JUNIJ
2007
OBVEZNI
IZVOD
POKRAJINA ČAKA NA ODLOČITEV LJUBLJANE
Matjaž Koprivšek, novi policijski komandir
V nov dolg zaradi likvidnostnih težav
Biserna maša Ribničana iz Brazilije
Tobakova hruška, brežanska znamenitost
Slatnik slavil poročne jubileje
GLASILO OBČINE RIBNICA 29. junij 2007, letnik XI
REŠETO
Veleposlanikov dnevnik
I Sako da je bilo videti? Ooooo, še 1^^ zdaleč ne kar tako, ker je šlo za I Xdogodek, ki se ga kaka ribniška vas ali naselje na tak način še ni lotilo. Kup sestankov je bilo potrebnih, da je bila lahko cela vas 9. junija tako praznična in da niso manjkali ne transparenti ne zahvalna maša, ki jo je vodil dekan Anton Berčan, kulturni program s tamburaši iz Sodražice, ker kar nekaj domačih fantov igra tam, ter vsesplošno rajanje na veselici.
Marija Lovšin, ki vodi podružnično šolo v Sušju in je bila del enega izmed 13 jubilejnih parov, je dejala, da je malo vasi, ki bi dajale zgled tako trdnih družin, saj je tudi med temi pari le eden šel narazen, vsi ostali pa so uspeli premagati vse križe in viharje. "Ponosni smo na jubileje, ker vsem zakoncem to ni usojeno. Mladi se ne poročajo, dosti je ločitev in zato je prav, da take jubileje praznujemo," je dejal Jože Tanko, prepričan, da take prireditve pripomorejo tudi k vaški slogi, saj ga menda ni bilo Slatničana, ki ne bi prišel parom čestitat.
Dekan Anton Berčan, ki je daroval zahvalno mašo, meni, da družina sploh ni v krizi, v krizi smo ljudje, zato je položil na srce zakrament svetega zakona, kjer si dva izkazujeta ljubezen, vztrajata, imata družino, vlagata delo in skupaj preživljata trpljenje. Hudomušno so isto misel obdelali mladi, ki so zabavali v kulturnem programu, in dejali, daje smisel zakona v tem, 'da partnerja skupaj rešujeta zakonske probleme, ki jih sploh ne bi bilo, če ne bi bila poročena!"
33 otrok so 'pridelali' v teh zakonih in zanje prosili pri maši, da naj odrastejo v poštene ljudi.
Ta izjemni vaški dogodek je bil res slatniš-ki, toda motiv je prenosljiv v vsako okolje, med vse ljudi, ne samo po tem, da naj se neguje ljubezen, ampak tudi po tem, da si vzamemo čas za partnerje, otroke, prijatelje in si izven vsakdanjika pripravimo tudi kako tako veselje, kot so ga slatniški pari. Ti so na koncu kar poplesavali po vasi in se fotografirali ob panojih, kjer so bile njihove poročne fotografije. "Oh, kako smo bili včasih mladi," ]e le ušlo skoraj vsakomur izmed njih.
13 zakonskih parov slavilo obletnico poroke
SLATNIK, ŽENA IN MOŽ SREČNI KRAJ!
Od srebrne do zlate poroke, v vseh letih pa 'pridelali' 33 otrok
Ples na vasi
"SMO TAKŠNI, KOT SMO, A DRUG DRUGEMU BOŽJI DAR! "
Nekateri Slatnieani so si izvolili partnerja iz domače vasi, drugi so krožili po Dolini, eni pa so pogledali precej čez planke in koga pripeljali od drugod ali pa se preselili drugam. Pred 85 leti seje poročilo največ, kar 8 vaščanov: Marija Klun, Nande Šilc, Franc Lesar, Metod Pucelj, Peter Pucelj, Lado Bertot, Edo Lovšin in Jože Tanko. Pred 30 leti, leta 1977, so se 3: Ivan Pintar, Ludvik Lovšin in Anton Peterlin.
Štiri desetletja sta skupaj v zakonu organist Ivan Košir in Marija Peterlin, sovaščana, zlato poroko, njunih skupnih 50 let, pa sta se veselila Ivana Turk in Jože Tanko.
Da, da, to je oče Jožeta Tanka ml., ki mu je uspelo nabrati ravno pol toliko zakonskih let. "Bilo je polno veselja, radosti, tudi žalosti, razočaranj, a ostali smo si zvesti v ljubezni. Slabo pozabimo, dobro ohranimo!”
Pare ujela v objektiv in prenesla na papir Alenka Pahuue
JUNIJA
PIŠEMO:
Dogodki meseca
Že 4. varianta nove pokrajine	4
Novice iz doline
V nov dolg zaradi likvidnostnih težav 5 Gallusovo ime za glasbeno šolo?	6
Pogovor
Matjaž Koprivšek, novi policijski komandir
8
Tako dobro popotnico, kot so novemu ribniškemu policijskemu komandirju dali njegovi bivši nadrejeni, bi si želel vsak policist, namreč: "Boljšega komandirja ne bi mogli dobiti."
X/ELE RO 3 L>X M I KÖ V O l"4 EXZMI I K	OD 9 DO 11
Kulturne drobtinice
31. srečanje zborov	10
Od Jonasa do Lainščka	„	11
Dan državnosti 2007	l\ \ >' / 12
Zabavne strani Po dolini
Druženje pri oglarski kopi ^ v ^ y
V Ö‘enih kr°9ih
Od vasi do vasi
Grčarice urejajo kulturni dom	28
Od vrtca do šole
Zmagovalka Abecede	31
«v»
Športni utrinki
Izjemni uspehi najmlajših rokometašev 33
RIBNIŠKIH SIMFONIKIH VAS PONESE NA ODER
Ravnateljico glasbene šole je od veselja in ponosa kar odneslo na oder, ko so orkestri zaključili koncert, in kako ne bi? Godalni, pihalni in simfonični so pod vodstvom dirigentov Jožeta Rajka in Matjaža Jevšnikarja 10. junija priredili tako nedeljsko popoldne, kot ga še nismo imeli priložnosti videti, in vsi so si bili enotni, da morajo simfonike čim večkrat ponuditi v poslušanje. Ko se združijo pihala in godala, takrat je ustvarjen toliko mogočen zvok, da poslušalec ne ostane ravnodušen. Zatorej, organizatorji kulturnih prireditev - privoščite si ribniški simfonični orkester!
ji	Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica
m	Zdenka Mihelič-članica
	Programski svet: Jože Tanko, Darja But,
v	Vesna Horžen, Benjamin Henigman,
S	Majda Vrh, Pavel Hočevar
0	Lektorica: Tanja Debeljak
m	Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889
TV	Tisk in prelom strani:
T	KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
U
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091
Izid naslednje številke:
30. julij 2007
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. julija 2007
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Foto Katja Konečnik): Mmmm, čokoladna kopa!
■MM
3
Na turjaški mizi že 4. varianta nove pokrajine
0 "VSI ČAKAMO, KAKO SE BO g ODLOČILA LJUBLJANA"
Obljubljanske občine dodale varovalko: DA, novi pokrajini, če razpade osrednjeslovenska
l
n
id
H
n
>
Vlada RS je 24. maja tudi uradno vsem slovenskim občinam poslala dopis o tem, v katero pokrajino jih je dodelila, ter želi v roku 60 dni dobiti mnenja, ali jim je razdelitev po godu. Dolenjska pokrajina naj bi bila, tako kot vemo že nekaj časa, naša matična, segala pa bi od Metlike, preko Kočevja in Osilnice do najsevernejšega Loškega Potoka ter Sodražice, zajela še Trebnje na vzhodu, sedež pa bi prevzelo Novo mesto. Po tem vladnem predlogu Ljubljana ni obravnavana kot samostojna občina, čeprav mnogi poslanci menijo, da bi to morala postati, zato je še vedno stvar debate tudi osrednjeslovenska regija, kamor sodi večina občin, s katerimi bi šla naša južna regija rada v ustanovitev svoje pokrajine. Župani občin južno od Ljubljane so se v mesecu dni že drugič sešli na Turjaku in 11. junija sta prišla tudi glavarja največjih, grosupeljske, Janez Lesjak, in župan Ivančne Gorice Jernej Lampret. Njuni mnenji se v izhodišču najprej nista razlikovali, oba se čutita bolj povezana s to regijo, toda ko je Anton Zakrajšek ponudil v podpis Pobudo za ustanovitev samostojne pokrajine, so obljubljanske občine želele vključiti varovalko in dodale stavek:
PRIVESEK LJUBLJANE ALI PERIFERIJA?
Klasično dilemo občin, ki tvorijo obroč okoli Ljubljane, je povzel bre-zoviški župan, ki pravi, da kamorkoli se obrnejo, nikamor ne sodijo. Ne k Notranjski ne k nam, ker so vseskozi neposredno povezani le z Ljubljano, tako preko komunalnih služb in drugih servisnih dejavnosti.
"V vsakem primeru bi bili oddaljeni od središča in pri nas bo odločanje zelo napeto. Vsi upamo, da bomo ostali povezani z Ljubljano." Ljubljanske variante se bo, "dokler se bo dalo", držalo tudi Grosuplje, je dejal Janez Lesjak, daleč stran pa noče iti tudi Ivančna Gorica, čeprav se ji zdi naša pokrajina veliko bolj smiselna, "kot pa da bi se družili s Trebnjem in celo Zasavci so imeli neke pobožne želje, da bi šli z njimi", je dejal Jernej Lampret.
Vendar garancije za ustanovitev nove pokrajine obljubljanski župani sami niso hoteli, ampak odločitev v celoti prepuščajo občinskim svetom. Kočevskemu županu Janku Vebru se zdi škoda, da se te občine toliko vežejo na Ljubljano, ker bi lahko takoj izoblikovali predlog o ustanovitvi nove pokrajine in ne bi čakali na odločitev Ljubljane.
"Prišli smo do optimalnega obsega, izpolnjujemo vse pogoje in pokrajina bi gotovo obveljala."
Nova pokrajina - DA, v primeru, da bi prišlo do razpustitve osrednjeslovenske regije. Poslanci Janko Veber, Jože Tanko in Alenka Jeraj so poudarili, da si cincanja ne moremo več privoščiti in moramo sami dati pobudo o novi pokrajini, drugače nas bodo dali, kamor jim bo godilo. Lesjak bi celo raje videl, "da nas vlada prisili k določeni pokrajini, ker dela po strokovnih _ merilih, ne pa, da £,	w
nas sprašuje, kam	.‘j-:
bi šli. Eni se maramo, drugi ne."
Grosupeljski župan se zaveda, da bo le s težavo prepričal svoje prebivalce, ker tam živi kar dve tretjini Ljubljančanov, in se itak ne vidijo nikjer drugje kot v Ljubljani, kjer delajo in tja vozijo otroke v vrtec ali šolo.
Težave kljub temu, da bi bilo po predlagani že 4. varianti središče nove pokrajine najverjetneje ravno v Grosuplju, ki je največja občina, in načelno soglasje je bilo zaznati med vsemi župani.
Je pa kočevskega, Janka Vebra, spravil v dvome komentar ribniškega župana Jožeta Levstka malo pred srečanjem, ko je dejal, daje Ribnica po vladnem predlogu mejna občina in bi se v primeru nezadovoljstva z referendumom lahko odločila za priključitev k osrednjeslovenski pokrajini ter bi tako Kočevje ostalo samo in odrezano od centra dogajanja. A Levstek je pripomnil, da se je samo pošalil in da vztraja pri prvotni ideji, ker se zaveda, da je njegov Jože Tanko skupaj z župani petih občin že leta 2002 podpisal namero o ustanovitvi pokrajine.
Ideja o ohranitvi osrednjeslovenske regije oz. pretvorbi v pokrajino najbolj diši tudi Dobrepolju, čeprav je njegov župan do sedaj najmočneje zagovarjal povezavo z občinami od Barja do Kolpe, zato se ob vseh pomislekih zastavlja realno vprašanje: zakaj se ni ponudila še 5. varianta, po kateri bi se v primeru izločitve Ljubljane vse navedene občine povezale v osrednjo pokrajino oz. bi to željo izrazile Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel, ki so po vladnem planu iz le-te po novem izločene. Tako bi ohranile skorajda enak upravni status, kot so ga imele do sedaj, ko so sodile v osrednjeslovensko regijo z matično ljubljansko upravno enoto. Najkrajšo slamico še vedno vleče ravno kočevsko-ribniška subregija: tako kot se čudimo, zakaj se reče 'Ribnica na Dolenjskem', a nimamo ne vinske trte, ne gričkov, marveč tipično kraško podnebje, so se mnogi čudili, kako to, da se 60 km od Ljubljane še vedno prepeljavamo s ljubljanskimi registrskimi tablicami.
Potem ko smo po ustanovitvi lastne države ugotovili, da so sicer rampe v Gotenici padle, a se Slovenija obnaša, kot da nas ni na zemljevidu, smo ostali v senci razvoja in se nismo delali tako onemogle, kot so se v Pomurju, ki zdaj naravnost razvojno cveti, ker ga je država končno opazila in ga krepko finančno podprla. Nas ni opazila niti toliko, da bi dojela, da nas od Novega mesta loči velika gora in premalo stkanih ljudskih vezi, da bi se kdorkoli od tu lahko poistovetil z JV pokrajino. Z nami pa se nočejo poistovetiti obljubljanske občine, ki se jim zdi bogokletna ideja, da nenadoma postanejo periferija - taka, kot smo mi. Zato ni presenetilo, da je naših 6 županov še vedno pripravljeno ustanoviti povsem svojo pokrajino, če bi padle vse ostale variante v vodo, toda nad glavami mnogih prebivalcev ždi temačna dilema: smo toliko močni, da na jugu sami preživimo?
Le tako, da nenehno rjovimo, da smo zaostali jug. To smo do sedaj počeli preveč tiho, zelo olikano

