A. Š U L G A J NAŠ POTOČNI RAK 8 S L I K V LJUBLJANI 1937 ZALOŽILA: ZVEZA RIBARSKIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI 1 . - 47624 J & i 6 j TISKALI J. B LASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUŠ r (f(tli pvtveni ruU Sl. 1. Rak — jelševec f()riiltjoovr Ko je pred leti izšla v založbi Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani knjiga: Ribe v slovenskih vodah od dr. Avg. Munde, sem občutil, da je lo prvi korak temelji¬ tejšega opisa vodnih živali, ki zanimajo našega ribiča. Razen od pok. profesorja Ivana Franketa in gimnazijskega direktorja Jos. Hubada nismo imeli nikakih prispevkov v strnjeni obliki, ki bi obravnavali ribarsko zanimiva vprašanja naše domače vodne favne. Nič manj zanimanja kot riba nudi ribiču živ¬ ljenje rakov. Nešteto pristno domačih izrazov še danes priča, kako važna vloga je pripadala raku. Besede račiti (loviti), račnica (vrša), rakolov, rakovica (pločnjak), raklja (rakova samica), rakovnik (potok z zraki), raštvo (gojenje rakov) do¬ kazujejo zgovorno o tem. In vendar najdemo v slovenskem slovstvu razen čisto prirodoslovnega opisa o raku preveč čisto strokovnega, premalo pa ribiško ali rakarsko zani¬ mivega. Ribarsko društvo v Ljubljani čuva v svoji obširni knjižnici dovolj naravoslovne literature, ki je škoda, da naj ostane neizkoriščena in zaprta javnosti. Zbral sem nekaj gra¬ diva, zlasti kar se nanaša na raštvo Dravske banovine. Še posebej se zahvalim g. prof. dr. D. Kokalj za drago¬ cene naravoslovne podatke, pa ludi g. primariju dr. Herm. Kraussu v Mariboru, ki mi je iz razsežne skušnje pomagal zbrati gradivo o jelševcu onih krajevnih predelov, ki jih izven prejšnje Kranjske obsega Dravska banovina. V Ljubljani, julija 1937. 5 /. r Krnit! K olikokrat le slišimo krilatico, da je šel ta ali oni rakom žvižgat. Ali je za tem samo rečenica ali pa je nekaj globljega? Brezuspešnost žvižganja rakom pomeni, da je plast vode tako debela, da zvok raka ne doseže, ali pa je rak gluh. In res povzamemo iz naravoslovja, da ima rak nekake slušalne organe, ki pa ne služijo toliko sluhu nego zaznavanju ravnotežja in voha. V obče je v rakovem živ¬ ljenju še mnogo nejasnosti. Vsaj pa tudi ni čudno. Rak je nočna žival; njegovo življenje poteka v globini, na dnu, v blatu ustaljenega toka, v senčni strugi in v zavetju vodnih rastlin in razritih korenin obrežnega drevja. Raka pozna pač vsakdo. Ker je pa velik ponočnjak in ne mara ne solnca, ne razburkane vode, ni čudno, če ima njegovo življenje poteze, ki so tajinstvene in redkokomu poznane. Človek se ne zaveda krivic, ki jih prizadene člo¬ veku, kaj šele živalstvu. Zakaj očita zajcu, da je plašljiv; osel mu je izvor budalosti; lisico hvali zbog pretkanosti; s psom primerja zaničljivost in raku očita pregovor v hr¬ vaščini, „da se k raku priklada, kdor ide na zada“. In ven¬ dar koraka naš najokusnejši oklopnjak z nosom naprej kot vsaka druga žival. Le skrajna nevarnost mu mora pre¬ titi, da zamahne z repom in bliskoma švigne, kot da bi mu bile oči od zadaj. No, in če bi ga hotel ozmerjati zaradi njegove barve kot mračnjaka, pri raku to zopet ne drži. O raku in rakih se je že dosti pisalo, največ pa za časa, ko se jih je lotila kuga. Od takrat je utihnilo o raku vse in bi prav za prav že bil čas, ko se pojavljajo pri nas polagoma že zopet raki, da vzbudimo vsaj nekoliko zani¬ manja, ki smo ga dolžni tej okusni živalci. 6 2. (Jtuztij&teviMl pahno S krluparji ali raki (crustacea) spadajo v živalstva med členonožce (arthropoda). Naš potočili rak (potamobius astacus) pa zastopa v številnem oddelku košarjev (thora- costraca) prvo mesto pododdelka deseteronožcev (deka- poda). Imenujemo ga tudi jelševca ali jelšaka v razliko s koščakom (potamobius torrentium Schrank. ali saxatilis), o katerem krivično trdijo nekateri naravo¬ slovci, da je prav za prav le izrodek potočnega raka, ki ga je pognala narava v neugodne življenske pogoje. Zape¬ ljuje jih, da se oba prilagodita razmeram kraja. Denemo li raka v akvarij, ne bo niti dorastel, niti se noče leviti kot v prosti vodi. V malem potoku rak ne doseže velikosti jelševca. Denimo ga pa v globočino mirne vode, se čudimo, kako lepo uspeva. Večina prirodoslovcev se vsled tega na¬ giba k naziranju, da sta koščak in jelševec sicer sorodna, ne pa istovetna raka. Derečina, vedni nemir, boj proti hu- dourju, težka prehrana, pičla vegetacija ne nudijo niti postrvjim vrstam, da bi se razvijale do primerne dolžine: in tako naj bi bil zaostal v rasti tudi naš siromak koščak. Koščaka dobimo pri nas skoraj v vseh postrvjih potokih in hladnejših potočnih jarkih v obilnem številu. Največji doraste komaj do 10 cm in doseže komaj 70 g teže. Koščak ni za rejo, ima zelo trd oklep, pa tudi mesa ni tako okus¬ nega kot jelševec. V kuhinji ima nekaj pomena k večjemu za juho, omako in za dekoracijo jelševčevih pojedin. Po vsem tem bi človek mislil, da uspeva koščak v primerni vodi pač do velikosti jelševca. Temu pa žal ni tako, in tako moramo biti previdni zlasti pri novih nasadih, da ne zamenjamo koščakov z mladimi jelševci. Pri jelševcu je spodnja plat Škarij in obrobje členkov in nog več ali manj rdečkasto, koščak ima pa bele ali siv¬ kaste končine in škarje spodaj rumene. Oglavni del trupa je pri koščaku bolj dolg kot širok, pri jelševcu pa ni ni¬ kdar daljši. Nadaljnja razlika je tudi ta, da se jelševčev oklep zožuje proti repu, koščakov pa ne. Franke pripo- 7 veduje, da se po zatrditvi ribičev križata koščak in jel- ševec, križanci pa da niso kaj prida. Ta trditev ni doka¬ zana. Mišičevje je pri jelševcu vse bolj razvito kakor pri koščaku. Ker smo že pri razlikovanju jelševca od drugih, po vsem manj vrednih vrst, naj omenimo še sorodne pripad¬ nike rakov še posebej zaradi tega, da ne zanesemo v naše vode kako vrsto, ki zdaleč ni kos jelševcu. V jugozahodni Nemčiji živi rak k a v k a r (potamo- bius pallipes, nem. Dohlenkrebs). Medtem ko imata jel- ševec in koščak izmed 4 tipalnic po en par večjih, ki ostro štrlijo, nosi kavkar 2 para manjših tipalnic. Kavkar ni nič prida. Ko smo ga skuhali, je spodaj še vedno umazano bel. Vse 3 vrste pa imajo kratke in jake škarje. Ozkoškarjevec (potamobius leptodactylus Eschz.) je barjanski, močvirni ali jezerski gališki in ruski rak; je sicer včasih do 15 cm velik, širokega, toda kratkega oprsja, dolgokrak, dolgih, zlasti v starosti vitkih Škarij in plošča¬ tega repa. Meso njegovo je manj užitno kot od jelševca. Kuhan ozkoškarjevec tudi ni tako lepo rdeč kot jelševec. Gališka pasma je proti naši malo vredna. Živi v vodovju, ki se izteka v Črno, Azovsko in Kaspijsko morje. Po spo¬ jitvi porečja Volge se je naselil ozkoškarjevec tudi v Finski in pritokih Belega morja. Množi se hitro. Proti račji kugi je občutljiv kot naš. Ponekod mu celo očitajo, češ da je on zanesel kugo med naše rake. Pa ni res, ker je kuga zajela najprej koščake, potem jelševce in naposled ozkoškarjevce. Nekateri ga dolže, da izpodriva jelševca. To pa še ni doka¬ zano, a tudi ni nemogoče. Tudi ni še dokazano, da bi se pri¬ lagodil in prehajal polagoma v jelševca. Vse njegovo telo je šibkejše. Daši ga vsiljujejo kot brzo rastočega orjaka, ki se celo bolj plodi kot naš, ga Droscher ne priporoča za na- sajanje v naših vodah. Oklep mu je bolj raskav, skoraj, trnjev, kot pri jelševcu. Spodnja plat Škarij in nog je bledo- sivkasta brez rdečih robov, ki ne pordečijo niti pri kuhanju. Škarje so daljše od trupa, medtem ko ima jelševec za tretjino manjše škarje. V splošnem pa je ozkoškarjevec zelo in 8 celo bolj živahen nego naš rak. Bolj požrešen je in manj plašljiv ter do štirikrat bolj rodoviten. Omenim naj še ameriškega raka (cambarns affinis Say), ki ima pestrosiv oklep ter je ravno zbog tega Slika 2. zelo zanimiv. Prilagodi se našim prilikam izvrstno in se plodi kot doma v Ameriki. Poskusoma so ga 1. 1880 uvedli. Nas pa zanima najbolj, da se ga kuga ne loti. Požrešen je še bolj kot jelševec ter žre in gloda celo lupine školjk. Pač pa je sicer občutljiv za račje bolezni, če je v jetni- 9 štvu. Težko kdaj doraste nad 10 cm, tanek je in vitek, škarje so mu čuda slabotne. Kuhan je le bledordeč, glede okusa ga pa ne moremo primerjati z našim jelševcem. Zato ne gre zlahka v denar razen v mestih, kjer ga kupujejo zaradi repa. Imamo še nekaj vrst rakov, ki pa ne pridejo v našem opisu v poštev. Redki so in ne dosezajo v ničemer našega sijajnega jelševca, ne po okusu in tudi ne po svoji zuna¬ njosti. Noben ni kos našemu oklopnjaku. 3 . r J$art)tt N emalo kateri dobrojedec si domišlja, da je postrv rdeč¬ kastega mesa manj okusna in manj vredna kot postrv z belim mesom. Domišljija sega včasih še dalje. Rdeče- mesnata postrv naj bi bila v obče le jalovka, slabo oce¬ njena med ribiči, še slabše kvalificirana v krogih po¬ sebnih poznavalcev dobrine ribje pečenke. Temu ni tako. Rdečkasto meso je posledica okolščine in prehrane, ki je je riba deležna. Že barva, prav za prav barvenost tal v potoku ali vodi, kjer živi riba, vpliva na užitnost, kaj šele na zunanjost ribe. Prav tako je tudi z raki. Dobro rastoča vrsta rakov iz dobrega vodovja je rjava. Leno rastoči raki istih voda so bolj sivo- ali pa olivnozelenkasti, medtem ko so jezerski raki vedno enobarvni, ali svetlo- ali temnoze¬ leni. Čim globlja je voda in čim bolj temno je korito struge, tem temnejša je barva rakov. Naši preizkušeni rakarji si tolmačijo barvenost rakov tako-le. Levitev vpliva na raka, da mora dosti časa pre- čepeti v luknji. Jasno je, da si poišče rak apnenčevih snovi za svoj koš rajši blizu nego daleč. V mehki ilovici ima pa apnenec dosti soseščine z raznimi rudninami, ki vplivajo več ali manj na barvo oklepa. V gotovem potočnem predelu je bilo dosti zelenkastih plemenjakov, ki jih je hotel gojitelj nasaditi v siromaš¬ ne jši vodi med rjavce. Budno je zasledoval potek. Nasad 10 se je obdržal sijajno, toda izgubil je po prvih levitvah ze¬ lenkasto in si je nadel rjavo barvo nove domačije. Pa tudi z ozirom na hrano, obilnejšo ali skromno, se menja življenski način rakov, njihova barva in rast. \ splošnem pa so naši raki svetlozelenkasti ali rjavkasti in pokriti s temnim, manjšim in večjim zrnjem grafitne barve, zlasti po Škarjah. Popolnoma modri, rdeči ali včasih celo beli raki so vedno le izjema. Q.jela R ak pripada popolnoma drugačni skupini živali kot ribe, ki so človeku sicer najbolj važne povodne živali. Rak je členonožec, ribe pa prištevamo med vretenčarje. O ra¬ kovem telesu lahko rečemo, da je trda posoda, v katero so vloženi mehki deli, medtem ko ima riba znotraj okostje, ki nosi celokupno mišičevje. Na prvi pogled vidimo na raku le škarje, trup in rep. Trup imenujemo sprednji na videz nečlenasti del rako¬ vega telesa. Lahko bi ga imenovali tudi glav oprsje, ker obstoji prav za prav iz glave in oprsja. Ta dva telesna dela sta pa med seboj tako tesno zrastla, da ne moremo med njima potegniti točne meje. Ves trup je pokrit z enotnim trdim oklepom, čegar hrbtni del in oba stranska dela sku¬ paj imenujemo koš. Mehko truplo pokriva raku površnica, ki izloča duši- často organsko spojino, ki jo imenujemo hitin. Podobna je roženici. Rakovemu oklepu pravimo zato tudi hitinjača; sestavljena je od 46'73% hitina, 46'25% ogljikokislega apna in 71)2% fosforovega kislega apna. Hitinjača raste od zno¬ traj na ven; ker je pa od trdega hitina in ni prožna, se ne razteza istočasno z rastjo trupla, ampak popoka ob poseb¬ nih šivih; kadar jo rak preraste, tedaj odpade. Namesto odpadle pa se je pod njo že razvila nova in ohlapna hiti¬ njača. Hitinjača ali oklep, kakor jo imenujemo navadno, je ob hrbtišču spodaj pri raklji nekoliko širša nego pri samcu. Večidel je gladka, le spredaj ob bokih hrbtnega plašča je zrnata. Apno pridobiva rak iz hrane ter ga ko¬ piči ob želodcu v obliki kamenčkov. 40 dni pred levitvijo se nakopičita po dva kamenčka pri odraslem, 10 dni prej pa pri malem raku. Med levitvijo dospeta kamenčka v že¬ lodec; ta jih pa razkroji v 24 do 80 urah in porabi za novi oklep. Ta čas opazimo v račjih vodah take kamenčke (tako- zvane rakove oči) tudi v strugi. To so ostanki neprebav- Potocni (žlahtni) rak ali jelševec. — (Potamobius astacus L., prej Astacus fluviatilis Fabr. ali Astacus nobilis Cuv.) Samec — rak samica — rahlja Od zgoraj (pribl, '/a «<«*. velikost) Slika 3. 12 ljenih rakov, ki so jih požrli in pospravili v kanibalščini raki sami. Temnozeleno barvo podaja hitinjači mešanica rdečega rjavega, rumenega in modrega barvila; zadnji barvili se razkrojita v kropu, zato ostane pri kuhanem raku plašč rdeč. Celo solnčni žarki, če so dovolj močni in trajni, ute¬ gnejo razkrojiti barve na raku tako daleč, da postane Potočni (žlahtni) rak ali jelševec. — (Potamobius astacus L., prej Astacus fluviatilis Fabr. ali Astacus nobilis Cuv.) Samec — rak- samica — rahlja Od spodaj (pribl. '/ 2 nar. velikost) Slika 4. 