehtanih študijskih variantah. Ker niso mogli biti in tudi niso bili po-snemalci izkušenj, ki jih imajo ob novi tehnologiji v drugih državah, so pri uveljavljanju naleteli na vrsto težav in problemov, ki so jih morali rešiti. Pri novi tehnologiji so morali opraviti nešteto drobnih racio-nalizatorskih in novatorskih del in posegov, ki so nastajali po njihovih zamislih. Delovni kolektiv gradbenega podjetja Sava pa ni ostal le pri začetnih zamislih in programih, njihova smelost pri uveljavljanju nove tehnologije že kaže prve spodbudne rezultate. Nanje so lahko upravičeno ponosni, saj vsak dan znova ugotavljajo prednosti pri gradnji z novimi elementi in kljub težavam, ki so pri tem skorajda nujne, jim gradnja največje stolpnice na Gorenjskem poteka po predvidenem programu. Še več: pri gradnji, stolpnice, ki jo postavljajo v okviru stanovanjske soseske na Plavžu, so poleg lastnih težav morali premostiti tudi vrsto drugih nevšečnosti. Zaradi redukcij električne energije so morali nekajkrat graditi tudi ponoči. Le brezhibna delovna disciplina in razumevanje okolice — gradnja ponoči je vsekakor zelo motila stanovalce blokov — je omogočilo, da so nadaljevali dela po programu. Nova stolpnica na Plavžu in tudi druge stolpnice, ki jih bo zgradilo gradbeno podjetje Sava, bodo lahko zgrajene v rekordnem času. Predvsem po zaslugi nove tehnologije z uporabo omnia plošč, ki za jeseniško gradbeno podjetje pomeni poseben uspeh. Uspeh v tem smislu, ker so se pri Savi zanjo ogreli, jo osvojili in jo nedvomno po mnogih razvojnih težavah tudi uspešno uveljavljajo. O resnični vrednosti gradnje po novem tehnološkem postopku, o njeni učinkovitosti, prednostih in ne nazadnje tudi o ostalih težavah, ki so nastajale ob njej in zaradi nje, so gradbeni strokovnjaki jeseniške Save nanizali vrsto zanimivih podatkov. montažo z litim betonom, in sicer iz več razlogov. Princip te tehnologije sloni na litih stenah iti montažnih omnia ploščah, njene prednosti pa so med drugim tudi hitra gradnja — čas gradnje je kar za 50 odstotkov krajši od časa klasične gradnje, odpadejo opaži in ometi, zmanjša se število delovnih ur na gradbišču, nova tehnologija pa se predvsem prilagaja zahtevam projekta. S tem sistemom pa smo obenem prešli na takojšnje vgrajevanje vseh potrebnih instalacij. Obenem pa v podjet ju že snujemo proizvodnjo fasadnih plošč in montažnih balkonov. Menim, da so pozitivne strani gradnje z novimi elementi dovolj očitne.« Rudi Donoša, gradbeni delovodja na gradbenih obratih betonskih izdelkov: »Junija smo začeli z izdelavo omnia plošč, nosilcev, betonskih votlakov, v zadnjem času pa z izdelovanjem montažnih ograj. Pri izdelavi predvsem pazimo na točnost dimenzij in gladko spodnjo površino. Plošče izdelujemo po montažnem načrtu in jih po montažnem planu pošiljamo na gradbišče. Razen tega izdelujemo tudi nosilce, ki so izredno primerni za individualno, gradnjo in betonske votlake, primerne za kletno zidovje in ostale nosilne zidove. Kot serijski proizvod v naših obratih izdelujemo montažne balkonske ograje. Do sedaj smo večjo količino omnia plošč dobavili za členjeno stolpnico na Plavžu in vila bloke v Kranjski gori ter za stanovanjske bloke v Kamniku za SGP Graditelj Kamnik. Ostale izdelke pa imamo na zalogi za naše prihodnje odjemalce.« Hugo Oitzel, diplomirani gradbeni inženir, šef razvojne službe in konstrukcij: »V svetu so se na področju gradbeništva uveljavile tri najmodernejše! tehnologije: težka montaža, lahka montaža, in tunelski opaži. V našem delovnem kolektivu sino se odločili za lahko in zato smo analizirali več variant. Vsaka je imela svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti. Pri ocenitvi vseh faktorjev smo prišli do zaključka, da bi bilo za naše objekte najbolj primerno uporabljati tehnologijo litega betona z uporabo stropnih plošč omnia. Naša odločitev je bila pravilna, saj smo pri gradnji vsekakor postavili rekord. Eno etažo smo namreč gradili šest dni, poprečni rok gradnje ene etaže pa bo osem dni! Ob tem smo morali predvsem poskrbeti, da so se delavci navajali na nov način dela. Z novo tehnologijo odpade veliko zidarskega dela, odpade vgrajevanje mokrih materialov, v veliki meri notranji ometi, grobi in fini fasadni ometi,. zaključna dela so se v bistvu spremenila. Pri montaži omnia plošč smo se odločili za hitro montažo, saj v enem dnevu opravimo montažo jarmov in plošč. Z jarmi je rešeno podpiranje omnia plošč, lovilnih odrov in balkonskih opažev. Po starem sistemu bi ob dosti večjem številu delavcev potrebovali vsaj tri dni za opaženje.« Vsekakor je pionirsko delo jeseniškega gradbenega podjetja svojevrsten, kvaliteten dosežek. Z novo tehnologijo bodo ob vseh drugih prednostih predvsem hitreje in kvalitetneje gradili in s tem prispevali tudi k cenejši in rentabilnejši gradnji. [). Sedej Nova tehnologija omnia plošč in litega betona omogoča gradbene podjetju Sava, da gradi največjo stolpnico na Gorenjskem hitreje in cen r Gradnja poteka po montažnem programu. Alples k Slovenijalesu Franc Pristov, gradbeni inženir, šef delovne enote Jesenice — gradbišče stanovanjska gradnja: »S samimi pripravami za gradnjo stanovanjskega kompleksa na Plavžu smo začeli v zimskih mesecih preteklega leta in postavit veni rok za objekte je bil kratek. Razmišljali sin/), kako bi delo najhitreje opravili V Al plesu so v ponedeljek sklicali tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili s priključitvijo njihove tovarne k slovenskemu lesnoindustrijskemu in trgovskemu gigantu Slovenijales iz Ljubljane. Pri tem so poudarili, da je za to priključitev v lesni industriji veliko zanimanje, ker je Alples po eni strani eden najmočnejših proizvajalcev ploskovnega pohištva in največji proizvajalec fonskega pohištva pri nas, Slovenijales pa organizacija, ki je doselj uspela povezati največ podjetij lesne stroke v svojo močno trgovsko in proizvodno organizacijo. V Alplesu poleg priprav na Pripravljajo načrte Letošnjo pomlad sta krajevna konferenca socialistične zveze in krajevna skupnost Radovljica pripravili javno tribuno. Takrat so obravnavali predvsem nekatere komunalne probleme, ki bi jih bilo treba rešiti v bližnji prihodnosti. Menili so, da bi v Radovljici morali čimprej urediti tržnico, začeti postopoma urejati stari del mesta, zgraditi novo kanalizacijo, speljati cesto iz Krope mimo starega dela mesta v Lesce itd. Prvo od začrtanih nalog — tržnico je krajevna skupnost že uredila in že nekaj mesecev rabi namenu. Ostali problemi pa so večji in jih razumljivo ni mogoče rešiti v krajšem času. Tako trenutno pripravljajo načrte za cesto, ki bo iz Krope potekala mimo Radovljice v Lesce. S tem bo odpravljeno ozko grlo, saj bo ves tovorni in avtobusni promet, ko bo cesta zgrajena, potekal iz Krope mimo radovljiške klavnice proti Lescam. Za začetek takšne preusmeritve prometa so letos med drugim zgradili tudi obvoznico v Kamni gorici. Ko bo po zgraditvi nove ceste razbremenjena sedanja, ki prek že skoraj dotrajanega železniškega nadvoza vodi v stari del Radovljice, se bodo lotili tudi urejanja in prenavljanja hiš v starem delu. Načrti za to so že gotovi. Tako že pripravljajo odlok o ureditvi. Kmalu pa se nameravajo lotiti tudi- izgradnje osnovne kanalizacijske mreže v Radovljici. Ena od nalog, ki čaka načrtovalce in druge, pa je še ureditev samega središča mesta. Le-to naj bi rabilo t rgovini, prometu in drugim dejavnostim, pri čemer naj bi bilo urejeno tako, da bi dopolnjevalo sedan ji st anovanjski del mesta. Dela, da bodo uredili te nemajhne komunalne probleme v Radovljici, je torej še precej. Vendar pa so prepričani, 'da jih bpdo že v bližnji prihodnosti začeli postopoma uresničevati. Pravijo namreč, da je že skrajni čas, da tudi Radovljica dobi videz urejenega mesta, kar bo med drugim precej prispevalo tudi k začrtanemu turističivemu razvoju.občine. A. Ž. združitev tečejo tudi priprave na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Ustanovili bodo tri. Ena bo združevala primarno proizvodnjo, žago, tovarno podbojev, zabojarno in sušilnico. Druga TOZD bo tovarna ploskovnega pohištva in tretja sedanji obrat fonije. V tem obratu izdelujejo ohišje za glasbene skrinje, zvočnike, radijske in TV sprejemnike ter druge podobne aparate. Letos bo približno 700 zaposlenih v Alplesu izdelalo za 120 milijonov dinarjev izdelkov. Drugo leto računajo, da bodo dosegli že 150 milijonov bruto proizvoda, čez dve leti pa že 200 milijonov. Tolikšno povečanje si obetajo prav zaradi vključitve v Slovenijales in razdelitve dela in odgovornosti po temeljnih organizacijah združenega dela. Slovenijales ima razvejano in dobro organizirano prodajno mrežo, ki lahko proda todi večje serije izdelkov. Alples je v novi tovarni začel delati več novih izdelkov, ki na našem trgu še niso znani in je bil prodor do kupcev težak. Se letos spomladi je moral na te izdelke opozarjati z raznimi popusti in drugimi ugodnostmi pri nakupu. Z lastno raziskavo trga in s prodajo s pomočjo Slovenijalesa pa je trenutno v položaju, da ne more zadostiti povpraševanju. Tudi v prihodnje si od prodaje prek te velike delovne organizacije obetajo še več koristi. Ze sedaj ugotavljajo, da je njihova proizvodnja še vedno preveč razdrobljena in da izdelujejo preveč izdelkov. Proizvodnja v velikih serijah bi jim omogočila specializacijo le na nekaj izdelkov. S tem pa bi dosegli tudi večjo produktivnost in večji doho- dek. Ker jim bo kot kaže Slovenijf' les lahko omogočil prodajo veli* količin enakih izdelkov, bodo Pr°] vodnjo lahko specializirali. S priključitvijo Alplesa bo ^ nijales združeval 17 proizvodu organizacij lesne industrije. r°v ^ ba iz Železnikov bo največja 111 ij njimi. Kot taka bo pomenila tu temelj za nadaljnjo usmeritev P! izvodnje združenega podjetja.} °i0 pohištva za opremo stanovanj pospeševali tudi vlaganja v raz ^ fonskega pohištva. Po njem Je.'W) domačem in svetovnem trgu veli povpraševanje. .ja. Hkrati z Alplesom se v Slovenija les prav zdaj vključujejo še s manjše delovne organizacije »e8^0 industrije. S temi združitvami .g obseg proizvodne dejavnosti P|". v presegel obseg trgovske dejavnost Slovenijalesu. S predvideno priključitvijo k venijalesu se zaposleni v Alpleja strinjajo in se zato ni bati. referendum ne bi uspel. O priklju^'. vi bodo glasovali konec novem" Že sredi novembra pa bodo vljene temeljne organizacije zdi'1' nega dela. Te bodo Se pred kont leta podpisale samoupravni sP?tVj. zum s Slovenijalesom o priklju0', ^ Predlog sporazuma je že priprav J g in daje slutiti, da bodo temelj organizacije v okviru združen . dela uživale kar največjo ^arn.°h,o(l-nost. Tako v načrtovanju proizv' nje kot v razpolaganju z dohodk ^ Skupne službe Slovenijalesa Pa rj obvezujejo, da bodo sodelovale F^ razvoju in načrtovanju v teme'J ^ organizacijah združenega de''a (ji skrbele za prodajo. Hkrati Pa finančno jamčijo za svoje predlog ' L. Bogat • d' V industriji platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše pri Donu« /<-/"' zaposlenih 900 delavcev, od tega 700 žensk. _ Podjetje slai fr petdesetletnico. In če vprašate v podjetju, kateri je njihov največjiJ - (/c zadnjih letih, bodo rekli: »Prvi v -Jugoslaviji smo uspeh organi?""'v^/ „ tako, da nobena Ženska ne dela ponoči, čeprav jih je prej delalo tud do 300.« ■IH'1 Letno izdelajo okrog 4000 šotorov različnih velikosti. ^(^''A^jli tkanine za gospodinjstvo (zave.se, prte ipd.). V zadnjih /telih zamenjali skoraj vse stare stroje z novimi.—Foto< -U \'idi,c - • v y Akademski komorni zbor iz Kranja, ki ga vodi Matevž Fabjanje pretekli petek, soboto in nedeljo v Kranju in bližnji okolici snemal za ljubljansko televizijo. T V bo iz posnetega gradiva pripravila polurno barvno oddajo, ki bo prvič posredovana TV gledalcem januarja prihodnje leto. Komorni zbor iz Kranja bo tako prvi od gorenjskih zborov, ki ga bo televizija predstavila v takšni oddaji. Razstava varaždinskih slikarjev v Radovljici kultuvnViru s°delovanja med Zvezo «ine prosvetnih organizacij ob-amater- 1ovlJica in med Združenjem VaraJ- likovnih umetnosti iz Ustavi bo od 13- do 23- oktobra jev v r ,hrvaških slikarjev amater-radovljiški graščinski dvorani. Ljubezen do glasbe in zborovskega petja 19 30 otvoritvi bodo n° krajŠi kulturni spored, ki ga iz pQ?riPravili pevci moškega zbora ster „i nfr^a 'n harmonikarski orke-r 8'asbene šole iz Radovljice. kultau3adovljico bo to zanimiva prvič n3 prireclitev, saj se bodo Ženi Predstavili slikarji, ki so zdru-1957 T,Varaždmski sekciji od leta 'a^stav vne in in(lividualne že po raznih večjih Z4eb„ • Čakovcu, Ptuju, ženja .ln Beogradu. Člani zdru-'ikovni81 8v°bodno izbirajo svoj Ve odl,Izraz, zato se njihove razstavi {j Uj.ej° Po raznolikosti. Neka-UVeUavf|rU tega združen.ia so se tako nn v svetovnem merilu, je, da ; : *Van Habuzin. Zanimivo znani i? 12 te&a združenja izšel tudi Jaki. Venski slikar Joža Horvat- N. R. Profesor Janko Pribošič že deseto leto vodi ■z velikim uspehom mladinski pevski zbor srednjih šol Blaž Arnič na Jesenicah — Večja vloga glasbene šole Profesor Janko Pribošič je naš znan in priznan zborovodja že dolgo vrsto let. S svojimi zbori je dosegel lepe uspehe, za svoje udejstvovanje na glasbenem področju je prejel tudi Prešernovo nagrado. Tokrat ga nismo nameravali predstaviti kot glasbenega strokovnjaka, velikega ljubitelja zborovskega petja in ustvarjalca na področju glasbene umetnosti, ki je obenem vedno tako imenitno znal združiti mlade in jih navdušiti za lepoto glasbenega sveta. Predstavljamo ga kot zborovodja mladinskega zbora srednjih šol Blaž Arnič in kot novega direktorja Glasbene šole na Jesenicah. »Profesor Pribošič, pevski zbor srednjih šol Blaž Arnič je med najbolj uspešnimi pevskimi zbori že celih deset let. Kako ste združevali mlade in kakšni so bili problemi ob vašem delu? »Mladinski pevski zbor srednjih šol Blaž Arnič smo ustanovili pred desetimi leti in v teh letih je zbor zelo veliko nastopal ne le doma, temveč tudi na tekmovanjih in gostovanjih v tujini. Mladino je vedno treba pritegniti in ob tem ustvariti tako vzdušje, da radi prihajajo, da jim je petje užitek in razvedrilo ob prostem času. Pevski zbor večinoma sestavljajo dijaki jeseniške gimnazije, precejšnje probleme pa imamo skoraj vsa leta s fanti. Na gimnaziji jih doslej ni bilo veliko, letos pa se jih je vpisalo kar precej in zasedba v zboru je spet zadovoljiva. Pevski zbor dobiva tudi redno dotacijo od jeseniške temeljne izobraževalne skupnosti, zato finančnih težav skorajda ni. Le za razna gostovanja prispevajo tudi nekaj člani zbora. Program zbora je kar obširen; od del stilnih obdobij, od renesanse do moderne? drugi del so narodne pesmi, domače in tuje, črnske duhovne itd. Prav letos bomo uvedli novost, in sicer spremljavo harmo-nikarskega orkestra glasbene šole.« Kakšno je stanje zborovskega petja v jeseniški občini?« »Ne najboljše. V osnovnih šolah nimajo strokovnega kadra. Prav stanje zborovskega petja se najbolje pokaže ob občinskih revijah, ko šolo zastopa en zbor ali pa svojega zbora posamezne šole sploh nimajo. Pri Glasbeni šoli bomo začeli letos nuditi strokovno pomoč, organizirali bomo med drugim tudi zborovodski seminar, namenjen za zborovodje v otroških vrtcih in v prvih razredih osnovnih šol. V občini deluje potem še nekaj dobrih pevskih zborov in oktet iz Žirovnice, obenem z majhnimi in še ne dovolj kvalitetnimi zametki, ki bi jim bilo treba prav tako pomagati. Pri Glasbeni šoli si bomo vsekakor prizadevali, da bo sodelovanje s temi zbori kar najtesnejše in bo tudi obrodilo sadove. Menim, da glasba in navdušenje zanjo nastaja v skupinah, zato smo si pri Glasbeni šoli zadali nalogo, da gojimo in spodbujamo majhne komorne ansamble: Orffov orkester, harmonikarski orkester, zbori cicibanov itd.« »Kakšen je bil letošnji vpis na Glasbeno šolo Jesenice?« »Dejavnost smo morali uskladiti s finančnimi sredstvi in novih učencev nismo sprejemali razen na oddelek za godala, pihala, trobila in tolkala. Za prihodnje imajo prednost pri vpisu učenci, ki so pri nas končali pripravnico in nauk o glasbi. Še vedno je preveč učencev glede na kadrovsko zasedbo šole. Vendar pa bomo tudi v prihodnje posvetili vso pozornost ustanavljanju in delovanju glasbenih oddelkov pa raznih krajih občine. Nekje so že ustanovljeni, drugje pa jih bo še treba ustanoviti in strokovno voditi.« D. Sedej Živahna kulturna dejavnost V jeseniški občini je med delav-sko-prosvetnimi društvi zelo aktivno DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica—Breznica, ki ga vodi že osemnajsto leto Peter Sitar iz Žirovnice. Veliko požrtvovalnega dela v prostem času, priprav, posvetov so terjala vsa ta leta od predsednika Svobode v Žirovnici, ki je skupaj z nekaj amaterji še vedno vztrajal ob vseh težavah in problemih. In na področju Žirovnice kulturna dejavnost nikoji ni zamrla, kazala, se je zdaj z manjšim, zdaj z večjim uspehom v delovanju pevskih zborov, dramskih sekcij, filihske sekcije, godbe na pihala itd. Vsa ta leta pa je bil na področju Žirovnice najbolj pereč dotrajan kulturni dom, saj so pri DPD Svoboda imeli sredstev le za njegovo tekoče vzdrževanje. Kljub mrzlim in starim prostorom v domu pa življenje ni zamrlo, nasprotno: v domu so se redno shajali člani raznih sekcij in društev. Pa vendar je bilo treba misliti tudi na obnovo starega doma, če so hoteli kulturno življenje obdržati na sedanji ravni tudi vsa naslednja leta. Tako so dobili sredstva od jeseniške kulturne skupnosti in dom deloma obnovili. Še vedno pa bi radi uredili oder, saj imajo v kraju zelo prizadevno dramsko sekcijo, ki redno nastopa in gostuje. Zmanjkalo jim je tudi denarja za ogrevanje doma in za nekatera druga popravila. Upajo, da bodo denar dobili in s tem omogočili redno delovanje sedanjih skupin, društev ter sekcij. Prizadevni amaterji iz žirovniške-ga področja bi ob primernih prostorih prav gotovo poskrbeli za še živahnejšo kulturno-prosvetno dejavnost v krajih. Do zdaj jim je uspelo poiskati primerne prostore za knjižnico, imajo pa v osnovni šoli tudi oddelek glasbene šole. V okviru Svobode deluje že znani in priznani žirovniški oktet ter seveda dramska sekcija, ki vsako leto postavi na oder vsaj tri do štiri dela. Vsekakor živahna kulturna dejavnost, ki bo ob boljših prostorskih možnostih lahko postala še bolj razgibana in bogata. D. S. Na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, štev. 9/68 in 14/69) komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole pri Vodovodnem stolpu v Kranju Pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno politične kvalitete. