Razne vesti. 159
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15 maja 1908.
— (Umrl) je dne 22. pr. m. spotoma na Reki dr. Baltazar Bo-gišic, ki je z nepregledno vrsto knjig in spisov o južnoslovanskem pravu obogatil pravno znanstveno literaturo ne le hrvatskega in srbskega naroda, marveč tudi drugih narodov, v kojih jeziku je pisal, obujajoč na ta način v širokem učenem svetu zmisel za pravne posebnosti južnoslovanske. Predvsem je pa za veke proslavil sebe in južnoslovanskega stvoriteljnega duha s ko-difikacijo »občnega imovinskega zakonika za kneževino Črno goro« iz leta 1888, ki je preveden v petero svetovnih jezikov in ki je o njem nastala obsežna književnost v raznih jezikih. Porojen je bil dne 7. decembra 1834. 1. v Cavtatu pri Dubrovniku. Učil se je pravu in jezikoslovju po raznih velikih mestih. Po.stal je I. 1862 doktor filozofije v Gisenu, 1. 1864 doktor prava na Dunaju, a 1.1869 doktor javnega prava v Odesi. L. 1873, ko je bil že izdal razna dela o pravnih običajih Slovanov in bil profesor na vseučilišču v Odesi ter pravi državni svetnik, prejel je nalog od carja osloboditelja, da na željo kneza Nikole odide v Črno goro ter začne tam sestavljati državljanski zakonik za kneževino. Leta 1888 je bil izdan ta zakonik, ki ga je učeni svet hitro proglasil za kodifikacijski umotvor prve vrste. Leta 1893 je Bogišič prevzel ministrstvo prava v Črni gori, izdal mnogo novih naredeb, obenem pa proučaval uspehe svojega imovinskega zakona. L. 1898 je izišlo
160 Razne vesti.
novo in popolnjeno izdanje tega zakona, katero je iznova vzbudilo veliko zanimanje in novo literaturo. IVled drugimi mnogimi deli je omeniti še poglavitno iz 1. 1874: »Zbornik sadašnjih pravnih običaja u Južnih Slovena«, ki ga je založila Jugoslovanska Akademija. Bogišičev pomen za pravno znanost in zakonodavstvo, osobito na slovanskem jugu je naravnost neizmeren. Radi tega se bo njegovo ime častilo in s ponosom imenovalo od roda do roda!
— (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) je razposlalo naslednji, uvaževanja vredni poziv: Rojaki! »Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju«, ustanovljeno ob vladarski štiridesetletnici 1.1888., slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka. Tiho in brezhrupno bo to slavje, kakor je tiho delovanje tega prepotrebnega društva. A to slavje naj bi bilo vsaj povod, da bi se ga rojaki v domovini in drugod v izdatnejši meri spominjali z darovi. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost. V vseh strokah nam ne-dostaje duševnih delavcev, in na merodajhih mestih se cesto izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, ako zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu velikošolcu upade pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker ga je potlačila in oslabila revščina. Zakaj poleg vseh težkoč, s katerimi se borijo slovenski visokošolci, poleg preži ranja s strani drugorodnih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih, je revščina najhujša sovražnica, ker slabi duševne in telesne sile. In revna ter potrebna je pretežna večina slovenskih visokošolcev! Vsak mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mestu pa je vedno večja. Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vse tiste, ki so-svoj čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma ter tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okoli 1500 poročil in položnic smo razposlali o Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarni blagajnika gosp. drja. K. Seshuna, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, 1. Singerstrasse 7. Na Dunaju, meseca maja 1908. — Odbor podpornega društva za Slovenske visokošolce.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26.