13 rdeč. V prejšnjih časih ni bila redkost, da je ob velikih in svečanih pojedinah serviral brezsrčni kuhar na mizo žive rake, ki jih je zalil z žganjem in nato zažgal. Ko je žganje zgorelo, so bili raki že tudi kuhani in rdeči. Koš je zraščen s trupom le na hrbtni strani, z leve in desne je pa prost ter tvori ob trupu dve ozki navzdol od¬ prti votlini, v katerih leže škrge; radi tega ju imenujemo škržni votlini. Spredaj se podaljšuje koš v trdo čelno ost. Z obeh strani čelne osti leže v vdolbinah na gibljivih pecljih se¬ stavljene oči, ki omogočajo raku, da dobro pregleda vso okolico. Pod očmi ima rak dva para tipalnic. Prve, notranje so kratke in obstoje iz členastega ročaja, ki nosi vsak po dve kratki nitkasti veji. V osnovnem členu ročaja leži ravno¬ vesni organ, to je na zunaj odprt mešiček, kjer ima rak statolite (ravnovesne kamenčke). S pomočjo njih zaznava rak ravnotežje. Ker sleče rak ob levitvi tudi notranjo ko¬ žico mešička, zgubi pri tem statolite, ter jih po levitvi sam nadomesti s peščenimi delci iz vode. Druga zunanja tipal- nica nosi tudi na členastem ročaju dve veji, eno ploščato in kratko, drugo pa dolgo in ščetinasto, ki sega jelševcu do polovice, če jo položi ob trupu. Na osnovnih členih teh tipalnic se nahajata odprtini takozvanih zelenih žlez, ki služita raku kot izločila (ledvice, mehur). Tipalnice so zelo gibljive; z njimi otipava rak okolico in hrano; dlačice, ki se nahajajo na njih in na obustnih delih, pa uporablja rak največ za vohanje. Za tipalnicami so usta. Obdajajo jih trije pari čeljusti. Z njimi drobi rak hrano. Zadnji par nosi kot privesek di¬ halno ploščico, ki se neprestano z veliko hitrostjo — do 300 krat v eni minuti — giblje in povzroča vodni pretok, ki obliva škrge. Za čeljustmi ima rak še tri pare kratkih čeljustnih no¬ žič, ki mu pomagajo pri uživanju hrane, za njimi pa pet parov močnih velikih nog hodilk. Od teh je prvi par naj¬ večji. Zadnja dva člena teh nog sta izpremenjena v škarje, 14 ki jih rabi rak kot klešče. Z njimi se bojuje, brani pred sovražniki in lovi plen. Škarje so pri raku čvrste in razvite, medtem ko ima raklja nekoliko šibkejše. Njih teža se giblje med 17. in 26. odstotki telesne teže. Spodnja plat Škarij je več ali manj rdečkasta. Značilna sta pri jelševcu v kleščah po dva grba¬ sta izrastka, ki jih opažamo zlasti pri samcu. Klešče so pri odraslem raku tako dolge kot oprsje, pri raklji so sicer nekoliko krajše, zato pa bolj široke. Škarnice dobrega raka ne smejo imeti predolgih klešč, pač pa krepko, zajetno pest. Škarje so rakom tipičen znak, po katerem razloču¬ jemo vrsto od vrste. (Glej sliko 2.) Tudi drugi in tretji par hodilk nosita škarje, ki so pa majhne. Četrti in peti par sta oborožena s krempljci. Na notranji strani kolčkov, t. j. osnovnih členov zadnjega para hodilk, ležita pri samcu spolni odprtini. Pri samici pa le¬ žita slednji med tretjim in četrtim parom hodilk. Privzdignimo zdaj nekoliko stranski del koša in po¬ glejmo v škržno votlino. Tu leže v šopke združene tanko- kožnate niti in škrge. Pritrjene so na zunanjo stran če¬ ljustnih nožič in hodilk ter so zavihane navzgor pod koš. Kot povodna žival diha rak s škrgami, ki jih ima 18 izobli¬ kovanih in 2 okrnjeni. Potrebni kisik sprejemajo iz vode, ki priteka v škržno votlino od spodnjega zadnjega roba koša in odteka spredaj; zato brizgneta curka izza čeljusti, ako potopimo raka do tretjine trupa v vodo. kadar je rak na kopnem, izžme vodo polagoma iz škr- ginih votlin, ki se na to napolnijo z zrakom. Če raka ma¬ homa oblije voda, kar se zgodi, če ga vržemo v vodo, za¬ drži s pritiskom vode ves zrak v škrginih votlinah. Kakor hitro pa je potrošen kisik, otrpnejo škrge in rak se zaduši. Oglejmo si zdaj še oni del rakovega telesa, ki ga po¬ znamo pod imenom rep. To je rakov zadek (abdomen). Služi mu za tako zvano plavanje. Rak udarja z zadkom proti trebušni strani in šviga vsled tega sunkoma nazaj. Zadkova členovitost in mišičavost ter njegov plavutasto razširjen konec (telson) mu omogočajo take hitre gibe. Zadkovih členov je sedem. Vsak razen zadnjega nosi po 15 en par majhnih razklanih nožič. Nožiče predzadnjega člena so ploščate ter tvorijo s ploščatim zadnjim zadkovim čle¬ nom široko, pahljači podobno repno plavut. Ostale zadkove nožiče so nitkaste. Samica jih ima štiri pare — prvi par je pokrnel — ter jih rabi za pritrjanje boba ali jajčec. Sa¬ mec jih ima pet parov, prva dva mu služita kot pomožna organa pri parjenju. Rakove notranje organe si ogledamo le površno. Po¬ žiralnik se kmalu za usti razširi v tako zvani žvekalnik, ki je opremljen s hitinastimi zobci. V njem se hrana do¬ končno zmelje. Hrana gre iz žvekalnika v srednje črevo, ki nosi vejnate, dobro razvite prebavne žleze. V njem se vrši prebava. Neprebavne snovi gredo iz telesa skozi končno črevo, ki se končava na spodnji strani zadnjega zadkovega člena. Nad prebavljalom leži vrečasto srce, pod prebavlja- lom pa trebušnjača, živčni konopec z živčnimi vozli. Spred¬ nji veliki živčni vozel leži pred požiralnikom in odgovarja možganom. Spolne žleze pa leže v trupu in sicer šparoma. Kri ima rak brezbarvno; vendar pa pomodri, če jo spojimo s kisikom. Zanimiv pojav rakovega telesa je, da zraste raku ud znova, če mu je prejšnji po nesreči odpa¬ del ali pa da ga je izgubil v boju. To velja za tipalnice, škarje in noge, ne pa glede repa. Vendar pa ne doseže nova končina prvotne velikosti, kadar doraste. S. ^Ovdu, Uftr rith ušptoa R aka najdemo v nižinskem pasu poleg postrvi, mrene, petrovke in smuča. Najbolj mu ugajajo potoki, ki se vijejo v zaporednih kotlah med travniki in hostami. Tu gospodarijo orjaki, najrajši v globinah 1—1 K m. Večji rak se stalno drži globin, mlajši se gibljejo tudi po plitvinah. Rak si izbira svoje skrivališče blizu brega, pod kame¬ njem, koreninami, dračjem, pragovi, opeko itd. Bregovi ne smejo biti prestrmi. Primerne brežine in mehko pobočje so prednosti rakovega domovja. Struga v potoku naj ne bo skozi peščena, pač pa gruščasta apnenčeva. Kakor je do- i6 bro, da je breg zaraščen in toliko ilovnat, da si rak lahko izkoplje svojo racino, tako imajo prednost potoki, ki imajo tla lapornata, ilovnata ali glinasta. Tudi šota ugaja raku. Močvaro rak sicer tudi prenaša, trpi pa potem na okusnosti. Poznavalci račjega mesa znajo dobro razločevati celo med raki istega potoka, če so iz deročega, bistrega predela, ali pa iz močvirnatih izvirkov. Prav vsled močvirja slavonski rak ni dosegel nikdar slovesa kranjskih rakov. Močvirni raki so morda večji, potočni pa vsekakor bolj čvrsti, če¬ prav niso debeluharji. Prav dobro se počuti rak v opušče¬ nih opekarskih jamah, ker ima ilovica neko posebno raz- kužljivo lastnost v sebi. Rak ljubi tekočo vodo. Struja je lahko bistra, saj mu izpira škrge in lajša dihanje, ne sme pa biti deroča. V hudourniku se rak še nikoli ni vzdržal. Ogiba se toka, ki ima prevelik padec. Pri svojih nočnih izprehodih mu ugaja mirna voda najbolj tam, kjer prehaja tok iz derečine v umerjenost. Sijajno uspeva v čisti vodi. Voda ne sme biti trajno onesnažena od izmetkov in otreb, ki so račjemu kužilu dobro gojišče. Za kaliž je rak bolj občutljiv kot riba. Trajno kalne vode ne prenese. Če se mu zablatijo škrge, se zaustavi gibanje in žival pogine. Prilagodi pa se rak slednjič tudi stoječi vodi, da je le vsaj včasih podvr¬ žena izpremembam padavin. Poplave prenaša rak nerad in težko. Voda ne sine biti pretrda. Tako je tudi prilagoditev raka mogoča le iz trde v mehko vodo, nikdar pa ne na¬ robe. Rak je občutljiv tudi zoper premrzlo vodo. Tu in tam se sicer večkrat prilagodi različni toplini, vendar ga ne najdemo zlepa v vodi, ki bi bila mrzla izpod 4°—6° C. Najbol j mu ugaja med 12° in 20° C, dasi vzdrži mimogrede tudi še pri 25°, celo do 37° C. Pri 0° C otrpne, pri 4° pa preneha s hranjenjem, čeprav ne pozna zimskega spanja. Voda, ki nima dovolj kisika, raku ne ugaja. Toda čista in bistra, s kisikom prenasičena voda še ne zadostuje raku, vsaj pa ne ponovni zaploditvi rakov. Voda mora imeti do¬ volj hrane. Paziti moramo, da je v vodi dovolj košarekov, alg in drugega živeža, brez katerega rak ne more uspe- n vati. Rak zahteva v svoji bližini tudi obilo vodnega mehkega rastlinstva. Tu ima zavetja pred svojimi sovražniki; tu je zaloga prepotrebuega kisika in tu si poišče in najde hrane, drobnih živalic, ličink i. dr. Rak ni zadovoljen zmeraj s svojo ozko domačijo. Ži¬ lica mu ne da miru, da ne bi pogledal navzdol k sosedu. Polagoma, toda stanovitno kobaca za vodo in vrta nove luknje v breg, če so mu mladiči zasegli preveč bližnje oko¬ lice njegove lastne zibelke. Na ta način si lahko tolmačimo njegov neprestani nagon do potovanja. R ak preživi ves dan, zlasti pa pozimi, torej večji del živ¬ ljenja v luknji in jo nerad zapušča. V luknji čepi, obr¬ njen proti vodi in vsak čas pripravljen za boj. Le kadar prinese voda raku na preži kaj okusnega za njegov tek, se vzdigne v ostrem zaletu do površine, od tu pa zvalovi v lepem loku zopet nazaj v svoj zaklon; pri tem položi ti- palnice elegantno ob bok. Ni posebno verjetno, da se raz- lezajo raki ponoči v hladu in rosni travi, čes da si tam iščejo hrane. To izvira bržčas odtod, da plazi rak tudi po plitvinah in pogleda včasih tudi na suho. Stari Novomeščani pripovedujejo, da so z lučjo v roki dobili ponoči dosti ra¬ kov tik ob vodi na mestih, kjer je bilo dosti kopriv. Zdrav rak nima ničesar opraviti na suhem. V splošnem raku ni pripisovati posebne razumnosti, torej niti toliko ne, da bi vedoma zapuščal ponoči svoje mokro domovje. Pod strmo brežino od šote, ilovice, gline in laporja, že bolj nerad v peščenini si izgrebe rak Vi m do 1 m globoko in do 10 cm široko, nekoliko pošev navzgor vodeče rove in luknje. Marsikdo bi se čudil, čemu naj bi bile luknje tako globoke. Razlagati si moramo ta pojav z večno nevarno¬ stjo, v kateri je rakov brlog. Mehko ilovico kruši vsaka poplava. V takem usad ju bi se ravno ob poplavi godila raku trda, če ne bi bil dosti daleč zasidran v brežini. Luknje vrta v zemljo s škarjami; z repom pa izmetava 18 sesval.jkano ilovico iz jame. Racine so okrogle, valjkaste in raku ravno primerne. Izhodov je včasih več, toda ves nastroj lukenj je pod vodno površino. Zato je pregovor pravilen, ki trdi, da „ni v vsaki luknji rak“; saj si izvrta on sam včasih po več lukenj. Videti je, da je to njegova navada ter da tiči danes v tej, jutri v drugi luknji, ki so druga ob drugi. Poredkoma, najrajši pa v zgodnji mlado¬ sti, se skriva ob bregu pod raznimi predmeti. Mladi, včasih že dveletni raki, si prihranijo mučno delo nevšečnega vr¬ tanja. Skrivajo se v praznih rovih svojih staršev, ter si šele tu napravijo v podaljšku kot slepič primerno jamico z leve ali desne, tako da jim stara žival ne more blizu. Se bolj kot rak ceni svoje skrivališče raklja. Skoraj ves čas od oploditve pa do trenutka, ko se znebi mladičev, mora prečepeti v račini. Najtežja doba je ta čas za njo. Saj traja skoraj 6 mesecev. Iz luknje moli rak svoje tipalnice, pahlja ž njimi in preži na ta način na mimo plavajoče ribice. Zanimivo je glede račin to, da se na novo vloženi raki ogibljejo starih, opuščenih lukenj. Vsak si izvrta svojo novo votlo trdnjavo in je ponosen na svojo ljubo domačijo. Rak, ki ga nasilno vlečemo iz luknje, žrtvuje tudi škarje, preden se uda vlomilcu. 7. 7j()riutu R ak je velik požeruh. Pospravi prav vse, kar mu diši; celo svojo obleko, ki jo odlaga ob levitvi, pohrusta sam. Mirno lahko trdimo, da je rak največji krvolok med povodnimi živalmi. Kakor so nespretne njegove kretnje, so vendar naperjene edinole grabežljivosti in razbojstvu. A'se njegovo življenje od zgodnje mladosti je neprestan boj s svojim sorodstvom in svojo soseščino. Samogoltnosti se znebi le nekaj časa, ko se levi. Tedaj zagazi v tegobni po¬ ložaj in preživlja razvoj svoje levitve siroinašneje nego vsaka druga povodna žival. Brez oklepa, mehak in nebog- 2 * 19 ljen, nesposoben za vsako kretanje, je izpostavljen nevar¬ nosti, da ga pa požre zopet lastni brat. Toda joj mu, ki mu pride po levitvi prvi nasproti. Vsakega naskoči, da ga more le prilično obvladati. Iz luk¬ nje preži in tipa dolgih nasajenih oči, da mu ne uteče do¬ ber zalogaj. Nikdo bi mu ne pripisoval več neokretnosti, kadar plane kot strela po ribici, ki mu pride preblizu. Postrv ždi včasih nepre¬ mično pri dnu, dotikajo¬ ča se tal s trebušno pla- vuto. Z glavo je obrnjena proti struji in videti je, da miruje. Solnce je že davno zatonilo. Pa se pri¬ plazi rak, ki škili z enim očesom na žrtev, z dru¬ gim pa vedri morebitno nevarnost. Zleze prav blizu do nje, razpne na lahko škarje in že jo vškrne za repno plavut, z drugo škarnico se jej pa priščipne v trebuh. Plena rak ne izpusti zlepa in grize svojo žrtev na¬ prej in naprej, dokler je kaj živega mesa na njej. To je pristna r a k - r a n a. Postrvi ni rešitve, počasna smrt je njena usoda. Od daleč pa že opazujejo napadalca tudi lastni njegovi sosedi. Troje in več jih je hkrati tu, ki si hočejo pojedine in pomagajo mrcvariti postrvico. Pri živem telesu takorekoč požro raki ribo. Nekoliko manj nevaren je rak postrvjemu zarodu in ikram, dokler so pač še pokrite z drobnim peskom na drstišču. Čim bolj je voda gorka, tem večji tek razvija rak. Rak je vsejedež. Hubad trdi krivično, da rak v hrani ni Drtstavee ( pofa.moge.fon. ) 20 Slika 6. izbirčen, ter cla mu prav pride vse, kar se nameri, rastlina ali žival. Ponajveč, zlasti pa v mladosti, se brani od mla¬ dih rastlinskih poganjkov. Izmed rastlinstva mu ngajajo zlasti apnenčaste zeli. Vmes pa žre rak tudi korenje, repo. Med vodnimi rastlinami so mu všeč zlasti dristavec, skra- kon ali žabjika (potamogeton), okraki, alge (diatomeae) in mokričnik (fontinalis), zlatica (ranunculus), smiljka, sini- čica (cerastium) itd. Tu si nabere apna za svoj koš. Če posega kljub obilni mesni hrani tudi po rastlinski hrani, po¬ meni, da ugaja raku ve¬ getarijanstvo zaradi bol j¬ še prebave. Franke trdi, da je pripisovati rodo¬ vitnost žlahtnih rakov v naši Krki morda edi¬ nole bujnemu rastlinstvu. Plitvine so skozi in skozi poraščene z dristavci raz¬ nih vrst. Odkar so izgi¬ nili raki, se je v Krki posebno razbohotil dri¬ stavec, ki je bil rakom v hrano. Razen dristavca raste tu in tam tudi bodal- nica, balovina ali kovilje (stipa pennata), močvirski oslad (spiraea Ulmaria), rogatek (ceratophyllum) in razne parožnice (charachara). Parožnice rastejo v gostih rušah zla¬ sti na dnu čistih voda in jezer. Važna rastlina, ki nudi z gosto rastjo raku dobro zavetje, je tudi račja zel (elodea canadensis). Ravno prav se lahko spominjamo njene obletnice, ko so jo 1. 1836 prinesli kot rastlinsko primes med živimi ri¬ bami iz Amerike. Rastlino so opazili najprej na reki Odri, potem se je pa bajno naglo razširila po vsej Evropi. To Rogcttzk \tiratophyCfajn ) . 21 daljnejšo sorodnico naših rogoznic, ki se množi z brstiči, prenašajo povodni ptiči in vodna vozila. Ribiči in lovci cenijo rastlino, ki daje vsled goste rasti zavetje rakom in ribam. Uživa jo rada tudi perjad, zlasti divja raca. Račja zel vpliva prav dobro na čistoto vode, ker razkraja snovi, ki gnijejo v vodi; pozimi je pa prava zaščitnica rib, ker oddaja mnogo kisika. V njenem brstju iščejo in najdejo Parožnice ( okara) Račja zet (Eloded canademis). Slika 7. Slika 8. raki in ribice vedno dosti žive hrane. Rastlina je neškod¬ ljiva in si je na ta način pridobila tudi pri nas že domo¬ vinsko pravico. Bohotno se razvija na Krki, medtem, ko gineva na ljubljanskem barju, kjer je bila pred leti še zelo razširjena, bolj in bolj. Proti račji zeli bi se dalo ugovarjati edino le s tem, da se preveč razbohoti in da zasenči vodo, ki potrebuje toplote. Ta pojav opažamo pa tudi pri drugih rastlinah. 