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje kolkovane z 2,00 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64001 Kranj. H V Alpremu se veselijo novih prostorov Alpremova hala po sistemu TRIMO m ta-^etju °a ?e tudi industrijskemu boli« £rem v Kamniku obe-*asi» sai )e težko Pri" d®.:'"dustrijska hala že ;a°V LiuH-Vati 8V°i° končno po-vt kani* v Podjetju z velikim ociilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revo-s^rn i^^a'erijskih prostorih pa razstava Partizansko zaledje na Gorenj- stavbi f^ovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti Je na ogled razstava slikarja M. Pirnata in kiparja Borisa Sajovica. ^edefjktavne zbirke so °(,Prte 0(1 10.—12. in od 16.—18. ure vsak dan razen SLOVENIJALES 0 na Gorenjskem sejmu — Kranj — Savski log od 12. do 21. oktobra razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo, gospodinjske aparate, stavbno pohištvo, parket, keramiko in gradbeni material. Popust 2 % do 10 % Dostava Za stanovanjsko pohištvo kredit do 15.000 din SSLOmilMES Kakšna bodo pozimi gorenjska smučarska središča? Zatrnik: nova Viatorjeva restavracija Če se bo tako kot jesen letos tudi zima držala koledarja, potem se bo čez dobra dva meseca začela letošnja zimska turistična sezona. Recimo, da bo snega dovolj in poglejmo, kaj letos smučarji lahko pričakujejo od gorenjskih smučišč. V nekaj naslednjih številkah bomo skušali ugotoviti, kaj se je v gorenjskih smučarskih središčih spremenilo od lanske sezone in kako se organizatorji nameravajo lotiti letošnje. Začenjamo z Zatrnikom pri Bledu. Osem kilometrov od Bleda oddaljeni smučarski center Zatrnik je lani uspešno prestal svoj krst. S pomočjo bančnih posojil in garancijo podjetja Viator ga je zgradil Zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu. Namenjen je domačim in tujim smučarjem; med slednjimi predvsem blejskim hotelskim gostom. Bled je z njim dobil tudi zimsko sezono. Na Zavodu za turizem na Bledu so nam povedali, da z njihove strani letos na Zatrniku ne bo posebnih novosti. Vseh pet žičnic (od tega štiri vlečnice in ena dvosedežnica) bo v eni uri lahko prepeljalo 4300 smučarjev. Do začetka sezone bodo izboljšali nekatere proge, medtem ko novih ne bo. Dolžina vseh prog bo tako tudi letos znašala 14 kilometrov, da bodo dobro vzdrževane, pa bo skrbel en teptalni stroj. Pravijo, da se bo letošnja smučarska sezona lahko začela ob nespremenjenih cenah na žičnicah že ob približno 20 centimetrov debeli snežni odeji. Podobno kot v lanski bodo tudi v letošnji smučarski sezoni vozili na Zatrnik Transturistovi in Viatorjevi avtobusi. Transturist bo imel po sporazumu med avtobusnimi podjetji redno progo, Viator pa bo vozil svoje hotelske goste. Pričakujejo, da bodo avtobusi vozili na Zatrnik dopoldne vsake pol ure, popoldne pa vsako uro. Tisti, ki bodo prišli na smučišča s svojimi avtomobili, se bodo tudi letos morali zadovoljiti z istimi parkirnimi prostori kot lani. Na Zavodu so mislili, da jih bodo letos lahko povečali, vendar jim zaradi spremenjenega programa gradnje ceste na Pokljuko (urejati jo bodo začelT" prihodnje leto) oziroma zaradi pomanjkanja denarja to ni uspelo. Sicer pa bo kot kaže letos cesta še boljša kot lani, saj na celotni trasi pravkar utrjujejo nasipe in opravljajo druga dela. In kakšne bodo cene? Okrog 4000 smučarjev, kolikor jih sprejmejo smučišča na Zatrniku naenkrat, se bo lahko odločalo med različnimi možnostmi. 5- dnevna karta od ponedeljka do petka bo veljala 100 dinarjev, 1- dnevna karta med tednom bo veljala 30, ob sobotah alr nedeljah pa 45 dinarjev. Karta bo veljala za neomejeno število voženj na vseh žičnicah. Cena točkovnih kart pa bo: 6 točk 5 dinarjev, 12 točk 10 dinarjev in 24 točk 20 dinarjev. Na posameznih žičnicah bo smučar za eno vožnjo porabil naslednje število točk: Plana I 2 točki, Plana II 1 točka, Zatrnik 2 točki in Ho-tunjski vrh 3 točke (vse omenjene žičnice so vlečnice). Na dvosedežni žičnici Berjanca pa bo ena vožnja veljala 6 točk. Vsem potovalnim agencijam, ki bodo organizirale smučarske izlete na Zatrnik, bo organizator nudil 10- odstotni popust na vrednost kupljenih kart in 1 brezplačno karto na vsakih 20 oseb. Popust bo veljal za najmanj 20 oseb in samo za dnevne karte. Številni smučarji so v lanski sezoni (na žičnicah so zabeležili 569.000 voženj) na Zatrniku pogrešali restavracijo. Letos, kot pravijo v podjetju Viator- Hoteli Bled, teh težav ne bo. Podjetje blizu sedanje gostilne pravkar gradi manjši snack bar, ki bo nekakšna samopostrežna restavracija. V pritličju bo 85 stojišč, v zgornji etaži pa 75 sedežev. Smučarji bodo po zmernih oZ'r°njti1 kot pravijo po celo zelo dostop cenah dobili lahko nekaj vrst e .n lončnic, na voljo bosta dva m en U % ( tudi jedila po naročilu; ter jii tople in mrzle pijače. Ta objekti ga gradi enota podjetja Gradiš & . senic, bo Viator veljala okrog 4 | lijone novih dinarjev. Zanj p .odločili med drugim tudi zaradi ker je Viator kot eden izmed £ar*no tov za izgradnjo Zatrnika zainteresiran, da bi se ta smuča „ center čimbolj uveljavil. Preds niki tega podjetja so tudi pove da bodo v sezoni na Zatrniku V j stavili še manjše kioske, če v restavraciji, ki mora biti po fci zgrajena do 25. decembra, °e mogli postreči vseh gostov. p- Takšen, pravijo na Bledu, no trnik med letošnjo zimsko sez .^ Upajo, da bo ob kolikor ugodnih snežnih razmerah vsaj dobro obiskan, kot lani. A A. Žal»r ^v/zaria jeseni^ na me VI. mednarodnem sejmu obrti in opre* v Kranju ■ Razstavljamo in prodajamo:' — plastične izdelke, last ne proizvodnje . — HTV zaščitna sredstva in drage usnje izdelke splošne porabe — pohištvo in opremo za vaše stanovanje — konfekcijo in druge tekstilne izdelke h Vse to pri Zarji po najugodnejših cena** odličnih kreditnih pogojih. Dostavljamo, s tujemo in sestavljamo na domu. Ne pozabite — Zarja vas vabi Jesenski izlet izžrebanih naročnikov (Nadaljevanje) bomeS Čas' od Ljubljane do Vrhnike, Potovali ob robu znamenitega Ljubljansko barje je bilo v pred- jeze ki dobi eno samo veliko vend°' reS(?a ne Posebno globoko, a »"ala iSe vodna ravan razprosti-graiou na šir°ko: od ljubljanskega Isa £ega griča in Golovca pa vse do Sav0 • OVnice in Vrhnike. Odtoka v bre„ Jezero še ni imelo. Prav na Hai«f tega Jezera so našli ostanke ZaraH rejŠlh naselbin v naših krajih, tudi Var.nosti pred zvermi (ali pa r°dovTra(^^ nevarnosti od sovražnih bivaj/0 si tfudje postavljali svoja zabit* k na kar v jezersko dno mostfžx • e; zato Jih imenujemo naiSxarje- Koli stebri so bili pl 12 brastovine. fariik6 dokaze o barjanskih mostiš- naklh xS0 odkrili 1 1875' ko 80 1?° bivalisx U našb sledove njihovih Izkonlr blizu Studenca pri Igu. (izdel Pa so tudi ^olne-drevake vef 'a?e iz enega samega debla) in 0r0jFrimmrkov kamnitega orodja in Živili • Tako lahko določimo čas mln ^a barjanskih mostiščarjev v kameno dobo. fcobr Pa bra* Janeza Jalna lahko' P°vest v treh knjigah, si je 8tarih tfkvaril precej živo podobo o ^kih arjanih» naših davnih pred- teh*1 ilako b°mo med pogovorom o Prirwn takih stvareh prav hitro To na Vrhniko. Cankie res lep kraJ- Pisatelju Ivanu zdel n i?!11' ki Je bil tu doma> se Je j^najlepši na svetu ... pomemh Vrbnjka tudi zgodovinsko Poimo ^ preden so kraj tUs (!J,0VaIi Rimljani kot Naupor-PristariiJnavem porto« - ladijsko (keltT če)' so tu domovali Ta vriski 388 nJlVod)' ki so se tu naselili že 1. gPred našim štetjem. Aren«prej Pa so tod hodili grški JazonaV^ ki Jih Je vodil hrabri junake tesalskega kralja. Svoje Podal vkrcal na ladjo Argo in se vzb0(j .Proti sončni Kolhidi na tai*ika °bab črnega morja, da bi se ga ru^ Polastili bajeslovnega zlate-ker So a' Nazaj v Grčijo niso mogli, je Ja?ilm sovražniki'zaprli pot. Zato lstra m S sv°j° ladJ° zaPlul v ustje izliva «~r0nave) in po njej veslal do izliva po Savi riavzg°r Pa do pred n-Jubijanice. Potem pa se je je § SVq11?1 pdprlo. jezero in po njem Po la L atlskeeaPOsloPja — najprej samo-hfterem .Potem grajskega — v K Uzei o. Je nameščen Tehniški £0lW genije. Ogled bogatih zbirk *ajti a"ko opravili ,bolj zložno, stal ^av.obisk tega muzeja bo arsikomu pravo doživetje. ^ IC. Z.r i Ko sem izvedela, da je 80-letna Minka Mali iz Ljubljane v letošnjem poletju prehodila Loško planinsko pot, me je bilo sprva malce sram. Spomnila sem se, kako smo takrat v maju na Lubniku navdušeni kupili dnevnike loške poti in ponosno pritisnili vanje prvi žig. Sklenili smo, da mora biti knjižica letos polna. Toda vse skupaj je ostalo samo obljuba. Zima je pred vrati, v moji knjižici pa še vedno sameva samo žig z Lubnika. Ko sem Minko Mali prosila prek pisma za kratek pomenek o njeni poti, sem takoj prejela prijazno povabilo. V središču Ljubljane stanuje, sredi mestnega asfalta in betona. Pod oknom dan in noč drvijo avtomobili. Le iz kuhinje se odpira pogled na že jesensko obarvano brezo ob parkirnem prostoru. Utesnjeno se mi je zdelo to okolje za ljubiteljico planin. Priznam, da sem si težko predstavljala njenih 80 let. Toda ko sem zagledala njen še vedno prožen korak in smej oče se oči, sem jih ji na tiho prisodila 60. Prav nič več. Soba je bila polna starega, častitljivega pohištva. »Staro pač spada k starim,« je odvrnila moja gostiteljica. Toda ta beseda njeni živahnosti ni prav nič pristajala. Ob kozarcu črnega vinčka je stekel prijeten pogovor. Iz Škofje Loke so ji pred tednom dni poslali značko, nagrado za prehojeno Loško planinsko pot. K drugim jo bo prišila na vetrovko, ki jo s klobukom vedno spremlja v planine. Iz pisma pa je zvenela pohvala, kot najstarejši, ki je premagala to pot in čestitka za njen 80. rojstni dan, ki ga je praznovala avgusta. Značke je zelo vesela, saj je zanjo najlepše darilo ob rojstnem dnevu. Zbirka njenih planinskih spominov obsega 16 knjižic, ki nosijo naslov Moje gore. V drobno knjižico, ki jo vedno spremlja na poti, vpisuje vtise in dogodivščine ter odtisne štampiljke z vrhov, ki jih premaga. Zadnjo je začela izpolnjevati letos. Loška planinska pot Odprta je bila 25. marca letos. Planinska društva Škof-ja Loka, Ziri in Železniki so jo uredili v počastitev tisočletni-ce loškega gospostva. Doslej jo je prehodilo že 123 planincev. Najstarejša je bila 80-letna Minka Mali iz Ljubljane, najmlajši pa je imel komaj tri leta in pol. Okrog pa kroži in čaka na kontrolne žige še okoli 2000 dnevnikov. Iz dnevnika Loške planinske poti: Hrbtenica loškega ozemlja je Loško pogorje med Poljansko in Selško dolino. Ime mu je dal pisatelj Ivan Tavčar in ga živo prikazal v svojih povestih in črticah. Loška planinska pot- obišče njegove najvišje vrhove od Lubnika prek Blegoša do Črnega vrha nad Novaki, gre pa tudi po polhograjskem hribovju, se dotakne idrijskega hribovja, prečka cerkljansko pogorje in se vzpenja na ratitovške vrhove, ki so skrajno sleme Julijskih Alp. Tako obide celotni okvir loškega ozemlja, ki se razprostira na prehodu od alpskega visokogorja v njegova predgorja. Prav ta prehod daje Loški planinski poti svojevrstno mikavnost, saj se tod menjava značaj gorske pokrajine. Zunanje sile so površje loškega ozemlja v dobi milijon let zemeljske preteklosti preobrazile v labirint slemen, vrhov, majhnih planot, teras, grap, dolin, kotanj in kotanjic. Človek je v nekdaj enotno gozdno odejo vložil žive ploskve samotnih kmetij in gru-častih naselij s preprogami senožeti, njiv in sadovnjakov ter jih okraji ^ cerkvicami,. . . Njeno življenje so gore Na prvo stran je zapisala: »Ko vstopam v 80. leto starosti in še vedno vneto hodim po hribih in dolinah naše lepe domovine, te pozdravljam kot svojo ljubo spremljevalko. Petnajst knjižic sem v 43 letih že napolnila s planinskimi spomini in žigi in ne vem, če bom z bremenom let zmogla še tebe. Vse, kar mi bo v visoki starosti še navrženo, bom z veliko hvaležnostjo sprejemala ter svoje vtise in žige vnašala na tvoje strani. Vsak izlet bo zame požirek nektarja, ki mi bo osrečil starost. Zato bodi iskreno pozdravljena šestnajsta knjižica.« Tudi Loška planinska pot je opisana v njej. Ko je aprila kupila dnevnik loške poti, ni imela upanja, da bo dosegla prav vseh 32 točk. Najbolj se je »bala« Ratitovca (1667 m), Porezna (1622 m), Blegoša (1563 m) in Koprivnika (1393 m). Toda rekla si je, kar bom dosegla, bo dobro. Najprej se je povzpela na Križno goro in prek Planice do Čepulj. Naslednjo nedeljo je bil na vrsti Suhi dol in Smrečje v Poljanski dolini. Lepo so se vrstili: Goropeke, Vrsnik, Ledine, Vrh nad Rovtami, Bevkov vrh, Kladje. Slajko, Ermanovec in Malenski vrh je obiskala prvič. S številom kontrolnih žigov v dnevniku je upanje raslo. Toda na vrsti so bili še najvišji vrhovi. Na pomoč so ji priskočili njeni planinski prijatelji. Na Ratitovec sta se vzpeli skupaj s Francko Merhar, ki je prav tako navdušena planinka. Njen najboljši planinski družabnik Slavo Jenko iz Kranja pa ji je obljubil Blegoš, Koprivnik in Mladi vrh. Izmed velikanov je ostal le še Po-rezen. Ta jo je najbolj skrbel. Tri dni je ostala v Davči in iskala žrtev, ki bi jo pospremila na vrh. Domačin Franc Frelih jo je povabil s seboj. Lovec je, zato se je ves čas skozi daljnogled oziral za divjadjo. Ona pa je to izkoristila za počitke. Toda tudi počasi se daleč pride. Na vrhu je srečna pritisnila žig v svoj dnevnik in naporna pot je bila takoj pozabljena. Od vseh je bil zanjo najtežjo Koprivnik. Skupaj s Francko in Slavom so se povzpeli nanj. Nobene razho-jene poti nima, le markacije na drevesih so jih vlekle kvišku. »Prvič in zadnjič,« so vsi trije rekli na vrhu. Zadnjega julija je ostal na seznamu le še Tošč v Polhograjskih Dolomitih. S Primožem Ramovšem sta se iz Škofje Loke kar peš napotila do Loga v Poljanski dolini. Prijazen šofer ju je povabil' v avto. Toda presneta smola. Izza ostrega ovinka je pridrvel kamion, do vrha naložen z lesom. Ostali so v jarku, prevrnjeni na bok. Težko so se izvlekli, avto pa je bil močno pohabljen. Mesec dni ni mogla nikamor. In manjkal ji je samo Tošč. Na pomoč ji je priskočil Slavo. Tošč je tako padel natanko po petih tednih, odkar sta v boju z njim padla s Primožem. Noge so jo zaradi nesreče še bolele, srce pa je kipelo, ko je pritisnila zadnji žig v svoj dnevnik. V knjižici pa so ostali drobni vtisi in spomini: »Osolnik, lep si, a na Hrastnico te ne delam več. Si prestrm za osemdesetletna kolena.« »Malenski vrh v soncu čudovit. Za mene prvič. Prepozno sem te spoznala, zato na svidenje.« »Mladi vrh smo dosegli tik pred nevihto. Pa mi je kljub temu zelo všeč. Koprivnik je pa grozen.« »Križna gora, kolikokrat sem te že prekrižarila.« Prehojena Loška planinska pot je zanjo velik uspeh. Z bremertom osemdesetih let se je povzpela na vrhove, ki bi marsikaterim mladim nogam delali težave. Toda njene besede ne poznajo hvale o premaganih vrhovih. Največ ji pomeni to, da še vedno lahko hiti po zelenih pobočjih in gozdnih stezah hribovskega sveta. Skalnati raj ji je zaprl svoja vrata. Toda v spominih še vedno tava po strmih pečinah. Letošnji uspehi pa so postali v mojih očeh tako majhni, ko mi je pripovedovala o svoji bogati planinski beri. V njenih knjižicah, ki hranijo dragocene spomine in enkratna doživetja, se vrstijo slovenski vrhovi. Le Kanin in Olševa sta ostali njeni neizpolnjeni želji, sicer pa so nanizani prav vsi, od nizkih hribov pa do Triglava, na katerem je bila kar 32-krat. Lahko bi kar naštevala, kolikokrat se je povzpela na vsakega izmed njih. Toda skromna je, kot so skrohini vsi, ki so jim gore oblikovale kremenit značaj. Njeno življenje so gore. Ko ji je bilo 12 let, se je prvič srečala s planinami. Z očetom sta odšla na Ratitovec. Noč je prinesla hudo nevihto. Bliskalo se je in treskalo, krave so z zvonci begale okoli koče. V varnem zavetju je občutila strah gorskih neviht. Zjutraj pa je bil najlepši dan. Začudeno je gledala sončni vzhod,, obsijane, hribe in pašnike, polne pla-fflfflfc&Ra* rrvič >;je ddfrg^4 vejico rdečega rododendrona. Pred njo se je odprl nov, nepoznan svet. Gore so jo klicale k sebi. Odzvala se jim je in od takrat jim je zapisana. Z leti je hrepenenje raslo. Gore so jo klicale in edina skrb ji je bila, s kom in kam bo šla v hribe. Vstopila je tudi v nemarkirani alpinistični svet s strmimi stenami, navezami in bivaki. Na plezalno vrv se je prvič privezala, ko ji je bilo 53 let. Spoznavala je skrivnostno osrčje gorskih velikanove Odklenila je vse bivake v naših gorah. Alekši-čevo smer v Dovškem Gamzovcu je preplezala z 71. leti. To sto bili največji uspehi in najsrečnejši trenutki. Njeni spomini se tolikokrat vračajo nazaj v ta leta. Kar odveč je vprašanje, zakaj ves ta nepotrebni trud s težkim nahrbtnikom, bežanje pred pretečim viharjem in nevihto, prenočevanje na trdih klopeh ali na tleh v prenapolnjeni koči ali pa kar pod milim nebom ali celo v steni privezan in pribit. V svoji planinski biografiji je Minka Mali zapisala: »Ker moram! Ker me gore kličejo in s silo vlečejo ,pridi, odpočij se pri meni, naužij se mojih lepot, vzemi si nekaj iz mojega skrivnostnega bogastva.' In tako hodimo in se poganjamo po gorah in hribih, da bi se spočili in se bogatejši vrnili v trdo vsakda- "j081-« w •• W IX 1 Marija Volčjak Planinci za ostrejše ukrepe pri varstvu narave Upravni odbor planinskega društva Kranj je imenoval posebno komisijo, ki je imela nalogo pripraviti pripombe k osnutku statuta občine. Komisija je opravila delo in sklepe posredovala tudi na sestanku predstavnikov planinskih društev iz kranjske občine. Planinci pozdravljajo, da ima varstvo narave v osnutku