JANKU VEBRU NISO BILE JASNE IZJAVE RIBNIŠKEGA ŽUPANA, DA BI SE RIBNICA LAHKO ODLOČILA CELO ZA REFERENDUM IN PRIKLJUČILA K OSREDNJI SLOVENIJI
in se raje obrnili po delo drugam, kot da bi se še 'matrali' na svojih 'vrtičkih'. Temu območju ta hip, vsaj glede nove upravne razdelitve, res teče voda v grlo, zato ni čudno, da so se župani veliko trdneje postavili v bran naše regije.
Borovnica, Brezovica, Log-Dragomer, Ig, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Ribnica, Kočevje, Osilnica in Kostel morajo zdaj na svojih občinskih svetih čimprej obravnavati in sprejeti pobudo o ustanovitvi nove pokrajine, seveda s pridržkom: ČE bo osrednjeslovenska regija razpuščena, ker bi se iz nje izločila Ljubljana. V nasprotnem primeru bo julija na vlado romal kak drug sklep, morda le 6 občin, ki so ostale na južnem kraku Slovenije.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
.Rešeto
V NOV DOLG ZA REŠITEV LIKVIDNOSTNIH TEŽAV
Zaključni račun in poročilo nadzornega odbora sprejeta, možno novo zadolževanje
Hude finančne težave, v katerih seje znašla občina, so bile razlog za sklic izredne seje, na kateri so svetniki sprejeli zaključni račun za lansko leto, na podlagi katerega se bo sedaj občina lahko zadolžila in normalno delovala.
Likvidnost občine se je po besedah župana Jožeta Levstka zelo poslabšala in se je zato prisiljena zadolžiti za dobrih 542 tisoč evrov ali 130 mio SIT. Več kot polovica sredstev bo šla za sanacijo strehe na dolenjevaški šoli, 123 tisoč evrov za gradnjo kanalizacijskega sistema, skoraj 100 tisoč evrov pa za izgradnjo športnega igrišča Sv. Gregor.
Najbolj to sedanje neurejeno finančno stanje občutijo vsi, ki so kakorkoli vezani na proračun ali na njegove neposredne uporabnike, saj plačila niso redna, javni zavodi in druge institucije pa si pogosto lahko pravočasno izplačajo le mesečne
Anica Benčina je dejala, da so se javni zavodi še
DOBRO ODREZALI V SVOJEM POSLOVANJU GLEDE NA FINANČNE TEŽAVE, S KATERIMI SE JE SPOPADALA OBČINA
plače. Direktorji zavodov, ki so se seje 29. maja udeležili, so sicer vsi po vrsti govorili, da se bo do konca leta položaj vendarle uredil, ker tudi vsi prilivi pridejo v drugi polovici leta, toda ostali izvajalci in podizvajalci, ki z zamudo dobivajo izplačila za opravljeno delo, ne kažejo zadovoljstva ob taki finančni nedisciplini. Ta je prisotna že nekaj let, večji zastoj pa se je pojavil ob koncu lanskega leta, ko se občina zaradi nesprejetega zaključnega računa ni mogla pravočasno zadolžiti, in je bila tako med sedmimi občinami v Sloveniji, ki jim država ni priskočila na pomoč.
Če v kratkem ne bo priliva denarja, bo s 1. julijem zaprt bazen, ker ga ne bo moč ogrevati, je povedal ravnatelj šole France Ivanec. Vrtec se je že navadil na neredno plačevanje, ker ga doživlja s strani občine in staršev, varčevanje občine pa gre po besedah ravnateljice Andreje Hojč zgolj v škodo otrok. Poleg nove strehe, ki je vrtcu že obljubljena, si Hojčeva želi tudi postavitev ograje, ker se v popoldanskem in večernem času na igrišču zadržujejo 'nezaželeni obiskovalci, ga onesnažujejo in se s plezanjem po strehi izpostavljajo nevarnostim1.
Miklova hiša, ki je tudi eden večjih proračunskih porabnikov, se med letom tudi koplje v bazenu neplačanih računov, čeprav deluje v skladu s sprejetim programom, položaj pa je toliko bolj grenak, ker se enaka situacija potroji, saj del sredstev pride tudi iz sod raške in potoške občine, a z zamudo. Zdravstveni dom posluje relativno avtonomno, pravi direktor Peter Rus, ker 90 odstotkov dela krije zavarovalnica, vendar je izpostavil ustanoviteljsko vlogo, ki bi jo morale tri občine odigrati ter se odločiti, kakšno zdravstvo sploh želijo. Župan je zato v trenutku odločil, naj se priredi okrogla miza o tem. V njegovem mandatu sicer ni bila podeljena nobena koncesija zasebnemu zdravniku, toda težnje so precejšnje, zato se mora okolje dogovoriti, kakšen tip zdravstva bi mu ustrezal.
Hydrovod cio.o.je na področju občine Ribnica lani opravit nekaj večjih posegov, med njimi obnovil del omrežja v obrtni coni Ugar in na Ulici talcev ter preostalo omrežje na Cesti na Ugar. Razgibano in površinsko veliko kočevsko -ribniško območje bo še naprej pogojevalo veliko število ločenih vodovodov, kar otežuje delo podjetju, ki s pitno vodo oskrbuje 30.000 porabnikov preko 23 vodovodnih sistemov.
Zaključni račun so svetniki sprejeli soglasno, na poročilo nadzornega odbora (NO), ki je pregledal delo lekarne, zdravstvenega doma, vrtca, Miklove hiše, glasbene in osnovne šole, Komunale in Hydrovod a, pa tokrat ni bilo pripomb.
Benjamin Henigman je zato dejal, da naj se spomnimo lanskega leta, ko se nismo mogli zadolžiti samo zato, ker občinski svet ni sprejel poročila, češ da je premalo obširno, "zdaj pa zaključni račun sprejemamo zgolj na osnovi zaupanja v poročilo NO."
ŽUPANOVO PRIZNANJE JE BILO TOKRAT PODEUENO SVETOVNEMU PRVAKU V DUATLONU BOJANU CEBINU
Poročilo je bilo tokrat podano na dveh straneh, edina opomba pa, da je tehnika poročanja zavodov in podjetij dokaj različna in da uporabniki niso prejeli smernic za sestavo letnega poročila. Pri pregledu zaključnega računa lahko vidimo, da je občini uspelo več kot 100 - odstotno pridobiti davčne in nedavčne prihodke, medtem ko so bili prilivi realizirani le v višini 86 odstotkov, največ s strani države, slabih 500 mio SIT.
V okviru načrtov so bile izplačane sejnine svetnikov, financirane politične stranke, poplačani stroški občinske volilne komisije ter izvedba županskih volitev ter financiranje prireditev, sofinanciranje elektronskih medijev, izdaja knjig in občinskega glasila - vse skupaj je naneslo 39,8 mio SIT. Za sejnine nadzornemu odboru je bilo porabljenih 364 tisoč SIT, za plačo župana pa 9,3 mio SIT. 60 odstotkov od 187 mio SIT je šlo za plače delavcev občinske uprave, ostali denar pa za materialne stroške, nakup opreme ter prostorsko urejanje zemljišč.
Za investicije je bilo tokrat porabljenih 26 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, med večje v letu 2006 pa se štejejo ureditev potne mreže za komasacijo Dolenja vas, izgradnja mostu v Brežah, gradnja podpornega zidu v Rakitnici, dograditev kanalizacijskega sistema, izgradnja čistilne naprave pred vstopom v vodovodno omrežje v Sodražici, širitev pokopališča v Hrovači, komunalno opremljanje obrtne cone Breg in razširitev deponije Mala gora.
Nadaljevanje na strani 6
auxmo« 3:1 aioivxoixi
3E1MZTIOCZ
Nadaljevanje s strani 5
Pokukajmo v < poročila javnih J zavodov in podjetij...
■
RIBNIŠKA ŠOLA
Matično šolo je v šolskem letu 2005/06 obiskovalo 790 učencev, skupaj s podružničnima šolama Dolenja vas in Sušje pa jih je bilo 923. Pri nacionalnih preizkusih znanja so se učenci najbolje izkazali pri matematiki in slovenščini, kjer so bili nad državnim poprečjem, medtem ko jim to ni uspelo pri biologiji. So pa bili zato toliko bolj uspešni na športnem področju, od koder so prinesli 16 zlatih medalj, v tekmovanju Male sive celice pa so učenci dosegli 2. mesto v državi.
Socialno stanje šolarjev ni ravno blesteče, saj jih je kar 348 imelo subvencionirano prehrano, od tega v celoti 135 učencev (od tega 35 Romov), delno pa 213.
Učitelji so se dodatno izobraževali, saj sta si visoko izobrazbo pridobili 2 učiteljici,
strokovni izpit so pravile 4, 2 pa bosta po novem lahko poučevali tretji predmet - naravoslovje. Dve učiteljici sta zaključili tudi šolo za ravnatelje.
V svojem šolskem skladu je šola lani uspela zbrati 473 tisoč SIT, dobrih 82 pa jih je porabila za tekmovanje v znanju matematike. Donatorji so jim poklonili 4 mio SIT, kar je pripomoglo k boljši kakovosti pouka, šolska kuhinja pa uspešno trži svoje jedi, ki jih prodaja tudi zunanjim uporabnikom.
GLASBENA ŠOLA, ki jo po predlogu svetnika Janeza Zobca morda čaka preimenovanje v Glasbeno šolo Jakoba Petelina Gallusa, se lahko pohvali z velikimi uspehi na regijskem (5 zlatih), državnem in mednarodnem tekmovanju. Slednje je potekalo v Novem Sadu v kategoriji trobil, kjer je naša Irena Nadler prejela specialno prvo nagrado.
Šola beleži tudi rekordno število nastopov, kar 111 jih je bilo, uspelo pa ji je postaviti tudi sim-
'o
fonični orkester, katerega dirigent je Matjaž Jevšnikar, bodoči novi ravnatelj glasbene šole, saj Bernarda Kogovšek odhaja v pokoj.
Največji proračunski porabnik VRTEC RIBNICA je v 70 odstotkih vezan nanj, in se je zaradi že znanih likvidnostnih težav občine, tudi sam znašel v zagati in še zadnji mesec lanskega leta čakal na zadnjih 28 mio SIT. Denar je za vrtec postal toliko bolj pomemben, ker želi pospešiti začetek prenove celotnega kompleksa vrtca, v katerem je zdaj 260 otrok, za katere skrbi 54 zaposlenih.
Že letos bo lahko kdo izmed njih presežek, če bo ponovno vpis v vrtec nezadosten in se bodo povečani normativi otrok v skupini. Povrh vsega pa ravnateljico skrbita tudi zdravje in varnost.
Zaradi bojazni pred injekcijskimi iglami in drugimi nevarnimi predmeti se igrišče dnevno pregleduje, zaradi pretakanja azbestne strehe na montažnem in strehe na zidanem objektu, dotrajanega vodovoda in neustrezne kanalizacije pa se slabo piše vsem v vrtcu.
MIKLOVA HIŠA je lani razpolagala z dobrimi 120 milijoni tolarjev, od aprila dalje pa ekipo zaposlenih sestavlja 14 delavcev, od tega 2 za polovični delovni čas.
Novi so poslovodja v muzejski trgovini in vodja turistično - informacijskega centra ter računovodja, ki ima za svoje delo polovični delovni čas. Osnovno knjižnično dejavnost ima Miklova hiša poleg Ribnice še v Sodražici in Loškem Potoku, vsako leto pa povsod zaznavajo večji obisk in izposojo gradiva.
Tudi Muzej beleži porast obiska za 28 odstotkov, Galerija pa celo za 34%.
Slednja je lani pripravila 9 razstav, ki jih je obiskalo 2874 ljudi, preko predavanj pa se je posvečala tudi pedagoški dejavnosti. Turistično - informacijski center, ki deluje pod okriljem Miklove hiše, je zaživel aprila 2006, povezava z novo trgovino, ki je v omenjenem centru, pa se je izkazala za zelo dobro potezo, ugotavlja direktorica Vesna Horžen. 'Tuji in domači obiskovalci so zelo zadovoljni, da lahko na enem mestu dobijo potrebne informacije, istočasno pa lahko veliko izvedo o suhorobarski in lončarski tradiciji kraja in si kupijo spominek."Še konkretno: od maja do decembra je Tl C v okviru skupin obiskalo 2994 ljudi ali 322 mesečno, TIC in muzejsko trgovino pa 7795 ali 866 mesečno. Tujcev je bilo 677.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
LANDSKRONA NE VIDI
PRIHODNOSTIV RIBNICI
Med bolj vidnimi novicami, M smo jih 29. maja zvedeli na redni seji občinskega sveta, je bila odločitev Landskrone, da z Ribnico ne bo nadaljevala sodelovanja, ki traja od leta 2000, ampak z občinami, ki soji geografsko bližje. Nekdanji občinski vodja Gosta Nilsson, ki sije najbolj prizadeval, da bi bila vez med občinama močnejša, je tako odločitev pričakoval in nanjo tudi opozarjal, zato je lanskega oktobra vendarle prišlo do podpisa sporazuma. A ta očitno ni odtehtal, ko so na oblast po novem prišli desničarji, in tako na švedski strani ostaja interes le še za sodelovanje na športnem in kulturnem področju. Uradne depeše iz Landskrone še ni.
GLASBENA ŠOLA NAJ NOSI
GALLUSOVO IME?
Druga 'udarna' novica je ribniška, predlog pa je last Janeza Zobca (SLS). Po njem naj bi se glasbena šola preimenovala v GŠ Jakoba Petelina Gallusa Ribnica in pobudo so svetniki soglasno podprli.
Prihodnje leto bo Gallusovo in morda bi še kaka šola imela skomine po tem, saj si Gallusa že zdaj lasti več občin. "Mencanje je slabo,"je menil Zobec, ki seje pripravljen odpovedati celoletnemu svetniškemu honorarju, če ne bo moč poplačati stroškov preimenovanja. Bolj kot pri denarju se po mnenju občinske uprave lahko zadeva zavleče zaradi priprave celostne podobe, a eno leto se zdi Zobcu nesprejemljivo.
"Ne govorite samo o ovirah, ker kar ošpice dobim! Zafrustriran sem postal, ker se sprašujem, kako boste potem reševali resnične probleme?"
Ravnateljica Bernarda Kogovšek pa se s poimenovanjem glasbene šole po skladatelju Gallusu ne strinja, saj njegovo ime s šolo nima posebne povezave. "Gallus je ime, ki ga poznajo predvsem dobri pevski zbori in ljubitelji zborovske glasbe, saj je bil zgolj zborovski skladatelj. Številna društva, ki nosijo njegovo ime, so predvsem pevska. V Ribnici že imamo KUD Gallus, oktet Gallus, Gallusovo nabrežje. Glasbena šola pa je v prvi vrsti inštru-mentalna šola, ob tem še solopevska." Tudi Gallusov rojstni kraj je sporen in si ga lastijo Ribnica, Šentviška gora ter Idrija.
Kogovškova je pred nekaj leti predlagala, da bi se šola imenovala po skladatelju in dirigentu Bojanu Adamiču, kije bil rojen v Ribnici, na Kolodvorski 5.
"Mislim, daje to ime dosti primernejše (če že iščemo preimenovanje, ki pa ni nujno), ker je bil rojen v Ribnici, imel je direkten stik z ribniško mladino in je znan v slovenskem prostoru ter širše.
V najnovejšem dopisu Občini pa ravnateljica predlaga še eno varianto: da bi ribniška glasbena šola nosila ime po človeku, ki ima največ zaslug, daje šola v Ribnici sploh nastala in obstala tudi v najbolj kritičnih letih: Andrej Puhar. "Njegovo delo bo ostalo zapisano v ribniški zgodovini, saj je oral ledino na
Rešeto
področju glasbenega šolstva in bi si zaslužil ime na glasbeni šoli, če ga že želimo imeti."
Večinsko mnenje kolektiva glasbene šole je, da novega imena sicer ne potrebujejo, bi pa želeli razpravo o predlogih razširiti.
KAJ BOMO GRADILI?
Z enakim tekstom, kot smo ga maja objavili v Rešetu o napredovanju postopkov za sprejemanje novega prostorskega plana, so se seznanili tudi svetniki. Razprave ni bilo, le 3 kritične pripombe. Enoje dal župan, kije na ministrstvu za okolje doživel hladen tuš, ko seje želel pogovarjati o spremembah, ker so mu odvrnili: "Kje ste pa Ribničani hodili zadnja 4 leta?"
Druga je bila pripomba Benjamina Henigmana, ki meni, da se moramo bolj potruditi, vsaj toliko kot ljudje na Ljubljanskem barju, "kije zaščiteno, a najdejo vsako luknjo, da jo lahko pozidajo". In še zadnje vprašanje, ki se nanaša na strategijo razvoja občine: Ali sploh vemo, kaj bomo v naslednjih 40 letih zidali? Janez Pucelj odgovora še ni dobil.
NA MESTO KOGOVŠKOVE
PRIHAJA RAVNATELJ
Ravnateljevanje Bernarde Kogovšek se bliža h koncu, saj bo že konec tega poletja delo predala novemu ravnatelju, Matjažu Jevšnikarju, ki gaje izvolil 'svet glasbene šole. Njegov program seje zdel prepričljivejši tudi mandatni komisiji, še posebej tisti del, ki govori o uvajanju poučevanja ljudskih inštrumentov ter o tem, da bi se glasbena šola tesneje povezala s širšim okoljem in Evropo.
5. rekreativni kolesarski vzpon na GRMADO
sobota, 4. avgust
STARTNO MESTO: Ribnica, izpred trgovine Trim Sport, sobota, 4. avgust ob 14. uri PROGA: ravninska, gozdna, makadam, asfatl, 2 vzpona
POTEK PROGE: 42 kilometrov, Ribnica, Ugar, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec, Otavice, Ribnica, Seljan, Grmada. Višinska razlika 518 - 887 m. UDELEŽENCI:	namenjena je vsem
rekreativcem, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. PRIJAVE: uro pred štartom.
STARTNINA: 5 EVR, otroci do 10 leta 3 EVR. CIU: pri Domu na Grmadi.
Priporočamo gorska ali treking kolesa. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja.
Vse dodatne informacije najdete na naši spletni strani: td-grmada.com ali na GSM 041/663-972.
Turistično društvo Grmada
Sešeto
URBANISTIČNI RAZVOJ RIBNICE IN RIBNIŠKE DOLINE
(konec)
V	Ribniški
dolini, pa tudi drugje, kaže, da so se ljudje že navadili, da lahko delajo na svoji parceli kar se jim zahoče.
To je tudi posledica dela urbanistične in grad-b e n e inšpekcije, ki se ob stalni menjavi zakonodaje že kar težko znajdeta. Zanima me, kako si občina pomaga pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj z dolgoročnim in srednjeročnim planom urbanističnega razvoja - RUP prostorsko ureditveni pogoji, izdelanima pred dvema letoma. Takrat sem jih na hitro pregledal in v obširnih pripombah napisal, da ne vem, kako bodo ta dokument uporabljali pri izdaji dovoljenj. Isto ugotavljam tudi danes.
Občina rabi najprej vizijo cestne in komunalne infrastrukture, nove obvoznice, in šele ob teh velikost in namembnost površin s potrebnimi omejitvami.
Izkušnje kažejo, da občinski organi v preteklih desetletjih niso bili kos svoji nalogi.
Predvsem pogrešam stroko in odgovornost. Zakaj načelniki niso poklicali na pomoč zunanjih sodelavcev - strokovnjakov. Tudi brezplačni ali za žepnino bi se našli, taki, ki jim ni vseeno, kaj se dela z Ribnico in njeno dolino. Za ustavitev negativnega trenda pozidav z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, pa tudi samovolje lastnikov parcel s črnimi gradnjami, objektov, ograj, škarp, ali samo robnikov ob poteh, predlagam, da se takoj ustanovi komisija za urbanizem, ki bi sproti pregledala vse dokumente v postopku, v presojo pa vzela tudi vsa izdana dovoljenja za graditev in ocenila skladnost s sprejetimi dokumenti občine in novega predloga cestnega omrežja.
Moj predlog cestnega omrežja je treba pregledati z ogledom na terenu in dopolniti. V razpravi naj bi sodelovali vsi strokovnjaki, podjetniki in občani, ki jih razvoj Ribniške doline zanima. Še posebej naj bi ga osvojili občinski svetniki, ki bi ga po javni obravnavi sprejeli.
Komisijo za urbanizem naj sestavljajo: predsednik - po možnosti strokovnjak ribniški urbanist, občinski uradnik, ki bi pripravljal v pregled vse dokumente in opozarjal na zakonitost, tri do pet stalnih članov (krajinar, prometnik, gradbenik, arhitekt, energetik), občasni zunanji strokovnjaki za posamezna področja (energija, pitna voda, elektrika, telekomunikacije, možnost naravnih nesreč, predvsem poplav in požarov, ohranjanje kmetijskih zemljišč itd.), področni zastopniki, ki poznajo krajevno problematiko, lahko predsedniki krajevnih skupnosti oz. vaških odborov.
Vsi sodelujoči naj bi sklepe sprejemali s konsenzom.
Franc Lesar
Medtem, ko sem delal na predlogu urbanističnega razvoja Ribnice, sem ugotovil še nekaj starih in novih napak pri pozidavah:
1.	Cesta proti skakalnici pod Sv. Frančiškom je široka približno 2.5 m. Poleg Šilca, kije cesto samovoljno omejil z betonskim robnikom in s tem preprečil srečevanje, kije bilo prej možno, je na sosednji parceli zrasla nova hiša z urejenim vrtom. Torej je občina poskrbela za blokiranje zimskega športa na enosmerni promet in čakanjem pred priključkom.
2.	V Kasarni se dograjuje nova hala ob stari, z vogalom približno 1.5 m od asfalta Ulice talcev. Kje je koridor 1.5 + 5 (ali 6) + 1,5 = 8 do 9 m. In če ni zazidalnega načrta ali načrta nove ceste, še več, dani v nevarnosti nova trasa ceste. V našem primeru bi bilo pravilno, da bi bil ob industrijski coni še zeleni pas z drevoredom.
3.	Oporekam izvedbi priključka ceste k Malešiču v Gorenji vasi, kije s 3 m širine le za enosmerni promet. To pomeni, da mora voznik na glavni cesti čakati, da spelje voznik s stranske ceste. Tudi radiji zavijanja so premajhni celo za osebni avto, kaj šele za kamione. To seje napravilo celo na občinski (vaški zemlji), ko bi lahko uredili celo dodatni pas za zavijanje v desno.
4.	Vozil sem po Nemški vasi, tam so za avtomobilski promet nemogoče razmere. Podobno je še v mnogih vaseh in potrebno bo nekaj storiti.
5.	Pripovedovali so mi o štirih zazidalnih načrtih s hudimi napakami v obrtni coni Kasarne. Ob tem se vprašam, kdo je naročal načrte in kdo je izbral projektanta? Ali seje investitor znal pogovarjati s projektanti in po opravljenem delu pregledati načrte v skladu s pogodbo?
6.	Pri Sv. Rokuje Andoljšek postavil ograjo ob svoji delavnici v križišču bukovške in sajevške ceste na odmiku širine cestne bankine, to je približno
0.5 m od asfalta. To je nedopustno. Ko še ni bila dokončno postavljena ograja, sem protestiral pri županu in načelnici ge. Žagarjevi. Vendar 'jpsi lajajo, karavana pa gre dalje". To ograjo je potrebno v korist bodočega razvoja, varnosti prometa, peščev in kolesarjev nemudoma odstraniti. Če je ograja potrebna, bi morala biti postavljena na odmiku minimalno 1.5 m od asfalta, pri pogoju, da je cesta dovolj široka, sicer pa še več. Uvozna vrata pa bi morala biti od pločnika odmaknjena za dolžino vozila.
7
<>i<^<»*«i xz^ai^isiig'iNi^wuBE ain
H^OCSOX'» K
Tu ste sicer šele 2 meseca, toda pričakovati je, da ste se že poprej seznanili s problematiko ribniške sredine. Lahko bi začela pri tem, da se je po podatkih povečalo število kraj, ki naj bi jih v skoraj 60 odstotkih povzročili uživalci drog.
Število kaznivih dejanj se je res povečalo na račun premoženjskih deliktov, a ni v tako velikem deležu povezano z drogami. Kljub vsemu problem drog jemljemo resno in so za njegovo reševanje zadolženi vsi policisti, ki tudi poznajo vse lokalne uživalce prepovedanih drog.
Območja, kjer prihaja do kaznivih dejanj ali prekrškov, pogosteje nadzorujemo. Občasno se poslužimo tudi pomoči policistov iz Ljubljane ali kočevskih kriminalistov in izvajamo skupne kontrole.
Ne bova se mogla ogniti romskemu vprašanju in tistemu, kar najbolj bode v oči - glede na to, da vemo, da se vozijo z neregistriranimi vozili, ki jih pogosto upravljajo tudi mladoletne osebe, bi bilo zanimivo slišati, koliko jih uspete v kršitvah zajeti?
Teh podatkov nimamo, ker ne ločujemo Romov od ostalih občanov, so pa v veliki meri udeleženi v cestno-.prometnih prekrških, kot so vožnja z neregistriranimi vozili, ne pa pri kritičnih dejanjih, kot so prometne nesreče.
Večkrat je moč pozno ponoči slišati tudi streljanje in vemo, da je v preteklosti policija že preiskovala tabore, kjer naj bi bilo skrito orožje. Kako pogoste delate take akcije in ali sploh imate podatke o oboroženosti Romov?
Romi imajo radi orožje in vemo, da ga nimajo legalno, vendar tudi tu lahko posredujemo le, če imamo podatke o konkretni oboroženi osebi.
Le na podlagi konkretnih podatkov Sodišče izda odredbo o hišni preiskavi, na podlagi katere lahko potem ukrepamo. V letošnjem letu smo opravili kar nekaj hišnih preiskav pri Romih.
V	primeru, ko se pri hišni preiskavi najde orožje, se kršitelja oz. storilca tudi ustrezno sankcionira..
Opažamo, da je po Ribnici precej bolj videti Rome, kot je to bilo v preteklosti, in mnogi to pripisujejo dejstvu, da je policija mila pri svojem nadzoru, ker se zaveda, da sodni postopki proti Romom pogosto padejo... Tako kot vse ostale kršitelje tudi Rome ob ugotovljenih kršitvah ustrezno sankcioniramo.
V	primerih, ko gre za povratnike (večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov) le-te izročimo v takojšen postopek na pristojno sodišče in predlagamo odvzem motornega vozila.
V	veliko primerih sodišče sledi našim predlogom, tako da je bilo v obdobju zadnjih dveh let na ribniško - kočevskem koncu zaseženih in nato tudi uničenih kar nekaj vozil. To je potem tudi razlog, da se predvsem Romi izogibajo glavnih cest in se poslužujejo predvsem gozdnih. A tudi te ceste občasno nadziramo. Zavedati se je potrebno, da je v Ribnici precej visok standard in so zato stari in dotrajani avtomobili bolj izstopajoči, a teh ne uporabljajo le Romi. Zavračam pa posplošeno mnenje ljudi, da zato, ker so Romi, lahko obidejo zakone. Obravnavamo jih tako kot vse ostale.
Vožnja s štirikolesniki je tudi problematična, ker se vozniki izživljajo po poljih in travnikih. Jih sploh lahko nadzirate?
Ta vozila so problematična predvsem zaradi vožnje v naravnem okolju, ker ga uničujejo.
S službenimi vozili jim seveda težko sledimo, a nekaj ukrepov smo že izrekli. Trije primeri so bili lani, letos 1, med njimi je bila podana ena kazenska ovadba zaradi razvrednotenja okolja..
MATJAŽ KOPRIVŠEK,
NOVI POLICIJSKI KOMANDIR
r-Tniako dobro popotnico, kot so novemu ribniškemu policijskemu komandirju dali njegovi bivši nadrejeni, bi si želel vsak JL policist, namreč: "Boljšega komandirja ne bi mogli dobiti." Ekipo 70 zaposlenih že dva meseca vodi Matjaž Koprivšek, 38-letni policist iz Kočevja. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo ravno na kočevski policijski postaji, med 130 ljudmi, kjer je bil pol leta prvi pomočnik komandirja, prej pa sedem let pomočnik za promet. Policijsko delo mu je domače, saj se gaje učil že v mladih letih, ko je zaključil izobraževanje v Tacnu in od leta 1988 ustvarja kariero policista.
Bivši komandir Mirko Ješelnik je odšel prav potiho, a na odgovorno delovno mesto v policijski upravi Ljubljana, Franci Novak, ki je kratek čas opravljal vodstveno funkcijo v.d., pa sije izpolnil življenjsko željo in dela kot komandir na policijski postaji vodnikov službenih psov v Podutiku.
Novi policijski komandir pozna ribniški okoliš, saj mu je geografsko in delovno blizu, delo na postaji pa podobno ostalim, vendar gre za nov izziv. Ne toliko policijski, kot bo preizkušal spretnost pri vzpostavljanju odnosov z novimi ljudmi, je dodal Koprivšek, ki se zaveda, da po navadi traja leto in pol, da se človek resnično uvede v delo in postane domač z novim okoljem.
s
Rešeto
In sva pri hitri vožnji, pri čemer bi tokrat dala občane malo na stran in izpostavila policiste. Kolone vozil, ki nenehno vozijo v goteniški vadbeni center, so precej neustrašne - ne upoštevajo omejitve hitrosti, ne ustavljajo pešcem na označenih prehodih, a niso na nujni vožnji. Nas so učili, da so pravila za vse enaka. Bi morali tudi policisti voziti 40 km/h po ribniškem trgu?
Za policiste, ki niso na nujni vožnji, veljajo enaka pravila kot za ostale udeležence v cestnem prometu.
Po kakšnem kriteriju pa policisti določate kontrolne točke? Zakaj jih ne označite z znakom 'Policija'? Kako, da na primer nihče ne nadzira, ali vozniki na edinem semaforiziranem križišču vozijo skozi zeleno luč. Mnogo jih namreč polno zavozi v rdečo... Bistvena je statistika in mesečne analiza prometnih nesreč. Na podlagi le-te se določijo mesta kontrol oz. nadzorov. V 70% jih opravljamo tam, kjer so prometne nesreče najpogostejše, v 20% tam, kjer so pogoste kršitve in v 10% tam, kjer predlagajo občani. Znaki, ki bi označevali kontrolna mesta, niso predpisani, jih pa vendarle postavimo tam, kjer ni toliko varno mesto za ustavljanje, da voznike opozorimo na kontrolo.
Glede semaforiziranega križišča pa lahko povem, da so bile lani tam le 3 nesreče, pa še te niso bile v času, ko je semafor deloval. Policisti kljub ugotovljenim kršitvam semaforiziranega križišča ne smatramo za kritično točko, kar pa ne pomeni, da tam kontrol ne
Med novostmi na policijski postaji ste lahko na cesti opazili dve: policista na motorju, ki skrbi za varovanje državne meje in tudi kontrolira najpomembnejše točke na glavni cesti Ribnica - Petrina, ter policista opazovalca, ki peš patruljira na varnostno bolj obremenjenih območjih in s prisotnostjo poskrbi, da ne prihaja do kršitev.
postopkov, ki so jih izvedli policisti. Tudi v teh treh primerih nobena od pritožb ni bila utemeljena, kar pomeni, da policisti niso ravnali narobe.
Zakaj so pa policisti na vidiku ob nedeljskih mašah, je bilo vprašanje na občinskem svetu.
Ne zaradi ljudi, ki odhajajo tja, marveč zaradi parkiranja, saj so moteči vozniki, ki parkirajo avto na pločniku. Delo policije je skrb za varnost občanov, predvsem tistih najšibkejših - pešcev in kolesarjev.
Pred časom smo se nadejali (ali pa bali) velikega števila policistov, ki bodo prišli varovat schengensko mejo, zanje je ministrstvo čuvalo stanovanja in Ribnica si je obetala prirast prebivalstva. Zdaj je meja skoraj tu, število policistov je obstalo na številki 60, vsi pa se na delo vozijo od drugod. Je konec s popolnjevanjem policijskih vrst?
Schengenski kader se je izpopolnil in novih policistov ne pričakujemo. Varujemo 23 km državne
izvajamo.
Verjetno je prišlo tudi do vaših ušes, da ribniška policijska postaja velja kot ena najstrožjih v Sloveniji in da ujame vse: od poslanca do ministra, od župnika do župana.
Policisti nismo taki bavbavi... Če imamo na tem koncu samo eno cesto v isto smer, potem je jasno, da se nas na njej bolj opazi, nas je pa v jutranjih in popoldanskih konicah, ko se vozniki vozijo v službo v Ljubljano , oz. se iz nje vračajo, še vedno premalo.
Vaš stanovski kolega je priznal, pa nikakor ni edini, da so mladi policisti pogosto pretirano zagnani in da bi lahko marsikatero stvar rešili na bolj strpen in dogovoren način - kot to delajo starejši. Podpirate to logiko?
Vsi smo krvavi pod kožo in zelo različni, toda za prevzgojo je zdaj prepozno, svoje so naredili starši in šola. Ne moremo zbirati samo starega kadra, ker ga ni na voljo, za mlade pa vemo, da so bolj zagnani za delo, a kadar se prestopi meja, se to rešuje z razgovorom, opozorilom ali hujšimi ukrepi, odvisno od primera.
Koliko pritožb je bilo lani na delo policistov? Tri pritožbe, kar ni velika številka glede na število
meje na zelo zahtevnem terenu, ki je na določenih mestih celo neprehoden za vozila. Večina policistov je res predvidena za varovanje omenjene meje, le manjše število kroži po Ribnici. Zaradi nekoliko manjšega števila policistov v sami Ribnici nihče ne trpi in delo poteka nemoteno. Večina zaposlenih se tudi vozi na delo, ker pač vsak gleda na to, da bi si olajšal življenje. Treba pa je tudi upoštevati, da so 'schengenski policisti' podpisali le petletno pogodbo o delu in verjetno zaradi tega ne razmišljajo o preselitvi v novo okolje.
Ribnica je mirna občina, to vedno piše v policijskih letnih poročilih. Se tudi Vi strinjate s tem, da ste prišli v 'oazo miru'?
Gotovo se, saj tako kažejo tudi podatki, a to ni rezultat povečanega nadzora, tako je bilo tudi pred mojim prihodom, čeprav je organizacija dela prepuščena komandirju. A če se metla zamenja, še ne pomeni, da bo prišlo do revolucionarnih sprememb, saj so cilji in naloge policije jasno začrtani.
Pogovor vodila in zapisala ALENKA PAHUUE
Rešeto
MOJIH SEDEM 1 DNI V PRAGI
0
PONEDELJEK, 11. JUNIJ 2007
V Progi še en soparen dan. Odkar sem tukaj, tega bo v že 5 mesecev, še ni pošteno deževalo. Na Češkem M se srečujejo z eno največjih suš. Reke in potoki v neka- ™ lerih delih države naj bi bili le na četrtini običajne ju višine. Verjetno so tega najmanj veseli kmetje.
Ob 10h se odpravim v Brno, kjer začenja svoj obisk delegacija Odbora za regionalno politiko slovenskega Parlamenta. Prav prijetno je srečati nekaj znanih slovenskih obrazov. Srečamo se z deželnim glavarjem južno Moravske regije. Prijazno nas sprejme in pogovor poteka v zelo delavnem vzdušju. Češka, ki ima 10.4 milijona ljudi, je razdeljena na 14 regij. Naši gostitelji kar malce obstanejo, ko jim slovenski poslanci povedo, da jih bo tudi v Sloveniji 14. V Brnu je prijetno, tam pač živijo Moravci. In Moravci so zelo prijazni in gostoljubni ljudje, zelo so podobni Slovencem. Občuti se, da proizvajajo zelo dobro vino, ki ga na zahodnem, češkem delu, ni. Tam proizvajajo in pijejo pivo.
Zvečer se skupaj vrnemo v Prago. Prijetno klepetamo ob kozarcu piva, preden odidem, se še malce sprehodimo. Praga je preprosto lepa. Malo mest je tako srednjeveško ohranjenih, tako arhitektonsko bogatih, tako živahnih. Res je, da vso podobo včasih skazijo neskončne trume turistov, ki zlasti ob vikendih preplavijo mesto. A mesto od njih živi.
TOREK, 12. JUNIJ
Čehi so Sloveniji naklonjeni, naša država ima tukaj izjemen ugled, občudujejo naš hitri gospodarski razvoj. Za naše domače spore in prerekanja se kaj prida ne zmenijo. Zanje smo preprosto vzor, kako se naj država razvija. Dobro, morda se na nas jezijo edino takrat, ko odhajajo na hrvaško morje in prečkajo našo malo državo. Pogosto nas vprašajo, zakaj ne naredimo avtoceste od Maribora proti Zagrebu.
Popoldan se udeležim plenarnega zasedanja o holokavstu, kjer Slovenija postane opazovalka. Sprejmejo nas soglasno. Na Češkem je pred vojno živelo 140.000 Judov, večina jih ni preživela koncentracijskih taborišč. Zato je prav, da se tega spominjamo in ne pozabimo.
SREDA, 13. JUNIJ
Danes me čaka veliko dela v pisarni. Pozna se, da me dva dni ni bilo. Ob tem se ukvarjam še z registracijo avtomobila, ki sem ga pripeljal iz Slovenije. Za takšno početje moraš biti kar vzdržljiv.
Popoldan mine v urejanju papirjev in številnih razgovorih s sodelavci. Pripravljamo se na praznovanje slovenskega državnega praznika, zalo je potrebno marsikaj postoriti. Pod večer odidem na britanski sprejem ob njihovem državnem prazniku. Postrežba je angleško skromna, a vzdušje je prijetno. Zvečer si ogledam še razstavo Plečnikovih skic za cerkev Srca Jezusovega.
(nadaljevanje na strani 10)
<
m
r
m
D
0
M
r
>
n
0
<
o
Z
ni
<
Z
3
:■ >■ rsj e i^K»**! ariNi«injLni
MOJIH SEDEM DNI V PRAGI
NA OBISKU PRI VACLAVU KLAUSUl
Ta mogočna cerkev že 80 let stop na enem lepših praških trgov. Plečnik je najbolj znan Slovenec v Pragi. Mnogi Čehi mislijo, da je bil pravzaprav Čeh. V Prago je prišel na povabilo predsednika Masaryka. Več let je preurejal znameniti praški grad in vrtove okrog njega. Lansko leto je končno na gradu dobil doprsni kip. Pozno zvečer se peš vrnem do moje rezidence. Prečkam znameniti Karlov most, pod katerim leno teče Vltava in ki ga krasi 30 mogočnih svetnikov, vzpnem se na Hradčane, mimo Plečnikovega kipa, in po uri hoje sem doma. Pred spanjem berem. Berem zelo veliko. Kadar pridem domov, se iz ribniške knjižnice vrnem s skladovnico knjig...
ČETRTEK, 14. JUNIJ
Danes sem ves dan zaposlen z obiskom podjetja Perutnina Ptuj. Radi bi intenzivneje vstopili na češki trg. Ne dvomim, da jim bo uspelo, kot mnogim uspešnim slovenskim podjetjem, ki so prepoznavno prisotna na Češkem. S predsednikom uprave opraviva nekaj pogovorov s potencialnimi partnerji. Ogledava si tudi nekaj njihovih veleblagovnic.
Češka je hitro razvijajoča se država. Pri njih lahko kupiš vse, cene so primerljive s tistimi v Sloveniji. Morda pogrešam le slovensko meso, sadje in zelenjavo. Ta je pri nas res mnogo bolj kvalitetna, češka bolj industrijska. Hrana je na Češkem kar poceni, a pripeljana od povsod. Čehi najprej pogledajo na ceno, šele nato na kvaliteto, ko je govor o prehrani. A tudi to se počasi spreminja, zato ne dvomim, da našim ne bi uspelo.
Zvečer povečerjam doma. Jitka, ki je moja gospodinja, je odlična kuharica. Dobro, malce sva se morala dogovoriti, da je bolje, če solata ni sladkana in če mast ostane v loncu, ne na krožniku. A odlično se razumeva.
PETEK, 15. JUNIJ
Danes zjutraj me pokliče moja mama.
m
r
m
o
r
>
z
ž
0
<
o
Z
ni
<
Z
7\
in
U
31. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ZAHODNE DOLENJSKE TOKRAT V RIBNICI
Geslo srečanj pevskih zborov zahodne Dolenjske je zdaj že nekaj let zapored: "Pojemo -veselje trosimo!" Tako je bilo tudi na prvo junijsko soboto, 2. junija, ko je po enoletnem premoru potekalo 31. srečanje zahodno- dolenjskih zborov.
Kot že vsa leta se zbori veselijo srečanja, poslušalci pa sproščenega in prelepega petja različno zahtevnih skladb najrazličnejših avtorjev in zvrsti. Vsako srečanje je nov košček k mozaiku kulture in bogatenju zborovskega udejstvovanja
Ajdov cvet in Slovenska dežela. Iz KUD Sv. Gregor sta prišla kar dva zbora - Moški pevski zbor in Mešani pevski zbor, ki ju vodi Petra Vrh Vrezec. Po praznovanju 50- in 25-letnice so nas razveselili tudi tu, zapeli so Vasovalec in Bratci, veseli vsi ter Rož, Podjuna, Žila in Zbadljivka. Umetniško društvo Župnijski pevski zbor Ribnica z zborovodjem Alojzom Osvaldom se je poklonil petju z veselo Opomin k petju, z mirno Lahko noč pa so obiskovalcem zaželeli to še pred nastopom zadnjega zbora. Na letošnjem srečanju sta bila tudi dva debitanta, prvi je bil Učiteljski in vzgojiteljski pevski zbor OŠ Sodražica po vodstvom Štefke Debeljak (Nazaj v planinski raj in Večerja), drugi pa je bil Dekliški zbor Deorina Kočevje, ki
ter lastnega zborovskega pevskega napredka. Tokratno srečanje je odmevalo v ribniškem centru Ideal.
Organizatorju srečanja in vodji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jožetu Lampetu so pripadle pozdravne besede, oktet Gallus pod vodstvom Tadeja Osvalda pa je s pesmijo odprl srečanje. Mešani pevski zbor PD Loški Potok z zborovodjo Štefko Debeljak je nadaljeval pevsko nit z Večernim zvonom in ljudsko Na Gorenjskem je fletno. Po obeh uvodnih zborih je prisotne poslušalce, ki jih je bilo letos nekaj manj, nagovoril tudi ribniški župan Jože Levstek: "31. srečanje pevskih zborov zahodne Dolenjske je na tem kraju, ker se po neurju osnovna šola v Dolenji vasi obnavlja, pa tudi dvorana počasi kliče po obnovi; čas namreč tudi naredi svoje." V nadaljevanju se nam je predstavil Moški pevski zbor "Lončar" z luštno pesmijo Bratje, v kolo in V Trenti. Nonet Vitra, pod vodstvom Bernarde Kogovšek, pa je navdušil z makedonsko Brala Jana kapini in Gondoljerjevo pesmijo. Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok Dolenja vas, zborovodja Feliks Podgorelec, se je predstavil z dvema lepima, ki opevata našo deželo,
so v drugačni postavitvi in z mladostnimi glasovi ter čisto drugačnim pristopom navdušili predvsem z drugo pesmijo T. Vulčeve, sicer pa z ljudsko Jaz bi rad cigajnar bil. To je bilo kot pika na 'i' prelepemu druženju in skupnemu večeru preko 160 pevcev in prijateljev. Kar veliko zborov iz preteklih let pa smo pogrešali. Takih, ki so nastopali in se udeleževali srečanj redno, in tudi tistih, ki so bili na srečanju le enkrat. Tako ni bilo zborov iz Velikih Lašč, Komornega zbora "p. Stanislav Škrabec", Veselih Rinb'čank, več zborov iz Kočevja itd. Drugo leto bo srečanje skoraj zagotovo zopet v Dolenji vasi. In kaj je lepše, kot že sedaj vedeti, da se s prijatelji, če ne prej, vidiš zadnjo soboto v maju oz. prvo v juniju, kot vedno poteka Srečanje zborov zahodne Dolenjske! Upamo le, da nas bo še več - tako zborov kot poslušalcev, da bo dvorana DC-16 od prelepega petja in navdušenega ploskanja pokala po šivih.
Prepevala in navdušeno poslušala: Zdenka Miheuč Foto Marko Burger
.Rešem
OD JONASA ŽNIDARŠIČA DO FERIJA LAINŠČKA
MOJIH SEDEM DNI V PRAGI
Škrabčeva domačija, ki se postavlja za zgled ohranjanja etnološke dediščine na način, ki je v sozvočju s sodobnimi potrebami in smernicami, že od svojega nastanka uresničuje tudi kulturno poslanstvo. Še več - iz leta v leto ponuja nove vsebine in se drži tistih, ki so se izkazale kot neustavljivo privlačne za obiskovalce. Program je toliko moderen in toliko aktualen, kot kaže, da seje Ljubljana pripravljena vsaj za 2 uri preseliti v Ribnico.
V malem prostoru skednja najdemo znane medijske osebnosti, ker odmevni gostje pritegnejo najelitnejši del občinstva, domačija pa pusti vrata odprta tudi za teme, ki morda niso del njihovega rednega programa, a težijo k razvoju okolja.
Tako je potekala okrogla miza o prihodnosti ribniško-kočevskega območja, o dramatičnih posledicah podnebnih sprememb... Zadnji literarni večerje potekal v dvogovoru med znanim kolumnistom in filmskim zanesenjakom in kaj še sledi? Pred poletjem, kije že nastopilo in bo prineslo malo miru ter čas za porajanje novim zamislim, odgovarja Polona Lovšin, programski vodja Škrabčeve domačije.
Minula sezona je bila toliko pestra, da je še najlažje, če nam spomin osvežite kar s poimenovanjem gostov in dogodkov.
Četrto leto kulturnega programa Škrabčeve domačije (pomlad 06 - pomlad 07) smo proslavili z zanimivimi gosti in z zanimivimi dogodki, ki se je vsak na svoj način okrepil vse tisto, kar predstavlja pojem Škrabčeva domačija. Vesno Milek je o mnogih možnih ČE-jih (eden od teh je tudi njen tedaj sveži roman Če), ki se nam pojavljajo v življenju, spraševal Lado Bizovičar. Ifigenija Simonovič je s pomočjo Mance Košir razkrivala svoj odnos s kultnim pesnikom in pisateljem Vitomilom Zupanom. Manca se je nato v izbranem zimskem večeru vrnila v skedenj s Ferijem Lainščkom, da sta skupaj spregovorila o Ferijevi najnovejši knjigi Muriša, s katero je zdaj nominiran za prestižno nagrado Kresnik. Desa Muck je razkrivala svoje življenje in delo s prijateljico, sicer urednico na Mladinski založbi Nelo Malečkar. Branko Gradišnik je pred kratkim predstavil svoj roman Roka kamen voda s svojim prijateljem Jonasom Žnidaršičem. In v veliko zadovoljstvo mi je bilo, ko sem Jonasa po slabih treh tednih ugledala med občinstvom burnega razgovora med Marcelom Štefančičem in Markom
.ilešEro
Crnkovičem ob izidu knjige njegovih izbranih kolumn. Pripravili smo tudi dve odmevni razstavi, kar postaja že tradicija: Lesena gradnja med javnim in zasebnim s študenti Fakultete za arhitekturo in predstavitev umetnin Iz likovne zbirke Riko. Skedenj je tudi vedno prizorišče dogajanj Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki je v oktobru '06 podelila nove štipendije zasluženim študentom slovenistike in slavistike ter izročila nagrado za življenjsko delo Janku Modru. Njemu v čast in trajen spomin je posvetila tudi odmevni Mozartov koncert Requiem.
Poslanstvo in želje Škrabčeve domačije nikoli niso bili skriti, saj je vseskozi želela postati pomembna kulturna točka, kar jih je precej hitro tudi uspelo. Kako, boste še 'širili krila' oz. kako boste nadalje usmerjali svoj program?
Ko sem se lansko pomlad v družbi obiskovalcev sprehajala po domačiji, je gospa iz zanimive in pisane druščine dejala, daje skedenj kot nekakšno srce Škrabčeve domačije, ki s svojim dogajanjem daje utrip ne le celotni Škrabčevi domačiji, temveč veliko širše. In ta misel, ki sem jo sprejela kot velik kompliment, nas vedno navdihuje pri oblikovanju programa, ki Škrabčevo domačijo razvija v eno izmed pomembnih in odmevnih kulturnih postajališč v Ribniški dolini. Ta proces pa je mogoč ne le zaradi zanimivega in aktualnega programa, temveč tudi zaradi pomembnega dosežka, in to je zadovoljstvo naših gostov, ki prihajajo z veseljem in pričakovanjem v naš skedenj, in zadovoljstvo naše publike. To je odlična potrditev za delo in pomemben kapital za investiranje v prihodnost! Seveda pa oblikovanje programa spremljajo tudi dvomi, negotovost... Če pomislim, da že 4 leta sodelavcu Petru eno uro pred dogodkom postavljam eno in isto vprašanje: Misliš, da bo sploh kdo prišel? Ko pa se spomnim, daje pred kratkim ugleden pisatelj izrazil željo, da bi predstavil svoje delo publiki Škrabčeve domačije, ali pa ko se minuto pred začetkom dogodka ozrem po skednju, ko na obrazu gosta začutim tisto drobno pričakovanje in med številčno publiko zazrem zveste obiskovalce, nove obraze ali pa nekdanjega gosta, ki seje vrnil v skedenj kot gledalec, si rečem: uh, danes pa bo spet tista dobra energija, ki bo pustila svoje sledi tudi jutrišnjemu dnevu! In začnem tudi sama uživati.
Ko pride jesen...?
Naslednje vabilo na nov kulturni dogodek lahko pričakujejo naši obiskovalci v mesecu septembru. O konkretnih gostih še ne bi govorila, naj pa le namignem, da bo, če se bodo naši načrti uresničili, jesen v skednju še zelo živahna.
Pripravila ALENKA PAHUUE Foto Alenka Mihajlovič
Pove mi, da mi je umrla teta. Hudo mi je, zlasti ker ne bom mogel na pogreb. Potem me dopoldan pokliče še Adamičeva Darja, nekdanja sodelavka s kmetijskega ministrstva. Pove mi, da se bosta s sodelavko na kratko oglasili na ambasadi. Tega se razveselim, ne nazadnje smo z Adamičevimi iz Slemen že dolgo prijatelji. In pri njih rastejo zelo dobre češnje. A popoldan ob dogovorjeni uri ju ni. Morda nas nista našli. Škoda.
Popoldan se udeležim predstave v enem od 120 gledališč, kolikor jih premore Praga. Gre za monodramo slovenske igralke Nataše Burger, ki že nekaj let uspešno deluje v Pragi. Pravzaprav se vsak teden 'zgodi' gostovanje slovenskih kulturnikov. In odzvati se je potrebno na vsako vabilo, pa naj gre za slovenske gledališčnike ali pa vaške pevke in lovski pevski zbor iz Dekanov.
SOBOTA, 16. JUNIJ
Danes sem sam, saj moja družina ta vikend ni prišla. Tudi avto še vedno ni registriran, zato ostanem kar v Pragi. Dopoldan dlje spim, pripravim si kosilo (pravzaprav pogrejem, kar mi je Jitka pripravila) in nato odidem za nekaj ur v pisarno. V miru postorim, česar mi čez teden ni uspelo.
Popoldan grem v mesto. Dolgo se sprehajam, srečam nekaj Slovencev, prijetno poklepetamo. Prago ob vikendih obišče večje število avtobusov iz Slovenije. In v pojoči mešanici jezikov z vsega sveta je prav prijetno slišati slovenski zven. Odidem v kino, kjer si ogledam Edit Piaf. Lep in žalosten film obenem, kar zamislim se nad življenjem.
m
NEDELJA, 17. JUNIJ
Danes je nedelja. Vstanem kar zgodaj. Ob 10h grem k maši. Čehi niso ravno najbolj veren narod v Evropi, prej nasprotno! Samo v Pragi z okolico je sicer mogoče najti 120 cerkva, vse. so dobro vzdrževane. A po vaseh je drugače - marsikje so cerkve v precej slabem stanju. Odidem k maši v Strahovsky klašter. Mogočen samostanski kompleks je dobro vzdrževan, bratje in duhovniki so podjetni, cerkev je, za razliko od nekaterih drugih, polna. Molim za svojo pokojno teto, v mislih sem s svojimi v majhni štajerski vasi, kjer jo bodo kmalu položili v grob. Blizu mojega pokojnega očeta. Verjamem, da sem tam zgoraj dobil enega angelčka več. Po maši razvajam svoje čute in si privoščim odlično samostansko pivo. Samostan ga proizvaja sam. Bratje pač vedo, da kaže od množice turistov, ki jih oblegajo, tudi kaj iztržiti. Kar dva lokala imajo v samostanskem kompleksu.
Popoldan odidem na konferenco. Vrnem se utrujen, a se že veselim prihodnjega tedna -prihajajo moja žena in otroci. Lepo, spet bomo skupaj.
m
D
o
M
>
Z
Ä
0
<
o
Z
rti
<
Z
Franc But
veleposlanik RS v Češki republiki
K
11
■	i.e/5i<»i<e >« ixj>ir 1.1:* f e>i
i>i rxj ■/$■«»■ c ■ ;>i tvi>*
7, RIBNIŠKI DAN DRŽAVNOSTI H 2007
Zaradi podaljšanega vikenda, ki so si ga ljudje privoščili ob praznovanju letošnjega dneva državnosti, smo tudi Ribničani ta slovesni dan praznovali že 22. junija v Gradu. Pravzaprav se je začelo že z mašo za domovino uro poprej v župnijski cerkvi, kjer so pevci najprej odpeli slovensko himno, v Gradu pa smo lahko poslušali pihalni orkester, recitale osnovnošolcev, kvartet Gallus in pesnico Ano Porenta. Dolenjski slavček, Jožica Mavsar, je resnost prireditve omehčala z narodnozabavnimi popevkami, župan pa nagovoril občane ob prazniku. Orisal je pot samostojnosti od pomladi 1987 dalje, ko je skupina intelektualcev, zbranih pri Novi reviji, predstavila slovenski program. Ponovno nam je položil na srce, da bi se morali Slovenci bolje zavedati, da imamo svojo državo, na katero smo lahko ponosni. Prepričan je, da bi nam pri tem pomagala tudi domovinska vzgoja.
Tekst in foto AP
1. Ob vstopu v grad sta nas pričakala PREDSTAVNIKA VARNOSTNE AGENCIJE, OBLEČENA V PROTOKOLARNE OBLEKE, KAR JE DALO PRIREDITVI SLOVESNEJŠI VIDEZ.
2. Dolenjski slavček Jožica Mavsar
LEPA SLOVENŠČINA IZ HROVAČE / Ana Porenta
Na nebu plapolajo nevihte, rade bi se usule. Peljeva se mimo mojega rojstnega kraja. Ni mi do govorjenja, zato greva naprej. V Ribnico, še lučaj, v Hrovači sva. Ob rumeni Skrabčevi hiši z belo obrobljenimi okenci. Ustaviš, izstopiva.
Nameriva korake proti hiši. Za durmi odpreva vsak svoja vrata. Prestopim prag izbe. Diši. Pogrnjena postelja pod rjasto podobo. S sivim nasmehom, zastrta v onkraj.
Na ozki omarici obšit prtek. Ura. Budilka. S srebrnim ohišjem. Prav taka, kot jo je imela moja stara mama.
Duhovi časa mi silijo v nosnice, vpijam leseno opravo, mencam lanene niti. Vlečejo me proti izviru. Prebiram spomine. Kot semenski fižol. Ona v njih mlada, pogumna, odločna. Z rožami. Šopi rož. belimi, rumenimi, rdečimi, vijoličnimi, oranžnimi. Rožami z ogromnimi cvetnimi glavami, ki kimajo in udarjajo po stenah nahrbtnika. Rožami slapastih in puhastih socvetij, ki štrlijo prek njene glave. Njeno krilo plapola, ko se pelje po prašni cesti. Po prašni cesti iz Blatnika v Ribnico, v Hrovačo, k Novi Štifti, v Sodražico, k sestri v Retje. Vedno po prašni cesti. Vedno s kolesom. Za njo se osipa dišeč cvetni prah. Za njo se dviga dušeč cestni prah. Za njo se dviga prah pritajenih besed vaških opravljivk in iskrivi prah moških pogledov spod klobuka. Rože, ki jih nosi v nahrbtniku, prehajajo na njeno obleko in obraz in kolo. Kot ogromen rožnat grm se premika po prašni poti.
Pokličeš me, zdrznem se. Odtavam skozi črno kuhinjo, latvice, kozice, žlice. Počasi zbledim v zdajšnji čas. Ko odhajava, me držiš za roko. Pomislim: dvojina. Čez rame berem v belem kamnu: "A/aša slovenščina je eden najlepših jezikov na svetu."
Letni koncert zasedbe d'Gamabis
1. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko
v nedeljo, 5. avgusta, ob 14. uri na Grmadi.
Tekmuje lahko vsak, ki je dopolnil 10 let. Vsak tekmovalec bo zaigral po dve skladbi, ena mora biti slovenska narodna pesem, druga po svoji izbiri, zaželene so narodne.Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. Informacije na GSM 041/755 093 ali 041/663 972.
Prijavnica
za sodelovanje na 1. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko
Priimek in ime__________________________
Datum rojstva___________________________
Naslov in občina________________________
Telefon_________________________________
Glasbena izobrazba
Klavirsko harmoniko igram________________________let
Naslov skladbe
1.	_____________________________________________
2.	_____________________________________________
Avtorja skladbe
Na drugem letnem koncertu moške zasedbe d'Gamabis, ki je bil 22. junija v Dolenji vasi, so spet zadoneli mladi glasovi.
| Ubrano moško petje je navdušilo številno | občinstvo, ki se je zbralo na koncertu, in 1 po nasmejanih obrazih sodeč, poslušal-I cem ni bilo žal, da so tisti večer stopili v j župnijsko cerkev v Dolenji vasi. Fantje so I pač mladi in iz petja je žarela mladostna | živost.
I Od sakralnih skladb z Gallusom in 1 Čajkovskim, preko romantičnega J Schuberta, potem pa spet preko domovinskih in ljudskih napevov, vse do I črnske duhovne Down by the Riverside | so se po dolenjevaški cerkvi razlegali I glasovi vedno bolj poznanih fantov iz | zasedbe d'Gamabis. V programu se res za skoraj I vsak okus kaj najde.
1 Zasedba d'Gamabis je začela kot oktet pred I dobrima dvema letoma in se kasneje številčno j razširila, že od začetka pa jo vodi Igor Oražem. I Dosegla je že bronasto plaketo na medob-
močnem tekmovanju v Trbovljah, najbolj odmeven pa je bil gotovo njihov nastop v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija 8. marca letos. Spet jih boste lahko videli in slišali 20. julija v rib-
niškem Gradu. Več o zasedbi pa lahko izveste na njihovi spletni strani www.dgamabis.si.
Za zasedbo d'Gamabis ALEŠ LAMPE Foto Andrej Remic
OB KONCU SEVEDA NISO MANJKALE ČESTITKE ...LEVO: VODJA ZASEDBE IGOR ORAŽEM.
i?	Rešeto
OBVESTILO ZA UPOKOJENCE
ORGANIZIRANO KOPANJE V SELCAH, odhod, z avtobusom ob četrtkih, in sicer:
• v juliju: 5., IS., 19., S6.
• v avgustu: S., 9., 16., 23.
Odhodi ob 7. uri, izpred centra Ideal. Povratek ob 18. uri.
Cena prevoza je 10 evrov. Obvezen dokument je osebna izkaznica.
Vabljeni.
Odbor DU Ribnica
DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV
Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo v četrtek, IS. julija, S6. julija ter 9. avgusta društvo organiziralo
kopalne dneve v Izoli, m sicer v hotelu Delfin. Prijave zbiramo do zasedbe avtobusa.
V mesecu avgustu bo potekalo srečanje težkih invalidov, in
sicer S5. avgusta v domu na Travni Gori. Prijavite se všaj teden dni pred srečanjem.
Prijave in dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah:
v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure
ali po telefonu 836-11-69
Predsednik društva MARJAN ZAJC
OBVESTILO UREDNIŠTVA
NEPODPISANI TEKSTI
Na sedež uredništva prihajajo tudi pisma, ki niso podpisana s polnim naslovom (ime, priimek, naslov, tel. št.), zato jih ne objavimo, ker v primeru nejasnosti ne moremo preveriti informacije.
Če želite objavo, ne smete ostati anonimni oz. lahko le z vednostjo urednika, ki hrani vaš naslov, a v izjemnih primerih objavi le vaš vzdevek.
Prav tako ne zadošča, da pismo podpišete le z npr. 'sorodniki, prijatelji, znanci, v imenu..., ker moramo imeti ime kontaktne osebe, da preverimo, ali se z zadevo res strinjajo vsi, v katerih imenuje tekst podpisan.