22 Najmanj toliko, če ne še bolj ima rak rad živalsko hrano. Žival ne umori, ampak jo obira pri živem telesu. Prav mu pridejo razne talne živalce v vodi. Pri živalski hrani pa res ni izbirčen. Živa ali mrtva žival mu je vse eno, da je le obilna. Visoko v ceni so mu mehkužci, polži, školjke, ličinke raznih žuželk, črvi, razni skrluparji, sto¬ noge, postranice i. dr. Srdito preganja povodne podgane. Čim mu uspe, da izvleče iz skrivalnice tako mrcino, jo tišči pod vodo, da jo uduši, nato pa slastno pospravi. Največ¬ krat je njegova žrtev mirna žabica; mlada, neizkušena se odpočije po napornem regljanju na parobku, ki štrli iz vode. Še sluti ne, da je naš oklopnjak na preži. Komaj se zave uboga regica, že začuti njegove škarje v nogi in te¬ lesu. Vsak odpor je zaman. Rak jo povleče v luknjo, tu pa se prične počasna, toda temeljita pojedina. Glede rib so mnenja različna. Splošno prevladuje mne¬ nje, da se rak loti le bolehne in opešane ribe. Drugi trde zopet, da mu teknejo celo do 15 cm dolge ribice, ki jih baje rad izvlači izpod kamenja. Nekaj resnice bo najbrž na tem, če pomislimo, kako neizmerno požrešni so zlasti od¬ rasli orjaki. Včasih pa preganja rak tudi le take ribe, ki zasledujejo jajčeca in rakov zarod. Proti temu dejstvu pa govori zopet krasna simbioza rib in rakov v naši Krki, ko so še bili „rakov zlati časi“. Gotovo pa je, da gredo rakom brez razlike na velikost v posebno slast vsaj ribje ikre, če pride do njih. Raku se tudi ne upirajo razni mesnati ob jedki in od¬ padki iz kuhinje, mesnice in klavnice. Pač pa se mu upi¬ rajo kite, ker jih želodec ne more predelati. Zelo mu tek¬ nejo n. pr. jetra raznih sesalcev. Hrana pa mora biti po¬ polnoma sveža. Le izjemoma in v sili se loti mrhovine, ven¬ dar pa ceni tudi tu le svežo živalsko crknjenino, čreva, kri in slično. Glede mrhovine so bili poznavalci rakov prav do zadnjega časa še raznega naziranja. Še Hubad trdi kri¬ vično, da je raku mrtvečina dražja od presnega mesa in kjer leži v vodi kaka "večja mrhovina, katero pokriva ne¬ izmerno število bakterij, da se zbirajo na njej raki zbliza in zdaleč. Res se dogaja tu in tam, da se lotijo raki utop- 23 ljenca, vendar to ni normalno, ampak le izjema. Vsak ri¬ bič lahko spriča, da je ujel rakov prej in več tam, kjer je nastavil v vršo svežega, nego gnilega mesa. Raku se hoče sveže dišeče, ne stare in usmrajene mesenine. Zatohlost privlači, smrad odbija raka. Izkušnja pa zopet uči, trde ra- karji, da svinjina raku v nobeni pripravi posebno ne ugaja, seveda mrhovina že celo ne. Avto je povozil sta¬ rega petelina. Rakar vrže mrhovino, ki leži že par ur na solncu, v potok misleč, da naj gre rakom v tek. Mrhovina je smrdela in par dni na to so jo potegnili nedotaknjeno iz vode in zagrebli. V bližini mrhovine se pa giblje rak za¬ tegadelj, ker prihajajo k mrhovini živali, ki jih ceni rak; tu dobi rak tudi največ skritih zavetišč. Nekaj časa so zato imeli rake za nekako zdravstveno in mrliško policijo v vodi, ali pa za čuvarje vodne sanitarnosti. Temu pa ni tako. Danes že lahko trdimo, da mrhovine rak ne zaničuje ravno, ljubša pa mu je vsekakor hrana, ki je še sveža ali pa vsaj le nekoliko nakvarjena. V revnem povodju in v borni vodi, kjer mora stradati, se rak seveda loti tudi mr¬ hovine. Vzroka pa ni iskati v tem, da bi mu bila mrhovina ljubša, ampak v vonjavosti, ki jo razširja mrhovina in pri- teza rake nase iz širše okolice. Le v postrvjih vodah lahko trdimo o ugodnem sožitju; tu pobira, kar ostane krme od¬ raslim postrvim. Prenehajmo torej z mrhovino pri rakih! Taki raki so nagnusni, ne obstanejo, če jih prevažamo, in nam ne morejo nuditi posebnega užitka ob tej misli, ko jih neiztrebljene postavimo na mizo. Če že vržemo rakom v vodo svežo crkovino, jo moramo prej vsaj drobno sese- kati in odstraniti sluzaste ostanke, sicer je bolezen takoj tu in nastane prav lahko tudi občutno zastrupljenje vode in živali. Hrane nudimo le toliko, kolikor jo požre. Raka lahko primerjamo s pijancem. Nima nikdar dosti, toda kmalu preveč. Zato ne polagajmo raku nikdar preveč živeža, pač pa po možnosti v raznovrstnem redu. Jako je občutljiv, če mu preostajajo s hrano tudi ostanki v vodi. Ne preveč, ne premalo dajajmo rakom, sicer se lotijo tudi med seboj, kakor opažamo tik po levitvi, pa tudi zgodnje spomladi. 24 S lem smo se dotaknili prav za prav že umetnega krmlje¬ nja rakov, ki prihaja v naših krajih v poštev le malo, od¬ nosno le v zaprtih ribnikih. Raku nudimo hrano od mesa sesekljanih žab, korenja, pese, kopriv in svežih mrtvih rib. Tudi koruza, žitno zrnje, solata in moka dajejo dobro krmilo. Korenje raku ne ugaja vedno. Poskusoma mu damo lahko na enkrat kuhanega ko¬ renja in ribjega ali žabjega mesa. Takoj vidimo, kaj je prej pospravil. Buče so slaba krma, vsaj sredice in bučnic mu nikar ne pokladajmo. Krma mora biti raku lahko dostopna. Podnevi tiči v svojem brlogu; od tu se odpravlja ponoči na plen. Ponoči potuje privzdignjenih Škarij po koritu potokovem. Z za¬ mahom repne plavuti se umakne bliskoma, če zasluti ne¬ varnost. Njegove oči mu dopuščajo, da vidi dobro tudi na¬ zaj, dasi ne zna plavati niti naprej niti navzgor. Decembra meseca, po končani oploditvi, ko pritisne mraz, se neha rak potepati; zavleče se v skrivališče in ostane v njem, ne loti se ga pa kako zimsko spanje. Ko prične voda zmrzovati, preneha tudi njegova požrešnost. Tako sta rakovo življe¬ nje in njegova prehrana tesno povezana s spremembami v naravi po letnih časih. In še tu so razlike v spolu. Samec je najbolj lačen, seveda tudi požrešen spomladi, ko zapušča svoje prezimovališče, do časa, ko se pričenja leviti; potem pa zopet koj po levitvi, koncem julija in prvih dni av¬ gusta. Raklja pa trpi lakoto najbolj, ko je prenehala z otročjo posteljo, proti koncu junija. Že na rasti poznamo raka. Zaostane, kjer mu manjka zadostne hrane, rib in žab, ter se mora zadovoljiti le z rastlinsko hrano. Pomagati mu moramo s krmljenjem. Vsaj glede starejših, odraslih živali to ni posebna težava. Stare rake krmimo z živalsko hrano, surovo ali kuhano, svežo ali nakvarjeno. V vsakem gospodinjstvu imamo odpadkov, ki gredo večjim rakom v tek. Mečimo jim torej živalsko drobovje, mesne odpadke, nakvarjeno meso. nevžitni sir, skvarjeno mleko. Kljtib stari navadi pa že prodira danes načelo, da je tudi staremu raku skvarjeno hranilo prej v škodo nego v prid, dasi mu škoduje manj nego mladiču. 25 Glede prelirane mladih rakov je kočljiva zadeva, zlasti dokler se tišče mladiči matere. Predvsem morajo imeti dosti hrane roditelji, da mirujejo med seboj. Nametali jim bomo zato kosce mesa, zasirjenega mleka, starega sira, mehko kuhane repe, zelenjadi, kruhovih odpadkov in mehke hrane: vse pospravijo raki. Čim smo odstranili stare, postrežemo mladičem le z mehko hrano. Ni vse eno, kdaj in kako dolgo potrebujejo raki hrane. Pričeli bomo koj spomladi, ko preneha zmrzovati voda, to¬ rej tekom meseca marca, ali vsaj proti koncu aprila. Če¬ prav ne požro ta čas vso hrano, ni posebno nevarno, ker se hrana v tem času še ne izkvari tako hitro. Saj je geslo rakovega želodca: „Ni treba, da je ravno najboljša, a zmanjkati je ne sme.“ Koncem oktobra ali začetkom no¬ vembra vložimo poslednje obilne zalogaje, ki večidel zale¬ žejo pozimi. Nekaj samotarjev se plazi namreč po strugi tudi pozimi. Iz vsega posnemamo, da je za prehrano raka treba obilo krme, posebej za stare in mlade. Ponekod si napra¬ vijo gojitelji rakov posebna, v ta namen izkopana krmišča za rake, ki so odbrani in čakajo ali kupca, ali pa po- voljne tržne konjunkture. So to mali priročni ribniki, ki jim lahko vsak čas odvzamemo tekočo vodo, da polovimo potrebno število rakov. Zato je prav, če se dotaknemo tudi prehrane rakov, ki so v ujetništvu. Nešteto je prilik, ko čaka rak ujet v polnjači, da ga ponesemo na trg ali da pride na vrsto v kuhinji. Eno drži: Rak je pravi umetnik v stradanju. O starih Rimljanih či- tamo, da so pred veliko pojedino krmili rake z mesom sužnjev. Raki so bili baje slastnejši. Temu ali onemu pro¬ dajalcu rakov bi znalo tudi danes še šiniti v glavo, da bo napravil boljšo kupčijo z mastnimi in dobro rejenimi raki. Temu pa ni tako. Kakor pridobiva rak polagoma na teži, tako je tudi hiranje njegovo počasno. Izstradani ujetnik zahteva le malo hrane. Rak hira po številu in teži. Po 6 dneh je rak nekako 2 grama lažji. Čim večji in težji je rak, tembolj se mu pozna, da je moral stradati. Trgovcu mora biti pač vseeno, saj prodaja rake po velikosti, ne po 26 teži. Dobrojedcu bo rak teknil gotovo slastnejše, če ve, da žival zadnje ure ni bila na mrhovini. Nenakrmljeni rak je okusnejši; spoznamo ga seveda le po praznem črevesju. V trgovini se dosti greši tam, kjer krmijo rake pretežno s konjskim mesom in bravino. Pravilo je in ostane, da uje¬ tih rakov nekaj časa sploh ne krmimo, če pa že, bodimo izbirčni do skrajnosti. S. fiZaUi)vtt levitev L evitev raka se razvija na ta način, da se razklene vsled silnega in krčevitega napenjanja mišic najprej kožica (cuticula) med košem in zadkom, nato se napne koš zadaj proti sprednjemu delu telesa. Ko odnehajo vse vezi, od¬ pade koš. Napačno je misliti, da se raku razklene oklep vzdolž prsi. Rak se najprej znebi prsnega koša, potem izvleče noge, nato pa rep. Na ta način se znebi tudi zad¬ njih oklepnih delov do najmanjših nastavkov, tipalnic in nog, ki popokajo po dolgem. Levitev traja različno, od 5 min. do 24 ur, povprečno pa kake četrt ure. Vrstni red levitve začne pri mladih; enoletnikom sle¬ dijo večji raki, na zadnje pridejo največji in na to samice. Še v sosednjih vodah opažamo, da levitev ne nastopa isto¬ časno; sklepati moramo, da je levitev odvisna od globine vode, njene temperature in prehrane. Raku štejemo leta od konca junija ali začetka julija, ko se izlušči iz jajčeca, pa do prihodnjega poletja, ko po¬ stane rak eno-, dvoletnik itd. Prvič se prelevi rakec po 8 do 10 dneh, kar spoznamo po cepitvi repa. Po levitvi po¬ stane lupina že toliko trda, da mladič zapusti svoje skri¬ vališče in počne jesti. Oklep nima niti časa, da bi se mu utrdil. Nadaljnjih 15 dni se levi drugič in dobi celotno obliko raka. Mlad rak se levi v presledkih 20 do 25 dni, odnosno v razdobju 100 dni, tako da štejemo skupaj 5 le¬ vitev od julija do s'feptembra. Od septembra do konca aprila ni nobene levitve, pač pa se spomladi maja in ju¬ nija levi rak zopet enkrat do trikrat, ‘tako da štejemo pri 27 enoletniku skupaj do 8 levitev. Vsako leto pade odslej ra¬ kova levitev na spomlad. Dvoletnik se levi poleti vsaj dva¬ krat, julija in avgusta, sledeče pomladi pa do julija tri¬ krat, ali skupno petkrat. Tretje in četrto leto postane rak spolno goden in se levi le po dvakrat, julija in septembra, redkokdaj trikrat. Odslej zadene levitev samca prilično dvakrat, junija ali julija in avgusta ali septembra, pozneje pa, razen posebno vročih poletij, le po enkrat, medtem ko se levi samica od 4. leta dalje le po enkrat in sicer julija ali avgusta, ko se je sprostila mladičev; nikdar pa ne pade njena levitev v čas oploditve. Kot omenja Franke, se je o naših rakih reklo, da se levi rak prvič o kresu in drugič o sv. Jakobu, vsaj v Krki. Tako navaja potek levitve: V dolnjem toku Krke od 15. junija do 15. avgusta; pri Kostanjevici od 15. maja do 24. junija prva in od 15. ju¬ lija do konca avgusta druga levitev; pri Novem mestu obe levitvi med 20. junijem in 10. septembrom; pri Žužemberku prva 15. julija in druga 31. avgusta; v zgornjem delu Krke pa prva 15. junija, druga pa 15. julija. V Temenici je bila prva med 15. majem in 15. junijem, druga pa 15. avgusta. V Radulji so se levili raki spodaj maja in junija, v zgor¬ njem toku pa junija in avgusta. V Vlahinji in Kolpi je ugotovil levitev junija meseca. Obnovitev koša je raku silno neugodna, ker se obnovi raku celotna obleka zunanja in celo znotranja, če pomi¬ slimo, da izmenja rak ob levitvi celo svojo notranjo že¬ lodčno kožo. Izmučen, slaboten in mehak počiva ta čas rak v luknji, raste in čaka, da se mu strdi obleka. Osem do deset dni mu je treba, da se prilagodi novemu kroju, ki je večji in prostornejši od slečenega. Koža mu je nežna, če¬ prav se mu utrjuje naglo. Ta čas imenujemo raka m a - slenca, maslenjaka ali mečuša. Da se skorja raku zopet utrdi, mu pomagata že spredaj omenjena kamenčka od ogljikovo - kislega apna, ki ju ima rak levo in desno v trebušni votlini. Kamenčka nosi rak le tik pred levitvijo. Včasih so mislili, da ob levitvi rak odvrže račje oči, ki jih najdemo ponajveč tam, kjer so se 28 levili raki. Še prejšnjega stoletja so imeli račje oči za zdravilno sredstvo; danes se medicina zaveda, da kamenčki ne nudijo nikakega zdravja za praznoverne oči. Še 1. 1786 so uvažali iz Rusije v Nemčijo velike množine račjih oči „lepida cancrorum“, kakor so jih nazivali. Po prvi levitvi se zatekajo mladički še k materi, če slutijo nevarnost. Sicer pa med levitvijo raki niso nikdar dosti previdni. Deloma so slabotni, deloma pa lačni. Sicer se ne bi ujeli med drugim tudi raki, ki so še v nočni srajci. Nežno mehke rake napadajo ob levitvi drugi čvrsti raki, obvladajo jih in požro, preostanejo le še račje oči. Pone¬ kod čitamo, da slečeno obleko rak ponajveč sam požre. Droscher temu oporeka. Rak, ki nima miru v vodi, ali pa ki nima primernih zavetišč in če je izpostavljen žarkemu solncu, se ne levi in izbruha kamenčke, če že ne pogine. Levitev izostane, kakor mislijo nekateri naravoslovci, tudi pri starih, do¬ raslih orjakih. Navadno pa se levijo starci enkrat na leto in to poleti. Tako tudi starejše raki je, nekoliko za samcem; z levitvijo končajo okoli 25. julija. Rakova samica mora čakati, da jo zapustijo mladiči. Prve samice začno z le¬ vitvijo že začetkom julija, najprej mlade, na to stare in starejše; zima najde vse račje družine v novih — ne ko¬ žuhih, ampak koših. 