statuta samostojno poglavje in da je označeno kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Planinci menijo, da je vrednost besedila tudi v tem, da urbanizem, komunalo in industrijo povezuje z varstvom narave. Komisija med drugim predlaga, da bi morala občina s posebnimi odloki urediti nekatera vprašanja s področja varstva okolja predvsem varstva človekovega okolja. Zakone imamo, vendar jih ne uresničujemo. Planinci se zavzemajo za večjo zaščito sedanjih in povečanih parkovnih površin v naseljenih krajih in po okolici. Zagotoviti je treba varstvo drevja in gozdov ter prepovedati krčenje le-teh kakor tudi obdelovalnih površin in pašnikov. Planinci so pokazali na nekatere primere napačnega ravnanja v kranjski občini. Kranjska obvoznica, čeprav je bila nujna, pomeni poseg v mestna »pljuča«. Zakaj golih nasipov izvajalec ni zasadil vsaj s travo ter s tem preprečil rast plevela ter erozijo, ki se že pojavljata. Na take ukrepe bi se morali spomniti tudi na Krvavcu, kjer gradimo nove smučarske proge. Razrite površine bi bilo treba čim prej zasejati s travo in s tem obdržati paš- nike. Planinci omenjajo na tem mestu izrek znanega arhitekta Corbo-siera: Preden zidate hišo, posadite drevesa! Tudi uničevanje redke flore je kaznivo dejanje, pravi zakon iz leta 1946. Imamo sicer gorsko stražo, ki pa nima pooblastil za ukrepanje. Delegati kranjske občine bi morali v republiški skupščini podpreti prizadevanje planinske zveze Slovenije, ki želi ustanoviti nekakšno »planinsko milico«. Le-ta ne bi na osnovi zakonskih pooblastil varovala le flore, temveč bi skrbela tudi za red v gorah; kot kurjenje v gozdovih, odmetavanje odpadkov, zavračanje neprimerno oblečenih obiskovalcev gora itd. Planinci ugotavljajo, da se tudi predpisi s področja varovanja območij za vodovodna zajetja in varstva tekočih voda z obveznostjo graditve čistilnih naprav ne izvajajo. Imajo vikendi, ki so rasli in še rastejo kot gobe po dežju, zahtevane greznice, sprašujejo planinci. Kaj če se pri vikendu razlije kurilno olje? Znano je, da liter kurilnega olja lahko uniči 300 kubikov vode! Gorniki zahtevajo torej ostrejše ukrepe pri varstvu narave. Sami se trudijo, da bi bilo nesnage, ki se pojavlja tudi že v gorah, manj. Prav tako bi morali dati službam, ki skrbe za to, večja pooblastila. Menijo, da bi moralo dobiti varstvo narave svoje mesto v statutih krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. J. Košnjek Zlata poroka Roblekovih iz Britofa Danes dopoldne bosta pred kranjskega matičarja že drugič stopila zlatoporočenca Franc in Angela Roblek, rojena leta 1900, po domače Srdinčeva iz Britofa pri Kranju. Priči tega izjemnega dogodka bosta 82-letni Alojz Sedlar iz Britofa, ki je bil Srdinčevima priča že pred petimi desetletji, ko sta se vzela, in Vilko Pust, mož ene od šestih hčera. K poročnemu obedu bodo sedli v gostilni Jager v Stranjah pri Kamniku, potlej pa se bo praznovanje zlate poroke, na kateri bo skoraj 50 svatov, nadaljevalo doma v Britofu. Mama Angela se je rodila v hiši, kjer zdaj stanujejo. Mlada je morala s trebuhom za kruhom. Kot dekla je služila v Pržanju pri Šentvidu nad Ljubljano. Tam je spoznala bodočega moža Franca, s katerim je že preživela 50 skupnih let. Mama nikoli ni bila zaposlena, oče pa je služil kruh v šentviški livarni, nato v Tobačni tovarni Ljubljana, zadnjih dvajset let pa je bil delavec Oljarice v Britofu, kjer je dočakal gokoj; Deset *otlok rodila Srdinčeva *fntfm k 4Ž soritola* 6*Rwra in'4 šHiove* Sina Ivana so Nemci leta 1944 ujeli. Odgnali so ga k Jelenu v Kranj, od koder je pobegnil k partizanom. Kurir kokrškega odreda je bil. V pečinah pod Kamniškim sedlom je imel bunker. Še isto leto so ga izdajalci izsledili in padel je pod nemškimi streli. Leta 1970 so Ivanu, Petru po partizansko, na kraju smrti odkrili spominsko ploščo. Srdinčeva hiša je med vojno večkrat sprejela Iva Slavca-Jokla, kurirki Ireno Korbar in Janino Šinkovec ter Nika Brejca in znane ter neznane aktiviste. Oče Franc je pred leti hudo zbolel. Vsi po vrsti so mu obetali zadnje ure. Vendar so na Golniku še enkrat poskusili srečo. Zahvaljujoč izredni prizadevnosti osebja bolnice na Golniku se je Franc zlizal. Vsem, ki so mu pomagali, je še danes hvaležen. J. Košnjek JHH- ^fil^ * *SćbOta — 13: đktcfočcčfflf3 kotiček za ljubitelje cvetja Kadar zabijamo prav majhne žebljičke, imamo kar precej težav. Ne moremo jih prav prijeti, neprestano nam uhajajo iz rok. Pomoč pri tem je enostavna: v trši papir, lahko je tudi stara razglednica ali dopisnica, zatežemo s škarjami kratek rez, v zarezo pa vstavimo žebljiček. S takim papirnatim držalom bomo lahko brez težav zabili še tako majhne žebljičke. družinski pomenki izbrali smo jS^^ll jI • 111 jjp iSl 3 fr i-S jffe s*? ^ y % ? w ■ ' A i Će bi radi vafto deklico poceni in toplo oblekli za zimo, stopite v Elitino Pepelko v Kranju, kjer so dobili zelo lepe plaSčke iz volnenega tweeda, model martina, v velikosti od 6 do 16 let. Cena: od 217,35 do 342,95 din Gospodinji, ki ima veselje do peke domačih keksov, bo priSla prav pripravica, pravzaprav majhna stiskalnica za oblikovanje keksov. Z njo bo lahko lepo oblikovala tudi maslo za zajtrk, smetano na sadni kupi, okrasila torto in s posebno iglo vbrizgala marmelado v krofe. Napravica je uvožena iz Nemčije, dobi se pa v Murkinem BLGU v Lescah. Cena:133 din Poceni, lepih krojev in barv prehodne plaftče imajo na izbiro v Kokrini Blagovnici. Cena: od 480 do 525 din Krila z lacom so, kot kaže, zelo priljubljena. V rjavem in zelenem karu i z kvalitetnega diolena jih imajo v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. Cena:21» din za vas Rože v vazi Ciklame bodo v vazi dolgo ostale sveže, če stebelca, preden jih potopimo v vodo, večkrat z iglo prebo-demo. Tako 4)odo tudi že utrujeni cvet ovi spet sveži. Krizanteme bodo tedne dolgo lepe v vazi, če jih postavimo v hladnejši in bolj vlažen prostor. Ne smejo stati na prepihu. Stebla kar najbolj postrani prirežemo, nato pa jih potopimo za 20 do 30 sekund v vrelo vodo. Vrtnice prav tako poševno prirežemo, da pa bodo dolgo lepe, jih potem malo prirežemo še vsak dan na novo. Tudi globoke zareze z nožem v stebla do višine vode v vazi jim dobro denejo. Če vrtnice v vazi povesijo cvetove, jih ponovno prirežemo in nato potopimo vse do cvetov v vodo, najbolje v široko vedro. Utrujene vrtnice si spet opomorejo, če jih cele zavijemo v moker časopis. Čez noč šopek postavimo na hladno mesto v stanovanju. Irise kupimo le takrat, ko imajo še zelo malo barve, nikakor ne smejo še cveteti, če hočemo, da bodo v vazi vsaj malo trajni. 8 JLs# JrSk. <%3> Sobota — 13. oktobra 1973 Kulturno prikrajšani otroci O kulturno prikrajšanem otroku govorimo tedaj, kadar se otrokove duševne in interesne zmožnosti ne razvijajo tako, kot bi se glede na prirojene talente lahko, če . bi bil otrok deležen številnejših, primernejših vzgojnih in kulturnih vplivov. Zaradi zaostajanja v razvoju sposobnosti in interesov, potrebnih za uspešno šolsko učenje, je tak otrok v šoli neprimerno manj uspešen, kot bi bil sicer lahko, če bi se njegove zmožnosti in veščine razvile v polni meri. Kulturne prikrajšanosti pa seveda ne smemo enačiti z vzgojno zanemarjenostjo, ki ima povsem drug pomen. Število kulturno prikrajšanih otrok se razlikuje po različnih šolah zelo različno. Pomembni faktorji so v kulturni razvitosti življenjskega okolja, družine, šole, prijateljev ipd., kjer otrok živi. Pri teh otrocih se opazijo značilnosti, kot so ozek besedni zaklad, dialektni govor, neprecizno stavčno izražanje, je bolj konkreten in manj abstrakten, manj razgledan. Obvlada pa bolj praktično dejavne spretnosti, neprimerno bolj izkušen je pri nebesedno dejavnih opravilih. Ta bolj konkretna raven mišljenja pa nam daje vtis komaj poprečne ali celo podpoprečne nadarjenosti, kljub poprečnim ali celo nadpoprečnim umskim zmožnostim. Ce je otrok izrazito motiviran za določeno dejavnost, nam to včasih da vedeti, da je bister. Glede vedenja je tak otrok manj uglajen, predvsem v odnosu do učitelja in drugih nadrejenih (je neroden, boječ, okoren), zato pa bolj iznajdljiv zunaj šole. če pa se kulturni negotovosti pridružijo še znaki vzgojne zanemarjenosti, so posledice zelo očitne. Tak otrok je v šoli moteč, med poukom se igra po svoje, moti učitelje in sošolce, je nemiren, klepetav, povsem odsoten. Lahko pa je tudi učno pasiven in apatičen. Pri predmetih, kot so gospodinjski in tehnični pouk, telesna vzgoja itd., pa je nekoliko bolj zainteresiran. Vse omenjene neprijetnosti pa se stopnjujejo še naprej. Otrok neredno piše domače naloge. Ta nerednost se kaže pri vsem šolskem delu, nerad in neredno prihaja v šolo, rad pa se potepa, prijatelje si izbira iz slabe druščine itd. Pri otrocih, ki niso vzgojno zanemarjeni, le kulturno prikrajšani, najpogosteje prihaja do popolne izgube veselja do šole in vroče želje, da se čimprej zaposli pri kakem praktičnem delu kljub nadpoprečni ali visoko nadpoprečni umski nadarjenosti. Tako nastane prikrita šolska neuspešnost, zaradi katere dosežejo otroci nižjo poklicno usposobitev in življenjsko pot, kot bi jo glede na svoje zmožnosti lahko dosegli. To pa je seveda velika škoda za vsakega posameznika in ne nazadnje za vso našo družbo. Tanja Seme višja vzgojiteljica Zdenka iz Kranja — Stara sem 15 let, visoka 165 cm, tehtam pa 53 kg. Svetujte mi, prosiVn, kako naj si ukrojim hlače in pulover za jesen. Zanima me, če se še nosijo odprti puloverji, pod katerimi so bluze. Katere barve mi pristajajo? Imam kostanjeve lase in sivo zelene oči. Urejanje vrta Piše ing. Anka Bernard Spet je tu jesen in z njo čas za sajenje večine trajnih okrasnih rastlin-Pri urejanju vrta pa ne smemo mislit i le na posamezne okrasne sadike, pač l,a imejmo pred očmi predstavo vsega vrta, našega vsakdanjega življenjske^ okolja, ki naj bo urejeno kar najmanj izumetničeno kot del narave, ki nah obdaja. Zato dajemo v vrtu prednost lepi trati, ki je obdana z okrasni01 grmovjem in drevjem ter morda tu pa tam kako zanimivo posamezno stoječ rastlino — soliterjem —, ki se ločuje od te zelene kulise, s katero se P možnosti zakrijemo pred nezaželenimi pogledi iz soseščine. : Posebno dostopi do hiše oziroma garaže naj enotnost vrta kar najmanJ motijo. Dovozna pot naj nikakor ne deli vrta v dva dela, pač pa naj 1'° ka najmanj vsiljiva in široka le toliko, kot je res potrebno. Predhišni del vrta naj bo čim lepše urejen. To je vizitka hišnega lastni*8. Tudi v vrtu je kič zelo razširjen, kičasta je lahko že celotna ureditev vrt* Zato je bolje, da se pri izbiri rastlin omejimo na manjše številq rastlin, ki P naj bodo razporejene po barvah, oblikah, višini, posebno pa naj se med seboj ujemajo po fizionomiji. Pretirana uporaba ekstremnih oblik in kričečih l>a's v vrtu ni zaželena. Vrt za hišo, ki je odmaknjena od ceste, naj bo urejen predvsem 1 prijetno bivanje na prostem. Zelenjavne grede naj ne bodo prevelike 1 pomaknjene v zaveten in sončen kot vrta. Opustimo tudi »sadno plantažo«-*, nam vzame ves prostor in sonce ter zasadimo ob meji špalirno drevje. K zavzame le malo prostora in bogato rodi. : V vrtu zasajamo predvsem trajne rastline. Enoletnice sadimo za tulip8!1 in žafrani. Opustimo dolge, nelepe obrobke iz enoletnic in dalij, ki kazij večino naših vrtov, ter zasajajmo rastline v večjih skupinah, ki jih je laZ-' oskrbovati, trata pa naj ostane nezasajena. Marta — Hlače za vas naj bodo čez boke ozke,, hlačnice pa precej široke. Hlače so brez roba in brez žepov. Puloverji z večjimi izrezi so še vedno v modi. Vaše barve so: črna, zelena, tirkizna, opečno rdeča, temno modra in umazano rumena. Vse o umivanju (9) Rekli smo že, da je potenje nekaj normalnega in za naše zdravje nujno potrebno. Koža izloča znoj na vsej svoji površini, le ponekod so znojnice bolj na gosto kot na čelu, pod pazduho in drugod. Potenje na takih mestih zmanjšujemo z deodo-ransi. Če zmanjšujemo potenje pod pazduho, ni za normalno delovanje znojnic po vsej koži to nič škodljivo. Deodoransi, ki jih uporabljamo, tudi ne preprečujejo v celoti potenja, vonj pa je seveda prijeten, kar je vsekakor glavni namen tega sredstva. V naših trgovinah se ne dobi posebne vrste deodoransa, ki ga sicer izdelujejo nekatere tuje tovarne: gre za antiperspirant, sredstvo, ki močno zmanjšuje znojnice. Seveda pa naj bi taka sredstva uporabljali le tisti, ki se res pod pazduho močno potijo. Taka sredstva se sprva lahko uporabljajo pogosto, ker delujejo le kratek čas, pozneje pa navadno zadostuje le enkrat tedensko. V trgovinah je na izbiro kar dosti vrst deodoransov, izbiramo lahko med močnejšimi in blažjimi, vonj pa je seveda stvar okusa. Da pa bo učinek kar najboljši, je treba deo-doranse tudi znati uporabljati. Kadar si izpod pazduhe odstranimo dlake, ne smemo takoj uporabiti deodoransa, ker je koža takrat zelo občutljiva in bi lahko reagirala na sestavine deodoransa z vnetjem. Deodoranse razpisujemo sekundo dolgo iz oddaljenosti 20 do 30 cm, ker se le tako tekočina najbolje in najbolj enakomerno razprši. Deodoranse razpršujemo le na dobro umito in osušeno kožo. Nekaj trenutkov počakamo in se šele nato oblečemo, sicer nam lahko deodo-rans grdo zamaže obleko. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro jesensko-zimskih modelov v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Mercator tudi letos na Obrtnem sejmu v v Kranju od 12. do 21. oktobra Cenjeni potrošniki ft/lercatot Mercator povsod! Razstavni prostor Mercatorja je v hali A. Na razstavnem in prodajnem prostoru Mercatorja si lahko ogledate in nabavite pohištvo Meblo E-sistem! Potrošniki, pri nakupu blaga posebni sejemski popust. Prodaja je možna tudi na potrošniško posojilo do 15.000 din, brez porokov. Brezplačna dostava na dom! Zato na svidenje v paviljonu Mercatorja v hali A o Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas prodajalca s prakso v prodaji konfekcije in vozniškim izpitom B kategorije. Interesenti naj svoje prijave oddajo na upravo podjetja najkasneje do 20. oktobra 1973. S Zavarovalnica Sava PE Jesenice razpisuje javno licitacijo ki bo v torek, 16. oktobra 1973, ob 12. uri v . prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, soba št. 10. Na licitaciji bomo prodajali: osebni avto austin 1300 leto izdelave 1972, z 11.586 prevoženimi km. Izklicna cen*1 je 7.500 din. Ogled vozila je možen vsak dan na dvorišču stanovanjske hiše Kramar Andrej, Podkoren št. 64 in osebni avto citroen tomos 2 CV-G leto izdelave 1972, s 7.600 prevoženimi km. Izklicna cena J4' 6000 din. Ogled vozila je možen vsak dan na dvorišč^ servisne delavnice Citroen servis Trzin, Mengeš, Štete Matevž. Pismene ponudbe sprejema PE -Jesenice v zapitih ovojnicah ('() dneva licitaci je do 12. ure. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM povojna leta. Ze lani se je jasno pokazalo, da svetovna proizvodnja hrane ne more zadovoljiti potreb po hrani in da glede na porast prebivalstva resno zaostaja. Vzroki za pomanjkanje hrane v svetu so med drugim v neprimernih vremenskih razmerah, ki so vplivale na pridelek. Svetovna proizvodnja hrane leta 1971 je bila večja kot leto prej za 4 odstotke, medtem ko se je proizvodnja hrane lani zmanjšala za 1 odstotek. Proizvodnja hrane v deželah v razvoju je šele na nivoju svetovne proizvodnje hrane v obdobju 1961—1965. Olimpiada piva Na tradicionalnem Oktoberfestu v Miinchnu je dovolj dobre volje in zabave, ne manjka pa se tudi pretepov. Doslej so zabeležili 253 pretepov, pet pretepov z noži, šest smrtnih žrtev in 1500 huje ranjenih. Več kadilcev . Potem ko seje v obdobju 1970—71 precej zmanjšalo število kadilcev v ZDA, pa se je sedaj število tistih, ki ne morejo opustiti te zdravju škodljive razvade, spet povečalo. Podobno je tudi v drugih deželah. O problemih kajenja bodo razpravljali na tretjem svetovnem kongresu o kajenju in zdravju, ki bo junija 1975 v New Yorku. Znanstveniki se bodo zavzeli za omejevanje kajenja z davčno politiko za različne akcije kot je prepoved kajenja na javnih mestih in drugo. Se tretja posadka či ■ bodo tretje P°sadke skylaba, ki Prežhf">ClV druga posadka pripr j. dva meseca v vesolju, se na log 2 daj na to pomembno profi l' Člani druge posadke, ki je ljit p lz VesoUa so imeli vesoljci bhanji teiave z ravnotežjem. Med vesj^ v vesolju so izgubili kn>nitl °d 20 do 30 odstotkov rdečih Posadh' medtcm ko jih je prva *totk0 , lrZgubila poprečno 14 od-in ne /, • izguba pa je začasna Po,iedi°c lmela nobenih zdravstvenih Podvodni hotel V bližini Almerie ob španski obali Costa del col bodo prihodnje leto odprli prvi podvodni hotel za potapljače. Hotel bo stal v globini 20 metrov, zgrajen pa bo iz prenapetega betona. Prostora v njem bo za 12 potapljačev. Nenavadni hotel bo imel poleg spalnic še skupne prostore kot so dvorana, slačilnica in prodajalna potapljaške opreme. Vprašanje hrane Po oceni svetovne organizacije za prehrano in poljedeljstvo ni bilo vprašanje hrane še nikoli tako velik problem, če seveda izvzamemo prva Predelava odpadkov Na drugem koncu sveta v Avstraliji se bodo lotili gradnje prve podvodne tovarne za predelavo industrijskih odpadkov. Tovarna naj bi stala v globini 70 metrov kakih 20 kilometrov od obale. Tovarna bo odpadke predelovala v neškodljive snovi, ki jih bo potem spuščala v morje. Odpadke bodo dobivali po ceveh, položenih po morskem dnu. Višje cene povsod Medtem ko je bilo v avgustu letos opaziti močno zvišanje cen v ZDA in Kanadi, pa je bilo višanje cen v Evropi nekoliko zmernejše. V Evropi so se cene v avgustu zvišale v poprečju za 0,4 odstotka, v ZDA za I,8 odstotka, v Kanadi pa za 1,3 odstotka. V zadnjih dvanajstih mesecih pa so se cene v ZDA dvignile za 7,6 odstotka, v Kanadi z.a 8,3 odstotka, na Japonskem za 12,6, v Zah. Nemčiji za 7,1, v Italiji II,7, v Britaniji za 8,9, v Avstriji za 7, v Grčiji za 15,1, v Španiji za 12,3 odstotka itd. — Pa se moraš igrati ravno s sesalnikom? (29. zapis) Prav na te češnjevske »verze« se je modri cerkveni zgodovinar in glasbenik Josip Lavtižar (1851 — 1943) raz-hudil, češ, zvonovi naj bodo ljudem pevci, ne pridigarji. Do kakih neslanosti utegne priti pri teh napisih, je Lavtižar pokazal na begunjskem primeru. Tam veliki zvon (s svojim napisom) priporoča možem modrost, srednji zvon ženam pobožnost, tretji zvon fantom ponižnost, četrti (mrliški!) pa dekletom čistost... Josip Lavtižar pripominja: »Lepe čednosti, toda govoriti se mora o njih na drugem kraju, tu so skoro smešne. Le kdo se jih bode spomnil pri zvonjenju? Kdo bo le iskal pouka iz stolpnih lin? Na nobenem zvonu starejše dobe ni najti moralizujočih napisov. — Pustite zvonovom poetični značaj, ljudstvo jih rado po* sluša, saj zvonovi pojo — ne pridigu-jejo!