•Al
LUMPIJADA
£007
Program se bo začel ob 10. uri v Ribniškem gradu
Ponedeljek, 2. 7.
Lumpi GRE NA OBISK
Torek, 3. 7.
Lumpi IGRE BREZ MEJA
Sreda, 4. 7.
Lumpi PIKA NOGAVIČKA
Četrtek, 5. 7.
Lumpi CVETLIČAR
Petek, 6. 7.
Lumpi NOVINAR
Ponedeljek, 30. 7.
Lumpi RAZISKUJE PARK
Torek, 31. 7.
Lumpi DELA GRAFITE
Program se bo začel ob 10. uri v Dolenji vasi na igrišču
Ponedeljek, 2. 7.
Lumpi NAREDI SADNO KUPO
Torek, 3. 7.
Lumpi SKRITI ZAKLAD
Sreda, 4. 7.
Lumpi BOWLING
Četrtek, 5. 7.
Lumpi INDIJANEC
Petek, 6. 7.
Lumpi NOVINAR
Ponedeljek, 30. 7.
Lumpi LEPO JE BITI MILIJONAR
Torek, 31. 7.
Lumpi SKRITI ZAKLAD
ORGANIZATOR: Center za socialno delo Ribnica z izvajalkami, FINANCER:
Občina Ribnica
Akcija "Urejena Ribniška dolina"
Spet se bliža čas, da lahko pokažemo lepe in urejene hiše in domačije, zato vas vabimo v že dobro poznano akcijo "Urejena Ribniška dolina".
Že ustaljeno bo potekala pod okriljem Občine Ribnica v sodelovanju s KSS Ribnica in Turistično informativnim centrom Ribnica. Oblikovana bo strokovna komisija, ki bo na podlagi ogleda ocenila najbolj urejene stanovanjske hiše z vrtom in domačije z dvoriščem. Ogledi bodo v drugi polovici meseca avgusta. Ocenjevanje bo potekalo na podlagi vaših predlogov, zato je zaželeno, da sodelujete v čim večjem številu ter tako opozorite na urejenost hiš in okolice. Predlagani kandidati bodo obveščeni o predlogu in seznanjeni z vsem potrebnim.
Kriteriji ocenjevanja:
-	splošni videz hiše oz. domačije
-	urejenost vrta, gospodarskega poslopja
-	raznolikost rastlinja
-	skladnost objekta z okoljem
Prijave zbiramo:
•	na naslov: TIC Ribnica, Škrabčev trg 23,1310 Ribnica;
•	na tel: 836 93 35.
Prijavnico lahko dobite v Turistično informativnem centru Ribnica na Škrabčevem trgu 23 in v časopisu Rešeto.
PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V AKCIJI "UREJENA RIRNIŠKA DOLINA"
Ime in priimek: _
Naslov_________
Telefon________
E mail_________
Podpis.
Kategorije (obkroži):
1.	stanovanjska hiša z vrtom
2.	kmečko poslopje
SIQL.NET
psi e «sr’Kex-i.i-iri
arnEVvVHV^z:
Skrb, dobrota in poštenje tvoje je bilo življenje. Dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod.	VWMIk »dfc		Zvonček odhod Tvoj je vasi oznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju med nami spomin Te bo hranil, v srcih pa naših slovo govori: Hvala Ti, mama, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje, mama, naj večna Ti lučka gori!
ZAHVALA		ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica Ivana Levstka		V sredo, 30. 5. 2007, je v 91. letu starosti tiho zaspala naša ljuba mama, stara mama, sestra in botra
Iz Žukovega 2 (1929-2007) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v mrliški vežici v Hrovači in ga tudi v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku, gu. Masniku, za molitve in za lepo opravljen obred, pevcem in organistu Koširju za ganljivo petje, govorniku, gu. Janezu Oblaku, za poslovilne besede in pogrebni službi JKP Ribnica. Posebna zahvala pa tudi dr. Lidiji Šmalc in s. Danici za vso zdravstveno oskrbo in nego. Hvala našemu prijatelju Rudiju Butali za vso pomoč in nego v bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali.		Ivana Lovšin Zapuže 4 Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter maše. Iskrena zahvala gre tudi dr. Žagarjevi, sestri Branki in patronažni sestri, gospodu kaplanu mag. Mateju Pavliču za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Dolenji Lazi, pevcem za izbrano petje ter vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na zadnji poti v večni počitek. Vsi njeni žalujoči
Vsi njegovi žalujoči		
		