9 . (J}lt%tltuxli iti rti zlo vj P o 13 do 15 levitvah doseže rak plodnost. Zmožnost plo¬ ditve je odvisna bolj od starosti nego od velikosti raka. Raklja postane plodna v tretjem, rak pa v četrtem letu. Po Droscher ju in Schillingerju pa tudi to še ni ne¬ sporno dokazano. Raki se plode, preden dosežejo zakonito mero, posebno pa v vodah z manj ugodnim podnebjem kakor je Do¬ lenjska! Parijo se o sv. Martinu, t. j. proti zimi ali vsaj v prvi polovici zime. Za ploditev sposoben jelševec doseže dolžino nekaj čez 7 cm, samica pa do lOcni. Po nekod či- 29 tamo, da vabi zaljubljeni nergač svojo izvoljenko s po¬ sebnim glasom iz luknje. Seveda so mogli opazovati to renčanje, ki zveni kot ,,kor — kor“, le pri rakih v akva¬ rijih. Znanstveno to še ni dokazano. Vobče si še pred do¬ brimi 150 leti naravoslovci niso bili na jasnem, kako se plodijo raki ter so opisovali ploditev docela mistično. Pri parjenju naleti samec povsod na odpor. S težko muko se posreči samcu, da premaga samico. Boriti se mora z obema škarjima. Samica se pomiri šele, ko se čuti premagano. Ploditev in parjenje se pa ponavlja in traja tja v zimo. S pomočjo prvih dveh parov zadkovih nožič, ki jih upo¬ rablja kot žlički, trosi samec vznak vrženi samici seme okrog iztočila njenih jajčnikov, deloma pa tudi po dolnji strani zadka. Po parjenju opazimo med zadnjima paroma končin pri raklji belo liso odnosno sledove nalepljenih se- menčič. Desetega, ponekod celo do štiridesetega dne po par¬ jenju leže raklja, ki se je zatekla v luknjo, temnorujava ali temnoplava 2—3 mm velika jajčeca in sicer tako, da izpod- vije rep pod oprsje. Po 10 do 20 jajčec se drži vsake nožiče. Samica jih po¬ tiska od noge do noge, dokler niso obložene ž njimi že tudi skrajne nožiče pod repom. Jajčeca so nanizana v kepicah; imenujemo jih tudi bob. S pomočjo slizaste goste tekočine, ki jo izloča samica iz trebušne votline šele sedaj, dosežejo jajčka svojo oploditev. S pomočjo končin in lepila, ki ga izloča, lepi raklja jajčeca na vsako nogo. Lepilo razkraja semenčice. Med pahljanjem nog dospe do jajčec ter jih oplodi. Ta potek traja dve do tri noči. Neizrabljeni ostanki lepila kratkomalo odpadejo. Ker je za razvoj jajčec vodna struja neobhodno potrebna, mora raklja neprenehoma opljuskati bob s pomočjo svojih repnih priveskov. Parjenje in oploditev sta torej pri rakih dve časovno ločeni dejanji. Raklja ta čas navadno ne zapušča luknjo, dokler ni zarod samostojen, vedoč da je stalno v nevar¬ nosti, da ga ne požro samci. Oprezno si išče hrano le v ne¬ posrednem okolišu luknje. Sicer pa tišči jajčeca, ki so ne¬ žna in komaj kot proseno zrno velika, z malimi plavalnimi nožicami ter pahlja ž njimi v enomer, da jih snaži s po- 30 močjo izpiranja in oskrbi s potrebnim kisikom. Negovanje jajčec traja pri samici od januarja do maja. Najkasneje proti koncu junija se izvalijo majceni 8—9 mm dolgi, sve- tlosivi rački, ki sličijo na videz starim; okroglasti so in napihnjenega trupa, le rep jim je tenak; manjkata mu prvi in zadnji par zadkovih končin. Zlasti dobro so razvite škarje, ki se ž njimi oklepajo maternih končin kakih 12 dni. Velike tipalnice so nekoliko kljukasto usločene; z njimi se lahko zasidrajo v lascih zadkovih nožič pri ma¬ teri, ki mora mladičke dalj časa prenašati. Izvaljeni rakec tehta brez lupine povprek 0.023 g. Vsak visi na nežni nitki. Že po 2 dneh se poskuša držati matere s pomočjo Škarij. Mati jih po malem oprošča; skriva jih pod kamenjem na mestih, kjer je zanje dosti drobne pre¬ hrane. Po tretji ali četrti levitvi preneha skupnost, med naraščajem se že pojavljajo borbe in si počenjajo rakci iskati vsak svoje zavetišče. Pri mladem raku razločujemo spol šele koncem prvega leta. Vsaj do dolžine 12 mm še ne moremo razločevati na mladiču, je li samec ali samica. Po prvi levitvi je 13 do 14'4 mm dolg, po drugi levitvi doseže 15*5 do 25 mm; tedaj t. j. koncem julija je star 1 mesec. Po 9 do 10 tednih (začet¬ kom septembra) je že 2—3 cm dolg. Po preteku 1 leta doseže v dobri vodi že 7 cm, v drugem letu 9 cm in tretje leto 10 cm, četrto 11 cm, peto 12 cm, šesto do 12’9cm in sedmo do 13'6cm. Predvsem je odvisno od tega, da li merimo rakca pred ali po levitvi. Praviloma delamo to po levitvi. Glede doraščanja raka se moramo naslanjati samo na domače razmere. Najbolj plodna je raklja šesto leto. Sta¬ tistika, ki so jo postavili razni rakoslovci glede razvoja raka tekom prvih sedem let, je tako različna kakor je vodovje, ki so po njem študirali življenje rakovo. Kljub brezmejni požrešnosti raste rak razmeroma počasi. Živ- ljenski način in okoliš vplivata na njegovo rast. Iz šte¬ vilnosti levitev sklepamo, da raste rak največ prvo leto, od tu dalje pa vedno počasneje. Normalno zraste rak od drugega leta dalje po vsaki levitvi nekako za 10 mm na dolžini. Vsekakor moramo paziti na živalce in jih dobro 31 krmiti do šestega meseca. Rast pospešimo raku le z obilno prehrano. Brze rasti so račja plemena, ki imajo razme¬ roma čedne oklepe tik pred levitvijo. Škrge so rajši bele kot sive. Vidna je rast na raku prav za prav le v razdobju med levitvami, to je le po nekaj dni v letu. V tistih nekaj dneh, ko se znebi rak starega koša in čaka, da mu poapni mehka koža v nov trd oklep, se razpenja njegovo telo na dolgo in v širino. Ves ostali čas pa mu je za njegovo rast v napotje oklep; le notranji telesni organi pridobivajo tekom poletja na tkivu in teži. Pod oklepom se mu nabira zaloga hranil, ki mora z njimi prebiti rak tačas, ko ga prisili levitev k stradanju. Razvoj raka je tesno povezan z živi jenskimi pogoji. V notranjskih vodah je zima daljša, raki ne rastejo tako hitro kot v dolenjskih vodah. V kočevskih in ribniških potokih, ki imajo razpokane apnenčaste struge, so uspevali raki sijajno. Niso sicer naglo rastli in tudi niso bili po¬ sebni orjaki, toda bili so izbornega okusa. Ponekod rak vobče zelo slabo uspeva in doseže komaj na starost svojih 10 cm dolžine. Tako trdi Schweitzer v Lovcu (1910), da je celo v Krki rak razvit šele v šestem do osmem letu, med¬ tem ko poročajo drugod, da je rak razvit že v petem, najkasneje v šestem letu. Plodnost rakova je precej nedoločljiva. Jajčeca se raz¬ vijajo le toliko časa, dokler vise na materi, ne pa, če odpadejo. Tekom valjenja se število jajčec in račičev vedno krči. Nekaj zaroda osmuka nehote samica že sama; vse to gre v izgubo. Mrčes, zajedavci in pijavke tudi uničijo dobršen del zaroda na raki ji, nekaj mladičev pa pogine tako ali tako. Prvič leže raklja le kakih 60 jajčec, doseže pa pri naslednjih oploditvah do 120, nekateri poznavalci trde celo do 300 jajčec. Podatki o številnosti boba so strašno nezanesljivi in različni. Koliko pa je pravih gojiteljev, ki bi si dali časa, da štejejo število boba težko obložene raklje? Zanašam se v tem primeru na dobrega poznavalca, ki mi je razložil zadevo tako, da ima mlada samica 20 do 30, velika pa kakih 150 jajčec. Tako je pri nas. Iz- 32 kustva drugod pa dokazujejo, da preostane v prosti naravi od vsake samice povprek komaj 15 rakov, torej približno 10%, vse drugo zapade neštetim nevarnostim. Že tekom prvega poletja je na raklji le kakih 15 račičev, povprek pa redko nad 20. Droscher govori v svoji statistiki, da računamo v prosti naravi k večjemu na 12 potomcev vsake raklje, ki <1 očaka j o jedilno velikost. 10 cm dolgega raka smatramo povprek lahko, da je dosegel rodovitnost. Samica pa po¬ kaže bob včasih že tudi pri velikosti 7—8 cm. Take raklje pa prenehajo navadno s plodnostjo, ko dorastejo do 10 cm. Sredn je velike samice med 8 do 10 cm so navadno najbolj rodovitne. Rakorejec Briissow je naštel pri 1.400 samicah 20.760 rakcev. Od vsake raklje mu je ostalo kakih 15 mladičev živih. Največ mladine in zaroda gre v izgubo že tedaj, ko odcepajo po neprevidnosti matere in poginejo. Dostikrat čujemo, da je med raki več samcev nego samic. To je težko dokazati, ker izvirajo te trditve po večini iz vrst rakarjev, ki poznajo le lov s pločnjaki. Po¬ misliti moramo, da so samci nasilnejši od samic. Samica je manj bojevita; zato pride do vade, ko že zmanjka samcev, ki so se prenažrli. Samci se tudi bolj potepajo, medtem ko se giblje samica večinoma le v bližini svojega skrivališča. Droscher trdi, da ob ploditvi ni treba enakega števila samcev in samic. Samce v lovi lahko poredčimo. Pri par¬ jenju pa gladko lahko računamo, da oplodi vsak samec povprek po dvoje samic. Povprek pride v prosti naravi na 100 rakov 55 samcev in 45 samic. 10. Odpvrmn / V ečji ko je rak, tem bolj je odporen zlasti proti zunanjim vplivom. Vse svoje 'količine žrtvuje rak lahko v boju za obstanek. Prav posebno je sposoben, da se reši iz objema sovražnikovega potom avtotomije, to se pravi, da se pro- 8 33 stovoljno pohabi. Takoj prepusti nogo, tudi škarje nepri- jatelju. Tekom poznejših levitev pa, kakor da bi vedel, mu udje doraščajo, toda repna plavut mu ne nadoraste več; če njo izgubi, mora poginiti. Rak rabi dosti kisika, posebno pa med levitvijo. V prekuhani vodi zdrži rak zaradi pomanjkanja ki¬ sika komaj 8 ur. Če ga pa vlažnih škrg denemo iz vode, zdrži na kopnem, zlasti pa na vlagi lahko tudi več dni. Rak ne mara svetlobe, ne prenese žarkega solnca, pa tudi ne preko 25° C toplote. Nima rad vetra, v vodi je pa še zoper valovanje občutljiv. Potuhnjen je in boječ. Prila¬ godi se težko, ker je občutljiv za slabo vodo in spremembe življenskih pogojev. R ak je občutljiv proti onesnaženju vode, zlasti pa proti gnilobi in podobnim bakterijam, pred vsem pa proti račji kugi. Že popolnoma čvrst in zdrav rak se rad potepa ponoči v bližini svoje mokre domačije. Tem rajši tava bolehava žival. S silnim naporom si prizadeva, da se umakne vodi, kjer je obolela. Hoče se ji sveže, zdrave vode. Dobro se spominjamo, koliko mrtvih rakov je bilo na suhem za časa kuge. Ni čuda, če trdimo, da jih je pognala bolezen iz vode. Zlasti v ujetništvu se loti raka neka gnilobnost. Spo¬ daj na izrastkih obeh krajnih repnih plavuti se rado pokažejo prvi beli madeži. Zdrav rak je pod zadkom motno siv in skoro prosojen, ker je hitinjača brez apna, nekako porcelanasta. Oboleli rak je neprosojen, ni porce¬ lanast. Ta bolezen se kaj rada pojavlja med raki v rib- njači. Izvira od trosovke thelohania Contejeani Henneguy. Rak hitro pogine. Če se opazijo na sluznicah pri raku podolgovati me¬ hurčki, imamo opraviti s trosovko psorospermium Haeckelii Hilgendorf, ki je istotako smrtonosna. 34 Mnogo bolezni povzročajo tudi račje pijavke (b r a n c h i o b d e 11 a varians), črevesni črvi (di- stomum), zajedavci in razni drugi paraziti. Ne posebno nevaren je zajedavec echinorhynchus angusta- t u s, ki živi v raku kot ličinka. Prenaša ga postrv. Pegavico ima rak, če opazimo na košu črnikaste ali rdeče obrobljene pege. Fusarium-mikoza se kaže na zajedenih škrgah. Te glive so za raka smrtno- nevarne. In še drugim boleznim je podvržen rak. Podrobno jih navaja Schikora v svoji knjigi o zopetni zaploditvi raka. Zato je bilo ravno biologom tako težko dognati izvor račje kuge, ki je napravila raštvu toliko neprecenljive škode. Toda kljub neumornemu lovljenju, ni zmanjkalo ra¬ kov, dosler ni nastopila kuga. Ni poznalo se ni v vodi, da pojemajo. Rodovitnost je bila neizčrpna. In kakšni so bili naši raki! ajvečja rakova širina, je približno četrtina njegove velikosti. Telikost raka pa merimo od čelne osti do skrajne točke repa. Pri mer jen ju leži rak vznak. Tako merjenje je edino pravo. Kako neki bi naj bil rak dolg, ki mu manjka ena škarnica, če bi merili tako kot se meri razkrečenost srnjakovega rogovja. In vendar so naši očetje merili in cenili rake po tem, koliko merijo med razpetimi škarjami. Poklicni ribiči so upoštevali pri raku te-le mere: Samec med škarjami ni smel imeti izpod 8 col. To je odgovarjalo telesni dolžini dobrih 20 cm in koševemu obsegu od 12 do 13 cm. Samic sploh niso lovili. Bilo je pa tudi še večjih rakov. V ljubljanskem narodnem muzeju hranijo iz Krke pri Žužemberku še zdaj rakovo škarnico, ki so jo priredili kot čašo in drži nekaj nad K 1. Priznani gojitelj rakov, odvetnik dr. Luče Treo v Ljubljani, se ne strinja z merjenjem raka niti po dolgem, niti med škarjami. Če gre za rake, kadar so namenjeni 12. r ()eliUint, num in teža 3 * 35 v potrošnjo, jih prodaja najrajše po teži. Opazoval je v svojem vodovju mnogokrat, da so nekatere živali orjaki po Škarjah, siromaki pa po velikosti. Leta in leta odbira plemenjake teh vrst in jih nasaja v manj obljudene potočne predele. Izkušnja, pravi, ga skoraj ne moti, če dobiva polagoma že mogočen naraščaj izvanrednih škarjevcev iu razmeroma malega ogrodja. Predpis Uredbe o ribarstvu, ki velja za Drav¬ sko banovino, veli, da se raki, ki nimajo 12 cm dolgosti, ne smejo niti loviti niti pro¬ dajati, niti v gostilnah ponujati ali od¬ dajati. Pred tem pa je veljalo pravilo, da je zakonita mera za namizne in tržne rake 11 cm; ta mera odgovarja raku, ki meri iztegnjenih Škarij 7 do 8 palcev, kakor je v prejšnjih časih bil med krškimi ribiči na prodaj rak, ki je moral imeti 8 palcev. Sicer pa se gibljejo najmanjše mere rakov okrog 8 cm, po nekod n. pr. v Nemčiji pa tudi 10 cm. V prosti trgovini merijo rake še vedno med škarjami. Raki, ki so merili po 12 col, kar odgovarja razsežnosti 30 cm med škarjami, so bili solisti ali solo-raki. Ne vem, kje sem čital, kako je prišlo med raki do solistov: Dunaj jih je dobival svojčas iz Madžarske, kjer so bili posebni orjaki v reki Zala. Ker izgovarjajo Ogri polnaglašeni A bolj kot O, so Dunajčanje imenovali te rake takoj za zolo, potem pa za „solo“ rake. Tudi naši raki iz Krke so sloveli na Dunaju kot solisti. Franke omenja, da je iz- kupil ribič za posebno orjaškega jelševca takratnih 50 krajcarjev, kar odgovarja današnjim 11 do 12 Din. V naših krajih prištevajo k „solistom“ rake, ki merijo med razpetimi škarjami vsaj 24 cm. Ker merimo raka po dolžini ne glede na velikost Škarij, pridemo do zaključka, da je enako dolg rak samec težji od enako dolge raklje. Od četrtega leta dalje opa¬ zimo, da pridobiva samec na teži več kot samica. Le prav stari očanci pridobivajo še na teži, teža rakov srednjih let pa nekaj časa celo pojema. Teža je različna in odvisna od življenskih pogojev, vode in plemena. 36 Rakoslovci so razvili glede teže rakov sledeči po¬ vprečni pregled v gramih: ali pa po sledečem ključu: Splošno pa se ravnamo po tem, da je teža dozorelega samca 10 do 20, samice pa 15 do 30 g. Po Minni-ju so stari raki celo do 400 g težki, dasi redki. V Vrbasu Yi kg težki raki niso redki. Pred nekaj leti so ujeli v Vrbasu pod Jajcem 49 dkg težkega raka; druga povest zopet pravi, da je bil ujet 4 km nižje Jajca v Vrbasu 80 dkg težek rak. Rak, ki smo ga pravkar dvignili iz vode, izgublja na teži, dokler mu niso škrgine dupline prazne. Težo določamo raku ali tekom prvih 5 minut, ko ga dvignemo iz vode ali 37 pa ob gotovem času potem. Najtežji je rak tik preden se levi, ker nosi 2 apneni plasti, stari oklep in kamenčke v želodcu za novi koš. Omenil sem že, da se tržna cena rakov iz opravičenih razlogov (izstradanja) ne ravna toliko po teži, nego po ve¬ likosti rakov. Da plača tudi v gostilni in hotelu gost le velikega, ne pa težkega jelševca, je tudi jasno. 13. Sturmi R akova starostna leta štejemo od julija do julija. Raki dosežejo razmeroma visoko starost; določamo jo po teži. Tako se dobe včasih očanci, ki so stari tudi nad 20 let. Navadno pa cenijo, da živi rak povprek 15, le v izredno ugodnih primerih in izjemah tudi do 30 let. 1 f l. rakci) R ak je posebna in draga poslastica; zato predstavlja oso- bito gospodarsko vrednost, ki zahteva spočetka dosti stroškov, s časoma pa skoraj nobenih ne. Ni čuda, da si želimo nazaj časov, ki so bili našim krajem lep vir do¬ hodkov. Tako zaradi lovljenja kakor zavoljo račje kuge izhi- rano vodovje si želimo, da bi kmalu zopet oživelo žlahtnih jelševcev. Pri nasajanju rakov je treba postopati po preskušenih navodilih, kajti dan za dnem opazujemo, kako strašno se maščujejo neštete zagrešene investicije. Navadno najprej pustimo, da se zlo razdivja in razbohoti v vseh svojih 56 slabih posledicah, potem pa žrtvujemo tisočake, da bi zlo zajezili. Male potočiče je treba nasilno iztrebiti vsake ribe, potem šele nasaditi rake. Pri obnovitvenih nasadih v Krki so opazovali rake pri Otočcu. Nasajeni raki so se prvotno porazlezli po dnu. Sem in tja je ugledala riba katerega in se ga je lotila. V kratkem so se zbrale ribe od blizu in so bile že med raki. Ribič je skušal ribe razgnati z ostjo. Nekaj jih je res nabodel —- toda skalil je vodo; ko se je sčistila je zmanjkalo rib in rakov. Enega samega očanca so še našli tam šele nekaj let po tem. Voda. ki smo jo zaradi posledic kuge ali pa iz pre¬ vidnosti proti požrešnim belicam zastrupili, mora po izteku kuge čakati najmanj par let, da moremo misliti na po¬ novno nasajanje. Nobeno vodovje ni bilo tolikokrat in tako temeljito preiskano kot kranjsko; zaključki o novem po- rakovanju so gotovo utemeljeni. 