« Že se mi je ponudil odgovor na nekatere nejasnosti, katere sem omenil v prejšnjem zapisu: da imajo v podružnični cerkvi sv. Helene v Gradu le še veliki zvon (tistega s Simonom in Judo, ki so ga dobili od Brniča-nov) iz brona, druga dva sta železna. ZVONOVI IN TOPOVI Starejšim ljudem, ki so. doživljali prvo svetovno vojno, je gotovo še v spominu jemanje bronastih zvonov iz zvonikov (le tu in tam so kakega posebno starega še pustili), gospodinjskih možnarjev in vsega drugega, kar je imelo v sebi medenino ali bronovino. Vse so potem prelili za topove... V večini revnih krajev so po vojni dali v line zvonove iz železa, ki pa seve ne pojo tako lepo kot stari iz žlahtnih litin. Se pa kdaj pa kdaj dogodi nekaj prav obratnega: da iz topov vlivajo zvonove! To usodo ima zvon na Jo-štu nad Kranjem (na njem je znan Prešernov napis); topove s potopljenih turških ladij je kupil livar Sa-massa in iz njih vlival zvonove. Potem pa so zvonove spet prelivali v topove ... Še to moram omeniti, da imajo Grajani kar vzorno označeno zgodovino svoje cerkvice. Na čelni steni zvonika so naslikane letnice obnov: 1426, 1857, 1880, 1922, 1931 in 1967. In še malo šale: hudomušneži pravijo, da hodijo v grajansko cerkev, kjer so v oltarjih le svetnice (Helena, Lucija in Barbara), vasovat svetniki (Miklavž, Tilen in Volbenk) iz bližnjih Dvorij. SLOVITI SLIKAR Ne v Golobičevi Zgodovini cerkljanske fare, ne v Lavtižarje-vih Cerkvah in zvonovih de-kanije Kranj, pa tudi v Cevčevi Slovenski umetnosti nisem našel omembe, da imajo v podružnični cerkvici sv. Miklavža v Dvorjah veliko (190 x 100 cm) oltarno oljno podobo Štirinajstih priprošnjikov, delo slovitega slovenskega slikarja Antona Cebeja (1722—1774). Podoba je bila naslikana med letoma 1750—1760, restavriral (popravil, obnovil in utrdil) pa jo je slikar Matej Sternen. Ti podatki so napisani na hrbtni strani slike, na platnu. Vsekakor predstavlja podoba, ki jo s posebnim vzvodom spuste pred Miklavževo soho, pravi umetniški zaklad, saj Cebejevih slik na Gorenjskem ni prav dosti. Zato-bo kar prav, če o slikarju, rojaku iz Ajdovščine v Vipavski dolini, le še kaj povem. Slikarstva se je nadarjeni mladenič učil v delavnicah pomembnega slikarja 18. stoletja Valentina Met-zingerja. Četudi so nekatere, vsaj prve, Cebejeve podobe zelo slične mojstrovim umetninam, tako po barvah kot po kompoziciji, je le očitno, da je Cebej vedrejši, bolj svetal. In bolj prisrčen pa prav nič tog. Če je v Metzingerjevih podobah (precej so jih imeli v Velesovem, eno tudi v Dvorjah — ali te slike še imajo, kje na koru ali drugje odložene?) še vse razkošje kipečega baročnega razpoloženja, je v Cebejevih delih že vidno opazen radoživi rokoko, pozneje pa spet umirjeni klasicizem. Lepo pove za Cebejevo ustvarjalnost dr. E. Cevc: »Cebej je ljudsko ubran, poigrava se s svetlobnimi odsevi in z mehko modelacijo. Zdi se nam, kakor bi v njegovih figurah žarel notranji ogenj, ki preseva skozi kožo z žarečim nadihom in se zliva z lahnimi zelenimi sencami ali pa z drugimi močnimi sencami, ki dobesedno sekajo obraze in telesa. — Tudi Cebej se je v svojih poznih delih sklonil k zemlji in človeku . ..« Le tako, če bomo vedeli za pomembnost slikarja Antona Cebeja (podpisoval se je po šegi onega časa takole: Antonio Zebey-Haydovial natum — Anton Cebej — rojak v Ajdovščini), bomo znali tudi ceniti njegovo delo — vsaj sliko, ki jo k sreči še jmamo v Dvorjah. GRAD IN DVORJE Ko sem oni dan hodil po teh ličnih podgorskih vasicah in gledal, kako zlata jesen letos ne skopari s svojimi darovi, sem »ujel« še nekaj informacij, ki jih v prvih opisih teh krajev nisem omenil. Tako so 1. 1957 dvignili zvonik v Dvorjah kar za 4 metre. V Gradu pa so mi povedali, da je 1. 1931 okrog cerkve gorelo — da pa se je ogenj lotil tudi cerkve, posebno zvonika. Ob obnovi zvonika so vso streho na novo prekrili. Križev pot v Dvorjah je le tisk na prepariranem platnu. Zato kaj prida vrednosti nima. Imata pa obe cerkvi, tako dvorjanska kot grajanska, zelo lep baročni portal z značilnim sklep-nikom-svitkom na obodu. Tudi kro-pilni kamni so še starinski: izklesani iz kamna in vzidani v stenah. Tak je tudi umivalnik v grajanski zakristiji. — Obe cerkvici sta svetli, čisti, urejeni — čeprav sta le farni podružnici. C. Z. kamniška @ gorčica r?ZORMAN 52 Draga moja Iza Njen , Rlobjfjg Klas je bil topel, zvenel je kakor orgle v cerkvi, iz ^riva:' ki je še nisem poznal. To ni bila Karla, ki mi je ni Vtisnila v roko bonbon, kadar sem prišel v trgovino. faflovecj a Karla, ki sem jo opazoval in pasel na njej .afTiro ''pXst štirinajstletnika, kadar je prišla z Antonom v Čajem' i \ tU('' n' J°sH)bva Kar'a. ki nam je stregla s je 'ar smo prišli v nedeljo z mamo k Heisingerju, in nemirjala s pramenom las, ko se je sklonila, da bi slutil I? ,miz<>- To je bila Karla, kakršno sem dotlej samo ^erioj r*na je bila namenjena Antonu. Govorila je z n .kSem -se počutil ob njej skoraj odraslega, da mi je sem ebh?te ušel na prekratke rokave mojega suknjiča in {!rerasel « v zadregi roke za hrbet. V suknjiču, ki sem ga •rt» ne Ze Za.leto 'ahko sediš v pisarni in šteješ odrezke Je moreš l)a v njem spremljati po mestu dekleta, kakor r. a. JH v Hkvj.. esto bi res lahko oblačil kaj drugega, sem pomislil. najb°ij prav sem tudi že odgovoril Karli, kakor se mi je zdelo Brat-' Arlt()na ni več.« Mislil Stft n'sem mogel kar zamolčati, bila je njegova. Vsaj ^ hi|() V: bi morala biti še zmeraj Antonova. Prav zato 'HuJ)al ,m J.et,M> hoditi z njo in se pogovarjati, prav zato sem ji 'fcljo. }i ji bil v vsem ustregel, če bi le poznal kako njeno ^Leto Z ni(-! n' ho že,« je rekla zamišljeno. (I ^ vs?mer st> n' 'zi:'a'a' ne z glasom ne s pogledom, a se >st'l)oso71() c'a misliva oba isto in da ne potrebujeva ('a se sporazumeva, bi ')r z naokrog,« sem rekel. v s<> «a ustrelili?« ?ul>al, * StjJP vt*del. In Karla Tudi. Komu pa naj bi bil Anton 1(*ojUe arli Mora' sem ji pokazati, da tudi pred »Saj *ar ni skrival. Zato sem ji rekel: >>Vo}.l • z Mlakarjem je bil . . .« ». j je bil ■/. njim.« ' udi ko st> se tepli z Nemci.« »Ne tako na glas, moj bog!« Karla se je kradoma ozrla, če nama kdo ne sledi, in me očitajoče pogledala. ».Saj so se res,« sem rekel objestno. »Si bil zraven?« »Govoril sem z njim. Vedel sem za skrivališče, kjer je imel puško.« Karla se je spet ozrla. »Za take besede zapirajo. Še ne veš?« »Kar naj me!« Seveda sem se hotel pred Karlo samo postavljati. Kaj pa sem vedel takrat o zaporih? Nobena skrivnost me še ni bremenila, zato se nisem vznemirjal, če sem srečal gestapovca ali vohljača. S Karlo je bilo drugače, samo da jaz tistikrat še slutil nisem, zakaj preži za sencami v stranskih ulicah. S taka vnemo sem ji razkazoval svoj pogum, da nisem opazil njenega strahu... in stiske, v kakršno sem jo spravljal z objestnostjo j »Antona so zaprli ...« je rekla. »Vem.« » ... da so ga potem ustrelili.« »Misliš, da bi mene ...« »Tudi mene lahko,« je rekla. »Tebe nimajo za kaj.« »Nič ne veš. Pozabljaš ...« »Na kaj?« » . . . na Antona.« »Ni res,« sem rekel. »Veliko mislim nanj . .. pogosto se mi ponoči zdi, da prihaja po stopnicah.« »Premalo je samo misliti.« »Kaj pa ti?« »Jaz ... nič.« Zamolčala je, kar je imela že na jeziku, ali pa je samo izbirala prave besede. Tako sem mislil, ker me nista motila dva žandarja. Živo zeleni suknjiči z rjavimi obšivi iti kovinastimi gumbi... Takrat me še niso bodli v oči, a so mi kmalu postali zoprni. Takrat sem se samo umaknil, da sta šla lahko mimo, in tudi Karla se je umaknila, ko sta se oddaljila, pa je rekla: »Sovražim jih.« Tistikrat je še znala sovražiti, tistikrat njen pogled še ni bil kakor ugaslo ognjišče. v »Tudi jaz ...« sem rekel neodločno. »Ti jim služiš.« Očitek me je presenetil. »Temle?« sem rekel. »Vsem..« »Pri Voglu delam.« »Kaj pa je Vogel...« »Star prijatelj Heisingerjevih . . . strica Josipa.« » . .. gestapovski vohljač.« Vznemirila se je, in čeprav je govorila šepetaje, se ji je glas tresel. »Imeli so me na seznamu,« sem se opravičeval. »Na kakšnem seznamu?« »Za v Reich. Vogel mi je pomagal .. .« »Taje že mnogim pomagal.« Preslišal sem posmeh v njenih besedah in sem rekel: »No, vidiš! Nekateri so morali iti.« Kako sem bil takrat še neveden! »Nikomur ni bilo treba .. .« je rekla Karla. »Ne?« » ... ker je zadosti gozdov okoli mesta.« »Gozdov?« Besede so bile izrečene, ovile so me s pajčevino zaupljivosti, oblile so me s toplino zarotniške skrivnosti, vznemirile so me, da sem začutil mravljince v hrbtu in da sem se nehote tudi sam ozrl, če sva na cesti sama. »Ti seveda nič ne veš,« je rekla Karla. »Vem.« Čeprav sem v resnici prav malo vedel. Šele kasneje sem spoznal, da sem bil obdan /. zidom molka in nezaupljivosti, kasneje, ko se mi je zid odprl in sem tudi sam postal nezaupljiv do vseh, ki sem jih srečal ali govoril /. njimi. »Kaj veš?« je vprašala Karla. »Za partizane,« sem rekel. »Si kdaj kaj prebral?« »Ne.« Prišla sva do naših kostanjev, Karla se je ozrla v senco pod njimi in rekla: »Stopiva noter!« Potem je odprla torbico. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. 8vet°rr7n°: nai'ePSa doba, mlada leta, H. orodje za kopanje, 14. vrsta gob, 15. kontinent »Novi frnj 1 'vor, čir, 18. kdor moralo uči, kdor moralizira, 20. najdaljša reka Sibirije, 21. tropično drevo, 25 m ,ast' 23. efekten zaključek šahovske igre, 24. prislov dodajanja, nadaljevanja, ponavljanja, igralk avtom°bilski oznaki za Poljsko in Avstrijo, 26. samozadovoljevanje, 29. ime filmske kuhal b ' iransko nomadsko pleme, ki je živelo v južni Rusiji, .'32. Andrej Hieng, 34. električni skrb 40 35, orožje čebel, 37. Emil Jannigs, 38. ameriški skladatelj, pianist in dirigent, Morton, 40. tivnim ner?iŠki fizik, nobelovec 1921, Albert, 4.r>. naelektren"delec s pozitivnim (kation) ali nega-r'nisk "a'K!jem (a"i«n). 46. Nada-Vidmar, 48. premikanje po zraku, 49. električna morska riba, 51. flesn >a stev'"n( ije' P°roStva Zdrav'1 '' dalmatinsko moško ime, 2. ime narodnega heroja Šercerja, 3. hormon malih ledvic, Bfom. jS *em hormonom, 4. avtomobilska oznaka za Doboj, 5. Osip V. Makovej, 6. poželenje, 7. del delci n ■ k''ca- mesto v srednji Dalmaciji ob izlivu Cetine v morje, 10. drobnozrnati kamninski zdravil v me ?mer'š'- »P'avljač, 17. elea, 18. Arsene, 19. ara, 20. Ta, 21. dota, 23. arrioL J., 26. oro, 28. rovt, 30. copate, 32. priskok, 35. novec, 36. porog, 38. agonija, 40. ustnik, 42. to bi . , re<1' 4,i- RV, 47. Anak, 49. aras, 51. LE, 52. I. E, S, 54. Ariana, 56. trik, 58. strelovod, 60. Kio-takt, 62. Nina, 63. oltar 2. rj.^ ' 106 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50 din) dobi Milko Kunstelj, Kranj, Prešernova 4; Kriški-," ,4() din) Cveto Židanik, Kranj, Kebetova l/I; 3. nagrado (30 din) pa prejme Alojz e,Ji l reddvor, Zg. Bela 41. Nagrade bomo poslali po pošti. Neda Kode, osn. š. Simonu Jenka Kranj; VDOVE, linorez Počitnice na kmetih Moja teta ima kmetijo v hribih. Delo je zato precej težko, ker ni nikjer nobene ?avnine. Zbudilo me je kikirikanje petelina, ki se je šopiril na kupu gnoja. Kar nič se mi ni dalo iz tople in mehke postelje. Pod hišo je žuborel potoček. Skozi okno je pokukalo sonce in me prijetno poščegetalo po obrazu. V hlevu so začele mukati krave. Iz kuhinje je priplaval vonj po kavi in svežem kruhu. Z dvorišča so prihajali glasovi. Pravo poletno jutro. Hitro sem vstala, se oblekla in odšla v kuhinjo. »Dobro jutro! Si že vstala? Pridna si,« me je ogovorila teta. Tedaj so prišli še drugi. Sestrična, bratranec in brat. Ko smo po-zajtrkovali, je teta takoj razdelila delo. »Mojmir in Miha, vidva pojdita po drva, Brigita in Irena, vidve pa pomijta posodo!« Delo je bilo hitro opravljeno, zato smo lahko odšli ven. Stekli smo v gozd nad hišo. Tam smo vsak pod svojim drevesom imeli vrt. Moj je bil pod košato smreko. Lotila sem se dela. Najprej sem prekopala zemljo, nato pa sem gredice ogradila s kamenčki. Vejice sem zložila v butarice. Listje sem naložila okoli vrta. Nato sem si šla ogle- dat še druge vrtove. Bratov je bil največji. Na njem so se šopirile že zrele borovnice. Brat nas je povabil na gostijo. Bili smo vsi črni okoli ust. Tedaj se je oglasila piščalka starega ata. To je pomenilo, da moramo h kosilu. Popoldne smo na peči, ki je bila tokrat mrzla, brali knjige. Vmes smo šli še malo ven, kjer smo se igrali z mački, obrali divjo češnjo in »ušpičili« še marsikatero vragolijo. Po večerji, ki je bila zelo okusna, sem odšla v spalnico, se potopila med odeje in utrujena zaspala. Morala sem se spočiti, kajti drugi dan ' nas je čakalo spravljanje sena. Brigita Perdan, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Zmanjkalo je elektrike Kakšen križ ^ je na tem svetu, ko ugotoviš, da luč ne sveti. Ko na križišču semafor ugasne, mora miličnik pomagat', če ga pa ni, jo marsikdo po svoje mahne. Maks Romih, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Veverica Zgodilo se je neke sobote. Takrat smo uživali še sončne poletne dni zasluženih počitnic. Z bratom sva doma nagajala, zato naju je mami uštela. Zaprla sem se v sobo. Ulegla sem se, dala roke pod glavo in si zaželela, da ne bi bila več človek. »Kaj pa bi sploh rada bila?« se vprašam. Morda lastovka, metulj ...? Ne. Rada bi bila veverica. Da, seveda. V mislih se spremenim v veverico. Najprej se pogledam, da ugotovim, če je to res. »Res je, res...,« mi je odmevalo po glavi. Bila sem vesela, ker sem mislila, da me ne bo nihče več preganjal. Sprva mi plezanje ni šlo kaj dobro. Ogledovala sem druge veverice. Nabirale so lešnike in orehe za zimo. Tudi jaz sem jih začela posnemati. Le s težavo sem z lešniki pokrila dno mojega doma. Ko tako sedim na eni izmed vej, se mi za hrbet priplazi kuna zlatica — veveričin sovražnik. Zadnji trenutek, ko me je že opazila njena tačka, sem skočila z veje na drugo stran drevesa. Kuna seveda za menoj. Lovili sva se toliko časa, da mi je zmanjkalo vej in padla sem z visokega drevesa. Padala sem, padala ... V tistem hipu pe se vsa prepotena zbudim. Takrat sem pomislila na moje neumne besede, da ne bi bila rada več človek. Smiljana Kotar, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Premagal sem samega sebe Septembrsko jutro Čudovito septembersko jutro! Sonce vstaja in naznanja lep dan. Nedelja je. Misel, da bi ostali dom a, bi bila več kot odveč. Kami Vseeno mi je. Samo nekam — nekam daleč si želim. Rada bi se sprostila in zajela s polno žlico moč za teden, ki je pred mano. Zdaj pa se počutim izčrpano in trudno, a sladka opojnost sonca me premoti. Utrujenost izgine neznano kam. Usedem se na še nekoliko rosno travo. Tako sedim in kar naprej neutrudno vonjam, kajti zdi se mi, da čutim vonj prav vsake bilke. Kakšno jutro, polglasno zašepetam in odtrgam šop rosne trave. S počasno kretnjo, kot da oklevam, naj bi ali ne, ga približam nosu, da bi duhala še več, še bolj čudovito. Želim si, da bi me ta nežno opojni vonj ščegetal po nosnicah. Nekaj kapelj rose se dotakne mojega nosa in spolzi po njem. Nagonsko si ga obrišem in odvržem šop trave, ki ga še vedno držim v roki. Pogled mi splava na eno izmed kapljic, ki se leskeče v jutranjem soncu. Kot majhen biser ček je, pomislim, in droben nasmešek mi razjasni obraz. Trava okrog mene zatrepeta, kakor bi hotela reči ne. Tudi tista mala drobna biserna kroglica, ki je bila pravkar točka mojega opazovanja, spolzi na tla. Za sabo pusti le mokro sled, kot bi se puntala, češ, nak, zdaj pa še ne grem. Opazujem, kako se bilke še vedno rahlo pozibavajo, čeprav sem že mirna. Zdi se mi, da žalujejo za roso. Iz garaže zaslišim ropot avtomobila. Streznim se. V trenutku se spet zavem vsakdanjosti, utrujenosti ne čutim več. Torej sem le bila tam — nekje daleč. Navdaja me občutek prijetne svežine. »Greš z nami? V naravo. Kar tako bomo šli malo,« me vprašajo. »Zdaj pa res ne bi več potrebovala oddiha. Ampak vseeno grem. Rada bipokramljala z naravo.« Dragica Šeško, 7. a r. osn. šole Predoslje Lani sem dobil lepo novo vetrovko. Zelo sem je bil vesel, saj bi šel v njej še spat. Nekega nedeljskega jutra smo šli na Dolenjsko. Prevozili smo že velik kos poti, ko smo se ustavili pri neki hiši. Oče je povpraševal za jabolka. S praga hiše me je opazoval deček mojih let. Kar zagledal se je v mojo novo vetrovko! Prevzel sem se ob misli, da jo jaz imam, on pa ne. Deček mi je zaupal, da še nikoli ni imel take vetrovke. Vsak dan hodi peš 10 km daleč v šolo v že ponošeni, strgani jopici. Kar smilil se mi je. Vse bi mu dal, le vetrovke ne. Ko smo odhajali, sem opazil v njegovih očeh solze. Vprašujoče sem pogledal mamo in očeta, če mu jo lahko dam. Pritrdila sta. s šolskih klopi 10 §qbptfi 13. oktobni.lVV ^m tmtmn mg Ulil se je dež Vročih, lepih in sončnih počitnic je konec. Vsi smo se razigrani in zagoreli vrnili v razred. Tokrat že v šesti. Zopet bomo gulili klopi.'In vsi si mislimo: »Še eno leto in zopet bodo počitnice.