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti.	i‘ ' Wir		Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.	®	^
A -"L		št-
ZAHVALA		ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi ljubega moža, sina, ata, starega ata, brata in strica		Ob izgubi našega dragega moža, očeta in tasta
Cirila Peterlina		Franceta Petka
(1942-2007) iz Žlebiča 15		iz Lipovca 5
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče ter podarjene maše. Zahvaljujemo se PGD Sušje za spremljanje pokojnika na njegovi zadnji poti, kvartetu Zvon in pevcem MPZ Nova Štifta za zapete pesmi. Hvala tudi gospodu Štefanu Zrncu za poslovilni govor in gospodu župniku Branku Potočniku za lep pogrebni obred.		se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gre tudi pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred in izrečene besede ob slovesu. Še posebej pa gre zahvala vsem lovcem, ki ste se na tako lep način poslovili od pokojnika. Hvala vam, srčni možje.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.		ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Vsi njegovi		
lLi		S10L.NET RESiETO.RlENlpA'^#^
ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA
Datum odvoza
Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice......................................3. julij
Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica ............................................5. julij
Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje............................................10. julij
Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič...............12. julij
Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi
Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec............................................17. julij
Praproče, Marčiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica_19. julij
Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje................24. julij
črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica ...........26. julij
Vinice, Lipovšica, Žimarice, Globel, Podklanec ..............................31. julij
Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec.................................2. avgust
Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol...........................7. avgust
Betonovo, Janeži, Kračali, Petrinci, Kržeti ...............................9. avgust
GORNJE LEPOVČE:	VSAK VIKEND
GRIČ:	ZADNJI VIKEND V MESECU
Podjetniške informacije
Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z lizing hišami Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do skupne odobritve razpisanih sredstev oz. do 10.11. 07. Vmesni roki: 20. 6, 10. 7, 10. 9, 10. 10. in 10. 11.07. Podrobnosti:
http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376 .
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007 za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oz. do 10.10. 07. Vmesni roki: 20. 6., 10.7., 10. 9. in 10.10. 2007. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375.
Klicne telefonske številke:
•	za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361 138, 01/8360 650
•	dežurna pogrebna služba: 041/ 513 329, 041/ 665 191, 031/ 663 060
•	dežurna cestna služba: 041/ 903 109, 041/ 725 958
OPOZORILO
Med kosovne odpadke ne sodijo:
gospodinjski odpadki, gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema in avtomobilske gume.
KOMUNALA RIBNICA D.0.0.
K zadnji postaji vlak drvi in hiti.
K zadnji postaji, kjer nazaj ni poti. Kjer potnik sem jaz in potnik si ti. Minljivo je vse, le spomin ni.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat
in stric
France Lesar
iz Opekarske ulice 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gasilcem, pevcem in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Naslednja številka Rešeta izide 30. JULIJA.
Gradivo oddajte do
18. JULIJA.
Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Razpisnik: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet: so finančne vzpodbude delodajalcem za: A) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za določen čas. B) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za nedoločen čas.C) Neposreden prehod invalida izjavnih del v redno delovno razmerje za nedoločen čas.D) Samozaposlitev invalida za nedoločen čas.E) Prehod zaposlenega invalida iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.Za zaposlitev invalida iz A in E je vzpodbuda 5.000,00 EUR, za kategorije B, C, D pa 10.000,00 EUR. Rok: je 5.10. 2007 do 12. ure.
Podrobnosti razpisa:
http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4374.
Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Kredit se odobri za upravičene stroške investicije: stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme v povezavi z razvojno aplikativnim projektom, stroški nematerialnih investicij, (patentiranih pravic, licenc), znanja, storitev in ostalo v skladu z razpisom. Maksimalna višina kredita je 350.000 EUR,
obrestna mera 6 m EURIBOR +0,5%........... Rok:	do skupne
odobritve razpisanih sredstev oz. do 10. 10. 07. Vmesni roki: 20. 6., 10. 7., 10. 9. in 10.10. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4622
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - Turistična infrastruktura. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet: sofinanciranje izvedbe investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo vplivale na razvoj turistične destinacije, investicije v: a) nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, b) bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih naselij predlagatelja, c) izgradnja in prenova žičniških naprav in umetno zasneževanje, d) igrišča za golf, e) zabaviščni parki. Rok: do porabe sredstev. Prvo odpiranje vlog bo 18. 7. 07, naslednja 14. 11. 07, 6. 2. 08, 4. 6. 08 in 19. 11. OS.Podrobnosti: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738
ripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Podjetniške informacije

SIOL.MET
/5
SV/V OI/VJ V S l* /VSI O
MSMIÄI NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m, z njivo, v izmeri 292 m, gozd v izmeri 9417 m' in njivo v izmeri 1244 m. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT.
RIBNICA CENTER - poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 154.398 EUR ali 37 mio SIT.
RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v, izmeri 464 m , gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m', ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT.
VELIKE LAŠČE - Dvorska vas - starejša stanovanjska hišica 7 x 9 m, zgrajena 1940, z gospodarskim poslopjem, potrebna obnove, velikost parcele ca 1000 m, zanimiva in sončna lokacija, cena 64.000 EUR ali 15.336.690,00 SIT. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m , zazidljivega prostora za gradnjo eno družinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR ali 71.772.218,00 SIT.
SODRAŽICA - blizu centra, polovica novozgrajenega dvojčka v izmeri 9 x 8 m, velikost parcele 465 m, zgrajen leta 2007 -druga podaljšana gradbena faza (fasada izdelana, elektrika in voda v hiši, okolica delno urejena), dokumentacija urejena, zelo lepa sončna lokacija, cena 104.323,15 EUR ali 25 mio SIT.
POSLOVNI PROSTORI:
KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 273.876 EUR ali 63,95 mio SIT, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba
RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca 220 m' in pisarne v izmeri ca 120 m, pomožni prostor v izmeri ca 100 m, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena za m 975 EUR oz. 223.649,00 SIT.
GRADBENE PARCELE:
RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m, 976 m in 1005 m , cena za m 15 EUR ali 3.600 SIT. RIBNICA - HRASTJE, gradbena parcela v izmeri 714 m , vsa infrastruktura ob parceli, možna takojšnja gradnja, cena za m 23 EUR ali.
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m', travnik 3416 m' in
travnik 1355 m, cena za m je 1,24 EUR ali 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 8.200 EUR ali 1.950.000 SIT.
STANOVANJA:
Ribnica - strogi center - trosobno, dupleks, nadstandardno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 101,77 m delno v mansardi, klima, CK na plin, takoj vseljivo, 2 parkirni mesti, cena 150.707,58 EUR ali 36,11 mio SIT.
Ribnica - strogi center - štirisobno, dupleks, nadstandardno, zgrajeno leta 2007, v Izmeri 101,32 m delno v mansardi, klima, CK na plin, takoj vseljivo, 2 parkirni mesti, cena 150,072,86 EUR ali 35,96 mio SIT.
KOČEVJE- center, trosobno stanovanje v izmeri 76,50 m , s pomožnim prostorom, delno obnovljeno, v 1. nadstropju stanovanjske zgradbe v Kočevju, zgrajeno leta 1946, ogrevanje na trda goriva - peči, KT, tel., prodamo, cena
49.449.17	EUR ali 11,85 mio SIT.
RIBNICA - center, trosobno, delno opremljeno, zgrajeno 1967, v izmeri 76,84 m, v III. nadstropju, z balkonom in kletjo, vseljivo v štirih mesecih, KT, CK, vpisano v ZK, cena
80.120.18	EUR ali 19,2 mio SIT.
SODRAŽICA - center, dvosobno, zgrajeno leta 1976, v izmeri 60,55 m', v III. nadstropju s pripadajočo kletjo, še ni vpisano v ZK, vseljivo v treh mesecih. Cena 58.420,96 EUR ali 14 mio SIT.
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m, CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT.
RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT. STANOVANJA:
RIBNICA - BREG, oddamo, v najem kletno enosobno stanovanje v izmeri 45,27 m, v stanovanjski hiši, zgrajeni leta 2005, CK na plin, neopremljeno, takoj vseljivo, cena najema za mesec je 188 EUR ali 46.000 SIT + stroški, predplačilo garancija.
HIŠE:.
SODRAŽICA - GORA - Petrinci, starejša stanovanjska hiša 10 x 11 m, zgrajena leta 1950, kompletno opremljena, CK na olje, takoj vseljiva, cena najema za mesec 260 EUR + stroški, predplačilo garancija.
KUPIMO
STANOVANJA:
LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m , prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, 58.333 EUR ali od 14 do 15 mio SIT, vselitev v dveh mesecih.
Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.
BEFLEKSOTERAPIJA	______________
Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo.
KLASIČNA MASAŽA
Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja.
PSIHOTERAPIJA_________________________________________
Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji.
ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047
POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE
POHITITE!
Prostih le še nekaj počitniških terminov.
Avtohiša Zalar
Rezervacije in Informacije za sezono 2007 sprejemamo na tel. 031 331 919

OPTIK
«ISäH poemč M
Delovni čas: vsaK darj od 91) do 191) sobofa zaprfo
cmN

OPEy.

Z^OA /:
^ I OvC
A ^•ü
_

Nova Opel Corsa. S super seksi notranjostjo. Vaaauuuuu!
Vstopite v novo Corso in se prepustite njeni osupljivi notranjosti! Se vam pogled ne ustavi na sredinski konzoli, oblečeni v črno, bež ali rdečo barvno kombinacijo?
Ali na kromiranih delih, ki krasijo armaturno ploščo? Vas ne raznežni otip usnjenega volana? Ali vas ne vznemirijo nagajivo osvetljeni gumbi in športni	-'tv«
merilniki? Nemogoče. Nova Corsa. CmonS
Že za 8.990 EUR.
AVTOH1ŠA ZALAR d.o.o, Male Lašče 105, Velike tašče, let: 01/78 81 999
informativna cena v SIT znalo 2.154.364 SIT. Sliko lahko prikazuje opremo, ki ni serijska.
Količina vozil je omejeno Povprečna poraba gorivo za vse modele: od 4,6 do 7,21/ J 00 km.
Emisije CCfc zo vse modele; od 124 do 185 g/k™- General Motors Southeosl Europe Ud.,	WWW ODel si
2040 ßudaörs, Szobodsdg u. 117, Madžarska
STEKLARSTVO HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
S Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
MOBITEL zastopstvo
SERVIS GSM / UMTS
hi
microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A 1310 Ribnica
Tel.: 01/8373 116 FAX: 01/300 77 06
GSM: 051/358 762
E-mail: info@microera.si
DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h -12h ter 14h-18h SOB
8.30h -11.30h
.	, POPUSTI za dodatno opremo I
*W*W‘W. mic roe ra. s i pri novih naročninah
WE/M\
VRHUNSKA KAKOVOST
•	lesena okna in vrata e les/ aluminij okna in vrata e pvc okna in vrata • aluminij okna in vrata
e pvc/ aluminij okna e lesena in aluminij polkna
•	rolete	• komami ki
•	svetovanje - izmera - montaža - servis
INLES d.d.. Kolodvorska 22, I 3 I0 Ribnica
www.inles.si, e-mail: info@inles.si
Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 33 I
Pvc
Si82 Thermo 8
blesl*
čistilni serxis • slikopleskarstvo • parketarstvo
Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si
slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč
izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov
(parket, laminat, PVC,...)
vse vrste čiščenja
(generalna, tedenska, globinsko žiščenje preprog)
brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov
FRAGMAT
izolirtca
UGODNI NAKUPI
Gradbeni material: Prodajni program
Fragmata
(termo in hidroizolacija), ter ostali gradbeni materiali
Pohištvo in bela tehnika Ugodno lahko kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje in Matrix.
Prodajni program Lesnine, vzmetnice MEBLO, kuhinje SVEA in GARANT DANA
-► Fasade
Dimniki Schiedel Armaturno železo
Gradbeni sistemi
cb
vveber
terranova
ZA DROBIŽ Modularni blok 29 x 19 x 19 cm
lesnina «FMNr SVEA gorenje matri/ M j»
EEdHIDÖ E
Z3 Tyvel<
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem.
Trgovina Sodražica
Cesta Majde Šilc 1, Sodražica
tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12.
Trgovina Cerknica
Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica
tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00
Fi* *■


■ir	f	hladna notranjosT.
I #s*k
VOZILA NA ZALOGI



VW Golf Si Trendline 1,9 TDI 66kw-90l<m , 77kw-105km, pet vrat, klima "climatronic", radio RCD 300 s štirimi zvočniki, usnjen volan, stikalo za dnevne luči, sredinski naslon za roke, barvni paket.
VW Golf Plus Trendline Si 1,9 TDI 77kw-105km
VW NOVI Fox 1,4 55 kw,-75km, meglenke, klima "clirhatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, daljinsko centralno zak.
VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča Milwaukee, usnjen volan.
VW NOVI Passat var. Highline 2,0 TDI 103kw-140km, alu platišča Monte Carlo
VW Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 47kw-64km
VW Touran Trendline 77kw-105km, meglenke, klima "climatronic", radio MP3, usnjen volan
VW Sharan Sportline 2,0 TDI 103kw/140km, dva sedeža v tretji vrsti, tehnični paket
PREDSTAVITVENA VOZILA
VW Golf comfortline Euro-paket 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki.
VW Polo FreeZ 1,4 59kw-80km
VW Fox 1,4 55kw-75km, dnevne luči, meglenke, cent.daljinsko zaklepanje, barvni paket, deljiva klop, klima climatic
VOZILA NA ZALOGI

Na vročino lahko gledate popolnoma drugače. Volkswagen Fox je vroč samo na pogled. V notranjosti tega malega frajerja vas sveže in nedotakljive pred zunanjo vročino ohranja klimatska naprava, ki zagotavlja neskončno veselje pri potovanju skozi vroče poletne dni. Fox je pravi Volkswagen, ki je varen, zanesljiv in predvsem gospodaren.
Mercedes coupe CLK 230 avtomatik ELEGANCE 145kw, letnik 2000
Jeep Cherokee 3,7 Limited 4x4,155kw, letnik 2003
Peugeot 206 CC 1,6, letnik 2002
Seat Ibiza 1,4 16V Sportrider, letnik 2007-06-06
VW Golf V 2,0 SDI, letnik 2004

Fox s klimo že za 8.999 EUR.
RANDEU
A V T O H I S A
Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana, Skupna poraba: 6,0 - 6,71/100 km. Emisije C02:143 -159 g/km; Slika je simbolna.
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure



SIMPLY CLEVER
Vabljeni na testno vožnjo
Joras Center
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT, ŠKODA in PEUGEOT
SEFIT
Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure
*
PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA
MOTOMAN
d.o.o.
Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov
VODILNI
SVETOVNI
PROIZVAJALEC
ROBOTOV
MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja
.varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG)
■	rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave
■	strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic)
■tlačni liv
.čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha
.montaže
.paletiranja
g


n >'
•'nir'
Naslov: Lepovte 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E-mail: info^motomanrobotec.si
Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja.
Poraba goriva: 4,8-8,11/100 km, emisija C02:194 g/km. Slika je simbolična.	www.ford.si
	
Novi FordC-MAX. Končno tukaj!
Novi FordC-MAX - vrhunska vozna dinamika, izjemna prostornost in prilagodljivost. Privoščite si bogato opremo Trend: ABS, klima, 4 zračne blazine, potovalni računalnik, radio s CD predvajalnikom in obvolanskimi kontrolami, daljinsko centralno zaklepanje, električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali, prednji meglenki
že od 14.844 EUR (3.557.216 SIT)
Novi FordC-MAX
Feel the difference
AS PC Drobnič	Tei.: 01/709 ee 40
Ind. cona Podskrajnik 28 Faks: 01/709 66 41 Cerknica	E-pošta: aspc-drobnic@siol.net
Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo!
Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid S6 razširjamo!
Ustvarjamo skupaj Z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo!
vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti!
oblikovali smo odličen kolektiv Zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce!
(**)riko
Riko Kise
RIKO HIŠE d.o.o.
Lepovče 23, 1310 Ribnica
T (01)8372611,(01)8361095 F (01)8369936 E info@riko-hise.si W www.riko-hise.si
MAIE BIOLOŠKE ČISOLHE NAPRAVE 5-25PE
O v celoti nadomeščajo greznice in pomenijo popolno dolgoročno okoljsko rešitev, skladno z vsemi zahtevami zakonodaje,
3 enostavno samodejno delovanje, skoraj brez vzdrževanja, hrupa, smradu in z minimalnimi stroški praznjenja,
O primerne za eno-in večdružinske hiše, manjša naselja, kampe, počitniške hiše...,
3 bistveno zmanjšanje okoljske dajatve,
3 potrjeno cenejša rešitev kot greznice,
3 nizki investicijski in obratovalni stroški
LFSI^IARCY-y-
1 R O <0 V' I M IM PROIZN/ODN J/\	••»•'/«BG"
LESMARC+ d.o.o. Dolenjska c. 42 1000 Ljubljana
tel.: ♦♦ 386 [OJ1 83 66 443 tel.: *♦ 386 [0]1 42 89 034 GSM: ++ 386 [0)40 78 80 09
Peter Kočevar s.p. • Merharjeva 2, Ribnica • GSM: 041 761-769
'sat Montaža SAT in TV anten
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 In SLO-2.
I
mivuii* n Keil»
(D
pop
Liga prvakov (TV-3) • SLO programi preko SAT (TV-3. TV Pika. SLO-1, SLO-2,...) • tuji programi (Srbija, BIH, HRT, Erotika,...) • SAT sistemi že od 99 EUR
DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947
•	druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...)
•	barvanje (vrat, balkonov ...)
•	druge osebne storitve
•	čiščenje stanovanj (čiščenje na domu)