30 let po izbruhu kuge toži še Franke: „Kljub vsem mnogoterim poskusom z na- sajanjem novega zaroda po kugi, gremo z raki — rakovo pot. — Do sedaj se je vedno krčilo vodovje, kjer je ostalo račje pleme iz predkužne dobe. Nasajanje je pa neznatnega ali vsaj dvomljivega pomena.” Prav zato poskušajo ob- lastva in lastniki vse, da se rak zaplodi. Dolgo je bil brez¬ uspešen ves napor. A danes moramo reči, da se že spet svita. Pomisliti moramo, da je pot težavna, tembolj pa mo¬ ramo biti veseli prvih uspehov. Gojenje rakov zahteva dosti opreznosti, vendar se nam izplača, ker donaša raštvo v kratkem času petkratni do¬ biček in še več. Pri tem uživamo dosti zabave in prištevamo rakolov lahko med najlepša športna razvedrila. Zato v gojenju rakov ne smemo izgubljati potrpežljivosti. Rak se ne plodi tako hitro kot riba. O umetnem gojenju raka kakor pri ribi ni govora. Sicer so se s takini" rakogojstvom tudi že pečali in dosegli do 60% umetno izgojenih rakov (Pavel Pariš v Dijonu); toda če pomislimo, da ima jajčece kvečjemu 4 dni živi jenske moči v sebi in da moramo pri tem žrtvovati 57 plemensko rakljo, česar v ribogojstvu ni treba, moramo že reči, da danes še nismo tako daleč, da bi se navduše- ševali za umetno odgojo raka. Rakogojstvo moramo zasledovati le posredno, s po¬ sredovanjem matere narave. Raku moramo prepustiti nje¬ govo prostost gibanja in njegov mokri element, vodo. Raku ne sme zmanjkati vode. Med njegovo 8—10 letno vzgojo vzdrži rak brez vode le izjemoma in začasno n. pr. med prevozom in ob naša jan ju. Ribnik, ki ga ob času redoma odtakamo, ne bomo za- sajali z raki. Za začetno dobo si izberemo neznaten dotoček, da je le v zvezi z živo vodo. V neposredni bližini si izkopljemo v podobi pakroga ribnik, ki je v zvezi z glavnim prekopom. Pri dotoku in odtoku postavimo zatvornice v obliki zvr¬ njenega trapeza, da nismo odvisni od poplave in upadanja vode. Zapornici morata biti zamreženi, da ne dohajajo v ribnik ribe grabljivke, pa tudi zaradi tega, da nam ne po¬ begnejo raki. Globok mora biti ribnik vsaj 0’75 m. Krog in krog ob robu poglobimo vodo še za 0'50 m in nasu jemo jamo z lomljenim kamenjem. Na bregu pa si uteremo 25 do 30 cm široko pločad. Plast kamenja služi račjemu nara¬ ščaju za zavetišče. Sredino ribnika posujemo z drobnim gruščem (ne mivko). Nikakor ne smemo prezreti, da potre¬ buje rak za svoj oklep dosti apnenca. Dno v strugi mora imieti apnenčevo primes, ker ne more iz rastlinske hrane rak nikdar absorbirati toliko apna, kolikor ga mu je treba za svojo obleko. Zapornici dvigamo odzgoraj, kadar se zamaši dotok ali odtok z listjem in travo. Kamenje ne sme biti vezano, ne sme pa tudi biti prhko postavljeno. Ne sme se rušiti, da ostanejo na varnem razpokline, ki služijo rakom za vhod do zemeljskih lukenj, ki si jih izkopljejo sami. Seveda jim to delo lahko tudi olajšamo, če nažokamo zemljo z ošiljenim drogom. Tak ribnik je kakih 5 do 6 m dolg in kake 4 m širok. Če ribnik pozimi zamrzne, ne pomeni to nobene škode, rak počiva nemoteno v svoji luknji. Ribnik moramo primerno zaščititi, odnosno opažati. Jutranje sonce 58 mu pride prav, popoldansko mu škoduje. Tla ne smejo biti presihajoča, peskovita, da bi voda ponikala. Živina, zlasti svinje ne smejo blizu in umazanija, gnojnica, ne¬ snaga ne smejo odtekati v ta dotok. Novembra ali najkasneje v početku decembra zaselimo umetni ribnik s plemenjaki, ki jih ta čas najlažje nalo¬ vimo. Odberemo le odrasle živali; prednost damo tem, ki smo jih nalovili v bližini in v enakovrstni vodi. Če pa imamo plemenjake pri roki že od drugod, na¬ polnimo ribnik s temi že marca. Hasek je ta, da imamo junija že mladičke, ki nam pridejo prav za jesenski nasad. Ko so mladički zapustili mater, je čas, da ločimo stare od mladih, sicer mladiči — zlasti ob levitvi — niso varni niti pred lastno materjo. Ločitev nam ni težka. S pomočjo za¬ pornic pustimo odteči toliko vode, da so raki okoli in okoli na suhem; vse hiti proti sredini ribnika. Tu je prilika, da polovimo stare, pustimo pa mladiče. Mladičke polovimo z roko septembra zopet s pomočjo vodnega odtoka ter jih prenesemo v posodi sveže vode na kraj, kamor jih mislimo nasaditi. Po številu nasajenih plemenskih samic lahko sklepamo na letni uspeh umetne odgoje, ker se skoro vsako jajčece izvali. Na 10 samic ra¬ čunamo že lahko na 100 do 120 kratni letni porast. To bi bil naš prvi, poskusni plemenski ribnik, doba¬ vitelj in založnik novih nasadov. Tudi v prirodnem jezeru, bajerju in ribniku uspeva rak. Dno mora biti čvrsto, ka- menito. Voda naj bo snažna, čeprav kalna. Zelo primerna so rakom mesta, ki so poraščena s parožnicami. Globina vode znaša lahko 3 m in še več. V prirodnem ribniku na¬ sajene rake moramo včasih krmiti, zlasti pa h koncu zim¬ skega počitka in pa po prestali levitvi. Sicer je pa prav toplo priporočati ribnike, ki imajo zdrav vodni pretok zlasti tam, kjer je rak v družbi raznih malih koresljev (carasskis vulgaris). Kjer imajo raki v pridobivanju hrane za konkurenta ribe večjih vrst, se pa že moramo spoprijazniti z okolščino, da se s tem rak za¬ ustavlja in ovira v brzi rasti. Dosti ribnikov je, kjer raki 59 prav dobro uspevajo n. pr. mariborski. Tudi v Ljubljani pod Rožnikom je ribnik, v katerem se raki obnesejo sijajno. V logaških potokih imamo razmeroma največ rakov, ki moremo reči, da so zdravi in primerni našim vodam. Kapaciteta ribarskega revirja, ki ga upravlja odvetnik dr. Luče Treo v Ljubljani, je močna kakih 50.000 živali. Za nasajanje naših voda gre leto za letom v promet kakih 2000 rakov ne glede na število onih, ki jih potrošijo največ ljubljanske restavracije. Raki teh potokov so deloma pri¬ vajeni mirni globoki, deloma pa hladnejši in bistri vodi Cena se ravna po velikosti ter po spolu. Samice so dražje nego samci. Največji plemenjaki stanejo do Din 6'— komad. V splošnem se odločajmo za domač in zdravstveno polno vredni nasad. Raki ložkih, bloških, zlasti pa logaških potokov so prvovrstno blago. V Radulji je premalo rakov, da bi mogli priti v poštev za nasad. Dokler je bilo sicer še v primerni bližini še kaj prida dobrih rakov, so jih nudili tudi potoki desnega brega Kolpe; tudi Rašica, ribniški in kočevski raki so imeli zdravo pleme rakov. Le kdor nima prilike, da dobi za nasad domačih rakov, jih naj naroči iz inozemstva. Poljska ne pride v poštev, ker ima preveč okuženih krajev. Dobre, zdrave rake za nasad dobimo lahko že tudi iz Nemčije; iz previdnosti si bomo pač morali pravočasno zavarovati njih neoporečnost. Švedski raki ne pridejo danes več v poštev! Za nasad je vzeti le zanesljivo zdrav material, ki smo ga najmanj 14 dni karantenirali. Ta čas moramo rake kr¬ miti le z rastlinsko krmo, sicer požro drug drugega. Svinj¬ sko peso, ali pa korenje polagamo rakom kuhano ali surovo. Karantena mora poteči v živi vodi, ki ni v zvezi s potokom, ki ga nameravamo ponasaditi. Nasad, ki ni bil zdrav, od¬ nosno, ki ni prestal karantenske dobe, gre kaj rad popol¬ noma v nič. Pri pošiljkah nasadnih rakov morajo biti vloženi samci ločeno od samic. Karantena izostane lahko le tedaj, če smo prejeli na- sadne rake od zanesljivega soseda. Take rake skušajmo vložiti še istega dne. 60 Najprej se nabere rak bolezni v ujetništvu. Ribnjača mora biti snažna do največje natančnosti. Raka, ki je brez ene ali celo obeh Škarij, ne moremo rabiti za nasad, ker je za parjenje nezmožen. Izločimo pa tudi takega, ki koraca stegnjenih nog, ali pa, ki ga zvija krč. S tem pa še ni re¬ čeno. da so taki raki že okuženi, le za nasad niso, ker so bolni; spadajo torej že v kuhinjo. Čim smo na tem, da gojimo rake za nasad, se moramo spoprijazniti tudi z neizbežnimi izgubami. Navadno gre v nič 50—90% jajčec, ki jih je imela raklja. V najboljšem primeru pa jih ostane kakih 70—88%, torej 12% izgube v najugodnejšem primeru. Tudi pri pošiljkah prevoznih rakov moramo računati na izgubo 15 do 25%. Glede števila, koliko rakov naj nasadimo, je mnogo smernic, ki pa vse soglašajo v tem, da več ko nasajamo, več nam je pričakovati uspeha. Komur ni žal stroškov, si preskrbi za reko ali večji potok na vsak kilometer brega rajši več nego 3000 tri do štiriletnih rakov. Za male potočke zadostuje polovica, torej 1500 rakov. Po Schillinger-ju upoštevamo praviloma vsaj to, da vložimo par rakov na vsak meter potokovega brega. To bi bilo sicer idealno, je pa še vedno težko izvedljivo spričo prevelikih stroškov in pa tudi vsled pomanjkanja zdravih živali. Zato si razdelimo potok v več manjših posebno pri¬ pravnih predelov po približno pol kilometra dolžine, ki se vrstijo v presledkih po 5 do 6 km vzdolž toka. Tako si zagotovimo, da se obljudenost razširi tekom let po vsej progi. Vsak predel nasadimo s kakimi 90 do 100 pari rakov. Že Franke se je bavil s tem računanjem in je določil enega raka za vsak meter in vsak breg. Za Krko samo bi bilo potrebno kakih 100.000 nasadnih rakov. Kje naj do¬ bimo denar in še težje, od kod to ogromno število živali! Rake, ki jih naj uporabljamo za nasad, moramo loviti zelo previdno, da jih ne poškodujemo. Kjer je to mogoče, n. pr. v vodah, ki jih lahko odtočimo, pobiramo rake z roko. Sicer pa s pomočjo pločnjakov in košev, zlasti če lovimo ponoči. Z roko ujeti rak je bolj občutljiv kot rak, ki smo ga ujeli z vršo ali mrežo. Tja okoli 10. novembra 61 se jamejo potepati raki. Tedaj jih največ in najlažje ujamemo. Za nasad najprimernejši raki so samci, ki so 15 do 20 g težki, samice pa 15 do 25 g težke. Nasajamo rake, ki so 2 do 3 mesece stari, ali pa rake, ki so že plodni in pri- lično 4 do 7 let stari. Merodajna nam je pri tem njihova velikost. Schillinger ima 10 cm kot skrajno velikost. Večjih rakov ne bomo jemali za nasad. Večje in enakomernejše ko so škarje, tem boljše bo pleme. Samice nasajamo, ko so ali polne boba, ali pa tik pred parjenjem. S tem preprečimo, da bi se živali porazlezle, kakor je to njih nagon. Jajčarice morajo biti polno oblo¬ žene, sicer so manj vredne nego prazne. Slišali smo že, da se mladi rački izvalijo le, če so spojeni s telesom matere. Kadar nasajamo samice z bobom, moramo računati z izgubo do 25%. Nasajamo jih med 15. in 30. septembrom, ker se vzbudi med samci tekma za ženitev in ta čas vsaj ima mladina mir, da se prosto razvija. Raklje z bobom je posebno težko razpošiljati, ker so jajčeca zelo občutljiva. Ko prenašamo v nasad raklje z že živimi mladički, vzamemo rešetke z dvojnim dnom. Zgoraj so raklje; mladički, ki se že poslavljajo od materinega varstva, pa počepajo skozi rešetko v spodnje dno; sicer jih raklja pohrusta. Ko je raklja prosta, jo presadimo posebej, mladičke pa zopet posebej. Tako si pomagamo z mlajšim zarodom, ki spolno še ni dozorel, kadar moramo računati z višino izdatkov; dorasli večji raki so vsekakor predragi za marsikoga, ki bi rad začel z rakogojstvom. Pri nasajanju moramo točno paziti na spolno razmerje rakov. Na enega samca računajmo po dvoje samic. Torej 1 :2 ali vsaj 1 / 3 : 2 / a . Nasadili bomo na enem prostoru 10 do 20 rakov, 4, 5 do 6 samic na 3 samce. Zelo tvegan je nasad, ki mu nismo poskrbeli pravilno razmerje v spolu. Rake nasajamo najrajši v bregu, ki je v opoldanskih urah senčnat. Prednost damo potoku, ki teče v vzhodno- zapadni smeri. 62 Rak je žival teme in noči. Kadar prenašamo rake iz kraja v kraj, pazimo, da ne izpostavljamo košaro z raki žarkemu solncu in jaki dnevni svetlobi. Tudi vetra ne pre¬ nese rak, kot smo že omenili. Zato se odločimo, da nasa¬ jamo proti mraku, nikdar pa ne v polnem dnevu. Žival ima v temi dovolj časa, da si poišče svoj zaklon. Naslednjega jutra se že lahko prepričamo o uspehu. Raki, ki so zaostali, so slabiči in ne obetajo prida. Odstranimo jih še zaradi vran in mačk, ki prežijo nanje. Pa tudi zaradi zvedavih ljudi in radovedne soseščine je boljše, da nimamo prič pri svojem dragocenem opravku. Med parjenjem moramo pustiti živali v miru. Ta čas rak ne prenese prevoza. Živali pocrkajo druga za drugo. Z nasajanjem počakamo najprimernejše do spomladi. Časa imamo od marca do maja; ali pa se odločimo za je¬ sensko nasajanje tik preden se pričenjajo raki pariti in ko že ponehava požrešnost rib. Samice nasajamo najrajši spomladi (maja), zlasti, če so obložene z bobom ter se ne morejo kaj posebno braniti proti nasilstvu samcev, ki zelo radi napadajo. Samce nasa¬ jamo najboljše v pričetku oktobra. V splošnem pa se držimo v pogledu letnega časa in do¬ raslosti rakov teh-le praktičnih smernic pri nasajanju: a) 2—3 letne, 7—9 cm dolge samice vlagajmo ali druge polovice septembra, ali spomladi kot smo omenili že. V prvem primeru nasajamo samca 5 do 10 dni na to, v drugem primeru — spomladi — pa šele pol leta pozneje, torej jeseni (septembra), b) priporočajo ponekod tudi prvoletnega raka. Prak¬ tično pa to še niso poskušali. Pomisleki so precejšni: zaradi požrešne ribje soseščine bi bilo nasajanje živalc pretvegano. Tudi prevozne rake nasajamo spomladi ali jeseni. V jeseni spuščamo lahko samce in samice. Najpripravnejša mesta za spuščanje nasadnih rakov so travniški jarki, ki se iztekajo pod mlinom v potok. Starci se od tu hitro izselijo, ostane pa v jarku nadebudna mladina, če se smemo tako izraziti. 