« Kot ponavadi se nam je danes pouk končal ob 12.40. Vroča šesta ura nam je dala še posebno misliti. In končno je pozvonil težko pričakovan zvonec: cin, cin ... Httro sem si na ramo oprtala torbo. Izstopila sem iz šolskega poslopja z nasmejanim obrazom. Mimogrede sem si ogledala izložbe in gradbišče, kjer bo nova avtobusna postaja. Pred najvišjo hišo v Tržiču — stolpnico — sem si nehote zaželela dežne kaplje. Zakaj? Premišljevala sem, kako lepo je gledati iz oken na ljudi, ki hitijo z raznobarvnimi dežniki po ulici. Ko pa le počasi pridem domov, vsa zamišljena, se ulije dež. Začudila sem se. Pred nekaj minutami sem le premišljevala o dežju, sedaj pa ga že lahko opazujem, kako padajo močni curki s sivega neba. Ti curki se strnejo v potoček, ki se vije ob cesti. Otroci, veseli, da lahko čofotajo po vodi, hodijo z majhnimi, a prijetnimi dežniki sem ter tja. Odrasli ljudje pa se znašajo nad njim, zakaj imeti na hlačah kaplje umazane deževnice, ni kaj prijetno. Nekaj časa sem še opazovala mrke, zamišljene ljudi, nato pa hitro začela pospravljati. Tjaša Ankekf, (J. a ivo*n. šole Domov sem šel brez vetrovke. Pri srcu mi je bilo lepo, saj sem osrečil revnega dečka. Beno Jovanovič, 7. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Brez elektrike Že cel teden ni elektrike. Mamice in očetje niso zadovoljni s tem, saj ne morejo nič delati in nič kuhati. V hladilniku so se pokvarile vse jedi. Mleko se je skisalo, da smo morali opoldne jesti kislo mleko. Šla sem v trgovino. Bila je zelo velika gneča. Ljudje so se prerivali. Po dolgem času sem le prišla na vrsto. Kupila sem razne reči. Ko sem vse naročila, je začela prodajalka računati na kos papirja. Vrnila sem se. Znočilo se je že, zato sem prižgala luči in odklenila vrata, da bi vstopila. A spet ista pesem. Pozabila sem, da ni toka. Preden sem stopila v kuhinjo, sem šla po oranžado. Počasi sem prišla do gajbice. Vzela sem jo in odšla po stopnicah navzgor. Bila sem zelo nerodna in se spotaknila ter padla. Ubila sem steklenico in polila vso oranžado. Dejala sem: »To pa samo zaradi toka.« Zdaj me je čakala naloga. Ob sveči sem jo morala pisati. A kmalu sem morala iti spat. Prej pa sem pogledala skozi okno. Povsod je vladala - tema, samo s temnega neba je svetila luna in veselo so mežikale zvezde. Jana Drobnič, 4. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj S Zavarovalnici Sava — PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: 1. osebni avto zastava 101 letnik 1973 s 6800 prevoženimi km, začetna cena 33.000 din. . , Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 17. oktobra 1973. Ponovno posredujemo prodajo brazdanih vratnih kril s furnirjem tanganika: 1. 10 kosov 75 x 200 tip V 29 kosov 85 x200 tip V Začetna cena 100 din za boljše in začetna cena 50 din za slabše Ogled možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PK Kranj. Pismene ponudbe z .10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 17. oktobra 1973, do 12. ure Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj na osnovi 5. čl. pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. strojepiske 2. evidentičarja — statistika pri izpostavi Škofja Loka 3. administratorje v vložišču in kontrolorja otroškega dodatka pri izpostavi Škofja Loka Za objavljena delovna mesta morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: nepopolna srednja izobrazba s popolnim znanjem strojepisja; pod 2.: nepopolna srednja izobrazba in 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 3.: poklicna šola — administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj; Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi splošnemu oddelku KZSZ Kranj, Stara c. 11. Informacije v zvezi z objavo dobijo interesenti v splošnem oddelku KZSZ Kranj. SGP Tehnik Škofja Loka komunalne službe razglaša prosto delovno mesto delavca pri vzdrževanju čistilne naprave Pogoji: delavec z 2- letnim delovnim stažem in sposobnostjo za priučitev dela na čistilni napravi, zaželeno znanje elektro ali kovinske stroke, poskusno delo traja 2 meseca, stanovanja ni. , Pismene prijave sprejemamo do 20. oktobra 1973. Kranj od 15. do 27. oktobra v salonu pohištva na Primskovem Znižanje cen pohištva od 3 do 50°/ o Lesnina Kranj vas vabi v največji Gorenjski salon pohištva z največjo izbiro. Na 1300 kv. m razstavnega prostora vas čaka življenjska sreča. Ugodni kreditni pogoji, do milijon in pol posojila brez porokov. Plačniki z devizami imajo poleg ostalega popusta še 3 %-ni devizni popust. Kupljeno blago vam brezplačno dostavimo na dom. , „ Priporoča se Lesnina Kranj- ta teden na TV radio 7 » o PosluSajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 • o !0 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. od«. T? (radijski dnevnik), 22. (dogodki in 7 « oV 17- 18- 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. siti a 10- U- 12- 13- 14- 15- 17- 19-30 (radij-8K« dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 13. oktobra 3.05 ft°br° jutro; 8.10 Glasbena matineja; samhK 'rski ^dnik; 9.35 S slovenskimi an-viSfe , zabavne glasbe; 10.15 Kličemo leto-MelnHi- Z nami doma 'n na poti; 12.10 1240 Ae za °P°Wan; 12.30 Kmetijski nasveti; vam 1410 *ravn'ke zelene; 13.30 Priporočajo 154q p " S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; '640 ? naSi operni pevci; 16,(K) Vrtiljak; Pevcem ^esnini orkestrom RTV Ljubljana in mediir/ ,i"acom Korenom; 17.10 Glasbena najde« }1'20 Gremo v ki"o; 18.15 Urad za UhlTo 8*ladbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Borki v' otroci: 1915 Minute z ansamblom domovin aČiCa: 20,0° Spoznavajmo svet in Doživi: ..'KT 2l-15 Zabavna radijska igra: naSe Nlkoletine Bursača; 22.20 Oddaja za novi tederi CnCe; ® pesmijo in plesom v fefiltegram 12.40 p akordi; 8.40 Sobota na valu 202; kako nlanorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, Glasb«^ ni,; 14 20 Z ansamblom Principe; 14.35 in Se kani ganete; 15.35 Zabavna, filmska glasba Plaži; 17 4ft ?5 Danes smo izbrali; 16.40 Ples na 18.00 ruj Lahka glasba pri nas in po svetu; dateli^'AajS Progresivne glasbe; 18.40 S skla-m Atijem Sossom ?9.00igrf°«ram koncert "1'nut humorja; 19.05 Promenadni Dvor-,.;: .2005 Svet in mi; 20.15 Med ska liter .'ni' mel«dijami; 21.10 Naša orkestr-22.55 Iz al a: 2140 Iz °Per in glasbenih dram; D nedelja, 14. oktobra 8°bnanu -iUtro; 807 Radijska igra za otroke: 9.05 od znotraj; 8.47 Skladbe za mladino; studu, ..Pomnite, tovariši; 10.05 Srečanje v p°zdravH '• 5 Naši PoskiSalci čestitajo in PosU,salc Vmes ob 1150 Pogovor s Ll,kian o 14"P5 Humoreska tega tedna — Vel'kimi , ^n,čna zgodba; 14.25 Melodije z sPortnn *abavnimi orkestri; 15.05 Nedeljsko 17.25 pft?°i)oldne; 17.05 Nedeljska reportaža; skai^a '?rne operne melodije; 18.00 Radij-^ena rn«^- Flisar: Ukradena hiša; 18.57 Glas-IRra: 1900 Lahk«> noč, otroci; 19.15 22.20 7 r®zglednice; 20.(X) V nedeljo zvečer; n°ktiirnXa^leS,te z nami; 23.05 Literarni urn°; 23.1.-j Jazz za vse Qoca ne{lelj.sko jutro; '8.40 Glasbeni ?alski ' , Nedeljski sprehodi; 12.00 Opol-Nedeli« eocktail; 14.00 Pop integral; 15.00 na valu 202; 18.45 Naši kraji in ljudje 9oe l°*?,dki dneva; 19.15 Igramo, kar 5Iz8loveri k er"a nedeljska reportaža; ponedeljek, 15. oktobra Minute z ansamblom The Shadows; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi 111 besedi; 20.30 Radijska igra — F. Puntar: Športni dogodek; 21.15 Melodije v ritmu;22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Novejša solistična in komorna glasba Pavla Sivica Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.(X) Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lrthki glasbi; 16.05 Pop scena preteklosti; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Z ansamblom Toots Thielemans; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.15 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pričevanja; 20.35 Vidiki sodobne umetnosti; 20.55 Salzburški festival 1973; 22.40 Manrice Ravel: Sonatina za klavir; 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 17. oktobra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije, znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Valpurgina noč iz Gounodove opere Faust; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Johannes Brahms: Štirje resni spevi; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Najnovejši posnetki Komornega zbora RTV Ljubljana; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šolia za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.00 O avtomobilizmu; 16.10 Srečanja melodij; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S pevcem Bracom Korenom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Marjan Lipovšek: Pomen Marija, Kogoja; 19.50 Luigi Boccherini: Godalni kvartet v A-du-ru, op. 6/6; 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Jakob Jež; 20.35 Deseta muza; 20.45 Komorni orkester Pietra Lottija 21.15 Razgledi po sodobni glasbi; 22.55 Iz slovenske poezije četrtek, 18. oktobra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Poje basist Boris Hristov; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Gregorja Shearinga; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Nagrajene stvaritve s festivala; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan; 12.30 Opoldanski poročevalec; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Mehurčki; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Pojo slovenski pevci; 16.15 Lahke note; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Naš intervju; 17.50 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature; 19.45 V korak s časom; 20 00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univerza; 20.45 Stari zborovski mojstri; 21.00 Schvvetzingenski festival 1973; 22.55 Iz slovenske poezije petek, 19. oktobra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Dve partituri Sama Vrem-šaka; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z triom Fritz Maldener; 20.00 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Basede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan; 12.40 Izletniški kažipot; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.00 S solisti in ansambli J RT; 15.35 Vodomet melodij; 16.00 Filmski vrtiljak; 16.05 Zabavna glasba iz studia 14; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Odmevi z gora; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Jazz' na II. programu Tretji program •19.05 Radijska igra — D. Kiihn: Prepariranje žrtve; 2().(X) Antonin Dvorak: Ciprese, ciklus za godalni kvartet; 20.15 Dubrovniške poletne igre 1973; 22.55 Iz slovenske poezije poročili so se v kranju Trilar Marjan in Naglič Zvonimira, Perčič Jože in'Perko Marija, Beravs Alojz in Kunšič Ivana v tržiču Fajfar Franc in Magister Jelka umrli so Kranj CENTER 13. oktobra amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SLEPI REVOLVERAŠ ob 22. uri 14. oktobra amer. barv" risani film ClJDEZ NARAVE ob 10. uri, amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. film JAMES BONI) 007 — DIAMANTI so večni ob 21. uri 15. oktobra amer. barv. film SLEPI REVOLVERAŠ ob 16., 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. film SLEPI REVOLVERAŠ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 13. oktobra franc. barv. film KORZIŠKO MAŠČEVANJE oh 16. in 20. uri, špan.-ital. barv. film VELIČASTNI TONY CARRERA ob 18. uri 14. oktobra amer. barv. risani film KNJIGA O DŽUNGLI ob 14. uri, franc. barv. film SOLO ob 16. uri, franc. barv. film KORZIŠKO MA' SCEVANJK ob 18. uri* premiera mehiš. barv. filma BELE ROZE ZA CRNO SESTRO ob 20. uri 15. oktobra meh. barv film BELE ROZE ZA CRNO SESTRO ob 16., 18. in 20. uri 16. oktobra meh. barv. film BELE ROZE ZA CRNO SESTRO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. oktobra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 18. in«20. uri 14. oktobra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 13. oktobra nem. barv. film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI? (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri 14. oktobra nem. barv. film SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM ob 15. uri, nem. barv. film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI? (ni primeren za mladino) ob 17. in 19. uri 15. oktobra nem. barv. film SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO? ob 20. uri - Krvavec 14. oktobra meh. barv. film MONTEZUMOV ZAKLAD ob 17. uri Škofja Loka SORA 13. oktobra angl. barv. film POSLEDNJI DRAKULA ob 18. in 20. uri 14. oktobra angl. barv. film POSLEDNJI DRAKULA ob 18. in 20. uri 16. oktobra angl. barv. film MACBETH ob 20. uri Železniki OBZORJE 13. oktobra jug. barv. film IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 20. uri 14. oktobra angl. barv. film UPOR V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 13. in 14. oktobra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU 15. in 16. oktobra japon. barv. CS film OBRAČUN POBESNELIH Jesenice PLAVŽ 13. in 14. oktobra japon. barv. CS film OBRAČUN POBESNELIH 15. in 16. oktobra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU Kranjska gora 13. oktctbra amer. lijtirv. film NEVARNA MISIJA 14. oktobra amer. barv. film KRALJ — STROJNICA Javornik DELAVSKI DOM 13. oktobra amer. barv. film SLAČENJE 14. oktobra italijanski barvni CS film CRNI MORILEC Radovljica 13. oktobra špan. barv. film ZVEZDA VARIETKJA ob 18. uri, ital. barv. film PREŠUŠTVO ob 20. uri 14. oktobra ital. barv. film BRATA MAŠČEVALCA ob 16. uri, franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 18. uri, špan. barv. film ZVEZDA VARIETEJA ob 20. uri 15. oktobra amer. barv. film VELIKI JAKE ob 20. uri 16. oktobra ameriški barvni film KRALJ DŽUNGLE ob 20. uri SOBOTA. 13. oktobra, ob 20. uri — J. Javoršek: DEŽELA GASILCEV; gostovanje na »Večeri bratstva« v Prizrenu; TOREK. 16. oktobra, ob 19.30 za red PREMIERSKI - G. Feydeau: BOLHA V UŠESU — gostuje Mestno gledališče ljubljansko. loterija V kranju Jurca Franc, roj. 1893, Kovačič Anton, roj. 1903, Kenda Vladimir, roj. 1925, Udir Stanislav, roj. 1911, Benedik Viktor, roj. 1893, Počivalnik Marija, roj. 1903, Omahen Janez, roj. 1907, Trilar Frančiška, roj. 1919, Piškur Ivana, roj. 1903. Pečnik Franc, roj. 1908, I/)trič Josip, roj. 1901, Mckur Marija, roj. 1899 V tržiču Meglič Marija, roj. 1887, Ankeje Franc, roj. 1889 S «2 ® 'S S o % e t. o 0. 05850 91680 15260 93790 168720 581610 01 71 73041 89971 12721 547321 62 91162 19592 12072 442822 13 63 833 1083 33753 41873 26513 55773 403353 078043 304723 74 334 61184 C 4) 'Ž "Z* •O V M.t Ni Cd T) 10 600 8(X) 8(X) ' 8(X) 10.000 10.000 30 50 6(X) 600 800 5.000 30 8 600 600 l.(XX) l.(XX) 5. TV dnevnik, 20.35 Diagonale, 21.25 F. N. Dostojevski: Bratje Karamazovi, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) sreda, 17. oktobra 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.(X) TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Otroci naše šole, 18.05 Obzornik, 18.20 Na sedmi stezi, 18.40 Arhitektura in družba: Izobraževanje, 19.15 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.40 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Knack — angleški film, 20.00 Poročila, 22.05 Nogomet Anglija : Poljska — barvni posnetek iz Londona (RTV Ljubljana) četrtek, 18. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.(X) Francoščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli. 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Iz zakladnice slovenske književnosti — A.T.Linhart Matiček se ženi — 1. del. 18.05 Obzornik, 18.25 Izbor: Plazilci in dvoživke, 19.15 Delavska tribuna, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Solzice za Voranca, 21.45 A. Ingolič-Mladost na stopnicah — barvna TV nadaljevanka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) petek, 19. oktobra 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli — ponovitev (RTV'Zagreb), r6.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.25 Obzornik, 18.40 Rekreacija: Planinstvo, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 19.05 Kratek film in Naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Potovanje na dno morja — ameriški film, 22.15 XXI. stoletje, 22.40 Poročila (MTV Ljubljana) 76 ! 896 40796 71856 79956 183(XK) 164856 47 94887 71(X)7 82367 117707 08 88 '928 8618 24328 327248 9 19779 51139 :18:!0!) 147929 20 60 600 6(X) l.(XX) 5.000 5.000 20 6 Nedelja, 14. oktobra, ob 18.00: 4 KM NA URO — domači film; režiser Velimir Stojanovič, v gl. vlogah: Ž. Mitrović, P. Vujović, M. Srdoć; To je komedija, pravzaprav satira, o podeželskem življenju v letu 1928. IVed nami se zvrstijo zanimivi liki — podeželski čudaki, ambiciozni komolčarji, korumpirani uradniki — ki predstavljajo zabavno sliko predvojne stare Jugoslavije z grenkim priokusom krivic in nepravilnosti, značilnih za tisti čas. Sreda, 17. oktobra, ob 20.35: KNACK — angleški film; režiser Richard Lester, v gl. vlogah: Rita l\tshingham, Michael Crawford, Ray Brooks; Film Knack je precej nenavaden. Ta nenavadnost se izpričuje predvsem v svojevrstnem režijskem pristopu k zelo človeški temi — prikazu malih, mladih ljudi na pragu življenja. Režijski koncept poudarja njihovo mladost in iskanje samozavesti, predvsem pa brezkompromisen odnos do okolja, v katerem živijo. Film je leta 1965 prejel Zlato palmo na festivalu v Cannesu. Petek, 18. oktobra, ob 20.35: POTOVANJE NA DNO MORJA — ameriški film; v gl. vlogah: Walter Pidgeon, Joan Fontaine, Barbara Eden (na sliki), Frankie Avalon; Pisci in režiserji radi posegajo v svet bodočnosti, ki še posebno po človekovem prodoru v vesolje odpira vedno nove filozofsko razmišljajoče razsežnosti. Potovanje na dno morja v tej zvrsti sicer ni veliko delo, vseeno pa zasluži našo pozornost. Zgodba se odvija v morskih globinah, kjer skupina znanstvenikov v atomski podmornici skuša rešiti Zemljo pred nevarnim vročinskim sijem, ki ogroža življenje na našem planet u. tržni pregled jesenice Solata 4,50 din, korenček 3,50 din, jabolka 3,80 do 4,60 din, limone 12,80 din, česen 26 din, čebula 3 do 4,50 din, pesa 2,50 din, paradižnik 6 din, ohrovt 3,60 din, cvetača 6,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din skuta 9,90 din. sladko zelje 1,50 do 1,80 din, kislo zelje 4,30 din, kisla repa 3,50 din. paprika 6 din, krompir 1,70 do 1,85 din kranj Solata 5 do 6 din, špinača 7 din, korenček 6,50 din, slive 8 din, jabolka 4 din, limone 14 din, česen 22 din, čebula 7 din, fižol 10 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 6 din, kostanj 6 din za liter, med 30 din, žganje 35 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, celi 15 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din. cvetača 8 din, paprika 5 din, krompir 2 din, hruške 6 din, peteršilj 15 din, zelena 8 din tržič Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 6 din, slive 5 do 8 din, limone 15 din, česen 22 din, čebula ti din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 8 din, paradižnik 8 din, grozdje 8 din, banane 8 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,50 din surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 70 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din. kislo zelje 6 din, cvetača 7 din, paprika 6 do 8 din. krompir 2 din, feferoni 6 din, kumare 6 din O Meso Kamnik zahtevajte v naših trgovinah pristne domače krvavice in pečenice Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ # it iKir 11 %JI i i f'sani sv ? Jutro; 810 Glasbena matineja; 9.05 lahke »I« kprav|j'c in zgodb; 9.20 Pisana paleta narni do£ ; 1015 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z Jtudii, u8 ln na Poti; 12.10 Majhni ansambli v u'jitTii nik i 30 Kmetijski nasveti; 12.40 S Vi*rn; 14/J? Alrr>' godbami; 13.30 Priporočajo posluSai;. ,Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši ^»koinJ /'kitajo in pozdravljajo; 15.40 P.