Tel.: 01/836 11 28
'nita
Očala na recept tudi brez doplačila
Velika izbira sončnih očal priznanih znamk: ADIDAS, RAFAELI...
ponedeljek: 9 - 12, 16-20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 16-18 sobota: 9-12
HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78,2311 HOČE
Haas
D O IVI
Naša celotna ponudba zajema:
-	predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte
-	Široka paleta HAAS montažnih hiš
PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTUI
TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02 / 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203
lejTEnnun
OKNI) IN VRATA
PE Ribnica: Humec 18a Dolenja vas Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si ojo višjo kulturo bivonjol

[RME&OßMWA
MomMicsm
mWREBSCINEm
BARVE VälX d.
ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525
IZDELAVA VSEH VRST FASAD SANACIJA FASAD
BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA STROJNI OMETI MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ
DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO
Elektro inženiring in svetovonje Šeškova ulica 24, 1330 Kočevje
SATELITSKE ANTENE
Digitalne, vrtljivi sistemi, več kot 1000 programov
Alarmiranje preko GSM omrežj
Vklop ogrevanja, klime preko mobilnega telefona, alaqriii
GSM: 041/558-301_____________info&.elsvet.si
www.elsvet.si
Slikopleskarstvo 'BOgC
Peter Bojc, &p.
Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103
MIXIVTHULS! aiPSJLyWOLVX:
KUPONI
KAM GREMO ?
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:____________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:_____________
Ime in priimek:
Ulica: __________
Pošta:___________
Tel.:____________
Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 19. julija 2007.
Pravilna rešitev iz 5. številke Rešeta je: WWW.DJ-SLOVENIJA.SI
Nagrade, kape, ki jih tokrat poklanja OBČINA RIBNICA, prejmejo: NINA ZGONEC, Junčje 2, 1315 VELIKE LAŠČE NEJC CIMPRIČ, Prigorica 20, 1331 DOLENJA VAS STANKO ADAMIČ, Hojče 5, 1316 ORTNEK DIANA DANIELA PETERLIN, Jurjeviča 21, 1310 RIBNICA TIT STARC, Knafljev trg 11, 1310 RIBNICA
Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste
PREJELI PO POŠTI.
(4. DEL)
Na Grajske večere?
Spoštovane, spoštovani, pred nami je naslednja epizoda nadaljevanke Kam gremo? Počasi jih bo že toliko, da bomo lahko posneli film. Univerzalni naslov torej, ki lahko nosi globoko intelektualno vprašanje oz. v teh poletnih mesecih išče desti-nacijo našega oddiha.
Grajski in ostali večeri so tokratna tema. Novemu ribniškemu županu se je pred časom utrnila ideja, da bi v Ribnici oživili poletno dogajanje, oživili grajski oder in nanj postavili dogajanje, ki bi krajšalo čas občankam in občanom, ki ostanejo med dopusti doma oz. jih prijetno sprejelo, ko se vračajo s počitnic. Pohvalno.
Je pa v primerjavi z leti nazaj v zadnjem času v naši dolini precej več prireditev, ki jih organizirajo vaška, krajevna društva, klubi itd.
Sploh letos ugotavljamo, da je bilo v Ribnici družabno življenje izredno bogato. Še enkrat, pohvalno.
Hkrati pa ugotavljamo, da so dogodki zelo raztreseni, nepovezani, vsak goji fižol na svojem vrtu, ne vedoč, da ta ista sorta raste pri sosedu in da ima sosed to vrsto že nekaj let. Skratka, opažamo, da manjka koordinacije, manjka povezanosti, sodelovanja, da vsak živi v svetem prepričanju, da je ravno on idejni oče določene prireditve, dogodka, da je dogodek sam po sebi vsesplošno znan, da bodo mediji o njem poročali v napovednikih, na prvih straneh, da bo morebiti treba za ekskluzivno novico o dogodku še plačati. Termini dogajanja so drugotnega pomena, tako in tako se mora vsak prilagajati meni, je marsikdo prepričan.
Naj ob tem poudarim, da ne iščite dlake v jajcu tisti, ki vas to ne zadeva, ker nekateri ste prav zgledni, vendar žal v manjšini.
Ne trdim, da poskusov koordinacije ni bilo, pa še koliko, vsak pa, seveda, ko naleti na gluha ušesa, obupa in si misli svoje.
Naslednja stvar je denar. Naj tisti, ki dobi na bencinskem servisu bencin zastonj, ker prostovoljno dela v dobro vasi, mesta, države ali dobi iz tega naslova zastonj kruh, mleko itd.? Z druge perspektive, navedite tistega, ki je s pošteno organizacijo prireditve v dobro vseh obogatel?! Imena prvih in drugih z dokazi pričakujem v uredništvu do konca meseca.
Torej, vemo da zastonj ni nič in da so 'umetniki', financirani iz občinskega proračuna, umetniki tudi na prireditvi, ki je občinskega pomena in brez
kančka sramu vprašajo za honorar in so na drugi strani požrtvovalni ljudje, ki ves svoj prosti čas posvetijo drugim ljudem, del plače namenijo izvedbi dogodka na vasi in ko si privoščijo nov avto nižjega ali srednjega razreda, dobijo pod nos očitke, da so si lahko avto privoščili na račun določenih prireditev.
Zlato pravilo je, kdor nerga, naj dela in naj kaj pokaže in kdor očita, naj on sam prevzame to, ni nujno ravno to, naj sploh kaj pokaže.
Je preostro? Mislim, da je to napisano zelo v rokavicah. In da se vrnemo v poletne večere.
Torej denarja za kulturo seveda ni oz. so prioritete drugje, vemo pa, da brez nič ni nič in še vedno je bilo za malo denarja malo muzike. Pa vendar se da s srcem narediti ogromno, le da ti kamni nekaterih ne pridejo do srca in potem okameni še tvoje. Da društva, klubi itd. med seboj ne sodelujejo oz. drug o drugem sploh ne vedo, je jasno, jasno je tudi, da so v očeh posameznikov njihove interesne sfere nadnivojske, da okrog njih ne obstaja noben drug s podobnimi hotenji, željami, niti se mu nobeden ne more približati.
Pri tem sem nastavil zrcalo marsikomu, ki se ob tem tudi za centimeter ne bo spremenil, ampak mu bo greben še bolj zrasel in me mogoče nekaj časa niti ne bo poznal. Tudi prav.
Skratka, poletje prihaja, z njim tudi poletni večeri, ki so žal v tem trenutku, ko se že praktično odvijajo, zelo razmetani, in lahko se zgodi, da bosta dve prireditvi na isti večer, naslednji teden pa ne bo nobene.
In tako bo vse dotlej, dokler ne bo nekdo udaril po mizi in rekel: "Prinesi do konca novembra osnutek, datum, idejo izvedbe prireditve za prihodnje leto in deležen boš vse podpore, ne bo ti treba skrbeti za nobeno promocijo, ti poskrbi samo za izvedbo, o tej prireditvi bodo obveščeni vsi itd., v nasprotnem primeru poskrbi za vse sam in se ne pritožuj, če ima potem pred tabo kdo prednost."
Mogoče se sliši kruto, ampak v urejenih krajih je tako. Pri nas pa lahko vsak izmed nas (priznam, sem se zgoraj ponekod tudi videl) doda svoje zrno v mozaik sosedovega kruha z nekoliko čudnim okusom. Mogoče je krivda v kvasu, vodi, soli...?Pa vabljeni na petkove Grajske večere.
Marko Modrej

SlOL.NET
Pripravil Marko Modrej
POČITNIŠKI KVIZ
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekzy povezanega s pokroviteljem nagrad...
1. Pa smo ga prehodili oz. pretekli, nekateri tudi prelenarili... polovico tega leta. Listi na koledarju se hitro obračajo in tako bomo na njem v nedeljo ugledali staroslovenski...
S veliki srpan M mali srpan R kosec
2. Nacionalna radijska postaja Val 202 je letos praznovala jubilej, ki je dosegel vrhunec v soboto, 16. junija, ko so v hali Tivoli priredili velik koncert. Kolikor let so izpolnili, na toliko metrov so tudi organizirali tekmovanje v teku. Torej, tekli so na...
L 30:	««ifiSBjCT
I	35 m	SUŠI se dobro
3.	Gremo v zgodovino. Na današnji dan, 29. junija, se je leta 1947 rodil Carlos Santana, ki je zaslovel kot...
K ladjar C kitarist
O nogometaš in kasneje trener
4.	Če se za trenutek še malo poigramo z zgodovino, vidimo, da so na jutrišnji dan, 30. junija leta 1894, tudi za javnost odprli enega najbolj znanih mostov na svetu Tower Bridge, ki je v...
D New Yorku A San Franciscu R Londonu
5. Pokrovitelj današnjih nagrad, MicroERA, Jože Šilc s.p., ima na novi lokaciji TC Spar Ribnica tudi nov delovni čas. Kateri izmed navedenih je pravilen?
0	pon. - pet: 8.30 -12, 14-18, sobota: 8.30 -11.30 H pon. - pet: 7 -12, 14-18, sobota: 8.30 -11.30
1	pon. - pet: 8.30 -12, 14-18, sobota zaprto
6. Naročnik lahko pri Mobitelu na eni številki kupi 3 akcijske aparate, in sicer najprej 1 x UMTS in 1 x GSM, čez eno leto še 1 x GSM. Za kakšno časovno obdobje ta akcija velja?
O 48 mesecev E 24 mesecev J 18 mesecev
7. Še eno vprašanje našega oglaševalca in pokrovitelja: Koliko trenutno stane video klic pri Mobitelu znotraj Slovenije?
A Nič. Lahko se pogovarjate 24 ur brezplačno V 0,75 EUR/min B 1 EUR / min
8. V nedeljo, 1. julija, bo legendarni risani junak, ki ga je leta 1929 ustvaril risar Elzie Segar, praznoval 78 let. Kateri mišičnjak je to?
J Ropaj C Palček Smuk M Gustav
9. Letos bodo v Ribnici oživljene poletne prireditve, katerih namen je ob petkovih večerih poživiti mestno kulturno dogajanje. Poimenovali smo jih...
Ž Grajski večeri O Poletje v Ribnici Š Ribniška promenada
RESETQ.R1BN1CA
‘M
S1QL.NET
10. Na teh večerih se bo v Ribnico vrnil vrhunski nacionalni projekt...
I Srečanje prijateljev Š Imago Sloveniae P Parada humorja
11. Za konec še beseda o slavljencih. Vse najboljše vsem, ki danes praznujete, slavite, od rojstnih dnevov, ostalih obletnic, skratka, ŽIVELI. In seveda vsem, ki godujete, danes sta namreč kar dva...
B Anton in Bogdan C Marko in Iztok L Peter in Pavel
K)
■i
Z
Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 19. julija 2007.
Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (vrednostne nagradne bone), ki jih poklanja MicroERA, Jože Šilc sp., Hrovača 14a, Ribnica.
MALI OGLASI
PRODAM
Prodam dve zelo lepo ohranjeni šolski torbi (od 1. do 4. razreda), znamke Scout. Cena za eno torbo je 10 EUR. Tel.: 040 / 957 112.
Prodam novo, še zapakirano digitalno satelitsko anteno. Cena je 50 EUR. Tel.: 041 / 338 126.
Prodam ALU - platišča 16", z vijaki, primerna za VW, seat, škoda, audi (starejši letnik). Tel.: 041 /219 865.
ODDAM
V Ribnici na Knafljevem trgu za daljši čas oddam 2 - sobno stanovanje. Inf o: Janez - 041 / 620 991.
Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404.
Brezplačno oddam lanskoletno suho seno 1. kvalitete (ca 5. nakladalk). Tel.:031 618 130.
RAZNO
Ljubiteljem domačih živali podarimo dve sivo tigrasti mucki, stari dva meseca in vajeni čistoče. Tel.: 040 / 748 659.
Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil, in tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920.
MALI OGLASI
Z3
ui iNiyw» v:zr

o Pogled v babičino skrinjo
XXI. DEL
Piše: Alenka Pakiž
Že v davnih časih so po vsej naši deželi in tudi v Ribniški dolini poznali lov na polhe in rabili polš-* je kožice za izdelavo polhovk.
■ Grajska gospoda je dovoljevala f kmetu lov na polhe, je pa moral polhar po določbah ribniškega urbarja iz leta 1573 dati gradu po šest polhov iz vsakega gozda, kjer je lovil. Poleg suhe robe so mnogi za časa Valvazorja trgovali tudi s krznom in ustrojenimi polšjimi kožicami. Dandanes seje ohranilo le malo strpjarjev.
Poznan strojar je v Žlebiču, ročno šivanje teh lepih pokrival seje ohranilo v Koblarjih in v Kočevju.
Pred leti mi je Tone iz Goriče vasi, gospodar pri llčevih - Venckovih, pripovedoval: "Moja mati Mihaela je bila rojena Lovšin - Štekličkova in je zrasla v ribniškem trgu. Vedela je povedati, da so bili pozimi gospodje pokriti s klobuki, toplimi kapami, krznenimi kučmami in polhovkami. Najimenitnejši so si dali polšje kožice okoli vratu kot šal. Okoliški premožni kmetje so prihajali k maši dostikrat pokriti s polhovkami. Stara generacija je nekaj dala na to, da so se pokrivali s polhovkami. Taki so veljali za premožne, saj je bilo treba za eno kapo kupiti več kot trideset kožic, pa še topla podloga in delo sta bila draga. Njen oče, ki je bil mesar, si je v mrazu glavo pokrival s kučmo, za boljše pa je nosil polhovko. Ker so bile včasih zime zelo hude, si je zasukani vrhnji krzneni rob potegnil navzdol preko ušes, da ga je bolj grelo. Po njegovi smrti, leta 1933, je mati hranila polhovko, saj se je včasih hranilo vse ta boljše za obleč, ker je čez čas še komu v družini prav prišlo. V času vojne se je bala, da bi ji jo kdo vzel. Spravila jo je pod modroček v
otroški voziček, v katerem so takrat vozili še mene, saj sem bil rojen 1940. leta. Ko voziček ni bil več v rabi, je vse skupaj pospravila na podstrešje. Po vojni je bilo za obleko težko. Pozimi se je spomnila, da ima spravljeno staro polhovko. Na žalost pa je našla vse polšje krzno načeto od moljev. Hudo ji je bilo zaradi spomina na očeta in zaradi dragocenega krzna."
Ribniško društvo polharjev v gostilni "Krnc" v Bukovici. V
KOTU S KOZARCEM ŠOBAR, POLEG NJEGA HRIBARJEV IZ DAN, PRVI Z
leve Jože Pahuue iz Dan.
Izdelovanje polhovk je ge. Angeu v veuko veselje, ZATO SO NJENI IZDELKI ZELO LEPI.
France Zobec - Šimanov iz Dan, se je navzel veselja do lova po dedu in očetu. V svoji hiši mi je rad razkazal lovske trofeje. Sam ni lovil polhov, je pa vedel povedati:" Ded in oče sta bila polharja. Oba sta v hudem mrazu, ko je kar škripalo pod nogami, nosila polhovko. Meni je ljubši lovski klobuk. Lov na polhe seje ohranil do današnjih dni. Včasih je bilo tega več. V gozdovih Velike in Male gore je bilo zmerom dosti polhov. V bukovih gozdovih po vsej dolini je dovolj hrane za številni polšji zarod. Polharji iz Dan in drugih vasi so se v gozdovih Velike in Male gore zbirali na nočnem lovu in nastavljali pasti. V hladnih nočeh so se pokrili s polhovko, kdor jo je imel, seveda. Nekaj je bilo tudi krivolovcev, ki jim je moj ded Anton rekel raubšici. V gozdu nad Danami je našel skrinco, to je past za polhe, z vrezano letnico 1800 in napisom M.G. V letih po vojni sta pasti nastavljala tudi Matevžev in Šimanov oče, ki sta bila v polharskem društvu. Dober lovec je v eni sezoni ujel tudi do pet tisoč polhov. Meso so cvrli kar v polhovi lastni masti, nekaj so ga posušili, kožice so prodajali v Kočevje. Dobro
se je prodajala tudi polšja mast. Rejen polh je imel do 5 funtov čiste masti.
V Danah je bil najbolj poznan polhar Jože Mihelič - Joškov (*1897). Kmetoval je na 1 grunta. V času, ko so bili polhi godni za lov, ga ni moglo nič zadržati doma. Zjutraj je prinašal tudi po sto polhov. Doma jih je odrl, kože posušil in prodajal. Nasoljeno meso polhov je vlagal v čeber, da se je čim dlje obdržalo. Meso je večkrat dal tudi drugim."
O njem je govoril tudi Jože Benčina iz Bukovice: "Z Joškovim smo bili v sorodu. Bilje strasten polhar. Jeseni se je veliko posvetil temu poslu. Spominjam se, da je enkrat prinesel k nam poln lonec oguljenih polhov za speč. Otroci nismo bili preveč navdušeni, ker je bilo meso bolj mastno. Nismo bili vajeni."
Obiskala sem Angelo Žele, izdelovalko polhovk v Koblarjih. Pokazala mi je, kako se kroji in ročno šiva polšje kožice, in mi pripovedovala: "Rojena sem bila leta 1925 v Prigorici. Šivat znam že od otroških let, ker me je naučila mati, ki je bila izučena šivilja. Ko sem se primožila v Koblarje, sem imela za sosedo Frančiško Vodičar. Kot dekle je služila v Dobrepolju pri družini, kjer so strojili polhove kožice in šivali polhovke. Kasneje je nadaljevala s tem delom, saj je znala sama strojiti in šivati. Surova polšja koža je mastna in je treba vso maščobo spraviti dol. Na grobo je obrezala s kožic polšjo mast, potem jih je namazala z galunom in jih pustila dva do tri dni, da so se razmastile. Preostalo maščobo je odstranila tako, da je kožice potresla z žaganjem, potem pa jih na tleh z nogami tlačila in mlela, daje žaganje popilo maščobo. Dela je imela veliko, zato me je prosila za pomoč. Na lesen količek, ki je služil za držalo, sem nataknila kožice in strgala maščobo s kožic z lesenim nožičkom, da se niso poškodovale. Kasneje sva kupili že ustrojene. Za krojenje kape potrebujem tri trde kartonske modele, enega za vrh, dva za rob. Porabi se 25 do 35 kožic, odvisno od velikosti. Kadar so široke, se iz ene kožice izreže en vrh iz druge pa oba koščka za rob. Kadar so ožje, se porabi tri. Vsa dlaka mora biti obrnjena navzgor. Kožico položim na mizo, nanjo dam kartonski model, ki ga obtežim. Z ostro britvico ali nožičem režem ob vzorcu. Vse dele kož zmerom zašijem ročno z močnejšim sukancem, ker bi jih tanjši sukanec natrgal. Pri šivanju sproti popravljam dlačice na zunanjo stran, da na lice strani zakrijejo zašiti rob. Ko dobim želeno velikost vrha in robu, vši-jem še pripravljeno podlogo."
ISKRENA HVALA
V	ponedeljek, 18. 6., je bil na asfaltnem igrišču osnovne šole v Ribnici izveden program Kolesarčki. Starejšim predšolskim otrokom iz Vrtca Ribnica je bila dana nevsakdanja izkušnja, da se na prometnem poligonu preizkusijo kot pravi samostojni vozniki, ki znajo upoštevali prometne znake in predpise, s prometno kulturo pa omogočajo pešcem - svojim prijateljem, varen prehod čez cesto.
Za program Kolesarčki, ki ga je izvajal Belak in partnerji, so prispevala naša podjetja:
KOVING d.o.o., RIKO KOR d.o.o., HUBER EKIPA d.o.o., KOŠIR TRANSPORT d.o.o. in RIKO RIBNICA d.o.o.
V	imenu zadovoljnih otrok in staršev se vsem podjetjem za podporo prijazno zahvaljujemo.
Zaposleni Vrtca Ribnica
RESETP.RIBNICA