63 Pa tudi mlinske rake in žlebovi so dokaj ugodni za novo domačijo nasada. Žlebovi so navadno pregrajeni z železno rešetko, preden počne voda padati na kolesje. Proti ubežnosti raka pa si odberemo lahko mesta tik pred jezom, v kolikor ne pada voda preko jeza v tolmun. Tu se vzdrži rak do parjenja še najrajši. Tudi nadzorujemo ga tukaj lahko. V nižavah pa odberemo take toke, ki jim poplave ne morejo zlepa do živega. Tovarniško in mestno vodovje se ne obnese za naša- jan je rakov. Jezerskih rakov ni kaj priporočati za nasad v tekočo vodo, ker je niso vajeni. Rak je zelo občutljiv v tem oziru. Nikdar ne nasajajmo rakov iz premrzle vode v toplejšo ali obratno, ker ne prenese rak niti nagle izpre- membe življenjskih pogojev. Aklimatizira ali prilagodi se dokaj težko. Vsled nagle razlike v temperaturi rak zelo rad pogine, kakor opažamo ta pojav celo pri ribah. Bolje se prilagodi, ako ga prenesemo iz trde v mehko, iz bistre v leno vodo nego obratno. Voda ne sme zmrzovati, ko nameravamo nasajati, dasiravno pa prenese rak zopet med prenašanjem samim temperaturne razlike razmeroma dobro. Če čutimo, da se je rak med prenašanjem v košari raz¬ grel, ga nikakor ne smemo treščiti naravnost v hladno vodo. Rake nasajamo navzgor proti toku; saj se sčasoma rak itak rad seli v nižje predele. Večji raki potujejo celo do 5 km daleč navzdol, od mesta, kjer smo jih vložili. Če pričnemo nasajati rake pri izvirkih storimo to pač v inte¬ resu raka samega, da mu ostane možnost za njegove ni¬ žinske sprehode. To rakovo navado upoštevajmo! Še le mladiči obstanejo v prvi vodni progi,i dokler dozorevajo. Njim se umikajo starci — kot pri čebelah stari roji. Franke priporoča z ozirom na ozdravljenje potokov po prestali kugi, da nasadimo prvo naslednjo pomlad 200 do 300 rakov; potem jeseni; nato zopet spomladi in jeseni, vedno v nižje predele. Stare nasadne rake položimo ob bregu, nikdar pa ne naravnost v vodo. Raki se naj porazlezejo sami! Položimo jih po tleh vznak ter jih polivamo s curkom vode iz vrtne ročke ali škropilnice, in to zaporedoma večkrat. Tu jih po- 64 tapljamo od časa do časa po malem in čakamo, da se po- razlezejo. Sicer jim zastane zrak pod oklepom. Rak, ki mu poide zaloga kisika, pogine. Rak najde sam v vodo, včasih kasneje, dokler se ne prilagodi novemu načinu dihanja. Nagon, ki kaže živali pot do vode, opažamo tudi pri ujeti ribi. Da pa rake ne zalotijo njegovi sovražniki na kopnem (vrane), storimo najboljše, da jih s škropljenjem prisilimo, da se porazgube v vodo. Brez uspeha bomo nasajali rake v nižjih tokih, do¬ kler višji in zgornji niso očiščeni in kuge popolnoma 'prosti. Franke omenja kot svarilni vzgled Podlomščico (navaja jo pomotoma za Poljanščico), ki je bila bogata lepih rakov. Prvič so hitro izumrli; nasadili so jih znova. Dve leti so rastli in se že množili, spomladi na to so poginili. Tretje leto so jih nasadili drugič, pocrkali pa so že jeseni. Tretji nasad je obstal, toda šele potem, ko je prenehala kuga v izvirkih Vel. Brega, ki se zbirajo nad Št. Jurjein in se iz¬ tekajo deloma naravnost v Podlomščico skozi Taborski hrib ter pridejo na dan pri Cerovem blizu Ponove vasi. Franketove skušnje so kazale, da bi na j višji toki in studenci ne potrebovali več kot eno leto, kvečjemu 2 leti, da se naseli živalstvo košarčkov (crustacaea), ki so rakom glavna hrana; tedaj, je mislil, da naj bi bil čas za nasa- janje rakov. L. 1911 so nasajali rake v Krki pri Soteski. Dobili so rake iz Rašice, Bloščice, Unca in enkrat celo iz Bosne, Vendar brez uspeha. Pač pa so ujeli, kakor sem že omenil, niže Novega mesta pri Otočcu raka starca. V Krki je ribarski odbor nasadil 1. 1899. 5000 rakov, ki se ravno tako niso držali kakor ne nasad 2800 rakov v gornji Krki 1. 1885., ki so jih dobili iz Grosuplja, kjer je kuga deloma še ali že razsajala.Jeseni 1. 1957. je nasadil novi lastnik revirja v zgornji Krki 10.000 nasadnih rakov v dobri veri, da uspeh ne bo izostal. Upajmo! V letih 1886 in 1887 so poskušali zasaditi Želimeljščico, l. 1887. do 1889. pa Vlahinjo s hrvaškimi raki — vse brez uspeha. Morda so bile vode "še nerazkužene, zelo lahko je pa tudi mogoče, da se je polotila nasadnih rakov bolezen vsled 5 S 5 infekcije med prevozom. Edino sredstvo v boju proti bo¬ leznim raka je, da se omejimo na vzgojo rakov v vodah, ki niso več okužene, oziroma v vodah, ki niso izpostav¬ ljene onečiščenju po tovarnah in niso v zvezi z zastrup¬ ljenimi vodami. Priznajmo, da so to težki pogoji. Za popolni razvoj raka moramo računati najmanj na 8 letno delo. Iz tega razloga moramo upoštevati pri raku daljšo zakupno dobo nego pri ribjih vodah, če je zakupniku na tem, da ima vsaj nekaj koristi od umnega nasajanja. To bi bile smernice rakogojcu in gospodarju račjih voda. Predvsem je treba žilave vztrajnosti, ki se ne plaši niti časa, niti truda, niti stroškov. agviču ali bačvici, kjer čakajo ujeti raki v vodi svojo usodo, pravimo ribnjača ali polnjača. Ribnjača je v rakolovu zelo važno shranilo. Vedeti moramo, kam jo za¬ sidramo, kako naj bo narejena. Pred vsem glejmo, da plava posoda v čisti, ne v onesnaženi vodi. Plitvo skrinjo mo¬ ramo zato primerno obtežiti, da plava prosto. V vodo za¬ bijemo blizu brega kol, nanj pa privežemo ali priklenemo ribnjačo. Bistveno je, da jo obvarujemo talne nesnage ter jej nudimo po možnosti le površinsko studenčino od obeh strani. Ribnjača mora biti lahko dostopna in priročna, rajši podolgovate nego štiri jaške oblike. Visoka je navadno 15 do 20 cm; od teh je 5 cm v vodi, preostala višina nam pa pride prav pri vlaganju in odvzemanju rakov, ki hočejo na prosto. Dotok vode gre skozi pocinkano mrežo, ki je vsekako boljša nego v les navrtane luknje, kjer se le pre- rada zbira nesnaga in se tudi raku kmalu nudi prilika, da odjadra. Naravnost nepojmljivo je, kako virtuozno se zna skrčiti rak, kadar mu gre za svobodo. Zato niti pokrova ne naluknjajmo! Rake pa zapiramo lahko tudi na suhem. Drže se isto- tako izvrstno. Zlasti, če se bojimo nepoznanih dolgih prstov, 21, ffZuU a ujetunlou 66 vložimo rake v nizke skrinjice, drugo vrh druge. Pač pa se moramo brigati za krmo, če naj vztrajajo raki dalj časa. Take polnjače so ali lesene, ki se kaj rade izprevržejo, ali pa so od pocinkane pločevine. Rekli smo, da raku ni za svetlobo. Zato ga imamo navadno v kleti, kjer se drži dolgo in prav dobro; pred vsem pa ga imamo na varnem. Tudi prostora ne zavzame mnogo, ker razmeščamo polnjače lahko poljubno visoko v nadstropne plasti. Tudi na suhem spravljeni rak potrebuje v polnjači nekaj vode. Dotok je pa lahko neznaten, a voda mora biti čista. Vodovod, kot ga imamo napeljanega, nudi rakom izborno vodo. Za silo si pomagamo z gumastimi cevmi. 22, ^iZaUolco v Z e od nekdaj ima lov na rake nekaj vabljivega in privlač¬ nega na sebi. Po rakih je vedno dosti povpraševanja. Sladokuscu, ki ve rake uživati, cena ni niti merodajna. Ni zato čuda. da omami cena tudi ribiča — rakarja, ki si hoče zaslužka. Zato so lovili do skrajnosti rake poklicni rakarji in športniki, ki so si hoteli privoščiti eno najlepših zabav. Odkar je raztepla kuga ogromne množine našega jel- ševca, so skomine po njem le še večje. Zato je prav pri¬ merno, da uživa rak oblastveno predpisano zaščito glede lovnega časa in velikosti. Pred časom kuge pa rakarski predpisi niso posebno boleli. In v tem smislu je tolmačiti razna razdobja, ki so v lovi raka važna. Pri lovi upošte¬ vajmo sledeče: V četrtem letu raka že lahko lovimo; če je imel dovolj hrane, je že dosti velik. Najboljše je pa, da počakamo do petega leta. Takrat je povprek 10 cm dolg, samica pa morda nekoliko manj. Prizanašati moramo potoku, ki smo ga nasadili z rakom, najmanj 5 do 6 let neprekinjeno. Po tej dobi lovimo prve dve do tri leta rake, ki so vsaj 9 cm dolgi. Toda tudi tn odbiramo le samce; šele po 10 do 12 letih pričenjamo loviti rake v polnem obsegu. Pa tudi tu ne smemo pozabiti in prezreti pravilnega gospodarstva. 5 * 67 Daši so namreč pri racionalem gojenju samice bolj za¬ ščitene nego samci, ne lovimo absolutno le samcev, sicer utegnemo s tem škoditi pravilnemu razmerju obeh spolov. Glede lovnega časa se ravnajmo po raku, kakor ga sili njegova požrešnost. Dokler ima rak dovolj navadne hrane, mu ta zadošča in mu ni dosti za nastavljeno vado. Pač pa že lahko računamo na uspeh, če mu navadno hrano ukrčimo ali pa zajamemo samca takrat, ko je najbolj ne¬ nasiten, aprila in maja ter julija in avgusta, raki jo pa ju¬ lija. Raklja ščiti pozimi do poletja svojo zalego in ostaja v luknji ali pa vsaj v bližini svojega zavetišča. Redko jo ujamemo ta čas. Najslabša je lov pozimi in ob levitvi. Ko nastopi mraz, rak ne lazi mnogo na sprehod, dasi so jih „v rakov zlatih časih" lovili v srednji Krki tudi pozimi in celo pod ledom. Že v zgornji Krki so jih lovili le spomladi, češ da rak po levitvi ni dober. V Žužemberku so bili raki tik pred levitvijo polovico cenejši. Pozimi, zlasti decembra in januarja rakov torej obče ne lovimo. Tudi februarja in marca je lov navadno slaba. Aprila in maja se dobro lovijo največ samci. Junija in ju¬ lija lovimo enakomerno samce in samice uspešno, in sicer ob prvi levitvi, ki traja nekako od 15. junija do 15. julija. Neposredno prej in pozneje je — razen par dni vmes — lov le srednje dobra. Splošno trdijo stari rakarji, da se lovijo raki najbolj za časa, ko cvete pšenica in sicer ob polni luni. Avgusta pa do konca oktobra, pri samcih že nekako od 25. julija dalje, je lov najboljša. Novembra nastopijo že mrazovi. Lov je slaba. Okoli 10. novembra lovimo le še rake, ki jih mislimo nasaditi. Takrat ujamemo marsikaterega korenjaka, ki se še potepa naokoli. V Krki niže Dvora so lovili rake razen v ostri zimi in ob levitvi celo leto. V spodnjem toku Krke pa kljub levitvi niso prenehali račiti. V Krki se je rak lovil prej nego v pritokih, zaradi tega so lovili še tukaj, ko je že bila v Krki levitev. Ko se je končala levitev v Krki, so se pre- $8 selili rakarji na Krko in so lovili tja do božiča. Počivali so do februarja. V Krki pri Kostanjevici je lov počivala le od 15. no¬ vembra do Novegci leta, v Novem mestu pa novembra in decembra. V bližnji Temenici so počivali že od novembra do aprila. V Žužemberku so jih lovili le aprila in maja. V zgornji Krki pa je lov prenehala s polovico junija, lo¬ vili so od aprila do kresa. Včasih je Krka zamrznila. Krški rakarji so račili ne¬ moteno dalje in zimski raki niso bili prav nič slabši od poletnih. Rakarjem sploh ni šlo v glavo, zakaj naj bi bila kupčija z raki pozimi slabša kot poleti. Izvozna trgovina je namreč pozimi vedno popuščala, rakov pa je bilo vedno dosti u jetih. Najbolj se izplača lov poletnih noči med 20. in 24. uro; športno pa lovimo rake lahko tudi podnevi. V račji lovi nam pride dvoje rakovih lastnosti prav. Vedno je lačen in požrešen ter ima izboren čut za vonjave ali voh. Omenil sem že razširjeno napačno mnenje, češ, da ceni rak najvišje mrhovino in gnilo, odnosno vsaj na- smrajeno meso. Vendar velja nepobitno, da ima rak naj¬ rajši sveže meso, mrhovine pa se loti le v skrajni sili. Po teh smernicah se nam je ravnati, ko se na lov grede odločamo za tako ali tako v a d o. Vada mora biti sveža. Ako rakom nastavljamo, moramo vado izmenjati vsaj vsakega drugega dne, če že ne vsak dan, da moremo ra¬ čunati na uspeh. Izdišana vada ne zaleže prav nič; obnoviti jo moramo dan na dan. Za vado vzamemo navadno kako ribo, ki jo razluskamo. lstotako je dobra žaba, ki smo jo iz kože djali. Ako ho¬ čemo posebno izigravati vonjavost vade, namažemo rezino buč in melon s terpentinovim oljem in oljem prave sivke (lavandula špica). Da vpliva kvašen je dalj časa, vbrizgamo tekočino z iglasto brizgalko v rezine. Rake, ki smo jih ulo¬ vili na ta način, moramo par dni izmakati v studenčini, da se znebijo nevšečnega vonja, ki se jih trdovratno drži in nas moti njih užitnost. 69 Nikakor pa ni priporočati vonjav, ki naj privlačujejo rake na preveliko razdaljo. Kakor bomo razvideli v sledečem, so v rakarstvu udo¬ mačene še razne vade, ki tudi donašajo lep plen. Žal, da glede vade ljudje niso posebno izbirčni, kakor tudi dosti ne pomišljajo, da sme rake loviti le gospodar ali zakupnik dotične vode. Pastirji lenarijo in jih love brez ozira na spol, mero in dobo razplodnosti. Ravno tako nesmiselno love rake razni brezposelni, uničujoč vse, male in velike rake, kar jim pride pod roke, v napačni veri, da rak nima gospo¬ darja. Največ škode pa napravi mladina, ki uničuje v pro¬ stih urah rake in njih zavetišča. Zlasti pri kopanju gre na stotine rakov v nič. Smiselno pregovoru, da ,, n i v v s a k i luknji ra k“, vrtajo z rokami, s kazalcem in sredincem po račjih luknjah. Ne zmenijo se dosti, da zabredejo s prsti v škarje napadenega raka, ki ga izvlečejo iz račine celega ali pa tudi samo škarnico, ki jo je moral žrtvovati rak. Rakovega ščipanja se privadijo le prekmalu. Ta način račje lovi je najbolj nečloveški in pogubo- nosen. Razrite račine, pokončane samice z nedozorelim za¬ rodom pomenijo začetek in konec vsakega račjega gospo¬ darstva. Taka lov bi morala biti kaznovana iz navedenih razlogov. Zlasti pa škodujemo zarodu, če vlačimo iz lukenj samice, ki se skrivajo v mokrem gnezdu. In vendar je rakolov velikega gospodarskega pomena! Boljše love že oni, ki z močno lučjo v roki bredejo ponoči po plitvini in pobirajo po strugi begajoče rake z i oko. Tu je vsaj podana možnost, da odbiramo le samce, puščamo pa samice v vodi. „L e z e kot rak“ pravimo, ko vidimo raka koracati po talni gošči. Zgrabiti ga moramo oprezno pri repu; če se ga le dotaknemo spredaj, zalo¬ putne z repom, bliskoma se zapraši v globino in „g r e rakom žvižga t ‘. Seveda moramo paziti, da ne pri¬ demo v precep rakovih Škarij, ki so ostre in vsaj spočetka prstom skrajno neprijetne. Otresanje, ščipanje in bolestno smešno vzklikanje rakarjev je vse prej ko mirno in vzbuja mnogo zabave in dražljivega smeha ne posebno sočutne 70 družbe. Vsak rakar si opaše vrečko in spravlja vanjo svoj živi plen. To traja včasih do zore. Vmes zvrne rakar Šilce žganja ali pa se pogreje na bregu ob ognju, kjer se suši obleka in ga čaka zaloga dobrot, ki se z njimi tolaži in krepča ponočna družba razposajenih rakar jev. Ali je športno, loviti rake z roko, ali pa nešportno, bi se dalo razpravljati. Poznamo že iz raznih panog te¬ lesnega udejstvovanja, kako se v pretiravanju športnega pojma približuje javnost že profesionalizmu. Tudi v ri¬ bolovu osporavajo že športnost, če lovimo na vado s ka- pičem, kamoli še celo lov s črvom ali glisto. Sodeč po tem bi mogli tudi račjo lov z roko že tudi športno osporavati. Poskusimo torej drugi način, ki nudi tudi dosti zabave in je že športen. Prikupljiv je že zato, ker lovimo lahko rake tudi podnevi. To je lov na palico. V tem primeru računamo posebno na brezmejno rakovo požrešnost. Narežemo si nekaj prst debelih leskovk. Na debelem koncu vsako palico ošilimo, da jo laže zapičimo v brežino. Palica mora biti tako dolga, da dosežemo z njo do vode, čim smo jo zataknili v zemljo. Na koncu palice je ali precep za vado, ali pa še bolje je, da pričvrstimo motvoz ob koncu pošev navzgor v brežino zapičene leskovke. Nanj privežemo vado, ki jo potopimo v potoku do bližine dna. Za vado je dobra ali oguljena žaba, razluskana ribica, osmojen polž ali ožgano meso. Vaba visi na ta način na leskovki tam, kjer slutimo rake. Najrajši so v bližini po- tonjenih ali podvodnih korenin obrežnih dreves. Rak za¬ voha vado in je že tudi pri njej. Palica se na rahlo za¬ ziblje. Previdno jo dvignemo. Ker pa rak navadno izpusti vado, čim pridemo v dvigu z njim do površine vode, je svetovati, da raka pravočasno izpodjamemo z mrežo za- jemačo, ali