° Seliok ska: Vrtiljak; 17.10 Koncert i Unskih P°sl»Salcev; 18.15 Lahka glasba pahk0 'n avtorjev; 18.45 Interna 469; 19.00 ratica rv u °troci; 1915 Minute s triom Pero Cm njaka: 20.00 Predstavljamo vam ktHrru, 2efldor Hl,Ra wo»'a; 22.05 Literarni ' •1'r» Popevke se vrstijo '3.05 ^am *0vori- zvokov; 14.(K) Nenavadni po- lete- \r pop telegrami; 14.35 Glasbeni j~v'j; lgr^',J'> Melodije iz filmov in glasbenih p^vke- .„kulturni mozaik; 16.05 Slovenske i ta lak,. 0 Rezervirano za mlade; 17.40 „:Yajalc;'. .^gospodarstva; 17.50 Z domačimi k^tr0m M Izložba hitov; 18.40 S Plesnim m 1Sram !''Patti : rzh°rovske zakladnice; 19.30 Dinu Le«ede' 2n^rChoPina; 1950 Večer umetniške palet 21 Manuel de Falla: Trirogelinik -^Itil iV ° »ečeri pri slovenskih skladateljih S; 22.55 Iz slovenske poezije TOREK, 16. OKTOBRA 1 <10 ^ac,ijskaršolUtro: 810 Glasbena matineja; 9.05 na- j 70 srednjo stopnjo; 9.35 Jugoslo-i>i na Sna zborovska glasba; 10.15 PlesnP N n® Poti 19 ničnem odri,; 1115 Z nami doma H er°- 19 Zvoki in barve orkestra Peter l?mafim; Kmetijski nasveti; 12.40 Z h10 Ta'-sari8arribli; 13.30 Priporočajo vam; s kit«» 1 So bili njihovi začetki; 14.40 Na 1r° norvl?; 1540 Edward Grieg: Variacije na 1 40 ko r°manco, op. 51; 16.00 Vrtiljak; .Ponlistek; 17.10 Koncertni oder za n keRtrom ?,osta; 17.45 Družba in čas; 18.15 Z vi(ien i«. ans Carste; 18.30 V torek Lahko noč, otroci;19.15 »Gorenjski tisk«, Kranj, »G0Per*°,6e pUadeja 1. Stavek: CP ei>o nilkj tisk« Kranj, tisk: Zdru-MubljB„°dJetje Ljudska pravica, »r®dnl4* ' Kopitarjeva 2. — Naslov ^os,. p,.Ya in uprava lista: Kranj, Pri Tadeja 1. _ Tekoči račun 5l50o.«n, v Kranju Številka Ur®dnik — Telefoni: glavni uPrav» <»,od8ovorni urednik in n°vin»«j- "190> uredništvo 21-835, "»»•o^i1, , 21-860, malooglasni in £0 oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naborniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam Prodam KORENJE. Cesta na Belo 29, Kokrica 5943 Poceni prodam BETONSKE PLOŠČE, ABARTOVO izpušno cev za fiat 850, gramofon in trajno žarečo peč. Pristov, Vrba 18 5944 Prodam male PUJSKE. Struže-vo 7 5945 Prodam TRAJNO ŽARNO PEC »KAMIN EMO 5« in otroški ŠPORTNI VOZIČEK s sedežem za avto. Majnik, Kranj, Luznarjeva 20, tel. 21-200 5946 Prodam TELEVIZOR »GORENJE«, odlična slika. Jauftkovec, Kidričeva 14, Kranj, lel. 22-996 5917 Prodam mlado KRAVO s teličkom ali 2 BIKCA »simentalca«. Sp. Brnik 70, Cerklje 5948 Prodam SENO in DETELJO. Gantar, Valburga 59, Smlednik 5949 Prodam OPAŽ — »fahion« Ff 89426. Bešter, Selo 10, Žirovnica 5950 PRAŠIČKE, 6 tednov stare, prodam. Mazovc, Selo 14, Žirovnica 5951 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Bonča, Bodovlje 18, Škofja Loka 5952 Prodam rabljene SODO VE za sadje — za četrtinsko ceno. Zore Ignac, Posavc 9, Podnart 5958 kupim Nujno potrebujeva manjše STANOVANJE v Kranju ali v okolici. Ponudbe poslati pod »Nagrada« 5912 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju ali v Stražišču. Ponudbe na tel. Kranj 23-261 5913 / Miren fant, nekadilec, išče SOBO na relaciji Tržič—Kranj—Škofja Loka. Plačam za 6 mesecev vnaprej. E. Torkar, C. Revolucije 8, 64270 Jesenice 5914 ODDAM opremljeno SOBO. Visoko 83, Šenčur 5915 V Kranju ali okolici iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO. Vidič Dragica, Zlato polje 3o 5916 Mlada zakonca iščeta DVE SOBI za eno leto. Ponudbe poslati pod »1 leto« 5917 Nujno iščem enosobno STANOVANJE, po možnosti opremljeno, ali pa sobo z uporabo kuhinje. V poštev pride Boh. Bistrica. Naslov v oglasnem oddelku 5918 »TRIPLEX« GARAŽO v Kranju (za nebotičnikom) prodam. Telefon 23-937 (popoldne) 5709 Prodam dvosobno STANOVANJE na Koroški cesti 33 Kranj — dvorišče, takoj vseljivo. Informacije na tel. 061-315-426 med 17. in 19. uro 5919 Kupim GARSONJERO v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 5920 MLADINSKI AKTIV VISOKO priredi v nedeljo, 14. 10. 1973, ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igra novi ansambel »STALAGNITI«. Vabljeni! 5923 Kupim več GUMI VOZOV, nosilnost 3—5 ton. Bradič Duro, Zlatnarjeva8, Kranj 5903 Kupim SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Markun Lovro, Sr. Bela 36 5904 Kupim levi in desni vzidljiv štedilnik (rostfrei), Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061-71 -083 5905 Kupim 4 kub. metre BUKOVIH DRV. Štern, Žirovnica 30 5906 vozila Prodam FIAT 850 ŠPORT. Eljon, XXXI. divizije 44, Kranj 5892 Prodam PEUGEOT 204. Telefon 21-616 5835 Prodam dobro ohranjen A MI — 8 BREAK, letnik november 1970. Boštjančič, Kranj, tel. 22-237 (od 16. ure dalje) 5838 Prodam FIAT 850 ali 1100 B. Prevodnik Jože, Brode 10, Škofja Loka 5840 Prodam VW 1200, letnik 1965. Goriče 37 5893 DŽIP VVILIS prodam v voznem stanju. Hudobivnik Valentin, Cesta St. Žagarja 33, Kran j 5894 Ugodno prodam karamboliran AMI 6 v voznem stanju. Tancar Dušan, Jesenice, Titova 15 5895 Ugodno prodam avto MORRIS 1100 in ročno motorno KOSILNICO »Reform«. Struževo 20, Kranj 5896 Nujno prodam avto FIAT 750, dobro ohranjen. Velesovo 56 5897 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Cirče, Retljeva 33 5898 Prodam avto NSU 1000 po ugodni ceni. Ogled vsako dopoldne v Tavčarjevi 41 pri hišniku. 5899 Prodam osebni avto s prikolico, gumijasti čoln in navaden lahek VOZ za osla. Zapuže 2, Begunje 5900 FIAT 850 SPECIAL, letnik 1969, prodam. Rozman, Triglavska 12, pri trgovini LIP Bled 5901 R 4 KATRCO, 1967, motor po generalni in brezhiben, ugodno prodam. Vprašati vsak dan po 15. uri na telefon 23-757 (popoldan) ' 5902 FIAT 850, letnik 1969, s 47.000 prevoženimi kilometri, dobro ohranjen in skrbno negovan, prodam. Mali, Letence 4, Golnik 5953 Prodam MOPED na tri prestave, skoraj nov. Močnik, Ambrož 1, Cerklje 5954 Ugodno prodam malo karamboliran avto ZASTAVA 750/letnik 63, Luže 16, Šenčur 5955 zaposlitve SPREJMEMO GOSPODINJO za varstvo dveh otrok in kuho kosila od 7. do 14. ure. Plača 1000 din. Ponudbe v oglasni oddelek ali na naslov: Mito Trefalt, Dvorje 88, Cerklje 5907 INŠTRUIRAM MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo. Naslov v oglasnem oddelku 5908 Iščem HONORARNO zaposlitev —■ katerokoli v okolici Tržiča. Posedujem osebni avto in izpit B kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 5909 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 4 M v okolici Kranja ali Kamnika. Debevc Tilka, Vaška pot 10 B, Kašelj, 61260 Lj. Polje 5956 T lil P L F] X GARAŽO na Planini zamenjam za garažo v bližini nebotičnika ali Vodovodnega stolpa. Repinc Ivan, Koroška 10 tel. 22-821. 5957 stanovanja Iščem SOBO v bližini avtobusne postaje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5911 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ostalo FOJKAR MARIJA iz Škofje Loke, Novi svet 16, preklieujem in obžalujem vse, kar sem govorila o PORGI ŠTEFKI, Škofja Loka, Blaževa 3a 5924 KASTELIC FRANCKA, Škofja Loka, Frankovo naselje 61, preklieujem in obžalujem, kar sem dne 3. 7. 1973 izjavila na Trati o RUKAVINA CVETKI, Škofja Loka, Frankovo naselje 62. 5925 obvestila NOVI PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj. Za začetnike (sreda — petek) 17. oktobra ob 18. uri, nedeljski 4. novembra ob 9. uri. NADALJEVALNI ob sobotah ob 18.30 3. novembra. V primeru premajhnega odziva za nadaljevalni tečaj, bo ob 19. uri tečaj za začetnike 5926 najdeno v vseh naslh poslovalnicah NOVA MODNA KOLEKCIJA JESEN'73 prireditve MLADINSKI AKTIV MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri ples. Igra ansambel »TURISTI«. Vljudno vabljeni! 5921 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto ob 19. uri mladinski ples. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni! 5922 Čevljar na Ratitovec Železniki objavlja prosta delovna mesta 10 nekvalificiranih delavcev in delavk za pomožna dela v prirezovalnici in šivalnici Delo v eni ali dveh izmenah. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj podjetje ne nudi, delno plača prevoz na vseh avtobusnih relacijah, tistim, ki so oddaljeni od avtobusne postaje več kot 3 km, pa v celoti. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema tajništvo podjetja do 31. oktobra 1973. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri Almiri — alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika 2. glavnega finančnega knjigovodjo 3. administratorja 4. knjigovodjo za strojno knjiženje aseota Poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana vsaj I. stopnja ekonomske fakultete, praksa na delovnem mestu analitika zaželena, možen sprejem pripravnika; pod 2.: končana ESŠter3 leta prakse na delovnem mestu; pod 3.: končana ESŠ ali administrativna šola; pod 4.: končan tečaj za strojno knjiženje Nastop dela za vsa delovna mesta je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi Ol) v podjetju. Prijave z dokazili o strokovnosti je treba poslati na naslov Almira, alpska modna industrija Radov ljica, Jalnova ul. 2. čestitke Na strojni fakulteti je diplomiral MARN MILAN od Sv. Duha pri Škofji Loki. Čestitata mu teta Ivanka in Anka 5927 Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo imena tretjih dvajset izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja: Našel sem PONY EXPRES. Dobi se Zg. Bela 22 5928 Alples : Sava 2 s 3 (1:2) V Železnikih je bila v četrtek odigrana finalna pokalna tekma v nogometu za področje Gorenjske. V enakovredni igri je zmagala kranjska Sava in postala finalist za nadaljnje tekmovanje v republiškem merilu. J. J- Jereb Janez, Šempetrska 49, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Trojar Katarina, Puštal 22, Šk. Loka Pogačnik Franc, Zg. Besnica 72 Pangerc Roza, Gregorčičeva 19, Bled Soklič Anton, Boh. Bela 24, Bled Miklavčič Jože, Suša 4, Gor. vas Šenk Marija, Predoslje 71, Kranj Košnik Marija, Strahinj 25, Naklo Možina Valentin, Javorje 15, Poljane Jazbec Angela, Hraše 11, Radovljica Cerin Vinko, Praprotno 17, Selca Valter Angela, Nova vas 15, Preddvor, je izžrebala naslednje naročnike: Bešter Janez, Podblica 7, Zg. Besnica Ktirbar Mana, Cerklje 104 Perčič Janez, Babni vrt 5, Golnik Kastelic Pavla, BI. Dobrava 127, Jesenice Pirnat Anton. Podboršt 21, Komenda Rakovec Marjan, Mlakarjeva 2, Kranj Zibert Nace, Britof 44, Kranj Bczlaj Marija, Gunceljska 38. Šentvid Godnov -Janko. Koroška 28. Tržič Šturm Ivan. Žirov nica 91 a V naslednji številki bomo objavili ostale izžrebance. Potovanje bo v soboto, 20. oktobra 1973. Vsem izžrebancem bomo poslali še posebna obvestila. * « ■ e^odam 1500 kosov rabljene OPEKE - folc in 150 ^uHirov. Mlekarska 8, Kranj KRZNEN PLAŠČ - črn, perzianer tačke, velikost št. 46, uvoz. prav / t rabljen, prodam. Nazorjeva 12 ^anovanje 8). Kranj. Vprašati po-1 p ne, 5828 * r°dam KHAVO. 8 mesecev brejo, > aro 4 leta. Zg. Lipnica 14, Kainna R« 5829 r«clam troglasno 6-voltno SIRENU. Tel. 21-016 5834 din??am ZELJE v glavah po 1,20 in- Markun Lovro, Sr. Bela 36 p . 5861 BPt°a 8 mesecev starega ŽRE-TT jPeKam, Zg. Besnica 16 5862 Ni k Prodam vzidljiv ŠTEDI L-n v dobrem stanju. Zg. Duplje 12 Pr J 5863 telil t m KRAVO, ki 'bo četrtič rt i,0Sav<' 14, Pod n art 5864 ljivo BEN0 BARAKO - zlož-otila ~~ 3x3 prodam. Naslov v Pv lfm 5865 0Ek° m globok OTROŠKI VOZI-jevn. modre barve. Štular, Mlakar- v pj' Kranj 5866 sohn * POHIŠTVO za dnevno Mavec, Šorlijeva 31, Kranj j TRAČNO ZAGO, primerno za ievJ,,R?Ianterijo, dobite: Cankarji Kamnik 5868 goriv 2? PEC za kopalnico na trdo Kranj, Kokrškega odreda 1 p 5869 LESA 2 kub- metra otesanega ŠfcnV Za »Rrušt«. Srednja vas 44, S -5870 ŠTVo %m ral>'jeno samsko POHI-p Zupančičeva 18, Kranj 5871 ko I am KRAVO, čistokrvno, tež-9 ^. slmentalko«, po teletu. Rodine femca 5872 Brea orai^ 8 mesecev brejo TELICO. p* Preddvor ' 5873 MavSS*ai? (lve KRAVI s teletoma. ProH ^ Kranj 5874 FAN am PLINSKO PEC »Lijena! '"opremljeno ZIBKO za do-Ka Hegedič, Planina 16, Kranj PrnH 5875 I25 v ram 2 novi OKNI z roletami Pr«!i • H rastje 185 5876 HRi?gam ZIMSKA JABOLKA in (Brp, E (pastorovke). Kovor 84, 5877 Nnn * tri PRAŠIČKE, stare 7 PrnH Nas°vče 19, Komenda 5878 Nino am dobro ohranjeno SPAL-13, p„ .m Modelno OMARO. Posavec Prn5nart 5879 afm Varilni TRANSFORMA-»HOjjLZamenjam za motorno kolo banki,f * ^Puh)» deske, punte in $Če k* Vodnik, Skokova 9, Straži-p vranj 5880 v0£a- "ovi GUMI VOZ. Naslov PrnH oddelku 5881 Vrbni«Qm JABOLKA za ozimnico. PJh pri Radovljici 5882 B0Lkam nekaj HRUŠK in JA- ^ Za mošt. Luše 6, Šenčur , 5883 KAO n'Prodam 5 metrov dolg TE- VRaToa 0fazni števec in ^rani Za kamin. Krožna ul. 5, x Proria 5884 garnituro mano- ger») 7„ X Za varilni aparat (avto-, Prori Brnik 81 5885 ha 40 2(K){) kg CEMENTA. Su-ProrL8"! 5886 r0um dve novi trodelni OKNI 'rovhi 12(>xl70. Zabreznica 40, Pr a 5887 Tm več'j° količino REPE in proH U Šenčur 5888 t KRAVO. Voglje 81 5889 ^ rabljen betonski MEŠA-rw2 ,!P* 150 1. Naslov v oglas- 5890 r ZlDA°vProdam rabljeno OPEKO ^3.73^ ^KE. Levstikova 3, telefon t ProH 5891 KB:- Sen?1 6 tednov »tare PRAŠlC-, *wJ ska gora 9, Cerklje 5929 Hovep^, Vefjo količino JABOLK, i Pr0d ' Ve'esovo 4, Cerklje 5930 kg °.9o h1^ ZELNATE GLAVE za ^ h-odoJ?' Ovorje 65, Cerklje 5931 Zal tednov stare PRAŠlC-.^odZ H Cerklje ' 5932 °žM»k kopano KAŠO. Knafelj Prodt2!)V5'e *'4, Cerklje 5933 PRAfelCA, 100kg težke-, Cerklje 5935 tUdj am večjo količino MAČEH, Je 47 manjših količinah. Cer-f /Vri-,, 5936 l^iio t ',n,ado KRAVO tik pred , profla^jah°vče 60, Cerklje 5937 s? TROSI Lec hlevskega ^emper). Poženik 3, Cerklje 5938 4,11 1 RAVNIK. Jezerska 103 k ™40 Hrj cajbice Golniška 32, fr«Nd», r?nJ 5941 >S^C}AmVI)IAPROJKKTOR »LI-k I,S'S Yw polavtomatik ali v()k,ic. \KON avtomatik. Budina. H v • "etonova 58 5942 Cenjene goste obveščamo, da bosta restavracija Kompas na Deteljici in kegljišče na Ljubelju od sobote, 20. oktobra dalje zopet redno obratovala. Za obisk se priporočamo! Proti prhljaju in za rast las uporabljajte drogesan lasno vodo Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19. Ugoden nakup za vsak žep — za vsak okus! Bogato izbiro moške in ženske obutve po sejemskih cenah s posebnim popustom vam nudi na sejmu obrti in opreme v Kranju: Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Obiščite nas v hali A — desno Kinopodjetje Kranj razglaša prosta delovna mesta 1. natakarice za snack bar Center Pogoji: K V delavka gostinske ali trgovske stroke ali PK delavka iste stroke z delovno prakso 2 leti oziroma 5 let. 2. dveh biljeterjev za kino Center — Storžič Pogoji: PK delavec, poskusno delo 1 mesec. Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite poslovnemu odboru podjetja. Preprečil nesrečo Primer, ki ga opisujemo, se je pripetil v ponedeljek, 8. oktobra, na cesti med Kranjem in Ljubljano, in sicer med Jeprco in Mejo. Avtomobilist Franc Sitar iz Luž 42, zasebni kovinostrugar, je vozil od Kranja proti Ljubljani. Ob pol enajstih je dohitel kolono. Na čelu je bil kombi kranjske registracije. Ker je bil počasnejši od osebnih avtomobilov, ki so vozili za njim, so ga le-ti drug za drugim prehitevali. Ko je nameraval enako storiti tudi Franc Sitar, je opazil, da s kombijevim prvim desnim kolesom nekaj ni v redu. Sitar je kombi prehitel in mu dal znamenje naj počaka. Voznik kombija je to storil. Pogledala sta prvo desno gumo in ugotovila, da se je na njej naredila bula oz. da je zračnica pogledala iz gume. V tem hipu je zračnico razneslo in kombi se je močno nagnil. Če bi se to pripetilo med vožnjo, in to se brez dvoma bi, kombi zanesljivo ne bi ostal na cesti, temveč bi zletel v bližnja drevesa ob cesti! Če raznese med vožnjo eno od prvih gum, je veliko bolj nevarno od podobne napake na zadnjih gumah. Tako menijo izkušeni vozniki, ki so kaj takega že doživeli. Pozornost Franca Sitarja, ki med vožnjo ni zaverovan le vase in v svojo vozilo, temveč sledi dogodkom na cesti, je torej preprečila nesreče. Posledic sicer lahko ne bi bilo, lahko pa bi bile hude ali celo najhujše. Požar SEJEM OBRTI IN OPREME KRANJ od 12. do 21. oktobra Priporočamo vam: peči za centralno gretje Stadler z boj-lerjem in brez njega, v velikosti od 25.000 do 50.000 kcal (takojšnja dobava) ugoden nakup salonita, cementa, betonskega železa, dimnikov in stavbnega pohištva (oken in vrat) novi izdelki pohištva Meblo velika izbira pohištva ostalih tovarn hladilne skrinje LTH II. a kvalitete po stari ceni kupite lahko tudi ostale gospodinjske stroje (štedilnike, pralne stroje, TV aparate) po sejemskih cenah PAVILJON 9 murka s sodišča Utaja davka Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo Alojza Peneša, starega 44 let, zasebnega obrtnika iz Kranja, na leto dni zapora pogojno in na plačilo 35.000 din denarne kazni. Obtožnica ga je bremenila, da se je izognil plačilu davka in drugih prispevkov. Obtoženi Alojz Peneš ima samostojno zasebno obrt elektromehanične stroke. V davčni napovedi za leto 1971 je navedel, da je v elektroservisu v Tavčarjevi ulici v Kranju ustvaril 99.170,80 din celotnega dohodka, od tega je bilo stroškov 66.615,40 din, tako da je imel čistega dohodka oziroma odmerne osnove 32.555,40 din. Davčna uprava pa je ugotovila, da podatki niso resnični in je v povezavi z zavarovalnico Sava poslovna enota Kranj in davčno upravo v Krškem ugotovila, da Alojz Peneš ni knjižil dohodka iz 218 računov raznim strankam v skupnem znesku 74.858,85 din. Skupni dohodek leta 1971 je bil torej 175.880,00 din. V tem znesku je poleg neprijavljenega dohodka še znesek 1.035,60 din, kolikor je dobil obtoženec plačanih storitev — neporavnanih računov v letu 1970 in torej predstavljajo dohodek v letu 1971. Na podlagi podatkov, ki jih je navedel v davčni prijavi in ki so se izkazali za neresnične, se je obtoženec hotel izogniti plačilu davka in prispevkov v letu 1971 v skupnem znesku 20.500,75 din, ker so naknadno upoštevali še stroške za nabavo materiala v višini 20.000,00 din. Davčna uprava skupščine občine Kranj je obtožencu na podlagi poprejšnjih podatkov odmerila davek in prispevek v letu 1971 v skupnem znesku 38.427,55 din. Obtoženi je pred sodiščem dejanje priznal in se strinjal z vsoto 20.500,70 dinarjev, ki jo je nameraval utajiti. Dejal je, da je bil pri poslu malomaren, ker tedaj še ni imel knjigovodje kot sedaj. Utajeni davek pa je že plačal in tudi sicer ima poravnane vse tekoče obveznosti. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo med olajševalnimi okoliščinami obtoženčevo priznanje, njegovo zdravstveno stanje in pa zdravje družinskih članov, da si z opravljanjem poklica ni ustvaril velikega premoženja, saj stanuje v družbenem stanovanju, delavnico pa ima v najemu. Po mnenju sodišča je zato pogojna kazen na mestu. Sodišče pa se je odločilo tudi za denarno kazen 35.000,00 din. Zadel otroka V sredo, 10. oktobra, popoldne se je na gozdni cesti ob ograji letališča Brnik v bližini zaselka Bilje pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Ježek (roj. 1944) iz Podgorice je vozil po gozdni cesti proti prednostni cesti drugega reda Sp. Brnik—-Vodice. Z leve strani pa je pred njegov avtomobil pritekel 4-letni Miran Kočevar i/. Ljubljane. Avtomobil je otroka zadel in zbil po cesti, tako da so ga huje ranjenega prepeljali v ljubl jansko bolnišnico. V četrtek, 11. oktobra, ob 15.45 je v tovarni Exoterm na Polici pri Kranju v hali /.a predelavo aluminijaste žlindre izbruhnil požar. Ogenj je nastal v komandni mizi naprave za drobljenje žlindre. Vzroke požara še raziskujejo. Škode na stroju, električni napeljavi, motorju in objektu jeza 70.000 din. a m jp* m m ig| Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta Viktorja Benedika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjene vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za tople poslovilne besede, pevcem in godbi pa za ganljive žalostinke. Posebej se zahvaljujemo za skrb in nego osebju Doma oskrbovancev v Preddvoru, kjer je oče preživel zadnja leta svojega plemenitega življenja. Žalu joči sin Viktor z družino. Kran j, dne 11. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre in nenadomestljive žene, mame, stare mame, sestre in tašče Francke Trilar roj. Šilar iz Zg. Bitnja 92 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, prijateljem, ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami, ji poklonili vence in darovali v druge namene, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za njegovo dolgoletno zdravljenje, še posebno v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvala g. župniku Brulcu za sočustvovanje in opravljeni cerkveni obred z ganljivim govorom. Zahvala prevcem, ki so se udeležili njene zadnje poti. Zahvala vsem sodelavcem Carinske izpostave in mejne milice Brnik, sodelavcem TPD števci »Iskra« Kranj, sodelavcem laboratorijskega centra »Iskre« Kranj ter sodelavcem Slovenija avto P 16 Kranj za darovane vence in spremstvo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z ženo, hčerki Marta in Lana z družinami, sestre, brat in drugo sorodstvo. Zg. Bitnje, 11. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Vladimir j a Kenda dipl. pravnika se najlepše zahvaljujemo vsem skupaj, ki so sočustvovali z nami in darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalja. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Iskre Kranj za vsestransko pomoč in poslovilne besede ob grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marinka, hčerka Nadi, zet Toni in vnuk Zdravko. Kranj, dne 11. oktobra 1973 Zahvala Ob smrti naše drage in dobre mame ter stare mame Ivane Golmajer roj. Kokalj se prav iskreno zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za tople izraze sožalja ter darovane vence in cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi dr. T. Martinčiču za zdravljenje in g. župniku iz Kovorja, F. Šauklu za tople poslovilne besede in lep pogrebni obred. Žalujoči otroci: Vinko, Ivanka in Marija z družinami. Kovor, Kranj, Brežice, 11. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre Marije Mekuč roj. Zupan Mekučeve mame iz Tupalič 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala č. g. župniku iz Preddvora za spremstvo in opravljeni obred, kolektivu podjetja »Vodovod« Kranj, »Jelovica« obrat Preddvor in »Rog« Križe. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: hčerka Anica, sin Andrej, Ludvik in Franci z družinama, brat Andrej in ostalo sorodstvo. Tupaliče, Duplje, Retnje 11. oktobra 1973 Zahvala Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustila naša draga mania Antonija Rihtaršič Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za njihovo nesebično pomoč ter vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikonj za darovane vence, kolektivom »Iskra« Železniki, kontroli LTM Škofja Loka, in Varnostni službi Škofja Loka. Posebno zahval" smo dolini vsem zdravnikom za dolgoletno zdravljenje, gospod11 župniku za pogrebni obred in poslednje besede. Žalujoči: sinovi Franc, Janko in Vinko z družinami, hčerke Anica, Francka in Marica z družinami in drugo sdrodstvo. Ševlje, 6. oktobra 197.') pogovor tedna Franci Peternel: Po očetovih * stopinjah T Star je 15 let. Jeseni se je vpisal v poklicno šolo Šolskega centra Iskra v Kranju. Želi postati orodjar. Tako kot njegov oče. In še v fieČem ga hoče posnemati. Vpisal se je v strelsko družino Sava v Kra-nJU, katere član je tudi oče, večkratni republiški in državni prvak v streljanj u s pištolami in revolverjem. Oče mu je dajal prva navodila, so mu pomagala, da se je v slabem letu dni povzpel med najboljše Jugoslovanske mladince v streljanju s pištolami. Zanimivo je, da lani nismo zasledili njegovega imena niti med kranjskimi strelci. Prav zato ^ njegov vzpon še toliko bolj presenetljiv. Letos je namreč postal °^činski, republiški in celo državni prvak. Pred nedavnim se je izkazal z 0fJliČnim četrtim mestom na dvoboju Kranj : Celovec, 30. sept. pa je Nastopil tudi na troboju Koroška : Gorenjska : Furlanija-Julijska ^rajina. Kot najmlajši tekmovalec se je med izkušenimi starejšimi 'trelci uvrstil na 12. mesto in pustil za seboj nekaj znanih imen. Po sem tem se očetu Francu Peternelu nikakor ni treba sramovati rezul-atov svojega sina, kateremu bo z izkušnjami in znanjem lahko veliko Pomagal in ga tako pripravil na še težje preizkušnje. Kako si spoznaval strelski šport? , »Očeta sem spremljal na tekmovanja še preden sem začel "Juditi v osemletko. Tedaj sem ga samo opazoval med nastopi in benem tudi druge slovenske strelce, s katerimi je meril svoje Posobnosti. Do letos, ko sem dokončal osemletko, sploh nisem J"eniral s pištolami, saj sem imel dovolj skrbi z učenjem. Šele počitnicami se mi je ponudila prilika za to.« Od kod torej tvoji prvi uspehi? V»Z očetom sva se poleti vozila skupaj na treninge v Ljubljano, endar so se kmalu začela republiška prvenstva, zato časa za adbo res ni bilo veliko. Poskusil sem in uspel. Postal sem re-PUbliški prvak v streljanju s standardno pištolo, s serijsko MK P'štolo pa sem bil celo najboljši v državi in drugi na republiškem Prvenstvu. Seveda se moram za doseženi uspeh zahvaliti pred-8em očetu, ki me je ves ta čas spodbujal in mi v vsakem trenutku Pomagal z nasveti.« strelcev, ki tekmujejo s pištolami, v Kranju ni veliko. . »Res je. Ta vrsta strelskih rekvizitov je izredno draga. Tudi ?. 4000 din je treba odšteti za standardno MK pištolo, zato z jJ>mi nastopajo le izkušeni tekmovalci, med njimi tudi moj oče. cj tega pa v Kranju ni primernega strelišča za pištolske dis-Hšč za*° se torej voziva na treninge na ljubljansko stre- Kaj pa sedaj v jesenskem in zimskem času? g »Rad bi tekmoval z zračno pištolo. Ker pa strelska družina v ava nima strelišča za zračne puške in pištole, z očetom vadiva jj®1" doma v kleti. Za sedaj mi jo še lahko posoja, vendar upam, a bo ObSZ v Kranju kmalu kupila še kakšno in mi jo dala 1 uporabo.« In šola? Se »Upam, da ne bo težav, saj imam dovolj veselja za poklic, ki Po Sicer pa mi bo tudi pri učenju lahko veliko Vlagal oče, ki se spozna na delo orodjarja.« ta Franci si je torej izbral poklic in zabavo, ki zahtevata veliko na-cnosti in vztrajnosti. Pri streljanju se je že izkazal. Želimo mu, da bi ^ ludi v poklicu. B.Malovrh v Ekipa BPT zmagala TVrj zvečer se je na igrišču Se \.artizan Tržič končalo leto-metno prvenstvo osnovnih organizacij iz tržiške Pokrovitelj in organizator kalniVanja je bil občinski sindi-tei( " svet Tržič, za tehnično izvedbo rnetn°Vanja pa je poskrbela roko-2aa ^kcija tržiškega Partizana, ^aei bolJše razlike v golih je in M?a.la ekipa Bombažne predilnice zbran Qice Pred ekiP° Peka- 0be sta 9 točk. Sledijo kombinirana ekipa Tika in Roga, kombinirana ekipa Tovarne kos in srpov in osnovne šole heroja Grajzerja, ekipa Splošnega gradbenega podjetja Tržič in ekipa Mesarskega podjetja. Najboljši strelec prvenstva je postal Dane Vidovič z 31 doseženimi goli. Prve tri ekipe so prejele pokale občinskega sindikalnega sveta, vse sodelujoče ekipe pa posebne diplome. Zmagovalna ekipa je prejela tudi nagrado — rokometno žogo. -jk Vzgoja košarkarskega kadra v kranjski občini v sezoni 1971/72 so pri KK Triglav prvi« preizkusili nov način dela pri vzgoji košarkarskega podmladka. l)elo se je preusmerilo na osnovne dole, kjer so se v okviru ŠŠD osnovale košarkarske sekcije. Tako so trenerji KK Triglav na osnovnih šolah Dr. "F. Prešerna, S. Žagarja ter S. Jenka v tej sezoni trenirali po dve ekipi pionirjev, v pretekli sezoni pa že tudi ekipo pionirk. Cilj, ki je spremljal tovrstno delo, je bil v prvi vrsti doseči čim večjo množičnost. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil ta cilj v zadnjih dveh sezonah dosežen, saj je na teh treh šolah vsako leto treniralo prek sto pionirjev, v lanski sezoni pa tudi okoli petdeset pionirk. Razveseljiva je ugotovitev, da so s tovrstnim delom pričeli tudi po drugih šolah kranjske občine; vzroke za porast množičnosti najdemo med drugim tudi v uvedbi ligaškega tekmovanja za osnovnošolske ekipe v okviru pionirskega košarkarskega festivala, ki ga vsako leto organizira komisija za košarko pri ObZTK Kranj, ki deluje v povezavi s KK Triglav. KK Triglav opravlja vsakoletno selekcijo, to pa privede do vključitve dvajsetih ali tridesetih perspektivnih pionirjev v vrste kluba. Cilj KK Triglav ni in tudi ne more biti vzgoja kvalitetne ekipe, pač pa so si pri klubu zadali nalogo vzgojiti predvsem kvalitetne igralce, ki se bodo lahko uspešno vključili v mladinsko in kasneje v člansko moštvo. Toda pri KK Triglav ne mirujejo. V letošnji sezoni bi radi delo s podmladkom izboljšali, bolj organizirali in razširili tudi na ostale šole kranjske občine, ki se do sedaj v tovrstno delo niso vključevale. S tem v zvezi bi nastopile določene težave, kajti ob tako razširjeni akciji KK Triglav ne bi bilo mogoče sprejeti vseh mladih igralcev v svoje vrste. Zato bi za načrtno delo s podmladkom radi pritegnili tudi druge košarkarske klube kranjske občine. Kaj predvideva načrt, ki so ga s tem v zvezi pripravili pri KK Triglav: « — potrebno je formirati komisijo za košarkarske šole, ki bi jo sestavljali predstavniki vseh klubov občine. Ta komisija bi s pomočjo komisije za košarko pri ObZTK Kranj vodila in nadzorovala delo po vseh šolah; — KK Triglav bo vodil košarkarske šole na osnovnih šolah F. Prešeren, S. Jenko ter S. Žagar in igralce teh šol vključeval v svoje vrste; — KK Sava bo vodil košarkarsko šolo na šoli L. Seljak in igralce vključeval v svoje vrste; — prav tak način dela pa velja tudi za KK Šenčur ter ŠŠD Cerklje; — K K Triglav se bo lotil akcije za ustanavljanje novih košarkarskih ekip po krajevnih skupnostih (mladinskih aktivih) in srednjih šolah, kar bo omogočalo nadaljevanje igranja košarke vsem tistim, ki ne bodo imeli možnosti igrati v pionirskih ali mladinskih moštvih kranjskih klubov; — komisija za košarko pa bo organizirala občinsko ligo, kjer bodo ta moštva lahko sodelovala, pripravila pa bo tudi nekaj izobraževalnih tečajev. Pri dvoletnem delu s košarkarskimi šolami pa so se pojavile tudi različne težave in problemi, ki so jih trenerji in klub reševali na različne načine. Med najbolj perečimi je gotovo problem vadbenega prostora (telovadnic), saj je na določenih šolah nekoliko težje dobiti prostor za vadbo, ker le-tega uporabljajo za druge aktivnosti, ki pa imajo neprimerno manj pristašev. Izredno pereč je tudi problem trenerskih kadrov, kajti za uspešno realizacijo zastavljenega programa je potrebnih najmanj petnajst trenerjev. Zato bo potrebno v trenersko delo vključiti profesorje telesne vzgoje kakor tudi učence, ki so za to delo sposobni in seveda zainteresirani. Tu je potem problem sodniškega in organizacijskega kadra. S tem v zvezi namerava komisija za košarko pripraviti več sodniških tečajev, seminarje pa bodo lahko pripravili tudi profesorji telesne vzgoje. Seveda pa se ob vsem tem pojavlja tudi problem množičnosti in kvalitete, kajti vsaka ekipa, ki tekmuje, se pač bori za visoko, če ne najvišje mesto oziroma uvrstitev, pri tem pa seveda prednost igranja pripada boljšim, kvalitetnejšim igralcem; ostali pa, ki ostanejo v ozadju, ponavadi kaj kmalu opuste trening. Le-te je potrebno zaposliti npr. pri organizaciji tekem ali celo organizirati posebne tekme, na katerih bi igrali izključno nekoliko slabši igralci. Omeniti pa velja tudi problem selekcije za pionirsko moštvo kluba. Seveda to niso vsi problemi, s katerimi4 se srečujemo v košarkarski šoli, niti niso naštete vse- rešitve. Omenili smo samo nekaj najznačilnejših pa tudi najvažnejših. Kajti problemov je veliko, pojavljajo se novi in novi in prav zato so pri KK IViglav ustanovili posebno komisijo, ki se bo ukvarjala izključno s problematiko košarkarskih šol. B. Bogataj Učenci - uspešni športniki Šolsko športno društvo na šoli Lu-cijan Seljak sodi med najuspešnejša društva te vrste v kranjski občini. Njegova dejavnost je tolikšna, da je kar težko našteti prav vse, kar so učenci med letom opravili. Člani športnega društva so seveda vsi učenci na šoli, aktivnih pa je seveda nekaj manj. V preteklem šolskem letu so člani društva vadili v dvanajstih športnih panogah, in sicer v 23 sekcijah. Med najbolj vnetimi za šport so Višji razredi, saj je bilo v preteklem šolskem letu skoraj polovico učencev iz višjih razredov, ki so vadili najmanj eno uro na teden. Vsega skupaj so opravili 950 vadbenih ur, sem pa niso všteta tekmovanja. Medrazrednih, razrednih, šolskih, občinskih, področnih in medrepubliških tekmovanj, ki so se jih učenci šole Lucijan Seljak udeležili v letu 1972/73, je bilo kar 233. Na tekmovanjih so se zelo lepo odrezali, posebno to velja za občinska tekmovanja, kjer so največkrat osvojili prva mesta, zadovoljivi pa so bili tudi na medobčinskih in na republiškem tekmovanju učencev. »Pri vsem našem delu,« pravi prizadevna mentorica šolskega športnega društva prof. Slava Pelko, »pa nam ne gre v. toliki meri za športne rezultate kot pa za množičnost, za vzgojne rezultate, ki pri dobrem delu v športu ne morejo izostati. Posebno nadarjene 2 % znižan prometni davek Na VI. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju razstavljamo osebna vozila, kolesa in motorna kolesa. Obiščite naš paviljon v hali A, kjer vam bomo s strokovnim nasvetom pomagali pri pravilnejši odločitvi. Slovenija Tm avto ^ rnmmmmmmmmtmmmmmt^ Smučarski skoki Jutri v Kranju Najboljši jugoslovanski skakalci v družbi z odlično ekipo iz Avstrije bodo jutri, 14. oktobra, ob 14. uri na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi pri Kranju zadnjič letos nastopili na domačih skakalnih napravah iz plastike. To bo za zaključek sezone na plastiki zanimivo tekmovanje, saj je večina tekmovalcev za ta letni čas pripravljalne dobe v dokaj dobri formi, kar so posamezniki dokazali na minulem treningu- in tekmi v ČS^fSR. Glede na to pričakujemo lepe in dolge skoke ter morda tudi nov rekord na kranjski plastični skakalnici. Hkrati z nastopom najboljših članov pa bo tudi I. uradno mladinsko prvenstvo Slovenije v skokih na plastični skakalnici. Prav zaradi tega bomo na jutrišnji tekmi v Kranju videli vse najboljše jugoslovanske skakalce v članski in mladinski konkurenci. J. Javornik učence seveda pošljemo v klube, kjer imajo še več možnosti uveljavljanja v športu.