SIQL.NET
KOPA...ČOKOLADNA KOPA...LIKOV-NA DRAŽBA...ROGISTI...KOVAČI... SKEČI...PLES NA SLAMI...
Česa na Kopi 2007 sploh še ni bilo?
Samo nekje se ga ne sme polomiti, in to je, zapisati, da so kopo pripravili Dolenjevaščani, ker so jo Grčavljani in Rakitničani - to je zgodba teh dveh vasi, ki jo pišeta pod okriljem Gozdarskega društva Medved. Nato nas novinarje in prebivalce organizatorji in oglarji nenehno opominjajo, zato
tega kiksa tokrat mi ne bomo napravili. Kopa, ki je bila v Rakitnici, za lovskim domom, tokrat že tretjič, je samo dokazala, da je to dogodek, ki je bil zaradi dvotedenskega svojevrstnega načina druženja v naravi ali zelo potreben ali pa je zaradi ohranjanja dediščine naših krajev tako zelo zanimiv, da se je na naših tleh že tako hitro in trdno prijel. Vreme jo je godlo z dežjem praktično vsak dan, tako da se je od 25. maja do 10. junija nabiralo ob kopi, kjer so pridni domačini kuhali oglje noč in dan, manj ljudi, niso pase odpovedali veselemu zaključku, ki je bil 9. junija z ansamblom Zdomar in z vsemi žavbami namazano gledališko skupino Okameneli svatje.
Rešeto
Plesalo se je kar na s slamo pokritih blatnih tleh, pod 12,66 metrov visokim mlajem in ob12 slikah, za katere je prišlo 45 ponudb. Dražba je potekala vse od razstave, za oživljanje tradicije oglarjenja pa je zbranih 3000 evrov.
Slovesen prižig kope so že 25. maja skupaj izvedli oglarji (Danilo Rus, Jože Novak) in kovači (Jože Rigler, Stane Češarek), saj sta bili ti panogi najbolj soodvisni in zadnje kope tod okoli se je postavljalo ravno za oskrbo lokalnih kovačev z ogljem, je dejal Janez Levstek, ki bdi nad celotnim oglarskim dogajanjem. Drugi dan je potekalo izbirno sekaško tekmovanje 24 lastnikov gozdov s področja Območne enote Kočevje za nastop na državnem sekaškem prvenstvu, izven konkurence pa je nastopilo tudi 5 lastnikov gozdov iz Območne enote Novo mesto. Novomeščani, ki so tekmovanje odprli, so z zelo dobrimi rezultati postavili kočevskim lastnikom hud izziv, na katerega je šele nekje na sredini nastopajočih uspel odgovoriti Urban Stupica iz Nemške vasi, je dejala Katja Konečnik z Zavoda za gozdove OE Kočevje. Kljub temu je najboljši rezultat dneva, uspel Novomeščanu Robertu Bobnu iz Žvirč, Urban Štupica pa je dosegel drugi rezultat dneva in s tem zmago v konkurenci za nastop na državnem prvenstvu. Nastop na državnem prvenstvu so si zagotovili še Anže Poje iz Grčaric, Dejan Oberstar iz Rakitnice in kot rezerva Dušan Pugelj iz Kolenče vasi (Dobrepolje).
Dolgotrajno kuhanje oglja je prineslo okrog 1200 kg te pomembne dobrine ter vrsto spremljevalnih dejavnosti, tudi novih. Izdelavo šinder je prikazal Stane Žitnik, kovači so kazali svojo obrt, skozi zgodovino pa je vodila Polona Rigler Grm. Prišli so tudi rogisti, ki jih je pripeljala lovska družina Dolenja vas in morda si drugo leto lahko obetamo tudi kak dan, ki bo namenjen predstavitvi lovskih šeg in običajev. Za smeh so poleg Okamenelih svatov skrbeli tudi igralci dramske skupine KUD France Zbašnik, ponovno pa smo videli boj med možmi v vlečenju vrvi, kjer so zmagovalci postali Grčavljani, v svojem značilnem slogu: "Mi smo bulji!" Odvijala se je likovna delavnica, že omenjena dražba lanskih likovnih del, čokoladno torto v obliki kope pa je osnovnošolskim otrokom podarila Darinka Češarek iz Rakitnice.
Organizatorji želijo dogajanje na jasi sredi gozdička še nadgrajevati, a ne več kot prostovoljci, ker iz leta v leto ugotavljajo, da je to zalogaj, ki ga ne zmorejo sami nositi na grbi. Urejajo si tudi formalno - pravni status ter v korakih poskušajo doseči to, kar v začetku ni bilo še jasno - da bo to rakit-niška in grčavljanska zgodba o uspehu. Še finančni izplen je vsakokrat zagotovljen in letošnji bo šel za ureditev športnega igrišča v Rakitnici ter za obnovo gasilskega doma v Grčaricah.
STANE ŽITNIK, izdelovalec šinder
"Ko jo zagledam tako lepo, jo kar objamem!"
Zgoraj omenjeni gospod ni to izrekel za žensko, ampak za mogočno jelko, ki obeta veliko dobrega lesa! Pri kopi ste lahko trikrat naleteli na posebnega mojstra, kije pred vami izdeloval šindre, s katerimi se lahko prekrije streha. Les, ki je po navadi iz smreke ali jelke, se cepi na enak način kot obode za sita, le da je slednje treba bolj obdelati. Stane Žitnik iz Junčjega s Slemen to tehniko dobro pozna, saj se je z obodi ukvarjal od svojega 15. leta, a delo mu je pošlo, ker so izdelki nekdaj romali predvsem na Balkan. Zdaj je zaposlen v Recinku in za podjetje Grča izdeluje ravno šindre. Te niso toliko značilne za naše kraje, kot so za Gorenjsko, a s to naravno kritino brez premazov so bile pokrite vsaj tukajšnje gozdarske koče. Po 30 letih so začele premakati in žal niso bile zamenjane na enak način, kot so bile izdelane, in visoka cena je gotovo odigrala levji delež pri tem. 5.500 tolarjev na kvadratni meter šinder, skupaj z delom, ni ravno za vsak žep, čeprav bi za eno družinsko hišo porabili za kakih 1,5 mio SIT denarja (brez dela, seveda), kar pa pri mnogih nanese že urejanje nove kopalnice. Sam les ni drag, a težko je dobiti tolikšno količino lesa, ker gre pri tej kritini kar 30 odstotkov odide med odpadke, je dejal Žitnik, ki v Ribniški dolini zdaj edini izdeluje šindre. Zanje ni potrebna posebna tehnika, še celo videti je enostavno, a les lahko pri cepljenju poči, ker se ga lomi na zelo tanke deščice. V 4 urah je Žitniku na
primer uspelo narediti 15 kv. Metrov šindre, "ker ni tako enostavno tolči po lesu." Ponaša se lahko z obnovljeno kritino na cerkvici v Glažuti, kjer je les cepil in streho pokrival, pa tudi kaka gozdarska koča se še kje pokrije, je dodal. Pogoj je, da objekti ležijo v sončni legi in ima streha strm nagib, da voda lahko odteka oz. se les hitro suši, drugače začne gniti. Če ste si nabrali dovolj denarja in prisegate na naravno, potem bi si morda lahko privoščili to kritino, a Žitnik bi jo napravil le na kakšnem manjšem 'vikend' objektu, ker je les vse težje dobiti. Najbolj kakovostni je prihajal iz gozda okoli Glažute, potem pa je bil izbran, prišel je še lubadar in kriza z zagotavljanjem materiala je tu.
Alenka Pahuue
t?5
lixizneocz
i ■ ir>«»■>! m ivj >iki.ir■
Ključ za oblikovanje naše pokrajine je v rokah barjanskih občin
Pokrajine-v službi ljudi, ne v službi politike!
Ena pomembnejših nalog, ki letos še čakajo slovensko politiko, je ustanavljanje pokrajin. Gre za izredno pomemben in zahteven proces reorganizacije države, s katerim se bo Slovenija razdelila na vsebinsko in prostorsko zaokrožene celote. Na njih se bo preneslo vrsta pomembnih nalog, za katere so sedaj pristojni ministrstva ter številne institucije in uradi v Ljubljani.
Vlada je pripravila prvi, osnovni paket pokrajinske zakonodaje, s katerim se urejajo pristojnosti in financiranje pokrajin ter volitve v pokrajine. Pripravila in v dvomesečno razpravo pa je posredovala tudi delovno gradivo "zakona o oblikovanju in sedežih pokrajin". Ta zakon je pripravljen z variantnimi rešitvami, saj so ponekod že znane nekatere dileme glede imen in sedežev pokrajin, znane pa so tudi želje nekaterih okolij po drugačnih povezovanjih, kot so predvidena v osnutku zakona. Po prvih ocenah se bo na pokrajine preneslo za ca. 1,4 mlrd EUR - sredstev.
Zakon predvideva ustanovitev 14 pokrajin. To število ima trenutno največ podpore. V zadnjem času so ponovno oživele ideje, da bi se število pokrajin celo znižalo. So pa tudi ideje, sicer redke, da bi bilo potrebno še več pokrajin. Mislim, da je 14 največ, kar lahko dopustimo. Čeprav je res, da od pokrajin vsi veliko pričakujemo. Uvedba pokrajinskega sistema je nujna predvsem zaradi nas samih, saj je ocena, kaj je za neko okolje prioriteta, povsem drugačna, ali na to gledamo z vidika države (Ljubljane) ali pokrajine (npr. Ribnice). Čisto drugačno težo in pozicijo ima npr. naša glavna cesta v pristojnih državnih institucijah, kjer konkurira z drugimi 6- ali 7000 km cest, od katerih so marsikatere bolj pomembne in potrebne, kakor pa v pokrajini, ki bi združevala občine med Ljubljanskim barjem in Kolpo in v kateri je njenih 80 km edina vez s svetom. Več ali manj se vsa okolja ukvarjajo s podobnimi dilemami, samo interesi so drugačni.
Zato se župani trudijo, da bi za svoje občine našli kar najboljše umestitve. Naš in velikolaški župan sta sklicala že dva sestanka na Turjaku, na katerih sta skušala dobiti kar najširšo podporo za povezavo območja med širšim območjem Ljubljanskega barja, Notranjske, Grosuplja in Ivančne Gorice pa vse do Kolpe. Kaže, da bosta s svojimi napori uspela pridobiti podporo občin za pristop v skupno pokrajino, v katerih bi bilo okoli 100.000 prebivalcev s površino okrog 15% ozemlja države. Če jima bo uspelo, se bosta vlada in državni zbor soočila z novo varianto, in upam, da se bo našlo dovolj podpore za napore obeh županov. S tem bi bila realizirana ideja
izpred nekaj let, ko smo sicer v drugačni županski zasedbi poskušali doseči isto. Vendar je prejšnja koalicija projekt zaustavila kot še vrsto drugih.
Ta ideja ima po mojem mnenju bistveno več možnosti, če bo Ljubljana postala samostojna pokrajina, brez preširokega primestja, če se v "Ljubljansko pokrajino" ne bi priključile občine Škofljica, Ig,.... Ključ za oblikovanje pokrajine po naših željah je v rokah barjanskih občin. Sicer pa za "našo pokrajino" ni najbolje, da je glavna prometna in razvojna os prerezana in občine razvrščene v dve pokrajini, na Osrednjeslovensko in Dolenjsko, saj smo v obeh na obrobju. Težavo z odločitvijo imajo predvsem primestne občine, saj je po eni strani to
zelo vabljivo mesto, po drugi strani pa jim grozi, da bi verjetno sčasoma izgubile samostojnost. Dokončna priprava, predvsem pa sprejemanje tega zakona, bosta izredno zahtevna, saj se je po številnih območjih razvila živahna razprava, ki bo poslance zagotovo postavila pred težke naloge odločitev.
Sestanki, ki potekajo po različnih krajih, prinašajo tudi mnoga vprašanja. Vprašanja, ki jih postavljajo državljani, so logična, saj jih skrbi predvsem kvaliteta tistih storitev, ki jih sedaj opravlja država oziroma upravne enote. Potrebno je povedati, da se lokacijsko in vsebinsko za občane ne spreminja ničesar. Izdajanje dovoljenj, dokumentov in opravljanje ostalih storitev ostane ravno tam, kjer je bilo do sedaj, vključno s krajevnimi uradi. V Ribnici na upravni enoti in na krajevnih uradih v Sodražici in Loškem Potoku. Bodo pa na pokrajine prenesene številne nove, dodatne naloge, s katerimi se bo omogočilo, da bodo prebivalci pokrajine in njihova politika oblikovali svoj, pokrajinski koncept, ki bo zagotovo bistveno bolj po meri ljudi.
Upam, da bodo napori obrodili sadove in naše področje v pokrajini, ki nam bo najbolj po meri.
Jože Tanko poslanec SDS v DZ
Vsa Slovenija je v pričakovanju, da bomo končno imeli pokrajine. Državni zbor je pred dobrim letom dni sprejel ustavne spremembe o pokrajinah, in to s prepričljivo večino, kar utegne ljudi napeljati k razmišljanju, da je tu vse samo pozitivna "dodana vrednost" brez kakšnih nezaželenih učinkov. Predlagatelji so utemeljevali ustanavljanje pokrajin z dvema argumentoma:
Prvi je izvajanje tistih projektov, ki so širši od občinskega (ceste, vodovodi, čistilne naprave itd.) in ustrezna institucionalna priprava za črpanje sredstev evropskih. Pozneje se je začelo zapletati glede enotirnosti ali dvotirnosti uprave, zadnja težava, ki so očitno kaže kot največja, pa je, v katero pokraji-
no bo umeščena posamezna občina. Konkretno povedano, kje bomo npr. Ribničani ali Sodražani imeli center pokrajine, v Novem mestu ali Ljubljani. Ko to sliši naš občan, navdušenje nad pokrajino uplahne. Vsak pomisli na to, kam mu bo potrebno iti, ko bo moral urejati svoje zadeve na uradih, in kaj pridobimo, če bo center namesto v Ljubljani v Novem mestu.
Občana zanima samo to, kako bo enostavnejše uredil svoje vsakdanje probleme, kot so npr. za gradbeno dovoljenje, štipendija za otroka, zdravstvena oskrba pa še marsikaj, kar prinaša vsakdanje življenje.
Žal predhodno ni bilo opravljene analize, kaj bi pomenilo ustanavljanje pokrajin v stroškovnem smislu, upravljanju in izvajanju storitev. Najbolj enostavna, pregledna in gospodarna rešitev bi bila na podlagi prej veljavnih določil ustave, ki so določala, da se pokrajine ustanovijo na podlagi povezovanja občin brez dodatnih volitev, stroškov in tolikega zaposlovanja novih uslužbencev, novih ministrov, komisij, itd., kar imamo priložnost videti v državnem zboru. Poleg velikih stroškov se bodo ljudje še manj znašli v upravnih labirintih, kaj urediti na občinskem, kaj na pokrajinskem in kaj na državnem uradu. Tudi zakonodajna oblast in vlada bosta imeli veliko več dela, saj bosta morali doseči skladnost predpisov in delovanja na lokalni, pokrajinski in državni ravni, ob tem pa
?6
.HBšEm
upoštevati še evropsko zakonodajo. Ljudje bodo, še bolj zasičeni z volitvami in politiko, še manj hodili na volitve. Potemtakem bi naj dobili še 15 nekakšnih malih parlamentov, kar nas utegne stati ca. 10 milijard tolarjev oziroma 40 milijonov evrov letno, za kar bi imeli vsako leto tri nove domove za starejše. Stroški se bodo pokazali tudi v povečanju števila uradnikov, svetnikov in funkcionarjev (skupaj vsaj 1500, če ne več). Pokrajine so lahko koristne (niso pa nujne!!!) le za izvajanje širših projektov od občinskih in zaradi lažjega črpanja sredstev EU, vendar je smiselno, da se ustanavljajo na principu povezovanja občin in nič več. To je enostavno in gospodarno. Lahko pa smo tudi brez pokrajin, brez škode in z manj stroški za davkoplačevalce. Sicer pa, ne kopirajmo modelov drugih držav, če nismo primerljivi! Nemške pokrajine so bistveno večje, celo bistveno od cele naše države. Samo prestolnica Bavarske Muenchen ima za dve Sloveniji prebivalcev! Toliko ravni upravljanja in politike za 2 milijona ljudi je pač preveč. Na koncu se vprašajmo, kdo bo to plačal. Če že hočemo pokrajine, naj bodo na način povezovanja občin. Tako bi se izognili vsem navedenim problemom. S tem bi zmanjšali razlike med regijami in dali Dolini suhe robe nov, svež zagon. Cenejše, manj zapleteno in manj politike! To pa je tisto, kar ljudje pričakujejo, mar ne?
Mag. Janez Drobnič
in konjske dirke na Velikih Poljanah
Po dvojih uspešno izvedenih kmečkih igrah bomo v soboto, 30. junija ob 16. uri organizirali že tretje tradicionalne kmečke igre na Velikih Poljanah. Za igre se lahko prijavijo ekipe s po 6 člani, število žensk ali moških ni pomembno.
Igre so mešanica kmečkih in športnih prvin. Naj omenim primer iger iz prejšnjih let: pobiranje kamnitih blokov z zavezanimi očmi, hoja na hoduljah, skupinsko skakanje v veliki vreči, prenašanje vode v lončku, zdevanje sena v kozo I če k, pretikanje vrvi skozi hlačnice, pajsanje hloda, prevažanje drv na človeški samokolnici (hoja po rokah) in še bi lahko naštevali.
Okoli 17:30 bodo sledile 2. galopske konjske dirke na travnati ovalni progi, dolgi 600 m, v čudoviti okolici gozdov in travnikov. Za razliko od lanskega leta bomo letos organizirali dirke v različnih kategorijah, kar bo dalo prireditvi še večji čar.
Kategorije bodo naslednje: jahači do 16 let, jahači nad 50 let, športni in kmečki konji. Konjskim dirkam bo sledila vrtna veselica, kjer bo za dobro vzdušje do zgodnjih jutranjih ur poskrbel ansambel Vagabundi.
Prijave za kmečke igre in konjske dirke pobiramo na e-pošti jozeand@velikepoljane.si, na telefonskih številkah 040/ 863 494 (Jaka) ali 041/ 774 116 (Jože) ali na dan dirke, vsaj eno uro pred pričetkom dirk.
Rešeto
- -• i w 2
POKRAJINE - V SKRAJNJI SILI TUDI REFERENDUM!
V zadnjih tednih in mesecih smo priče burnim dogodkom na slovenski politični sceni. Mediji nas zasipajo z raznimi ogroženimi živalmi od medvedov do ptičev na Volovji rebri, skrivnostno Sovo, operacijskimi mizami, oklepniki, onkološkim inštitutom , prisluškovanji, pismi med predsedniki , izmed katerih se eden nikakor ne more odločiti ali bi ali ne bi. Vsaj vsedržavno iskanje lokacije , novogradnja in celo zaposlitve za medijsko najbolj znano družino v državi so za nekaj časa zapustili naslovnice.
Takšna je trenutna poročevalska realnost v mladi državi, v času njenega najstništva, ki junija šestnajstič praznuje.
V	ozadju pa se odvija bolj pomembna , vendar medijsko ne tako atraktivna tekma za regionalizacijo Slovenije. Ustanavljanje pokrajin strateško daleč presega dnevnopolitične borbe za proračunsko pogačo in borbo levice za oblast. Vendar javnost z njo še zdaleč ni dovolj seznanjena. Dejansko so odločitve o upravni in politični razdelitvi Slovenije na pokrajine strateško in razvojno najpomembnejše za življenje in delo slehernega državljana za nekaj desetletij, vsaj 50 let. Dejstvo je, da si v demokratični in ekonomsko zreli državi sredi EU, kar Slovenija je, nihče - najmanj pa vlada in parlamentarna kuhinja- ne bi smeli privoščiti eksperimentiranja in risanja pokrajinskih meja brez sodelovanja in soglasja občin in potreb gospodarstva. Da gre za resno strateško odločitev, dokazuje že potrebna dvo - tretjinska večina, torej 60 poslancev DZ, ki lahko o tem odločijo. Pomemben je torej vsak glas, trenutne pozicije ali opozicije, odgovornost in teža pa je dejansko samo na poslancih.
V	marcu letos sem osebno - in stranka SLS na občinskem svetu Ribnica- resornemu ministru dr. Žagarju iz razloga, ker mi ni vseen, kako drago, geografsko razdeljeno in učinkovito državo bomo imeli, posredoval pobudo in zahtevo, da ribniško področje ne tlačijo pod novomeško upravo. Ribnica zgodovinsko od nekdaj spada v okvir obstoječih gospodarskih, geografskih, migracijskih in, če želite, kulturno - političnih povezav z gravitacijo proti Ljubljani. Po mnogih razgovorih in stališčih civilne družbe, županov, strokovne javnos-ti( geografi, sociologi), se vsi čudijo in nasprotujejo idejam vključevanja področja od Kolpe do Ribniške doline vzhodni Dolenjski z gravitacijo v NM, čeprav smo in se imamo seveda za Dolenjce. Mnenja sem, da smo moralno dolžni opozoriti na veliko napako, in se takšnemu predlogu upreti na demokratičen način preko občinskih organov in v skrajnji sili z referendumom. Izkušnje s povezovanjem na silo smo že pridobili v nekajletnem životarjenju v okviru statistične regije s centrom in okriljem Novega mesta, v katero smo padli zaradi zadreg pri ustanavljanju regij pred skoraj desetletjem.
V	zadnjih tednih se je vendarle zganila polemika in iskanje rešitev za oblikovanje pokrajin po celotni državi. Zanimivo, da je kljub predstavitvi predloga
vlade, ki naj bi bil usklajen z vsemi strankami v parlamentu, cela vrsta predlogov za spremembo meja, ustanavljanjem povsem novih pokrajin, borba lokalnih politikov, predvsem poslancev za pridobitev sedeža pokrajine itd. Vse to je dokaz, da je projekt zahteven in nedodelan.
Pri oblikovanju pokrajin in priključevanju naših krajev seveda ne gre samo za to, kam spadamo, gre predvsem za strateško odločitev, koliko pokrajin sploh potrebujemo. Vsekakor je število 14 za potrebe regionalizacije in učinkovitejše državne administracije, kot nam ga vsiljuje uradni predlog, občutno preveč. Ob tem svoj vpliv in vlogo izgubljajo občine in lokalna samouprava, ki so se samostojno projektno pričele povezovati s skupnimi občinskimi službami in razvojnimi projekti za učinkovitejše pridobivanje dodatnih sredstev, predvsem iz EU .
Ocene, da nas pokrajine in s tem državna reorganizacija ne bo stala nič več, ter da ne bo zahtevala novih zaposlitev, je, milo rečeno, neargumentirana. Vsi vemo, da vsaka dodatna organiziranost, še posebej javne uprave, zahteva dodatne organe, ljudi, prostore, opremo, in s tem dodatna sredstva davkoplačevalskega denarja, torej breme gospodarstva.
Morda sem ustvaril vtis, da sem proti pokrajinam. Ne, sem pa proti neumnim, nedodelanim in gospodarsko in organizacijsko potratnim idejam, ki naj bi pripomogle k enakomernejši razvitosti Slovenije. Moda in navada je, da se politika sklicuje na evropsko primerljivost. Poglejmo, s kom naj bi se štirinajst slovenskih pokrajin, s tem štirinajst pokrajinskih parlamentov, štirinajst uprav in glavarstev primerjalo v soseščini: Avstrijski deželi Koroška, Štajerska sta vsaka zase že pol Slovenije, prav tako Furlanija v Italiji, ki meji z nami. Avstrijo pa si lahko jemljemo za zgled, da ne govorim o Nemčiji, ki je gibalo slovenskega razvoja in trenutne gospodarske rasti.
Menim, da Slovenija potrebuje toliko pokrajin, kolikor dežel lahko našteje devetošolec, ali pa, če želite, pesnik, prosvetljeni Valentin Vodnik. Da ne govorim o dveh tisočletjih modrosti RKC, ki je pred kratkim ustanovila nove slovenske škofije.
Pri tem pa je smiselno izločiti in podeliti glavnemu mestu poseben status zaradi slabšega razvojnega povprečja in lažjega pridobivanja evropskih sredstev. Zgled nam je lahko avstrijski model in poseben status Dunaja, če ima aktualna politika predsodek, ker na to opozarja ekonomska stroka, obmestne ljubljanske občine ali sam ljubljanski župan.
Pokrajine so ustavna zahteva, tudi zato jih ustanovimo. Ustava pa nam ne zapoveduje, naj politika dela pod njenim plaščem neumnosti. Nazadnje pa še to, za ustanavljanje pokrajin so zadolženi in odgovorni poslanci. Poslanec je pri odločanju po ustavi neodvisen. Prav pri projektu ustanavljanja pokrajin, kot je bilo pred tem pri ustanavljanju občin, bomo lahko neposredno preverili neodvisnost, ali kdo ima pamet in tisto, saj veste!
Slovenija, vse najboljše za 16. rojstni dan. Vesel in ponosen sem, da te imamo in - čim prej odrasti!
»<
R
S.
0
Benjamin Henigman
i:>nr
O Bruselj
8
*
81
m
O
0
1 81
Zapiski nekega kvazipopotnika (2. del)
Provincialnemu človeku, kot sem jaz, seje itak vse zdelo center, a ko sva res prišla v center - ohoho.
Če prej ni bilo čutiti narodne identitete, se je v centru pokazala v vsej svoji veličini.
Nad mnogimi parki se dviga ogromno zgodovinsko pomembnih dvorcev in sakralnih objektov iz različnih obdobij.
V gotiki, na primer, res ni najti neke tenkočutnosti, a tu je le delovalo vse nekam simpatično in nikakor ne morbidno. Morda zaradi sladice, ki, ne vem več, kako se ji že reče, vem pa, da je bila fenomenalna (smetana, čokolada, jagode...). Že pred odhodom so me opozorili, da si moram ogledati Dečka, ki lula (Manneken pis). Bolj všeč pa mi je bila Deklica, ki lula. Ubožica je čepela v slepi ulici, zaklenjena s tremi različnimi ključavnicami, a kljub temu je imela prisrčen izraz na obrazu. Deček je pa res maneken, saj ga večkrat preoblečejo v ne vem kaj vse.
Grčarice urejajo svoj kulturni dom
"V SLOGI JE MOČ."
Namesto Manneken pis naj bi ga poimenovali Clown pis.
Sicer pa, da le imata kaj početi. Mimogrede, to sta kipa, da ne bi kdo mislil, da dva človeka iz mesa in krvi ščijeta po bruseljskih ulicah turistom v zabavo.
V Grčaricah smo to ponovno odkrili, ko smo se lotili prenove nekdanjega kulturnega doma. Danes naj bi bil namenjen potrebam gasilcev in naj bi bil prostor, kjer se bomo vaščani srečevali, imeli razne prireditve in drugo.
Toda do uresničitve teh ciljev je še nekaj poti. Veliko pa smo je že naredili. Leta 2005 smo ugotovili, da je stavba sredi vasi, ki je sicer po mnenju mnogih zelo lepo središče, v zelo slabem stanju in da je nujno potrebna obnova. Kar nekaj let smo potrebovali,
da smo stavbo dobili v lastništvo. Za to so se trudili predvsem člani PGD Grčarice.
Ko so bili papirji urejeni, pa je bilo potrebno začeti z obnovo. Ponovno je bilo treba zavihati rokave in pljuniti v roke. V stavbi so že prej podrli oder in naredili steno, tako da so pridobili en prostor. Sedaj imamo v stavbi en velik prostor in dva manjša.
Od leta 2005 poteka intenzivna obnova stavbe. Notranjost je ometana, ploščice so položene v vseh treh prostorih in straniščih, zamenjana so okna in vrata, letos pa smo že prekrili streho.
Za vse to se moramo zahvaliti predvsem
vaščanom, ki so pripravljeni prispevati tako denarna sredstva kot tudi čas, ki je potreben, da se opravi kakšno delo.
Zahvala pa gre tudi nekaterim donatorjem, predvsem podjetjem Inoterm, ki nam je poklonilo vrata, Gozdarstvu Grča in Tanku d.o.o. za denarna sredstva, GCG-ju za podboje notranjih vrat in letve za streho ter gospodu Cvetu Marinšku za njegovo tesarsko-krovsko delo, ki ga je opravil
zastonj.
Težko je bilo verjeti, da se lahko v Grčaricah zberemo in še kaj naredimo, kajti še pred petimi leti se nismo mogli dogovoriti o ničemer. Predvsem sem presenečena nad odzivom mladih, ki se radi udeležijo vseh akcij. Tempo danes je hitrejši, človek nima časa za človeka, zato je pravo veselje videti mlade ljudi, ki z roko v roki delajo s starejšimi.
Počasi v Grčaricah ponovno ugotavljamo, da ne bomo imeli ničesar, če bomo čakali na druge, in ugotavljamo, da je najbolje pljuniti v roke, iti v lov za denar in delo opraviti sam.
Ponovno lahko s ponosom rečem, da sem doma v Grčaricah. Še enkrat več se je potrdilo, da je v slogi res moč. Le v slogi si močan in le tako lahko kaj ustvariš tudi za bodoče rodove.
Za vaško skupnost in PGD Grčarice zapisala
Irma Grbec
OBNOVLJENA CERKEV PRI SVETI ANI
Poln raznih vtisov in v pričakovanju, da greva morda spočit od hoda utrujene noge, me je Nina peljala še v park v bližini njenega začasnega domovanja. Od vseh arhitekturnih detajlov se mi je mešalo, potem pa kar nenadoma gozd z ogromnim jezerom. Nisem mogel verjeti, da je tako blizu mesta tak zelen otoček, kjer z lahkoto odklopiš rahlo prežgane sive celice ter čakaš, da spet osivijo, kot kaže Velika zdravstvena enciklopedija, ki priporoča še približno pol ure ležanja na hrbtu in ležeči mora misliti natančno na nič. Hja, zdravnike in le-teh knjige pri nas pač jemljemo resno. In tako je pavza trajala. In potem sva šla žurat.
Ribniški poti na Malo goro k sv. Ani bi lahko rekli tudi romarska pot. Ko se od Rika odpravimo na dobro uro trajajoči vzpon zjutraj ob šestih, dopoldne ob desetih ali popoldan ob treh, vedno na njej srečamo svežega zraka željne domačine in ostale ljubitelje narave. Lepa pot se najprej ustavi pri Francetovi jami, za katero se že nekaj časa sprašujemo, kdo za ta- nekoč biser naše doline- sploh skrbi. Jama je že dolgo zaprta, koča sameva, ob njej pa le nekajkrat na leto srečamo
mlade, ki so si privoščili zabavo sredi gozda do zgodnjih jutranjih ur.
Povsem drugačna slika je na vrhu, kjer stoji koča Planinskega društva Ribnica. Člani zanjo res lepo skrbijo in jim gre za to vsa pohvala. Ravno tako je vzor cerkev, ki so jo po dveh letih trdega dela (zakristija, tlakovci in ostala okolica cerkve s fasado) in odrekanja letos, 1. maja, dokončno prenovili.
E8
.Kešem
Blagoslov obnovljene cerkve sv. Ane bo v nedeljo, 29. julija, ko bo na Mali gori vsakoletno žegnanje, maša pa bo tudi že na god sv. Ane, v četrtek, 26. julija.
Blagoslov obnovljene cerkve sv. Ane bo v nedeljo, 29. julija, ko bo na Mali gori vsakoletno žegnanje, maša pa bo tudi že na god sv. Ane, v četrtek, 26. julija.
V zadnji akciji, prekritju strehe na severnem delu cerkvene ladje, je na praznično jutro v lepem vremenu sodelovalo 43 oseb iz Dolenjih Lazov,
Zapuž, Griča, Brega,
Gorenje vasi, Lepovč,
Ribnice in celo dva iz Medvod. Kot je povedal zdajšnji ključar Mirko Štupica iz Dolenjih Lazov, ki je delo prevzel po očetu Ivanu, sta bila ta akcija in poseg krona dosedanjega dela, ki je dosegalo vrhunec od lanskega decembra. Sicer je bilo v delo dveh let aktivno vključenih 15 domačinov.
Pri analizi stroškov sva z Mirkom prišla do vsote: neprecenljivo. Z denarjem, ki so ga zaslužili s podajo lesa, posekanega na cerkveni parceli, so kupili strešnike, ostali les je prišel še kako prav za ostrešje in če temu prištejemo preko 1000 ur
Po mali maturi leta 1947 smo se razšli. V razredu nas je bilo 51 in lepo smo se razumeli med seboj in s profesorji nižje gimnazije v Ribnici. Pot nas je vodila v svet; trije so se podali celo v tujino.
Toda že takrat smo si obljubili, da se bomo srečevali in doslej smo se že 14-krat, vedno v naši rojstni dolini. Ni slučaj, da smo snidenja vedno obogatili z obiski znamenitosti in vedno najdemo kaj novega in lepega.
Letos smo bili še posebej počaščeni, saj se nam je za kratek čas pridružil celo ribniški župan Jože Levstek.
Orisal nam je pot, ki jo Ribnica ubira na vseh področjih. Veliko dela jih čaka, a zmogli bodo, ker tako hočejo in zmorejo. Vsi skupaj smo se nato odpeljali v Nemško vas, kjer smo si ogledali cerkev Sv. Lenarta, o njeni obnovi, v katero je vključena vsa vas, pa nam je spregovoril g. Kersnič. Obiskali smo še novo kapelico sv. Antona, obnovljeno vaško napajališče in rojstno hišo Franje Bojc-Bidovec, na kateri je tudi spominska plošča. Pred cerkvijo nas je pogostil predsednik gasilskega društva in nas seznanil z dolgo zgodovino delovanja. Dejal je, da se pripravljajo na praznovanje 80-letnice društva. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev in župana
dela, obrabo traktorjev, ceno goriva (kajti ves material je bilo treba po strmi poti na vrh tudi prepeljati), hrano in pijačo za prostovoljne delavce in še bi lahko naštevali, lahko Mirku Stupici z ženo Nado, soključarju Rudiju Lovšinu in vsem, ki so pomagali pri obnovi te najvišje ležeče cerkve daleč naokrog, iskreno čestitamo.
Tekst in foto MARKO MODREJ
ter se odpeljali v Hrovačo na ogled Škrabčeve domačije, nato pa na ogled žage v Otavicah, zgrajene po zamisli našega sošolca Franceta Lesarja.
Ob spomeniku padlim borcem smo se v Makošah poklonili 17 žrtvam, ki so marca 1944 izgubili življenja v boju z Nemci, nato pa nas je pot vodila še v Prigorico k pregradi. Na Jasnici pa nas je že čakala torta za našo 60. letnico in sledilo je prisrčno druženje in obujanje spominov. Manjkalo ni šal, za kar vedno poskrbi naša Jelka, zadonele pa so tudi pesmi.
Julijana (Šobar) Hočevar
Foto Krašna H.
Bruselj	Q
In potem je bilo kar naenkrat jutri.
Jutri pa je bilo kar naporno, saj jutri je pomenilo, da grem nazaj v Rakitnico. Ljubega domka sem bil vedno vesel, a danes sta naju čakala še dva muzeja.
Morda bosta nadebudna bralka ali bralec pogrešila kakšno zgodovinsko dejstvo: proti koncu 19. stoletja je hotel Leopold II. iz Bruslja narediti mesto, primerljivo s Parizom. Tako, da bi močvirnata zemljišča, ki jih je uporabljala nacionalna straža za vadbo, spremenil v park. Sredi rastlinja naj bi se dvigali razstavni prostori in veličastne arkade. Leopoldu je več kot uspelo.
Leta 1910 so na tem mestu odprli Kraljevski muzej orožja in vojne zgodovine, skozi katerega sva zaradi pomanjkanja časa skoraj dirjala.
Kljub dirjanju sva porabila uro in pol, pa še nisva uspela ugledati vsega razstavljenega.
Nekaj dni pred odhodom me je Nina vprašala, kaj bi si rad ogledal, in najprej sem zinil, da Evropski parlament ter Komisijo. Kratek, a pomenljiv Ninin molk mi je dal vedeti, da sem ustrelil v prazno, češ, v Bruslju je pa res veliko zanimivejšega kot ti dve stavbi. In res. Stavba Evropske komisije je pač malo manjša od Parlamenta.
V bližini Parlamenta pa je Muzej naravoslovnih znanosti in tu je kaj videti. Muzej je večnadstropen in nekako po nadstropjih ter stopnjah prikazuje razvoj vsega živega. Zanimivo, da je razvoj človeka opisan in prikazan že v prvem nadstropju. V pritličju pa ždijo le minerali. Znanstveniki že vedo, kakšni divjaki smo ljudje, da smo si zaslužili že prvo nadstropje, ki si ga delimo z okostjem mamuta. Po Bibliji pa bi moral človek ustaviti dvigalo šele v sedmem nadstropju, a evolucija si je rekla "človek človeku volk", ter nas pustila med mamuti in podobno preživeto šaro v prvem štuku.
Iz nekega neutemeljenega kljubovanja sva si pred Evropskim parlamentom privoščila ameriško kosilo in potem sem iz letala že zrl na Triglav.
Sašo Hočevar Foto Nina Hočevar
Naslednja številka Rešeta izide 30. JULIJA.
Gradivo oddajte do 18. JULIJA.
Od takrat je minilo že 60 let...
.Rešeto	^3