pa, kot dela mladina, vsaj s klobukom, ki ga pričvrsti pastirček v rogovilo daljše pomožne vrbovke. Namesto zajemače in leskovke si zvije pravi rakar kar lijak od jelševega olubja. Lijak pritrdi v le¬ skovo rogovilo. Nad odprtino lijakovo pa preveže med dvema napetima vejicama rakovo vado, in pogreza palico v vodo. Rak cepne v zvitek in je že ujet. Neugnani rakarji 71 si napravijo ta košek tudi iz nežnega vrbovega protja, ki ga spletejo v obroč, tega pa privežejo s konca palice. Zlasti v prvem primera zapičijo rakarji zapovrstjo w presledkih kakih 10 m na primernih mestih več takih rač- nic in jih v presledkih zapored dvigajo in preiskujejo, koliko jim je sreča naklonjena. Zelo prikupi jiva je lov na rake s pločnjakom. Pločnjak, krožnik ali rakovica je mrežica, ki je razpeta v okroglem lesenem ali žičnem obodu. Mrežica ima kakih 40 okenc po 15 mm v štirikotu in tehta do 150 g, z obodom vred pa do 300 g. Obodov premer je 25 cm velik. Pločnjak visi v vodoravni legi na treh po 25 do 30 cm dolgih vrvicah, te pa na 1 m do 2 m dolgem, čvrstem konopcu. V sredino mrežice privežemo na gornjo plat vado. Proti dnu pa pri¬ čvrstimo tudi v sredino mreže, toda na spodnjo stran pod vado obtežilni kamen, ki tišči k tlom. Pločnjakov prvotno niso privezovali na viseče vrvice, temveč naravnost na močno palico, ki je šla skozi sredino ali pravokotno k obodu pločnjaka. S pločnjaki opremljene palice so obložili z vado in zapičili v dno struge blizu brega, ter so na račjih pohodih, zlasti ponoči čakali pri obrežnem ognju. Ker pa vse skupaj včasih ni šlo brez ko¬ mičnih prizorov pri izdiranju, da je bil rak urnejši nego rakar ter, da se je palica prav lahko pri tem ulomila in je rakar zgubil ravnotežje in štrbunknil v vodo, je dobil pločnjak popolnejšo obliko. Tedaj so ga z motvozom prive¬ zali na palico in je drug za drugim visel na zapičeni palici lahko včasih daleč od brega nad globinami po priliki tako kot visi stropna petrolejka na treh vodih. Obtežilni kamen sredi mreže ima dvojni pomen v tem, da potegne vado na dno, ter da dobi mreža pri dviganju obliko vrečke, kamor naj se rak ujame. Kljub vsemu temu je rak dostikrat urnejši nego rakar ter jo odkuri, preden je ujet. Zato so pločnjake še izpopolnili na d v a obroča. Z dvema obročema ima pločnjak že obliko mrežne košarice, ki je obtežena in nosi vado v sredini na dnu. Pločnjak je danes zelo razširjen lovni pripomoček. Pripraven je, ker spravimo 20 do 30 pločnjakov prav lahko v oprtnik, zlasti pa, če nameravamo mreže opremiti z vrbovimi obodi šele pri potoku. Nekaj vade, nekaj motvoza, eno vrečko za od¬ biranje rakov, drugo za končni plen, tako imamo pri rokah najpotrebnejšo opremo za pogon na rake. Leskovke, po T80 m do 2 m dolge, omajene ali neolupljene, ki smo jih na debelejšem koncu ošilili, dobimo spotoma ali pri po¬ toku, ali pa smo si jih pripravili že za prvo lov. Daši so pohodi na račjo lov združeni tudi z vsem po¬ trebnim, kar spada na spored družabnosti in prijateljske razposajenosti, ki se v krogu večje družbe zavleče navadno od mraka tja v pozno noč, poznam iz lastne skušnje, da nimajo vedno prav tisti, ki hočejo loviti rake s pločnjaki edinole ponoči. V okolici Metlike smo nastavljali rakom ob pekočem solcu in celo z večjim uspehom nego ponoči, ki smo jo prečuli ob potoku v najbolj „tekočem'‘ razpo¬ loženju. Ne vem, koliko je na tem resnice, toda verjeti moram, da so lovili v ribniških potokih svoj čas rake tudi takole: V navadnem glinastem p i s k r u so kuhali koruzni ali proseni zdrob, da se prismodi. Na dnu v piskru so pustili le osmojeno gmoto. Tudi navaden ričet je prišel prav. Včasih so vrgli v lonec le oguljeno žabo ali jetra, ki so jih v dnu zasidrali z razprtimi paličicami. Na vrvici so po¬ greznili lonec na dno struge in čakali, da se je pričela oživljati vrvica. Uspeh ni nikoli izostal. Če ni bilo pri rokah jeter, so vzeli lahko tudi sveža čreva. Za silo je bilo tudi korenje dobro in celo rumena pesa. Kakor sem že poudaril, sveže nakvarjena vada je raku vedno dišala. Namestu lonca vzamemo lahko tudi navaden manjši koš, ki mu napravimo od nežnega protja navznoter proti dnu obrn jeno grlo. S kamnom obteženi koš pogreznemo na dno na vrvi ali na daljšem drogu. Lov s košem ni slaba. V rabi je pa največ pri poklicnih rakarjih, ki stanujejo blizu rakovnika in love v bližini svojega domovja. S tem prehajamo že. na obliko vrše. Rakarjem se je zahotelo, da ustvarijo pripravo, s katero bi se lovili raki v nočnih urah samoniklo brez navzočnosti in potrebnega sodelovanja. V vodovju je razen tega dosti globin, ki jih 73 človek težje obvlada, ne da bi vznemirjal žival, ki je po naravi dokaj plašljiva. Sestavili in povezali so butare iz vej, drobnega protja ali pa od zelene grahovine, ki je rakom posebno všeč. Butara je kakega pol metra debela in obtežena s primernim kamenjem. Po sredini protja je navezana obična vada. Na večer pogreznemo butaro v glo¬ bino 2—4 m na dno struge v bližino račjih lukenj, rano zjutraj jo izvlečemo. Raki se zarijejo v vejice, beg jim ni posebno lahek. Uspehi so navadno dobri. Rak je glede na prostost silno prevejan. In tudi sicer opozarjam na pretka¬ nost rakov, če jim gre za pohod v svobodo, vsakega rakarja. Najmanjša luknja v vrši, ki je strgana in jo je našel rak, zadostuje, da pobegnejo drug za drugim. Čim ne dvignemo butare zgodaj zjutraj, najde rak, ki zajde v temi med protje, ob dnevnem svitu izhod na prosto. Drugi večer po¬ greznemo butaro drugam, seveda jo pa založimo tudi s svežo vado. Uspešnost lovi s pomočjo butare je dovedla rakarje do prepričanja, da dajo temu priboru stalnejšo obliko; sveže protje, prevezavanje dan na dan je pomenilo dosti truda in izgube na času. Nastali so koši, svežnjaki, vrbičnice ali vrše in rakolovke. Vrša ali račnica ima obliko valjastega bobna. Obod mu je od pocinkanih žic; navadno pa je sestavljen iz vzporedno položenih smrekovih, še rajši pa borovih 2 do 3 cm debelih palčic, ki so v presledkih 1 do 1 l A cm pove¬ zane v obliki valja. Valj je navadno 40 do 70 cm dolg. Prevezan je najmanj s štirikratnim obročem od vezilja, srobota ali vrbja. Premer vhoda ima H do 1 /b plaščeve dolžine, torej 20 do 25 cm. Vsak vhod ima lijakasto, na znotraj obrnjeno grlo. Odprtina grla je 6 cm široka. Vrša ima na trebušni strani valja mala vratiča z zapahom, da vlagamo vado in odvzemamo ujeti plen. Leseno vršo mo¬ ramo nekaj dni pred uporabo zamakati, sicer ne potone, kadar jo pogrezamo s pomočjo primerno dolge in debele vrvi. V večjih globinah lovimo rake s pomočjo rakolovke. To je približno 70 cm dolga, 40 cm široka in poljubno vi- 74 soka skrinja. Dno je naluknjano in obteženo s kamenjem ali železom, da potone. Tudi pokrov je drobno naluknjan, naj si je že od pocinkane pločevine, ali lesen ali pa pre- prežen s pleteno drobno žičnico. Pokrov je na 2 tečaja in ima primerno zaporo. Skrinja ima sredi vsake stranice pri dnu zunaj po eno 10 cm veliko odprtino, štirioglato ali polukrožno. Znotraj visi v skrinji pri vsaki odprtini mali žični zapah, nekoliko večji kot odprtina. V skrinjo grede rak lahko odpahne viseči zapah. Ko je notri, se za¬ pah povezne in ga rak ne more več odmakniti. Na dnu skrinje pričvrstimo vado, da je dostopna od vseh strani razen izpod dna. Preko vade poveznemo pleteni žični po- krovec ravno toliko, da jo rak le trudoma doseza. Skrinjo pogreznemo na vrveh v globino. Vonj vade zvabi rake, da lezejo pri odprtinah v skrinjo, iz nje jim je pa izhod zaprt. Prednost rakolovke je v tem, da jo pustimo v vodi po¬ ljubno dolgo in jo dvigamo, kadar se nam zaželi rakov. Lov je zelo uspešna, seveda razen med levitvijo rakov, ker tičijo tedaj v luknjah. 23, Zaščita raUoo K akor morata upoštevati gotove predpise lovec v zasledo¬ vanju divjačine in ribič v ribolovu, tako zahteva tudi umno gospodarstvo z raki, da smo pravični in ne ugonab- Ijamo živali, kadar je zaščitena glede na plodnost in mero. Novi nasadi rakov morajo počivati vsaj 5 let, samice pa tudi 10 in več let. V dravski banovini je lovopust za rake predpisan od 1. novembra do konca janu¬ arja, samice pa so zaščitene vse leto. Ko¬ liko protipostavnosti in prekrškov, ki gredo v nepreračun- ljivo škodo račjega gospodarstva, se godi le na ljubljan¬ skem živilskem trgu pred očmi tržnega nadzorstva, kaj pa šele pri prodajanju rakov od hiše do hiše, od gostilne do gostilne! 75 V sosedni savski banovini traja zaščita rakov obeh spolov od oktobra do polovice maja; od 16. maja pa do konca septembra mora pa meriti ujeti rak najmanj 9 cm. Samice niso zaščitene še posebej kot pri nas, ki imamo hujše izhirano vodovje. Pravilno pa je in mora biti, da ščitimo samice mnogo bolj kot samca. Vzgojno rakarstvo zahteva, da je samica zaščitena vsaj od 1. oktobra do polovice julija, prosta pa bodi pozne poletne mesece od 15. julija do konca septem¬ bra. Lovopust pozimi do poletja je skoraj nepotreben. Pravičen rakar pusti rakljo v vodi, če tudi bi jo tu in tam morda ujel. Pač pa je lovopust na mestu junija in julija, ko je obložena z mladiči in jo kaj lahko ujamemo. Droseher priporoča zaščito samice do konca junija, dasi je res, da gre v vršo aprila in maja le redko katera, ker je zaposlena pri valitvi, če se že moremo tako izraziti. Na Bavarskem so raklje zaščitene le od septembra do junija. Samci so prosti vse leto. V Alzaciji je rak zaščiten leto in dan. Delež, ki ga doprinaša samec pri oploditvi, je razme¬ roma majhen, vendar pa bi kazalo, da prenehamo loviti tudi samce že 15. oktobra. Droseher prizanaša samcu vsaj od 16. novembra dalje, kvečjemu še decembra, več je po njegovem mneju ne¬ smiselno. Dasi je zabrana lovi pri nas predpisana, s tem ni še vse doseženo. Vremenske, pokrajinske in klimatične razmere vplivajo na razvoj raka preodločilno, da bi se moglo go¬ voriti o strogi določitvi lovopusta. Franke dodeli rakom večjo zaščito, in sicer od 1. oktobra do 30. aprila. Glede najmanjše mere se moramo ravnati po velikosti, s katero doseže rak plodnost. O raku, ki meri 10 cm lahko trdimo, da je že prispeval enkrat k razmnožitvi svojega rodu. Dolžina 9 cm zadostuje; izpod te mere pa nedvomno škodujemo nasadom. Dravska banovina predpisuje najmanj¬ šo mero 12 cm. Upoštevajmo jo! 76 Lov in zaščita (varstvena doba) rakov 77 M. r llkitnašt raUvri ivjačina, ribe in raki so sezonska jed, ki si jo ne more privoščiti vsak zemljan. Kadar so napovedani iz ku¬ hinje raki, domači plemeniti jelševci, mora biti že posebna prilika in slovesnost. Kar je rakov na prodaj, so tako dragi, da zmanjka za nje drobiža. Raki so sijajna jed, ki jo ne moremo šteti med navadna, kvečjemu le med praz¬ nična. Vsaka namizna dobrota zahteva, da je slastna ter da jo znamo ceniti. Rake moramo znati jesti, poznati moramo sestavo užitnih delov in ne sme nam biti trda s časom, kadar se pripravljamo na rakovo pojedino. „Lepa je riba rak, ma je ne jede svak“, pravijo Ličani. Drugačni so glede rakov časi danes od prejšnjih. Pred pol stoletjem raki niso bili na jedilnem listu še redki. Potrošnje doma sploh niso mogli oceniti. Ogromno število so jih pojedli doma. Niti na misel ni prišlo ribičem in rakarjem, da bi preganjali domače račje tatove, saj je bilo rakov dosti za vse. Ne¬ kateri so se rakov celo branili, rakov niso prenesli radi tako zvane koprivke, ki se loti telesa po vživanju rakov. Na obrazu in po rokah se pojavi žarivost kože, ki srbi, boli, in izgine le polagoma. Stari Rimljani so prvotno smatrali raka kot krmo za sužnje. S časom so prišli seveda do drugega naziranja. Če so postavili rake na obloženo mizo bogataša, so morali biti raki pitani. Pitali so jih po cele mesece s kruhom, koruzo, korenjem in mlekom. Nikdar pa ne z mesom. Da ne bi ožrli raki drug drugega, so imeli ta čas vsakega raka v posebnem lončku, ki se je v njem vedno pretakala sveža voda. V samostanih srednjega veka so bili raki vedno v ve¬ liki časti: „Defunctis vinum, viventibus undam“, zalivaj mrtvega z vinom, živ rak pa spada v vodo; taki so bili po¬ menki o rakih pri pogrnjenih mizah. Dunajski dvor je zahteval za svojo kuhinjo le krške rake. Dobavali so mu jih iz Novega mesta. 78 Najbolj so pa bili raki v ceni pri Francozih. Že nekaj let potem, ko je tam pobrala rake kuga, so jih dobili iz Rusije in razprodali v Parizu samem 1. 1884. skoro 8 mili¬ jonov po 1 frank za raka. Zagrešena je trditev, da so raki neužitni v mesecih s črko „R“ v besedi in slastni le v mesecih brez „R“. „Mensis in quo non est „R“, tu debes comedere cancer.“ Heksa¬ meter, ki je bil dolga leta merodajen srednjeveškim sta¬ novskim in samostanskim kuhinjam, je danes razjasnjen. Praznoverje izvira od tod, ker se v mesecih z „R“ rak naj¬ večkrat levi in ne izgleda posebno mikavno. Mehak je in omladen ter je pripisovati temu, da ga po nekod še danes izjemoma smatrajo neužitnim. Danes že prevladuje splošno naziranje, da so raki septembra pa do polovice oktobra najbolj rejeni in okusni. Majnik in junij sta meseca brez črke „R“. In vendar smo dokazali, da tedaj ni primerno uživati rake. Raki j a ima pri sebi še mladiče, starci se pa dotlej tudi še niso preoblekli. Mehki so in se še skrivajo iz gole sramežljivosti po luknjah. Na izpregled prihaja le mladina, ki je še izpod mere. Neužiten in zdravju nevaren je rak, ki ni svež. Kakor pri nakupu rib, moramo paziti tudi pri rakih, da ne ku¬ pimo mrtvih. Živ, zdrav rak ima izpodvit rep, če ga dvig¬ nemo na suho. Raki se smejo prodajati le živi. Poginuli raki se morajo zapleniti. Tudi kuhanega raka poznamo po tem, da 1 i je bil vržen v lonec zdrav ali pa mrtev, če ima zafrknjen in usločen rep. Crknjen rak obdrži tudi po kuhi rep iztegnjen in ohlapen. Strupi (ptomaini) crknjenega raka so vrlo nevarni. Včasih pridejo v promet tudi skuhani raki. Vedno so rdeči s čvrsto podvitim repom. Če se kuhanemu raku rep lahko odmota in je medlo rdeč, je znak, da se je kuhal že oslabljen ali mrtev rak. Tu nastopi nevarnost in sum- Ijivost skvarjenega mesa. Dostikrat je kuhan rak marogast in bled, oči ima pa rjave'.' Tudi to kaže, da se je kuhal že mrtev ali pa tik pred smrtjo. Včasih opazimo pod rakovim trebuhom in repom debele uši — branchiobdella astaci. Tudi takle rak je oslabljen in ni dobro, da ga uživamo, 79 ker je ne le neokusen in skoro plehek, ampak je prav lahko že tudi strupen. Kuhan rak se ne drži dolgo! Pa tudi nekuhan, mrtev rak se začenja kmalu razkrajati. Rake, ki jih nameravamo pripraviti v juhi, skuhamo lahko v slanem kropu. Tako kuhani raki se držijo na suhem par dni. Lepe velike rake kuhamo najboljše v vodi, ki smo ji primešali pol kisa, pest soli in mnogo kumine. Črev rakom ne smemo izvleči, kakor delajo po nekod tako, da izderejo raku iz repa srednjo plavut. V krop jih vržemo, ko najbolj vre. Vanj jih vlagamo polagoma, sicer bi se krop raz- hladil prehitro. Med kuhanjem dodamo še raznih dišav, popra, korenja, lavorike, čebule, češnja in citrone; toda vse to je le priboljšek. Sol, kis in kumina so poglavitni dodatki, ki jih ne sme manjkati. Najvažnejše v pripravljanju rakov je pač, da vržemo raka živega v slan krop, nikdar pa ne v mrzlo vodo, kjer naj bi se rak šele kuhal. Neokusna vraža je, če kdo trdi, in najdejo se tudi take kuharice, da je na tak način pri¬ pravljeni rak okusnejši. Grdo mučenje povzročimo raku. če ga kuhamo počenši z mrzlo vodo, češ da lepše pordeči. Ravno tako je kaznivo, če mu živemu iztrgamo rep. Izgubi pa rak tudi na okusnosti, ker pride meso v repu v stik s kropom. Meso je sicer težko prebavljivo. V Nemčiji je izšla še pravkar uredba z zakonito ve¬ ljavnostjo, ki veli: Raki se umore, da jih po možnosti dru¬ gega za drugim vržemo v krop in je prepovedano, da bi vlagali rake v hladno ali pol toplo (morno) vodo, preden jih kuhamo. Račje meso je nakopičeno v zadku ali repu, v Škarjah in pod skorjo oprsja. To je za dobe stradanja rakova rezervna hrana. Meso je belo, mehko in sočno kot salo, ter je vrlo tečno in na vso moč slastno. V večjih kuhinjah uporabljajo tudi račje lupine za račje maslo, kakor že nazivljajo to jed na jedilnem listu. Tudi račjo juho pripravljajo od lupin. 