« Šolsko športno društvo na šoli Lucijan Seljak se je letos že četrtič prijavilo za republiško tekmovanje šolskih športnih društev pri Republiškem centru ŠŠD pri Zavodu za šolstvo SRS. Doslej so dvakrat med slovenskimi športnimi šolskimi društvi osvojili peto mesto in zlato značko, lani pa šesto. Med merili pri ocenjevanju ŠŠD so še posebej med drugim važna množičnost in pa samoupravljanje. Za vestno delo v šolskem športnem društvu so najboljši organizatorji nagrajeni, proglasijo in nagradijo pa tudi najboljšega športnika in športnico šole, pohvaljeni in nagrajeni pa so seveda tudi vsi ostali dobri športniki in pa tisti, ki so bili pri vadbi najbolj vztrajni. »Zasluge za tako uspešno delo našega šolskega športnega društva«, pravi mentorica prof. Pel-kova, »imajo seveda učenci sami. Veliko dela opravijo, uspešen pa je tudi upravni odbor, v katerem so sami najboljši in sposobni učenci. Vodstvo šole je pokazalo vedno veliko razumevanja za delo društva, tudi učitelji sami. Še posebej pa so prizadevni učitelji telesne vzgoje, zato gre zasluga za uspehe tudi njim«. Škerjanc napadel sodnika V minulem kolu gorenjske nogometne lige so bili v podzvezni ligi doseženi naslednji rezultati: Lesce : Naklo 0:1, Bled : LTH 0:5, Jesenice : Bohinj 2:1," Korotan : Britof 1:2. Tekma Šenčur : Alples je bila pri stanju 0:1 tri minute pred koncem prekinjena,^ ker je izključeni igralec Šenčurja Škerjanc fizično napadel sodnika. Lestvica: LTH Alples Korotan Bled Lesce Bohinj Jesenice Naklo Britof Šenčur 6 5 1 0 24: 8 11 6 4 1 1 14: 7 6 3 12 16:11 6 3 12 10:14 6 2 2 2 12: 8 6 3 0 3 ,9:14 6 13 2 10:12 6 2 0 4 10:16 6 114 8:15 6 114 4:12 9 7' 7 6 6 5 4 3 3 Rezultati članov — I. razred: Bled B : Primskovo 2:2, Podbrezje : Kondor 2:6, Trboje : Triglav B 2:2, Reteče : Preddvor 0:3. V vodstvu je Kondor, ki ima 6 točk. Mladinska liga — A skupina: Jesenice : Tržič 4:0, Naklo : Bled 5:2, Triglav : Lesce 1:1. V vodstvu so Jesenice z 8 točkami. B skupina: Sava : Britof 0:2, Primskovo : Alples 2:5, LTH : Korotan 3:1. Vodi Alples s 7 točkami. Pionirji — A skupina: Lesce : Britof 1:0, Šenčur : Alples 2:0, Bled : Bohinj 1:1, Jesenice : LTH 7:1. Vodijo Jesenice s 4 točkami prednosti pred ekipo Lesc. B skupina: Triglav : Tržič 2:3, OŠ L. Seljak-Ko-rotan : Preddvor 3:1, Sava : Primskovo 3:1, Podbrezje : Naklo 1:7. V vodstvu so Sava, Tržič in Naklo, ki imajo po 6 točk. P. Novak Športne novice v kratkem NOGOMET (P. N.) - Tekmovalna komisija GNP je registrirala mladinsko tekmo Naklo : Tržič s 3:0 w a, ker so igralci Tržiča imeli popravljene rojstne podatke. S 3:0 je bila registrirana tudi pionirska tekma Naklo : Triglav, ker igralci Naklega niso imeli urejenih zdravnifikih pregledov. Tudi ekipa Lesc je imela popravljene rojstne podatke in je zaradi tega mladinska tekma Lesce : Naklo registrirana z 0:3. Zaradi incidenta na tekmi Šenčur : Alples je tekmovalna komisija prepovedala do nadaljnjega nastopanje članski ekipi Šenčurja na domačem igrišču. Posamezni klubi pa so zaradi različnih prekrškov prejeli naslednje kazni: Tržič 300 din, Lesce MO din, Naklo 150 din. Sava KK) din, Korotan KK) din in Triglav KK) din. Naslednji igralci pa so bili kaznovani: Zvone Zalokar (Koro-tan),l tekmo, Hehberger (Preddvor) 2, Lado Škerjanc (Šenčur), ker je fizično napadel sodnika, pa je diskvalificiran. Sodniška organizacija gorenjskih nogometnih sodnikov je imela pred dnevi občni zbor, kjer so izvolili za novega predsednika Ivana Kranjca. RALLY — V soboto, 20. oktobra, bo akademsko avto-moto društvo Solt iz Ljubljane organiziralo IV. turistični rallv Solt 73. Start in cilj bosta pred halo Tivoli v Ljubljani. Namen tekmovanja je predvsem popularizirati varen in pravilen način vožnje ter krepiti stike med vozniki, člani AMD in prirediteljem IVireditev bo ob vsakem vremenu. Start bo ob 8.15, cilj prvega tekmovalca pa ob 13.30. J 1C ki JL# J^lk ■ 3 Na podlagi sklepov in stališč centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije v teh dneh v- okviru razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave in osnutkov občinskih statutov potekajo v organizacijah zveze komunistov tudi priprave na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije in sedmi kongres zveze komunistov Slovenije. Izhodišča za pripravo stališč in sklepov za X. kongres ZKJ in referat predsednika odbora za pripravo VII. kongresa ZKS Franca Popita so bila že objavljena. V okviru priprav oziroma razprav pred obema kongresoma so se v torek sestali na celodnevnem posvetu sekretarji organizacij in oddelkov ter člani komiteja občinske konference ZK iz radovljiške občine. Kaj menijo o pripravah na kongresa in kako se vključiti vanje, samo poprašali tri udeležence posveta. o ekonomskih odnosih, ki so začrtani v ustavnih izhodiščih. Ze razprava, še bolj pa kongres naj bi odgovorili, kako uresničiti začrtana določila (npr. o zagotavljanju in razpolaganju s sredstvi) v praksi. Mislim, da bi bilo treba spregovoriti tudi o tem, kako se uveljavljajo in odražajo za zdaj marsikje le še formalno sprejeti samoupravni sporazumi. Sicer pa bi "bilo predkongresne razprave treba organizirati tako, da se bodo vanje vključili res vsi komunisti, tako tam, kjer so organizacijsko povezani, kot na strokovnih in drugih področjih.« KATARINA BEM, osnovna šola Radovljica — članica komiteja občinske konference ZK: »Čeprav sem objavljena izhodišča doslej le bežno preletela, mislim, da iz njih preveva logično nadaljevanje rasti organizacije zveze komunistov iz celotnega družbenega razvoja. Menim, da bi po pismu, ki je pomenilo temeljit preobrat v organiziranosti in delu komunistov, bilo treba oceniti opravljeno delo tudi na kongresu in hkrati začrtati nadaljnje naloge. Predkongresne razprave so se sicer šele začele in se bodo najbrž ujemale z volilnimi konferencami organizacij zveze komunistov. Razen tega pa se bomo o organizaciji razprav še dogovorili. Menim pa, da bi v šolstvu, kjer delam, morali že med pripravami na kongres spregovoriti o uresničevanju in razvoju samoupravljanja, saj je na tem področju naše družbene dejavnosti trenutno še največ različnih administrativnih vpli- FRANC PODJED iz Almi-re — predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK: »V predkongresni razpravi bo vsekakor treba spregovoriti Bf T W 1 M\ JB Hk, JH mm;: ^^K 1 ^ Jm* X - ^itillHp^iŽlP . "■'■v ""M L \ aH VINKO MARLOT, sekretar krajevne organizacije ZK Bled: »Po moje predkongresna razprava ne bi smela zajemati le začrtanih izhodišč, marveč bi v okviru teh razprav morali spregovoriti tudi o nekaterih krajevnih problemih. Tako bi bila to na eni strani prilika, da bi se dogovorili za konkretne naloge v prihodnje, po drugi strani pa bi o problemih, ki jih sami v kraju ne bi mogli rešiti, seznanili še druge. S tem seveda ne mislim, da bi morale biti prav vse razprave krajevno pobarvane, vendar pa bi del tako zastavljenih razprav lahko precej prispeval k izoblikovanju kongresnih stališč in sklepov. V naši krajevni organizaciji bomo razprave najbrž organizirali po oddelkih, da bi tako vanje vključili vse člane zveze komunistov.« A. Zalar Želja po sodelovanju Tričlanska delegacija telesnih invalidov Slovenije se je minulo soboto udeležila v Beljaku proslave oziroma zborovanja civilnih invalidov Koroške. Delegacijo je vodil član republiške /veze telesnih invalidov Konrad Pavli iz Kranja, v njej pa sta bila še Jože Zagore in Jože Sitar, prav tako i/. Kranja. Predstavniki obeh organizacij so na srečanju izrazili željo po večjem sode- lovanju telesnih invalidov z obeh strani meje. Tako so se dogovorili, da bo prvo srečanje telesnih invalidov z Gorenjskega ali iz Ljubljane in Kranja s koroškimi invalidi prihodnji mesec v Kranju. Takrat naj bi se dve !<)-članski ekipi z obeh strani meje pomerili v kegljanju. Takoj po novem letu pa bi bilo podobno športno tekmovanje na Koroškem. A. Z. Za več oblik varstva otrok Na zadnji seji sveta za otroško varstvo v Kranju je med drugim tekla beseda o prizadevanjih za širjenje družbene skrbi in vzgoje tudi na otroke, ki imajo manj možnosti vključevati se v vzgojno-varstvene ustanove ali kako drugače niso deležni družbene vzgoje. Med takimi otroci so v večini kmečki otroci, tem je bil posvečen tudi letošnji teden' otroka. Na svetu so menili, da bi veljalo poskusiti z nekaterimi oblikami varstva za te otroke. Ker so vzgojno-varstvene ustanove v dopoldanskem času že napolnjene, preostane seveda le popoldne. V popoldanskih urah naj bi otroci, ki ne hodijo v vrtce, obiskovali nekakšno malo šolo, ki bi potekala vse leto, nekako tako kot jo imajo sicer otroci iz vrtcev. Zmenili so se, da bi taka popoldanska celoletna mala šola stekla poskusno v Mavčičah, po njertih izkušnjah pa naj bi se zgledovali tudi drugje, kjer bi to pobudo sveta z razumevanjem sprejeli. Svet je dal tudi pobudo za ureditev poletnega varstva šolskih otrok. V poletnih počitnicah so namreč nekateri otroci preveč prepuščeni sami sebi, kar razumljivo povzroča velike skrbi staršem in vzgojiteljem. Šole sarne poletnega varstva otrok ne bi mogle organizirati, ker je število otrok na posamezni šoli premajhno. Zato bi pač obveznost takega varstva morale prevzeti druge institucije. Tako varstvo ne bi bilo nekaj zelo zahtevnega, pač pa naj bi omogočalo predvsem mestnim otrokom, da bi organizirano pod • nadzorstvom preživeli prosti čas v naravi in na svežem zraku; ne pa da so pogostokrat prepuščeni cesti. Varstvo šolskih otrok med počitnicami ponekod že imajo, saj delno nadomešča razne kolonije in taborjenja, katerih število se je v Kranju kot tudi drugod na žalost precej zmanjšalo. Ti otroci pa bi bili ob minimalnih stroških v varstvu. Tudi objekti za bivanje med počitnicami bi se našli, če ne drugje pa v opuščenih šolskih poslopjih kot je na primer na Šenturski gori in še kje. Ti objekti bi bili primerni tudi za organizacijo šole v naravi. L. M. Srečanje ortopedov Za boljše obveščanje Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja je tudi letos pripravila pet seminarjev o obveščanju v delovnih organizacijah. "Z njimi je želela pomagati tistim, ki v podjetjih skrbe za obveščanje, kakor tudi doseči, da bodo delavci v svojih organizacijah kar najbolje seznanjeni s tem, kar je pri njih pomembno, o čem so in še bodo razpravljali samoupravni organi in tudi, kako naj se sami tvorno vključijo v samoupravno odločanje. V minulih letih je bilo že 24 takšnih seminarjev, ki se jih je udeležilo več kot 4()0 organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah iz vse Slovenije. V tem času je začelo izhajati približno 60 novih glasil in biltenov, ponekod pa so uvedli posebne specializirane službe ali celo centre obveščanja. Seveda pa to ni le zasluga seminarjev in prizadevanj delavske univerze v Kranju, čeprav njene vloge pri razvoju obveščanja v slovenskih delovnih kolektivih ne moremo zanikati. Letošnji program seminarjev se je že skoraj iztekel. Od 20. do 24. avgusta je bil seminar o organiziranju obveščanja v temeljnih organizacijah združenega dela, seminar o oblikovanju prispevkov za glasila delovnih skupnosti je bil v zadnjih dneh istega meseca, seminar o zasnovi vsebine in oblikovanju prispevkov za glasilo delovne skupnosti so pripravili sredi preteklega meseca, takoj za tem pa še seminar o jeziku v glasilu delovne skupnosti. Od 15. do 19. oktobra pa bo še seminar o urejanju in izdajanju poceni tiskanega glasila delovne skupnosti. In kaj bi lahko rekli o teh seminarjih? tudi to se zgodi V zadnji številki Glasa, v članku »Na krožniku je največkrat goveje meso«, se je tiskarski škrat spet enkrat prav posrečeno pošalil z nami. Družina Nane Rupar iz Škofje Loke, ki šteje pet odraslih članov, naj bi menda potrošila tedensko za meso 20.000 starih tisočakov, torej 20 starih milijonov. Priznati moramo, da je tako visok znesek trenutno še malce pretiran, če pa rasti cen tudi v prihodnje ne bo konec, bomo čez pet ali šest let izjavo tovci-rišice Ruparjeve mirno lahko ponatisnili — in sicer nepopravljeno. Spodoben zrezek itak obeta kmalu postati dražji kot mošnjiček teki- Odgovorni urednik Glasa Albin Učakar, ki po službeni dolžnosti (med drugim) pregleda vse prispevke bodisi novinarjev bodisi dopisnikov, jo je minuli četrtek mahal s foto-/ aparatom čez rast a v išče Gorenjskega sejma v Kranju. Pred halo ga je ustavil neki občan in vprašal, če morda ve, kje razstavljajo gobe. (Razstava gob namreč pomeni dobrodošlo novost in poživitev letošnjega sejma obrti in opreme). »Kolikor mi je znano, jo bodo odprli jutri, hkrati s sejmom,« je odgovoril naš odgovorni. »Ne, v Glasu piše, da je otvoritev danes,« je urednika poučil bralec. Učakar ni imel kaj pripomniti. Urez besed, ne da bi se izdal, kdo je, je odhitel proč. Zdaj sedi v pisarni in tuhta, (di mu morila ni začel pešati spomin. Razmišlja tudi o resničnosti informacij, ki jih pušča v objavo, kajti navzlic napovedi v časopisu so prikaz gob in gobarskih napotkov odprti šele naslednji dan, v petek, J2„ oktobra. Nerodna reč, zares. Seminar o organizaciji obveščanja v TOZD je bil namenjen zlasti tistim članom delovnih kolektivov, katerih naloga je ali še bo organiziranje obveščanja sodelavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Udeleženci so se seznanili s pomenom obveščanja, kaj je informacija in kaj obveščanje, kako je treba urediti obveščanje v samoupravnih aktih, kako obveščanje tudi uresničevati. Hkrati pa so govorili tudi o različnih načinih obveščanja in kako jih združiti v enoten sistem dela v temeljni organizaciji. Seminar o oblikovanju vidne podobe glasila delovne skupnosti je bil namenjen predvsem tistim urednikom glasil in organizatorjem obveščanja, katerih naloga in skrb je izboljševati obliko glasila ali biltena. Na tem seminarju so govorili predvsem o pomenu oblike in velikosti lista, obsega bralnega in slikovnega dela. Skratka o vsem, kar vpliva na podobo lista. Seminar o zasnovi vsebine in o oblikovanju prispevkov je bil namenjen urednikom glasil, članom uredniških odborov, vsem tistim sodelavcem, ki redno pišejo prispevke za tovarniške časopise in tudi dopisnikom. Udeležence so seznanili s pomenom vsebine glasil za informiranje v podjetju, o tem, kako vzpostaviti neposreden stik med bralcem in piscem, kako programirati ysebino posameznih izdaj, kako izbirati slikovno gradivo, kako novinarsko oblikovati posamezne sestavke in kako pripraviti celovit program izdaje glasila. Na seminar o jeziku v tovarniških glasilih so povabili urednike in druge sodelavce listov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem prispevkov za časopis in tudi dopisnike glasil, ki bi se radi izpopolnili v slovenskem jeziku. Govorili so o značilnostih slovenskega jezika, o zgradbi stavka in vlogi stavčnih členov, o značilnostih časnikarske slovenščine ipd, Prihodnji teden bo še seminar o urejanju in izdajanju poceni glasila delovne skupnosti. Namenjen je predvsem urednikom glasil v tistih delovnih organizacijah, ki nimajo sredstev za večja glasila. L. Bogataj Zlati košuti za tržiški Peko Kaže, da so zlata odličja prišla pri PEKU že kar v navado. Za ljubljanskim zmajem, ki jim je bil dodeljen na letošnjem sejmu MODE 73, sta prišli kar dve najvišji priznanji. Na mednarodnem sejmu oblačenja MODA V SVETU, ki je bil od 6. do 14. oktobra v Beogradu in na katerem so pokazali tudi, kakšni bomo pod noge v letu 1974, sta bila z zlato košuto nagrajena ženski pomladanski čevelj nela in moški čevelj bine. Sicer pa, ne samo ta dva modela, ampak je priznanje žela kompletna PEKOVA kolekcija. * Tržiški čevljarji se sedaj ponašajo že s kar štirimi zlatimi košutami. V hotelu Jelovica na Bledu jf 1)11 ta teden štiridnevni seminar 0 ortopedskih pripomočkih. Na nJelT1 je sodelovalo okrog sto zdravnikom inženirjev in tehnikov iz vse države. Seznanili so se z najnovejši"" dosežki pri protetičnih in ortoped" skih sredstvih. Pokazali in razlozU' so jih domači in tuji strokovnjaki. Traktoristi zapustili prvenstvo Zaradi sodelovanja Rodezije na letošnjem svetovnem prvenstvu traktoristov-oračev na Irskem sta najboljša jugoslovanska traktorista* orača ' Štefan Bukvič (KIK Fj murka) in Marjan Frelih (KZJ^ Kranj) s spremljevalcema zapustil0 Irsko kljub odličnim možnostim za uspeh. Iz protesta zaradi sodelova* nja Rodezije na svetovnem prven* stvu so tudi tekmovalci nekatera1 drugih držav — CSSR, Madžarske in Kenije — odpovedali sodelovanji Bogomir Homovec, tehnični . rektor jeseniške Železarne, pra2?1" letos svoj življenjski in delovni J bilej: svojo 60-letnico in 40-letn* svojega dela na odgovornih dei° ■ nih mestih, predvsem v Železi Jesenice. . ... Bogomir Homovec je vse svoje < /ovne cilje posvetil prav črni 'nl.J lurgiji in na tem področju P°\jt pravi in priznani strokovnjak. ™ ■ nehno si je prizadeval za raZl e. črne metalurgije in se pri tem s/ cializiral za valjavstvo. S sL"^lj0-delovnimi močmi, z vztrajnostjo, ^ . slednostjo, bogatimi izkušnjami ' < svojim strokovnim znanjem jf P° & vrsto svojih delovnih uspehov■ posebno pri projektiranju n<>l valjam drugih objektov. . Bogomir Homovec se je leta [\ zaposlil v kranjski in(!usf."^n(i družbi in se specializiraj področju valjavstva. Po vojni Je ^ šef priprave dela v Železarni '' ' niče, v letih od 1947 do 1952 pO ferent za valjarne in predelav0 I.■ generalni direkciji črne tnetah1'^ e v Beogradu in v Ljubljani. je ponovno vrnil v jeseniško 'J ^ zarno, kjer je delal kot P01710^. tehničnega direktorja do leta Zatem je pet let služboval ^e zarni Ravne kot glavni analitik' ? do leta 1960. Od tega leta dalje Ryt tehnični direktor jeseniške /j zame. , Poleg svojega rednega dela seniški Železarni se je Bogami' . 0 movec vsa leta tudi redno in akt (/) udejstvoval v raznih društvin^ organizacijah. Že več let aktivno dela v smučarskem di11^ na ■Jesenicah kot njegov priza( predsednik. (//je Bogomir Homovec tako P'.11?,; ob svoj delovni in življenjski J"'' ! ^-"1. mnogih delovnih uspehih, zres ,flj0 metalurgiji, predvsem pa Jl's' ^o' Železarni, v kateri je in bo kotl 0b kovnjak prispeval velik })(l. razvoju črne metalurgije. Ob te« U je Bogomir Homovec vedno skromen in dostopen, ved'1" ,\V pravljen pomagati in sveto}'0 pocenijo in spoštujejo ga le njefi0. ^ti• delavci v kolektivu, temveč tl'("() /><;/ ki ga zunaj Železarne /><>~"aJlCjj(tl' aktivnega delavca v organ1-in društvih. . H)l-i'i'1 Bogom i rju Ho m 01 •cit ob njiV';kjii življenjskem in delovnem J1' „•<■<'' iskrene čestitke z željo, da <"f ) jem delovnem kolektivu še d<>^(/l(lnj1' nesebično delil svoje bogato "/;/(>//r in izkušnje na področju <"'7"^(,(/r/ lurgije.f . I1'