an os <>< i v/ >.e .>i/x
0
5
Piše
Darinka Suuevič
POST IN VPLIVI LUNE
Ljudje so ob polni luni bolj razdražljivi, vznemirjeni, malo-dušni, ker je energijski pretok prekinjen. Zato ne morejo ali ne znajo izraziti čustev in lastne ustvarjalnosti. Dnevi ob polni luni so prava priložnost za čiščenje svoje notranjosti.
Z energijo, ki prihaja v nas, odpravljamo zapore, ki preprečujejo energijski pretok.
zapore lahko primerjamo z zamašenim I odtokom, ki ga odmašimo z močnim vod-I nim curkom, saj odplakne vse umazanije. Podobno vpliva lunina energija na čustva in predsodke, katerih ujetniki smo. Učinek polne lune še povečamo z mantro, postom. Na ta način čistimo duha ali antahkarano, um, razum, zavest in ego. Prazna luna ali mlaj prav tako vpliva na ljudi, vendar ravno nasprotno od polne lune.
Notranji vzgibi in čutni dražljaji so upočasnjeni ali ustavljeni. Čustva, ki niso izražena in prečiščena zaradi mlaja, sprostimo z dobrimi in nesebičnimi deli ali paramartho. To je nesebično delovanje, žrtvovanje za druge ljudi. Ljudem v stiski ali živalim na primer odstopimo del svojega obroka hrane ali česa drugega, skratka, podarimo nekaj svojega.
Nekoč so upoštevali lunine premene. Dobro so vedeli, kaj je dobro delati, v katerem času in čemu se je potrebno izogibati. Tako se ob prazni luni izogibajmo naslednjim opravilom: sajenju in obrezavanju rastlin, polaganju hišnega temeljnega kamna, saj kršijo naravne zakone, zato niso učinkovita, četudi se tega ne zavedamo.
Lunin ciklus se "začne s polno luno, a ta dan ni vštet v ciklus. Petnajst noči, ki sledijo polni luni, imenujemo zadnji krajec. Upadanje luninega vpliva se začne en dan po polni luni in traja do enajstega dneva zadnjega krajca. Zadnje štiri dneve zadnjega krajca lunin vpliv narašča."
Petnajsti dan zadnjega krajca ali prazne lune ali mlaja lune ne vidimo. Luna je osvetljena že prvi dan prvega krajca, vendar je prvi krajec viden šele dva dneva kasneje, ker je zelo tanek. Zato ga ne zaznamo s prostim očesom. Vidimo ga šele naslednji dan, ko se začnejo tako imenovane svetle mesečeve noči in se krajec debeli. Enajsti dan prvega krajca začne naraščati vpliv polne lune. Štirinajst dni po mlaju je polna luna in lunin ciklus je tako sklenjen.
Dnevi polne in prazne lune oz. enajsti dan vsake lunine mene (lunin vpliv se spremeni) so primerni za duhovni post.
in
JU
POS Sveti Gregor praznuje s Sodražico
Ob 190-letnici javnega šolstva v Sodražici je izšel zbornik, ki s pomočjo obstoječih šolskih kronik povzema pestro zgodovino šolanja preteklih 190 let; uredila gaje Angelca Pucelj. Zbornik prinaša tudi sedanji šolski utrip v teh krajih. Praznovanju smo se pridružili tudi na podružnični šoli Sveti Gregor, kjer smo 24. maja pripravili razstavo STARI ČASI, uprizorili predstavo MOJ HRIB ter izdali časopis SLEMENCI.
Razstava je prikazala življenje v starih časih: od starih orodij, kuhinjskih predmetov, vezenin ter šolskih učbenikov.
Predmeti so bili stari do dvesto let, izstopali so glineni lonec za kuho v krušni peči, star oblič, tehtnice, ožemalnik ter krstno oblačilo.
Stari starši so z nostalgijo prelistavali stare čitanke, raču-nice in srbohrvaške vadnice.
Največ zanimanja je pritegnil nad 70 let star gramofon.
Ob predmetih so bile razstavljene tudi slike starin, ki so jih z ogljem narisali otroci. Mize pa so bile prekrite s pecivom, ki so ga napekle mame in stare mame po starih receptih.
Po odprtju razstave smo se pogostili s kuhlni, flancati, kašnatim pecivom, špehovko, ajdovko, kiflčki, štanglčki, prestami in hlebci kruha iz krušne peči.
Pripravili smo šolski časopis Slemenci, v katerem je vseh 21 otrok objavilo svoje najboljše pesmi, zgodbe, razmišljanja ter pogovore o starih časih. Učenci so se pogovarjali s starimi starši in tistimi, ki jim spomin seže najdlje v preteklost. Objavljene so tudi njihove ilustracije, risbe in slike.
Ob izidu časopisa Slemenci, ki ga je prejel vsak otrok, smo uprizorili avtorsko predstavo Moj hrib. Posvetili smo jo Slemenom.
Predstava, ki smo jo že odigrali na srečanju otroških gledaliških skupin Najdihojca v Velikih Laščah in tudi v centralni šoli ob podelitvi bralnih značk, skozi ljudsko glasbo in ples pripoveduje zgodbo hriba od sončnega vzhoda do zahoda. Otroci so nastopali v vlogi igralcev, pevcev in plesalcev. Tudi kratke pesmice, ki povezujejo predstavo, so njihovo delo.
Predstavo smo pripravile tri mentorice: Teja Tegelj pevski del, Zdenka Kljun kostume in sceno, Ana Porenta je poskrbela za scenarij, mentorstvo pri pisanju in režijo.
V DELAVNICAH SMO PISALI S PERESI IN SE POIZKUŠALI VŽIVETI V TAKRATNE ČASE
Občinstvo je bilo nad predstavo navdušeno. Ena od babic je dejala: 'To bi lahko gledala ves dan, še boljše, kot če grem v Cankarjev dom."
Po predstavi in ogledu časopisa so se starši in otroci udeleželi delavnice, v kateri so se preizkusili v pisanju z gosjim peresom. Nanizali so nekaj lepih misli, pregovorov o kruhu in ornamentnih risb.
Po skupnem popoldnevu smo odšli še v Sodražico, kjer smo si ogledali razstavo na centralni šoli ter se udeležili osrednje prireditve ob 190-letnici šole v Sodražici. Na povabilo ravnateljice Majde Kovačič Cimperman smo na prireditvi tudi nastopili s plesom Štirje letni časi, v katerem se je zavrtelo vseh 21 otrok podružnične šole.
Čestitamo OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica za visok jubilej in hvala vsem staršem ter starim staršem iz Slemen za zbiranje starih predmetov ter za spečene dobrote, s katerimi smo dali sodelovalni pečat praznovanju na podružnični šoli Sveti Gregor!
Ana Porenta in Zdenka Kuun, POŠ Sveti Gregor
Gramofon z razstave “Stari časi”
.&EŠ£ro
ANJA BOLHA, zmagovalka ABECEDE
14-letna Anja Bolha iz Goriče vasi je državna prvakinja v igri Abeceda (Male sive celice).
Daje zmagovalka, je morala tekmovati kar 5-krat, daje prišla v polfinale, v polfinalni -zadnji oddaji pa je tekmovala 2-krat in obakrat zmagala. Končna nagrada, ki jo je dobila, je, da gre konec julija za tri tedne v Anglijo.
Na igro Abeceda se je pripravljala s knjigami - Male sive celice- in spremljala dogajanja po svetu.
Anja pa je tudi odlična učenka.
Osvojila je že zelo veliko priznanj.
Pri človeku pa ji je najpomembnejše to, da je iskren.
Ali te je kaj strah oz. imaš kakšen slab
občutek, da boš šla 'sama' za tri tedne v
Anglijo?
Ni me še strah, a vem, da me malo bo. Malo zaradi letala, malo pa tudi zato, kako se bom tam znašla.
Imaš sestro Nušo. Ali bi bila tudi ona rada
tako uspešna kot ti?
Ali bi se/se bo tudi ona prijavila na igro Abeceda?
Nuša je tudi že uspešna v raznih tekmovanjih (Vesela šola, Kenguru, Razvedrilna matematika). Mene pa spodbuja pri vsakem tekmovanju.
Ko sem zmagala v igri Abeceda, je bila ona skoraj bolj vesela kot jaz. Nuša pa še ne ve, če bi se prijavila.
Kako preživljaš prosti čas?
Prostega časa med šolo nimam veliko, a kadar ga imam ,ga preživljam s psom Rubijem, grem z njim na sprehod, se z njim igram, saj ima zelo veliko energije, uživam pa tudi ob igranju klavirja.
Sedaj si v 8. razredu devetletke. Že veš, kam boš šla po zaključku OŠ? Kaj bi rada počela v življenju?
Naprej bom šla po vsej verjetnosti na gimnazijo Bežigrad. V življenju bi rada počela marsikaj, med drugim bi se ukvarjala tudi z glasbo.
Intervju pripravila
Nives Pahuue
Bi-Pi (po)živi! ali
Izzivi za starejše skavte in skavtinje
Ribniški klanovci smo se 19. maja odpravili v Višnjo Goro na skavtske izzive, ki so bili prirejeni ob 100-letnici prvega tabora.
Naš izziv se je imenoval Pustolovščina stezosledcev na tihotapljenju v tuji deželi. Ta dogodivščina je bila povzeta po knjigi Pouk o raznolikosti življenja, ki jo je izdal naš slavni Bi-Pi (Baden Powell).
Zbrani klanovci smo se podali dobrih sto let v preteklost na bojišče v Južnoafriški republiki, postavili smo si svoj tabor ter ga skrbno varovali.
A naša druga naloga je bila še veliko pomembnejša in bolj razburljiva. Po Bi-Pijevem zgledu smo se morali neopaženi pretihotapiti v tuji tabor in izslediti vohune.
Ta tuji tabor so predstavljali IO-jevci (skavtski izvršni odbor) ter noviciat iz Novega mesta.
V nočnem izzivu smo iskali lastne meje sposobnosti v tihotapljenju, vohunjenju, kartiranju, iznajdljivosti, urnosti, neslišnosti... Z izvršeno nalogo smo si pridobili nove izkušnje, sklenili nova prijateljstva, presenetili sami sebe in še potrdili spoznanje, kako ponosni smo, da smo SKAVTI.
Sara Hočevar
POSTIM VPLIVI
LUNE	g
Ko se lunin vpliv spremeni, se poveča energijski pretok. Takrat je postenje najučinkovitejše (na duševni in telesni ravni)."
Postimo se iz zdravstvenih razlogov. Ljudje radi pravijo, da s tem telo prečistijo. To je res in je tudi potrebno, sploh če jemo močno hrano, bogato z mesom, beljakovinami, maščobami, alkoholom. Ob tem še pijemo čaje, ki prečiščujejo telo, nekateri se tudi klistirajo. V jogi poznamo posebne tehnike za čiščenje telesa, t. i. hatha joga krije, ena od njh je šankhprakšalana. To je večurni postopek pod strokovnim vodstvom z izvajanjem ustreznih vaj ali asan, s pitjem vode in še drugimi enostavnimi prijemi. Nekaj tednov zatem je nujno upoštevati dieto in uživati le lahko prebavljivo hrano. Šankhprakšalana čisti kri, razstruplja telo in izboljšuje prebavo. Pomaga proti senenemu nahodu, alergijam in kožnim boleznim (akne, nevrodermitis, luskavica). Lajša težave pri spomladanski utrujenosti in izboljšuje počutje.
Eden od razlogov za post je utrjevanje volje. Ko želimo kaj narediti ali uresničiti, se postimo. Posamezniki to počnejo do uresničitve zastavljenega cilja.
Med postom se pojavi lakota, ki jo obvladujemo le s trdno voljo. Dokler je ne razvijemo, lahko zaužijemo malo mleka ali sadja. Voljo slabimo, če preveč razmišljamo o hrani, zato takšne misli preusmerimo k zastavljenemu cilju.
S postom se učimo tudi odrekanja, zato naj bi ta dan odstopili svoj obrok drugim.
5
5
Ö
0
(/!«
0
p
n
Ko se postimo, se dobro počutimo, smo sproščeni, telesno lahki. Koncentracija in kontrola misli je boljša, energijo uporabljamo bolj zavestno, zato smo uspešnejši. Čustva so jasnejša in močnejša. Večja je sposobnost uvida v probleme, vzroke in reševanja.
Obstaja tudi t. i. duhovni post, na katerega se duševno pripravimo in en dan pred začetkom ne kupimo živil. Zjutraj prižgemo svečo, izvedemo asane, preberemo odlomek iz svete knjige. Ves dan se zavedamo odločitve, da ne zaužijemo hrane in da se postimo zaradi svojega duhovnega razvoja. Uspeh nas osreči in poveča našo samozavest. Ta dan smo usmerjeni zelo pozitivno, razumevajoče in prijazno do ljudi.
Duhovni post naj bi imeli enkrat na teden. Tedaj opravljamo vse svoje obveznosti kot običajno; dobro je, če se organiziramo tako, da nam tudi po službi ostane več časa za duhovne teme in običaje.
Ko se postimo, ne uživamo trde hrane. Okoli sedemnajste ure pojemo lahek obrok, kot so mlečni riž, riž, zelenjava. Če tega ne zmoremo, popijemo malo mleka, zaužijemo sadje. Zeliščni čaj ali vodo smemo piti neomejeno, če nam zdravstveno stanje ne dovoljuje posta, se lahko odpovemo le enemu obroku dnevno.
Pa veliko volje in vztrajnosti vam želim. Predvsem pa se vsak trenutek zavedajte cilja, ki ga želite doseči. Brez odrekanja pa tako v življenju ne gre.
Literatura: Paramhans Swami Maheshvarananda: Iz Tame kaSvetlu, Biblioteka yoga, Novi Sad, 1994.
.Reše m
31
O MALI VRTČEVSKI TURISTI
O
V	vrtcu Ribnica je preko celega leta potekal projekt "TURIZEM
V	VRTCU" z naslovom "Moj kraj Ribnica - kraj suhe robe in lončarstva", v katerega so bili vključeni otroci iz skupin:
Želve, Račke, Čebele in Metulji, pod vodstvom njihovih vzgojiteljic.
, Že konec septembra smo izkoristili lepo vreme ter se skupaj s starši podali k Sv. Ani, od koder smo imeli lep razgled na celo Ribniško dolino. Tega skupnega srečanja se radi spominjamo.
(VI. delu projekta so otroci spoznavali naš kraj Ribnico, pomembne objekte, kot so: šola , ZD, občina, Miklova hiša, cerkev z značilnimi Plečnikovimi zvoniki, grad in kamnita mostova, Park kulturnikov, Škrabčevo domačijo z lepo Sk ohranjeno črno kuhinjo in kozolcem. Tukaj so otroci s pomočjo g. Willevaldta spoznali različne gospodinjske pripomočke in kmečka orodja iz daljne preteklosti. Po Muzeju suhe robe in lončarstva v ribniškem gradu pa nas je popeljala kustosinja Polona Rigler -Grm.
Preko starih slik in razglednic, ki smo jih skupaj zbirali, so otroci spoznavali kraj nekoč.
V	sam projekt, tako v zbiranje slikovnega gradiva kot tudi različnih izdelkov iz lesa in gline, smo povabili tudi starše otrok in veseli smo bili njihovega odziva. Tako so nastali zanimivi plakati in zbirke izdelkov suhe robe in lončarstva, ki krasijo garderobe pred igralnicami.
Veliko doživetje pa je bil tudi obisk Medarda Puclja, ki seje z veseljem odzval povabilu in se kot Ribn' čan Urban z značilno ribniško krošnjo predstavil otrokom ter v pristnem ribniškem narečju, ki ga naši otroci redko slišijo, poklepetal z njimi in jim predstavil "zdumanje" Ribničanov v preteklosti. Z ribniškim narečjem pa so se otroci srečali tudi ob poslušanju ribniških pesmi. Posebno radi prepevajo pesem " Od Rib'nce do Rakifnce", ki še vedno nemalokrat spontano odmeva v igral-
nicah.
V 2. delu projekta pa smo otrokom omogočili, da so se srečali z domačo ljudsko obrtjo. Tako smo obiskali in si ogledali izdelavo lesenih posod pri g. Jakliču v Sajevcu. G. Belaj pa nam je pokazal ,
kako iz leskove palice izdela vitre .V prepletanju viter so se preizkusili tudi otroci. Vžiganje v les pa nam je kar v vrtcu predstavila Maruša Prelesnik iz Hrovače.
Da so otroci spoznali lončarja, glino ter pripomočke za njeno obdelavo, smo poprosili lončarje iz Dol. vasi (Ana Češarek) in iz Prigorice ( T. in J. Nosan ). Vsi so nam z veseljem predstavili zanimivo in ustvarjalno lončarsko delo. Kako prijetno je oblikovati z glino, so otroci poizkusili že v lončarski delavnici. Svoja spoznanja in doživetja pa smo prenesli v igralnice, saj smo tu nadaljevali z različnimi dejavnostmi, ki so otrokom nudile veliko izkustvenega učenja. Tako so otroci ustvarjali iz gline, izdelovali ogrlice iz lesenih kroglic, lutke iz lesenih žlic, iz viter pa so nastali zanimivi koški. Otroška ustvarjalnost in domiselnost pa se
je izrazila v igri z zobotrebci, špinami in koščki lesa - nastajali so različni zanimivi izdelki.
V želji spoznati tudi širše okolje izven ribniških meja, smo se odpeljali na Rašico, kjer smo obiskali Trubarjevo domačijo. Že sama vožnja z avtobusom je bila za otroke doživetje, zanimiva igra in hkrati učenje v "Abecedni hiši" pa je otrokom dodalo prijetno izkušnjo.
Pod vodstvom gospe Staričeve smo si tu ogledali še star mlin in žago, ki ju je nekoč poganjalo vodno kolo, ki je pri otrocih vzbudilo veliko zanimanje. Projekt	smo
zaključili na sobotno popoldne 9. junija in si skupaj s starši ogledali podzemna čudesa Županove jame. Za večino otrok je bilo to doživetje prvo te vrste in prav gotovo nepozabno. Odziv staršev na to povabilo je bil zopet zelo velik. Zadovoljstvo v otroških očkih pa nam daje potrditve, da smo bili uspešni v pridobivanju prijetnih turističnih izkušenj.
Projekt smo s plakatom in izdelki otrok predstavili širši javnosti v Tl C- u in na galeriji vrtca.
Z vsemi dejavnostmi smo pri otrocih prebudili željo po raziskovanju, medsebojnem sodelovanju ter poglabljanju odnosov med generacijami.
Ob tej priložnosti se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali v našem projektu, in smo ga zato tudi z vašo pomočjo zelo uspešno izpeljali, prav lepo zahvaljujemo.
V imenu projektnega tima zapisala Marina Peterlin - vodja projekta
G. Belaj je pokazal, kako iz leskove palice izdela vitre
KADAR SE SONCE SMEJE
Kadar se sonce smeje, šolarji, starši in učitelji vemo, da je prišel tisti topli čas, ko se bodo zaprla šolska vrata in bomo brezskrbno uživali v prelepem počitniškem času.
Naše glavice so polne znanja, saj smo ga pridno nabirali med celim šolskim letom. Rezultati so vidni v priznanjih in nagradah, saj smo tekmovali na različnih tekmovanjih in natečajih. Tudi naša spričevala so uspešna, saj dosegamo zastavljene cilje.
Upamo, da bomo poleg učenosti pokazali tudi, kako se znamo obnašati - skrbeti zase in za druge, pomagati starejšim, ubogati starše in se nasploh imeti radi...
Da se imajo učenci radi med seboj in da starši skrbijo za svoje otroke in njihovo vzgojo, so dokazali z druženjem in sodelovanjem na zaključni prireditvi, kjer so se pomerili v različnih športnih igrah.
Za to pa se učenci in učiteljice zahvaljujemo staršem, ki so nam vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji in izvedbi zaključne prireditve, ter sponzorjema Pekarni Blatnik in Mesariji Arko in tudi Roku za ozvočenje in glasbeno podlago.
Na koncu se zahvaljujemo vsem staršem za sodelovanje in pomoč pri našem delu med celim šolskim letom.
Učiteljice PŠ Sušje Vodja PŠ Sušje Marija Lovšin Foto: Maja in Marko
3S
Rešeto
IZJEMNA USPEHA MLADIH RIBNIŠKIH ROKOMETAŠEV
V celjski dvorani, ki slovi kot ena najlepših v Evropi, so organizirali finalna turnirja za MLAJŠE DEČKE A: letnik 1994 in mlajši ter MLAJŠE DEČKE B -letnik 1995 in mlajši. Prvo in tretje mesto je bilo naše!
Na zaključni turnir v obeh kategorijah so se uvrstile prvouvrščene ekipe iz skupine A, B, C in D.
Kot zmagovalci ene od skupin so se na zaključni turnir uvrstili tudi mladi upi RD Riko hiše Ribnica, in s tem še enkrat dokazali, da je v naši dolini rokomet trdno zakoreninjen, še posebej rokometna šola, ki deluje pod budno roko dolgoletnega rokometnega trenerja Nikole Radiča. Poleg mladih igralcev pripada Radiču levji delež zaslug za dosego tega rezultata, saj je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na mlade fante prenesel veliko rokometnega znanja in jih motiviral, tako da so s svojim pristopom in igro pokazali, kako se je potrebno boriti za barve svojega kluba ter so lahko za vzgled tudi starejšim.
V skupini MAJŠI DEČKI A- 1994 so se mladi igralci RD Riko hiše Ribnica pomerili z naslednjimi ekipami: rokometnima kluboma Pivovarna
Laško in Gorenje, ter rokometnim društvom Termo Škofja Loka.
Rezultati:
RD TERMO - RD RIKO HIŠE RIBNICA 19:16 RD RIKO HIŠE RIBNICA - RK CEUE PL 8:23 RK GORENJE - RD RIKO HIŠE RIBNICA 16 : 20
1.	mesto : RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO
2.	mesto : RD TERMO ŠKOFJA LOKA
3.	mesto : RD RIKO HIŠE RIBNICA
Izjemen rezultat, NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV, pa so ribniški mladi rokometaši dosegli V KATEGORIJI MLAJŠI DEČKI B -1995
Pomerili so se z vrstniki iz samih eminentnih rokometnih klubov, kot so: rokometni klub Celje, Pivovarna Laško in rokometna kluba Gold klub in Gorenje.
Rezultati:
RD RIKO HIŠE RIBNICA - RK GOLD KLUB 18: 8 RD RIKO HIŠE RIBNICA - RK CEUE PL 15 : 16 RK GORENJE - RD RIKO HIŠE RIBNICA 16 : 20
1.	mesto: RD RIKO HIŠE RIBNICA
2.	mesto: RK GORENJE
3.	mesto: RK CEUE PL
Posebej je potrebno omeniti, da je bil za najboljšega strelca turnirja izbran ROK PAJNIČ, ki se je skupaj s požrtvovalnim NIKOM HENIGMANOM uvrstil v NAJ EKIPO SEDMIH IGRALCEV v Sloveniji.
Zahvala vsem, ki so prispevali k uspehu mladih upov, predvsem pa mladim igralcem,vsem njihovim staršem, trenerju Nikoli Radiču, tehničnima vodjema Bojanu Jakobčiču in Janezu Pajniču, vsem delavcem v rokometnem društvu ter upravniku ŠCR Sašu Hribarju.
Poleg izjemnega uspeha, ki so ga dosegli mlajši dečki, je treba omeniti tudi dobre uspehe naše kadetske in mladinske ekipe. Ti rezultati nam kljub ponesrečeni sezoni članske ekipe, ki bo naslednjo sezono igrala v 1B - slovenski ligi, vlivajo optimizem in še večjo zagnanost za delo v rokometnem društvu, predvsem z mladimi.
Šport je sestavljen iz zmag in porazov, prav tako pa je tudi življenje, zato je naša glavna naloga omogočiti, da čim več otrok in mladine spozna lepote rokometne igre, ki se v Ribnici igra že 50 let in se bo še naprej...
Peter Djekič Foto arhiv društva
Igralci, ki so osvojili zavidanja vredno 3. mesto v državi, so: JAN KOŠIR, GAŠPER TANKO, KLEMEN KOLAR, JURE KUUN, MATIC ŠKRABEC, JERNEJ KOVAČIČ, TADEJ LOVŠIN, MAKS ZAJC, ROK PAJNIČ, NIK HENIGMAN, DOMEN PAHUUE, ALEN ZAKRAJŠEK, JAN ŠEGA, ANDREJ FAJS, JURE PODOBNIKAR, ANDREJ LESAR, MATEVŽ PETEK, JAN BORJANIČ IN BLAŽ SLANOVIČ. TRENER: NIKOLA RADIČ, TEHNIČNI VODJA: JANEZ PAJNIČ
NAŠI MLADI PRVAKI S0:ŽIGA LOVŠIN, MATEJ ŽAGAR, ANŽE ANIČ, NEJC JAKOBČIČ, ROKJELENOVIČ, MATEJ VESEL, DOMEN ŠTUPICA, MAKS ZAJC. ROK PAJNIČ, NIK HENIGMAN, DOMEN PAHUUE, ŽAK LOVŠIN, JAN ČEŠAREK, TADEJ ORAŽEM, ANDRAŽ HENIGMAN IN LUKA KUUN.
TRENER: NIKOLA RADIČ TEHNIČNI VODJA: BOJAN JAKOBČIČ
Prvi Anin pohod zagotovo ne bo zadnji
33 pohodnikov se je 16. junija podalo na 1. Anin pohod. Ideja o pohodu se je porodila Marku Modreju, ki kondicijo rad nabira ravno na tej poti. Z idejo je hitro navdušil Matejo Starc iz trgovine Trim šport in zadeva je bila v manj kot mesecu dni realizirana.
Pozitivna energija je v lepem vremenu vela z vsakega koraka. Med potjo smo svoj napor in kondicijo lahko testirali z urami Polar, na vrhu pa nam je ključar cerkve sv. Ane, Mirko Štupica, razkazal njeno notranjost.
Pri sestopu so naš korak že od daleč spodbujali
.flešem