80 Preden kuhamo rake, moramo vsakega umiti in odr¬ gniti s ostro ščetko, da mu odstranimo nesnago in muljasto blato, ki se ga drži. Tu je prilika, da navedem nekaj glavnih kuhinjskih receptov za pripravo rakov. 1. Kuhani raki. Vodo (za 30 rakov pribl. 1/4 do 2 1) dobro posolimo, dodamo peteršilja, kumine, eno čebulo in nekoliko kopra, ki pa lahko tudi izostane. V krop vla¬ gamo dobro osnažene rake; ko pordečijo, jim dodamo surovega masla. Serviramo jih suhe ali pa v masleni po¬ livki. Tudi suhe zabelimo s surovim maslom. 2. Raki po nemškem načinu. Na 30 srednje- velikih rakov vzamemo 21 vode, 3 dkg soli, šopek peteršilja, nekoliko koprovih zrn, malo čebulo, žlico kumine, ščepec belega popra. Krop vre R ure. Vanj vložimo rake, da dobro povro. Pisker odstavimo in ga pustimo pokritega 20 min. Polovico polivke pretočimo skozi sito na 50 g suro¬ vega masla in serviramo rake v tej omaki. 3. Lužiški način. Kuhamo jih kot v št. 1. Zme- simo sveže surovo maslo s smetano, nasekljamo peteršilj in koper prav drobno, dodamo 2 žlički fine moke, polijemo s polovico rakove polivke, pustimo to omako povreti in jo serviramo posebej k rakom z novimi krompirčki. 4. Sloviti ljubljanski način. 2)4 1 vode po¬ šteno osolimo, dodenemo 10 g kumine, vložimo v krop 20 rakov in pustimo krop vreti 12 do 15 min. Med tem zmešamo v posodi 30 g pristnega olja, kozarec vinskega kisa, nekoliko nasekljanega češnja, peteršilja in lonček rakovega kropa. V to juho denemo kuhane rake, pokri¬ jemo jih in premešamo, na to pa jih že tudi prinesemo na mizo. 5. Francoski priprosti način. Rake denemo v kipečo govejo juho, ki smo ji dodali surovega masla, korenjčka in čebule v kockah. Čim se raki počnejo rde¬ čiti, dolijemo belega vina, precedimo juho in jo pustimo zopet povreti. Zdaj dodaflio peteršilja in popra ter prine¬ semo rake na mizo. Bolj ko so vroči, boljši so. 6. Popolnejši način. Kakih 30 srednje velikih rakov skrtačimo in umijemo. Kuhamo jih ali v vrelem e 81 vinu ali kropu, ki smo mu dodali čebulnih rezin, peter¬ šilja, soli, zrnatega popra, 1 lavorov list in vejico materine dušice. Krop vre kakih 8 minut. Pisker pokrijemo in ga pustimo na toplem. Na to narežemo 2 korenjčka in 2 če¬ buli v kocke, dušimo jih v surovem maslu, dokler niso svetlorumene, dolijemo čašo belega vina, dušimo dalje, dolijemo nekoliko rjave omake ali pa krepke goveje juhe in del odstavljene rakove juhe, zakuhamo omako z na¬ sekljanim peteršiljem, precedimo ter serviramo čim bolj vročo omako z raki vred. 7. Najfinejši način. Recimo, da imamo 30 ve¬ likih jelševcev. Narežemo prav na drobno 2 korenjčka, 2 čebuli, 125 g suhe surove pršuti, nekaj peteršilja, ma¬ terine dušice in 1 lavorov list. To doklado dušimo v troje žlic surovega masla. Na to dolijemo Vi 1 belega vina, 125 g goveje močne juhe, Vi čaše konjaka, soli in popra; noter denemo rake, posodo pokrijemo in kuhamo rake 10 do 12 minut in so že gotovi. 8. R a k i v vinu. Za 20 srednjevelikih rakov vza¬ memo 14 1 vina, dodamo soli in čebule, pokrijemo pisker in kuhamo rake 10 minut. Premalo je rakov, da bi se mudili še z nadaljnjimi recepti. „Nema raka bez mokrih gača“ pravi Hrvat; „kaj je rak, kaj šele rakova juha“, dostavljamo v pregovoru pa Slovenci. V delikatesnih trgovinah prodajajo tudi račje kon- serve od razluščenih in črevesa očiščenih repov sladko¬ vodnega raka. Škarje navadno ne uporabljajo za konserve. Konserva mora biti v močni salamurnici. Preden jo uži¬ jemo, jo razsolimo ali v mleku ali pa v vodi. O kaki aromi račji v konservi seveda ne more biti sledu. V industriji račjih konserv uporabljajo preostanke za pridobivanje raznih užitnih pritiklin, kot račjega praška, račje moke, račjega masla, ekstrakte pa za račjo juho. Pra¬ šek pridobivajo od zmletih, posušenih in barvanih ostankov mesa in lupin; rabijo jih za dodatek juhi. Moka je zelo drobno premlet prašek, toda izdatnejših sestavin. Maslo delajo kot račji ekstrakt v zmesi mlečnega masla in loja, 82 ki so jima odvzeli vso vodenost. Čim pa sestoji zmes zgolj od mlečnega masla in dišav, ali pa iz račjega praška, vode in dišav, toda brez loja, jo prodajajo že kot posebno slasten ekstrakt k račji jubi. Okusnost dobro pripravljenih rakov slovi po vsem svetu in ne potrebuje dokazov. Sveže kuhani rak, še vroč, je najbolj okusen, zlasti, če živemu ni primanjkovalo me¬ šane hrane. Od same rastlinske hrane, posebno od račje zeli (elodea canadensis) pravijo poznavalci, da dobi račje meso grenek okus. Redilna vrednota rakovega mesa ustreza nekako po¬ lovici boljšega volovskega mesa. Zato je petičnemu uži¬ valcu rakov morda včasih dosti, preveč mu jih ni nikoli. 10 cm dolg rak, ki tehta približno 40 g, ima komaj četrtino užitnega mesa. Pomniti moramo, da rakov želodec ni užiten. Danes izvozna trgovina rakov ni posebno razgibana, d asi donaša težke tisočake. In vendar čitamo (Slovenec z dne 1. Vlil. 1936), da ima družba za izvoz rakov iz Ju¬ goslavije na Jesenicah odmorno postajo za rake. Rake, ki jih dobivajo po večini iz Like, spuščajo na Jesenicah zopet v vodo, da se odpočijejo. Na dan prihaja tja do 1000 kg rakov, ki so namenjeni v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Nemci so jih rabili ravno za olimpijadnih dni, Francozi pa za letovišča. V dravski banovini je rakov ko¬ maj za lastno potrebo. Prejšnje čase je Nemčija izvažala ogromne množine; in tudi Avstrija jih je imela preko lastne potrebe. Na naj¬ boljšem glasu pa so bili raki iz naše Krke. Kranjska je prvačila od nekdaj in se proslavila daleč preko svojih mej s krškimi raki. Največja tedanja centrala je bila v rokah berlinske eksportne tvrdke O. JVlicha, ki je dobavila rake večinoma v Francijo. Dobri dve tretjini dobička je šlo v žep na račun krških rakov. Za tiste čase pomeni izkupiček za izvožene rake že del narodnega premoženja. Da se pa premoženje jači in oživi, moramo upoštevati vse smernice, ki jih zahteva gojenje rakov. Tudi v trgovini z raki je mnogo pogojev, brez katerih v kupčiji ne pridemo naprej. 6 * 83 25. vuhvo elike važnosti je prevoz in razpošiljanje rakov. Rak je, rekel bi, edina žival, ki zahteva, da jo dostavimo kupcu živo. Mrtvih rakov ne more rabiti nikdo, ne za nasad, ne za trg, še manj pa za kuhinjo. Nalovljene rake najprvo pregledamo in odstranimo slabiče in pohabljence. Preostale vložimo v košaro ali zračen zaboj, potresemo jih s pestjo otrobov ali koruzne moke, dodamo jim kopriv in vse skupaj pokrijemo z mrežo ali poveznemo z žičnim pokrovom. Košaro postavimo na hladno, v klet ali kamorkoli v senco. Če pa nameravamo vzdržati rake več tednov, pogreznemo zabojček ali koš v vodo. Vsakega 2. ali 3. dne jih krmimo z mesnimi odpadki, jetri, mrtvimi žabicami, ribami itd. Vsakokrat jih moramo pregledati in odstraniti mrtve in bolehave. Pomagamo si pa tudi s kuhano repo, starim sirom in ostanki kruha. Rak je vsejedež in ni izbirčen. Rake, ki jih pa držimo na suhem, hranimo z drobnim kuhanim krompirjem, na to jih polijemo s par surovimi rumenjaki, ki smo jih premešali. Tudi stara skuta in otrobi gredo raku v slast. Nikdar pa ne devajmo rakov v vrečo! Raki se ne smejo medsebojno tiščati in treti. Imeti morajo nekoliko razgibne možnosti. Na dnu košare naj bodo večji, zgoraj pa manjši raki. Tudi pri odpremanju rakov moramo biti previdni. Vzemimo široko plitvo košaro ploskega pokrova. Ploče¬ vina ni primerna. Dno nasteljemo s suhim mahovjem. Barjanski mah (sphagnum) je izborno ležišče, ker izborno vsrkava vsa izločila. Tudi drobno narezana lesna strugotina je dobra. Obnesejo se tudi šota, slama, koprive, bičje, papir¬ nati odpadki, borovi poganjki in vršički; vse vložno gradivo pa mora biti suho, da ga ne prevzame toplota. Popolnoma za¬ grešeno je, da koprive poškropimo, ali pa da devamo vlažno žakljevino med rake. Tu sem polagamo rake, dru¬ gega poleg drugega. Pohabljence ločimo od zdravih, po možnosti pa naj bodo raki enake velikosti skupaj. Vla- 8i gamo jih v plasteh. Plast pokrijemo zopet s plastjo ma hovja, nanjo pridejo zopet raki, mahovje in pokrov. Mečušev v obče ne razpošiljamo. Več nego dve plasti rakov ne smemo tvegati. Rake, ki jih nameravamo odposlati, moramo praviloma kakih 6 ur prej v senci osušiti. Škrgaste votline izločajo namreč vodo in se polnijo z zrakom; kljub temu pa osta¬ nejo vlažne. Raki, ki jih hočemo obdržati nekaj dni doma, vzdrže dlje na suhem v čebru in hladnem prostoru nego v vodi. Sicer pa prestane dobro vloženi rak brez vode do 5 dni. Solnce ne sme priti do njega. Pozimi pazimo, da se rak ne prehladi. Če mu zamrznejo škrge, je že tudi raka konec. Zato tudi ne smemo pošiljati rake v ledu. Nemčija ima celo zakon, ki prepoveduje, da bi ležal rak med pre¬ vozom neposredno v ledu. Če si že v vročih dneh moramo pomagati z ledom, pregrnemo plast ledu z žakljevino ali šotorskim platnom in nanj polagamo žive rake. Pozimi jih moramo torej obvarovati omrzline, kakor jih sploh od- tezamo prepihu in soncu. Pač pa prebije rak lahko nekaj dni na hladnem in v temi. Raki. ki jih odpošiljamo, ne smejo biti siti, pa tudi ne izstradani. Lačen rak vzdrži na prevozu več nego sit. Do¬ bro pakovani raki prenesejo lahko transport treh dni. Navadno pogine med daljšim prevozom kakih 15% do 25% rakov. S to izgubo morata računati kupec in proda¬ jalec. Izgubo plača vedno le potrošnjak. 26 . fSUhp T ako vidimo, da je nešteto razlogov, ki jih moramo upoštevati. Gospodarsko blagostanje, dobrobit se obeta vsakemu, ki hoče sodelovati. Če nam je na tem, da odpra¬ vimo vse ovire, ki otežkočajo izboljšanje ljudsko-gospodar- ske škode, bilo bi večno 'škoda, da ne zgrabimo za delo, ki obeta gotove uspehe. Težkoče so zlasti v tem, da žrtvujemo stroške in čas v goreči želji, da bi se rak zopet zaplodil. In to dolgotrajno čakanje ozdravljenja je drago. Ako so 85 propasti raštva krive industrija, korekcije, uravnavanje tokov in onesnaženje bistrih naših rek, skušajmo s pri¬ mernim nplivom prenesti porast našega rakarstva vsaj v one vode, potoke in jezera, kjer je kultura prizanesla popravljanju vodotokov. Da gojenje in razmnoževanje raka ni brezuspešno, nam služi dokaz, da poraja celo Krka v okolici Novega mesta že zopet rake, ki jih dolge čase ni bilo, dočim so uspehi nasadov v zgornji Krki za enkrat še neizgledni. Preobilno nas je obdarovala narava prejšnjih let z bogastvom rakov. Preobjedli smo se jih. Premalo smo imeli to živo premoženje v ceni. Kranjski ribarski zakon iz leta 1888. in poznejša Uredba o ribarstvu iz leta 1929., ki je njena veljavnost raztegnjena na vso dravsko banovino, omenjata izključno le ribarske revirje, čeprav bi se moglo govoriti enakovredno tudi o račjih revirjih. Novi zakon za sladkovodno ribarstvo, je krivico popravil, ki se je godila raku. Rak je po novem tolmačenju in po svoji važnosti takoj za ribami. Na dlani pa leži, da se krijejo slej ko prej krajevne meje ribarskih z mejami račjih revirjev. Razvoju in prihodnjosti ribiški in rakovski veljaj skupni pozdrav: Petrov blagor! 86 27. r ()iri Brefim A. Tierleben, Leipzig 1918. Dr. Droscher W. Der Krebs und seine Zucht, Berlin 1890/91. Dr. Floricke K. Gepanzerte Ritter, Stuttgart 1915. Prof. Franke J. Zur Krebsfrage in Krain, Mitteilungen des osterr. Fischereivereins, Wien 1889. Frof. Franke. Ribarstvo v Krki, Ljubljana 1899. Prof. Franke. Die Gewiisser in Krain und ihre nutzbare Fauna. Ljubljana 1892. Prof. Franke J. V. osterr. Fischereitag, Wien 1894. Prof. Franke J. VI. „ „ „ 1903. Prof. Franke J. Vlil. „ „ „ 1905. Prof. Franke J. Zboljšanje ribarstva v Krki, Ljubljana 1906. Dr. Gerl G. Fischerei-VVirtschaftslehre, Wien, 1898. Dr. Harz P. O. Die Krebspest, Wien 1881. Dr. Hofer B. Handbuch der Fischkrankheiten, Miinchen 1904. Hubad J. O račji kugi, Ljubljana 1894. Iluxley Th. Der Krebs, Leipzig 1881. Kalender Deutscher Fischerei-, Augsburg 1913. Krenmayr L. Osterr. Fischerei Zeitung, Wien 1912. Dr. Lampert K. Das Leben der Binnengewasser, Leipzig 1899. Lovec, letniki 1910, 1911 in 1925. (Med raznimi vrstami). Piichner F., Der Krebs und seine Zucht, Wien 1888. Dr. W. Schaperclaus. Die Ursache der pestartigen Krebssterben, Berlin 1934. Dr. P. Schiemenz. Untersuchungen und Betrachtungen liber den Aal, Berlin 1935. Schikora Fr., Die Wiederbelebung der Gewasser mit Krebsen, Neudamm 1916. Schillinger A., Der Krebs, Allg. Fischereizeitung, Augsburg 18%. Dr. Smolian, Der Flusskrebs, Wiirzburg 1926. Merkbuch der Binnenfischerei, Wiirzburg 1920. Šugh ]. Rak potočar, Nova Gradiška 1925. Ulner G. Aus Seen und Bachen, Leipzig 1913. Dr. Vukovič A. Pregled riba, Sarajevo 1935. 87 3CazaLix Stran: Predgovor . 5 1. Uvod.6 2. Raznoterost rakov ... 7 3. Barva.10 4. Telo.11 5. Voda, kjer rak uspeva.16 6. Luknje.18 7. Hrana.19 8. Rakova levitev.27 9. Plodnost in razvoj.29 10. Odpornost.33 11. Bolehavost.34 12. Velikost, mera in teža.35 13. Starost.38 14. Rakovi sovražniki.38 15. Kanibalizem.40 16. Raki pred izbruhom kuge.41 17. Račja kuga.45 18. Pregled pustošenja račje kuge.52 19. Raki po epidemiji.53 20. Nasajanje rakov.56 21. Rak v ujetništvu.66 22. Rakolov.67 23. Zaščita rakov. 75 24. Užitnost rakov.78 25. Prevoz rakov.84 26. Sklep.85 27. Viri.87 Slike.: Štev. 1. Rak jelševec.3 „ 2. Škarje . 9 „ 3. Telo jelševca od zgoraj.12 „ 4. „ „ od spodaj.12 „ 5. Dristavec (potamogeton). 20 „ 6. Rogatek (ceratophyllum).21 „ 7. Parožnica (chara).22 „ 8. Račja zel (elodea canadensis).22 *