211
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr., J aroslav.
59.
Črni gozd in njega velikani.
(Konec.)
Gorostasni   ti ¦rnamutovci  rastejo zadružno po dva ali trije vkup.    Tamošuji izpirači zlata zdeli so jim po-
212
sebnih imen. Tu rastejo „tri sestre" iz enega korena; tu je „Herkulj"; tu stari „samec", kateremu so viharji veje polomili. ;;Obitelj" sestoji z „očeta in matere", pa „dvajset in čvetero deee". „Jahalnica" leži povaljena na tleh; deblo tega gorostasa je otlo, in v to otlino more človek na konju 25 7// daleč jahati. Tam rasteta »dvojčka"; tam ^prijatelj" in mnogi drugi. Največi go-rostas, „oče gozda", leži tudi na tleh. Deblo mu pri korenu meri v obsegu 36 "/, in dolgo je bilo do 150 m/. Znotraj je ta velikan izgorel. Skozi otlino stopaš kakor skozi presvodjen hodnik 60 m/ daleč, in izideš naposled pri eni grči.
Sprvega so grdo delali z mamutovci, zato jih je vzela amerikanska vlada v svoje varstvo. Pozneje so našli še 8—9 takih mamutovih gajev, v katerih raste okolo 1200 mamutovcev, toraj se ni bati, da bi ti goro-stasi kmalu zginili s površja zemlje.
M. A. Carlisle dal je na svetlo 1876. 1. svoj potopis okolo zemlje. V tem spisu popisuje razno šilasto drevje, ki se je v gorostasni veličini v Kaliforniji razvilo. Iz zanimivega popisa naj ponudimo te-le črtice:
„Osem milj (angleških) od Whitesa, 3000' nad morjem, objel nas je rob veličastvenih borovih gozdov Sierre Nevadskih. Še osem milj pota smo naredili, pa smo bili v vencu visokih bregov, ki se spuščajo od srednjega grebena. Naše največe jele in borovi niso v primeri s tem drevjem nič druzega kot navadne preklje.
Cim dalje smo rili, tem veče drevje smo videli. Obstali smo na nekem kraju, na katerem je stalo dvanajst dreves, in vsako je bilo najmanj 60 m/ visoko. Štirje smo se morali za roke prijeti, da smo mogli drevo spodaj pri koreuinah obseči. Najmnogobrojnejši in najznamenitejši med temi oholimi drevesi so bili sladki bor, rumeni bor, pa Douglasova jela.
Borovi se odlikujejo vzlasti z ogromnostjo svojo, in jele še posebno tudi z veličanstveno nježuostjo in krasoto, v kateri jih nič na svetu ne nadkriljuje. Nekatere so bile visoke po 200', in s piramidalno svojo krošnjo, ki se pravilno v viš vzdiguje, podobne so kaki katedralki.
Vsak tak bor, vsaka taka jela je čvrsta, dovršena slika lepote in moči. Vsako deblo je ravno in okroglo, vsaka krošnja je sveža in močna, nobena se ne naslanja na soseda ali sosedo in ga ne duši. Kedar človek motri tako na gosto združena debla, zdi se mu, kakor da si je priroda sama postavila veličasten tempelj. Ti kralji in te kraljice med drevjem ne trpe ob podnožju svojem nobenega gostača, ki bi utegnil zakrivati njihovo lepoto ali zmanjševati njihovo veličanstvo. Nobena ovijalka se ne ovija okolo njihovega smelega debla, niti se oprijema visokih vej. Veje se začenjajo še le v višini 60—100'. Zemlja pod njimi je z večine suha, in redko kedaj je pokrita z nizkimi rastlinami.
Nekaj niže, kakor ravnokar omenjeni veličastni gozdi, v zatišnih jarkih, raste v obilici drugega drevja tudi teh vrst, razne jele in razni borovi. Najbolj podobni so jim sladki bor, rumeni bor, rudeča jela in gorostasna brina. Veličastveno to drevo ima nježno viseče igle, ter
se potegne do višine 200'. Tu se nahajajo tudi mlade balzamove jele z vodoravnimi vejami, ki so osute s pro-zirnimi kapljicami dišeče smole.
Drugega dne smo obiskali kraj Mariposa Grove. Ta kos zemlje ima skoro najgorostasnejše drevje v Kaliforniji. Vso pot smo se čudili krepkemu drevju, njegovi rasti in lepoti. Ali prišli smo do še večin gorostasov. Na prekrasni mirni gozdni čistini stali so pravi kralji vseh gozdov. Prvi hip je človek jako presenečen, ti velikani se mu zde kot visoke zgradbe. Ti gorostasi se nazivajo mamutovci. Eno drevo je poginilo starosti in leži na tleh. To je „vrženi kralj", in prav je, da so mu to ime zdeli. Ako bi zlezli na truplo tega velikana, bilo bi 20' od zemlje. Tam stoji drugo še popolnoma čvrsto drevo. Merili smo njegov obseg deset črevljev nad zemljo, ter namerili 66'. V višiui 90' še le so se začele veje, in tu je imelo deblo obsega 36'. Ne daleč od njega stoji prej ko ne najlepše drevo med vsemi, to je „mati gozda". Deblo mu ni tako veliko kakor pri poprejnem, ali ono ni poškodovano čisto nič od požara, ki je zapustil črnih sledov po večini drugih starcev. Na okolo stoji še do deset drugih dreves, divnih v veličini in krasoti, da-si ne dosegajo z rastjo svojo poprejnih treh gorostasov.
Ko smo pogledali še malo naprej, dobili smo do 20 novih mamutovcev, in vsak je imel najmanj do 40' obsega koj nad koreninami. Tri veličanstvena, posebno čvrsta drevesa nazivajo „tri gracije". Dva druga gorostasa, uže plešasta starca, nazivajo „dvojčka". Neko drugo drevo je zelo opalil ogenj, ki so ga bili pod njim zanetili tamošnji prastanovniki; pozneje se je zvalilo na tla. V tem gozdu stoji še 300—400 drugih mamutovcev, ali mladih je zelo malo, in človek bi sodil, da so taki gorostasi rastli le v poprejnih dobah.a
Na izhodnem obronku Sirre Nevade nahajajo se po nekaterih legah tudi še mamutovi gozdi, in to 5000 do 6000 čevljev nad morjem. Tudi tu rastejo prav taki velikani. Tudi po drugih krajih jih je dobiti sem in tje. Ali kakor je mamutovec gorostasno drevo, češarki njegovi so pa mali. nekaj debelejši so od navadnih orehov in seme imajo tanko kot papir.