zvoki ansambla Ribniški pušeljc, ki je pri Francetovi jami kot darilo Marku za dosedanjo medijsko podporo zabaval pohodnike ter tudi mnoge druge zabave in družbe željne obiskovalce.
Z nami je bil tudi ribniški župan Jože Levstek, ki je ob sestopu povedal
"Pohod je bil utrujajoč, ker tega nismo vajeni, saj smo postali čisto pisarniški. Zato nam je prišel še kako prav pri razgibavanju, rekreaciji... Radi bi, da bi se nam pridružilo čim več ljudi; zdaj nas je bilo 30, na naslednjem nas bo sigurno 100." Predsednik Planinskega društva Ribnica Stane Babič je dejal, da se planinci niso mogli tako hitro organizirati, ker so imeli že vnaprej dogovorjene obveznosti, a upa, da se bodo prihodnje leto bolje odrezali "in da bo to postal naš praznik".
Nuša Lesar
33
i unretiixfeci
KTTlXim UTrWtlTSJlCl
|3. najbolj plesna OŠ v 0 Sloveniji
Našo šolo so zastopale: Anja, Ines, Iza, Maruša, Sara, Tadeja in Žaklina. Po petih urah nastopov so osvojile naslednja mesta:
V kategoriji posamično:
Žaklina Jelušič, 3. mesto, Anja Zobec, 8. mesto, Iza Karpov, 22. mesto, Ines Sužnik, 29. mesto, Sara Abrahamsberg, 105. mesto,Tadeja Gorše, 118. mesto.
Projekt Šolski plesni festival (ŠPF) je plesno tekmovanje, ki poteka v okviru Šolskih športnih tekmovanj s sodelovanjem Ministrstva za šolstvo in šport in Plesne zveze Slovenije. Poteka že šesto leto in v tem času je postal eno izmed najštevilčnejših tekmovanj.
Letos je v projektu sodelovalo 145 osnovnih šol z več kot 5000 tekmovalci. Tekmuje se posamično in ekipno, s plesi HIP-HOP, POP in LATI NO ter v kategoriji Plesni pari s plesi POČASNI VALČEK, ča-ča-ča in sving. Tekmuje se s predpisanimi koreografijami in predpisano glasbo.
ŠOLSKO IN PODROČNO TEKMOVANJE
V projektu sodeluje tudi naša OŠ dr. F. Prešerna - Ribnica. Treningi potekajo pod okriljem plesne šole Bolero. Izvedli smo šolsko prvenstvo, na katerem smo izbrali ekipo 4., 5. in 6. razredov ter ekipo 7., 8. in 9. razredov, ki sta nastopili na področnem prvenstvu v vseh tekmovalnih kategorijah. Izmed 11 nastopajočih šol sta obe ekipi osvojili ekipno prvo mesto, v ostalih kategorijah pa:
7.,	8., 9. razred posamično:
Ines Sužnik, 1. mesto, Anja Zobec, 2. mesto, Žaklina Jelušič, 3. mesto, Iza Karpov, 4. mesto, Sara Abrahamsberg, 14. mesto,Tadeja Gorše, 14. mesto.
7.,	8.,	9.	razred
plesni pari:
Žaklina Jelušič & Izza Karpov, 1. mesto Anja Zobec & Maruša Selan, 2. mesto Tadeja Gorše & Tjaša Fajdiga, 4. mesto
4.,	5.,	6.	razred-
posamično:
Zala Karpov, 1. mesto,
Ula Mihajlovič, 2. mesto, Aja Bončina, 3. mesto, Amadeja Tanko, 7. mesto, Kaja Lovšin,10. mesto, Ana Lovšin, 10. mesto.
4.,	5., 6. razred-plesni pari:
Ula Mihajlovič & Taja Jelušič, 1. mesto Zala Karpov & Jana Starc, 3. mesto Anja Černe & Tina Kos, 10. mesto
DRŽAVNO FINALNO TEKMOVANJE
Najvišji in finalni nivo tekmovanja v okviru Šolskega plesnega festivala je državno finalno tekmovanje Šolskega plesnega festivala.
Na tem tekmovanju sodelujejo najboljši posamezniki s področnih tekmovanj, ki predstavljajo svojo šolo in šolske ekipe. Tekmujejo samo v kategoriji 7., 8 .in 9. razredov. Ločeno tekmujejo tudi plesni pari. Na finalno tekmovanje seje uvrstilo 21 osnovnih šol s preko 200 tekmovalci.
Ekipno so postale 3. najbolj plesna OŠ v Sloveniji (v ekipnem tekmovanju štejejo rezultati vseh šestih tekmovalk).
V kategoriji plesnih parov:
Žaklina Jelušič & Iza Karpov, 14. mesto Anja Zobec & Maruša Selan,14. mesto
Vsem plesalkam, tudi tistim, ki v poročilu niso omenjene, so pa v Šolskem plesnem festivalu sodelovale, čestitamo za športne in tekmovalno uspešne nastope.
Aleš Pugeu, prof.
MLMN občine Ribnica 2007
Prvenstvo tik pred poletnim premorom
Tekmovanje v malem nogometu v Medobčinski ligi občine Ribnica je v polnem teku, saj so tekme na sporedu poleg vikendov tudi ob sredah. Igra se že drugi del tekmovanja, bliža pa se tudi poletni premor.
Pred vami sta lestvica in rezultati 13. kroga. Ti kažejo, daje prvenstvo bolj izenačeno, kot je bilo pričakovati pred sezono, saj morajo tudi boljša moštva za zmago izkazati vse svoje znanje in trud. Odstopa le favorit prvenstva Goli Bar, dobre rezultate pa dosega, po letih daleč najstarejše moštvo tekmovanja, Grafit.
Podrobnosti o prvenstvu najdete na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si.
Peter Kočevar, vodja tekmovanja
Rezultati: 13. KROG: 15./17. 06.
AVTOPRALNICA PETEK : GRAFIT 4 : 5 (1 : 3) ŠD PONIKVE : PRISTAVA	6 : 4 (2 : 2)
KMN LONČAR : GOLL BAR SODRAŽICA
3 : 4(2 : 2)
MINA CAFE : KOT & TRIMSPORT 19:5(7:2) KMN LOŠKI POTOK : RŠK	5 : 3 (5 : 0)
TŠD SLEMENA : A' D' B' ? BAR 2:6(0: 1)
NAJBOUŠI STRELEC (zadetki):
28: Aleš Pirman (Mina Cafe)
22: Miha Čampa (Goli Bar Sodražica)...
NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO - FAIR PLAY
(kazenske točke):
3: Goli bar Sodražica 4: ŠD Ponikve ...
Evropski pokal v triatlonu - Schliersee
Minuli konec tedna je bila v nemškem Schlierseeju tekma evropskega pokala, ki velja za eno najtežjih kratkih triatlonov, saj se lahko pohvali z 800 m višinske razlike ter s ciljem na 1200 m nadmorske višine.
Na štartu seje zbrala zelo pisana druščina tekmovalcev, med katerimi seje pojavilo tudi nekaj ironmanskih imen, na čelu z zmagovalcem ironmana na Havajih Farisom Al Sultanom. Organizatorje dovolil nastop 120 namesto 80 tekmovalcem, med njimi je bil tudi naš Bojan Čebin. Zanj je bil to letos prvi triatlon v tako hudi konkurenci. Bojan je znova dokazal svoj veliki napredek v triatlonu, saj se je uvrstil na res dobro 31. mesto. Po ocenah njegovega trenerja Damjana Kromarja je bil to Bojanov najboljši nastop v dosedanji karieri, saj tako blizu, glede na zaostanek za prvimi, Bojan ni bil še nikoli.
V spremljevalni tekmi evropskega pokala amaterjev v Bundes ligi sta tekmovala tudi Damjan Kromar, ki je osvojil 3. mesto (l.m. v kategoriji) ter Franci Šilc, kije zasedel 19. mesto [3.m. v kategoriji). Mladinci pa so lovili točke za evropski pokal na Dunaju. Tam je nastopilo 5 mladincev in članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. Luka Kaplan je odlično branil lansko skupno 6. mesto in tekmo zaključil kot sedmi, Nik Zobec je zasedel 13. mesto, Vid Pucelj 16. ter Peter Benčina 26. mesto. Žal se je nastop na kolesu zaradi padca ponesrečil Dejanu Henigmanu, ki je tekmo končal v reševalnem vozilu, vendar na srečo brez resnih poškodb.
Rešeto
mesto	Moštvo	T	z	N	p	zadetki	točke	razlika
1.	GOLL BAR SODRAŽICA	13	12	1	0	84:20	37	.+ 64
2.	ŠD PONIKVE	13	10	1	2	64:36	31	+ 28
3.	KMN LOŠKI POTOK	13	10	0	3	63:39	30	+ 24
T = tekma; Z = zmaga; N = neodločeno; P = poraz
5S'
NA POT K TOBAKOVI HRUŠKI
"Ribniška dolina je res lepa. Kamorkoli se človek zazre, se mu odpre svet, poln česa novega. V prvi vrsti so to Ribničani, ki smo v svetovnem merilu že od nekdaj čisto nekaj posebnega," je v svojem govoru dejal župan. Nekaj posebnega je tudi edinstvena Tobakova hruška, saj za kakšno podobno drugje po svetu še ni bilo slišati.
Odprtje obnovljene poti pri Tobakovi hruški je bila 23. junija, ko je sonce vabilo na zrak, v bližnji gozd ali - zakaj pa ne - k Tobakovi hruški pod Seljanom v Malo goro. Zbralo se je zares veliko ljudi, predvsem Brežanov, pa prijateljev z Griča, iz Dolenjih Lazov in Ribnice z ostalo okolico. Želeli so biti priča odprtju obnovljene poti, videti krstno uprizoritev igre Puot h Tobakau' hrušk in predvsem se zopet družiti na še enem od številnih dogodkov v organizaciji društva VETER. Malo po tretji uri so se z Brega po obnovljeni poti s kočijami pripeljali ribniški župan Jože Levstek in predsednik društva VETER Andrej Klun, poslanec v državnem zboru RS Jože Tanko in ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan, v tretji kočiji pa so bili župan občine Sodražica Blaž Milavec, predsednik krajevne skupnosti Ribnica Jože Zidar in direktor Komunale Ribnica Jože Zakrajšek. S pesmijo Slovenec sem je kvartet Gallus, v nadaljevanju je zapel še dve pesmi, uradni del tudi pričel. Uvodni pozdrav je pripadel Andreju Klunu, predsedniku Vaško-etnološkega-turističnega-ekološkega-rekreacijskega društva Breg VETER. "Kraj, kjer se nahajamo, se imenuje pri Tobakovi hruški. To ime nosi že iz davnih časov, iz nekih ustnih izročil celo iz 15. stoletja. Kraj je dobil ime po hruški, ki je tedaj rastla na tem mestu, kjer raste verjetno tudi njena potomka. Na tem mestu naj bi se v daljni preteklosti odvijalo živahno trgovanje, predvsem prepovedanega tobaka iz južnih dežel, ter soli in kresilnega kamna, kar so prinašali iz notranjosti tedanjih avstroogrskih dežel." Kako je potekalo trgovanje pa so nam preko dramskega vložka zaigrali člani amaterske vaške gledališke skupine pod vodstvom avtorice in režiserke Darinke Suljevič.
Z izgradnjo prvega dela te poti po dolini in naprej do Kobiljega vrha oz. Prdca so prišli v letu 2003. "Pot, ki jo danes simbolično predajamo prometu, je vrh dosedanjih prizadevanj oz. uspehov," je ponosno dejal predsednik Klun. Pri izgradnji je sodelovalo veliko vaščanov, kar je vse skrbno zabeleželo.
Celotna dolžina obnovljene trase je 3400 m, za kar je bilo opravljenih preko 760 ur prostovoljnega dela.
Nasipnega materiala je bilo za ca. 550 kubičnih metrov in dela z bagrom 125 ur. Za vse to je bilo potrebno zbrati okoli 15.000 EVR, k čemur so veliko prispevali številni sponzorji in donatorji. Sledil je prerez traku in s tem odprtje obnovljene poti, "ki je bila grajena predvsem za lažje in boljše koriščenje tega
dela gozda, je dobila še dodatno pomembno funkcijo, postala je priljubljeno rekreacijsko - športni teren. Na njej vidimo številne sprehajalce in kolesarje iz celotne Ribniške doline, ki jih privlači lepa sončna lega, "je dejal Klun. Župan pa je v svojem govoru poudaril, da nas Ribničane odlikuje delavnost, poštenost, iznajdljivost in poseben smisel za humor, ki se pojavi največkrat kot odločilen moment pri sklepanju kupčij. 'Te kupčije so se verjetno opravljale tudi že v davnih časih, in sicer pri prodaji opojnih usubstanc, se pravi tobaka in prav danes se nahajamo na nekdaj skrbno varovanem mestu, pri Tobakovi hruški, ki je SOVA do danes še ni odkrila," '\e bil hudomušen župan, ki podpira tako aktivnost vaščanov, ki si želijo izboljšati svoje bivanjsko okolje in kulturo bivanja in "zanamcem zapustiti delček tistega, kar daje našemu življenju določen smisel in novo kvaliteto."
Enodejanko Puot h tobakau' hrušk je po pripovedovanju očeta zapisala Darinka Suljevič. Predsednik Klun jo je namreč prosil, če bi napisala spis o takratnem dogajanju, tako o skrivanju in kupčevanju s tobakom kot tudi o obnavuanju ceste, to je tlaki, na katero so morali vsi vaščani. Če pri hiši ni bilo moškega, je morala tlako opraviti ženska. Profesorici slovenščine se je spis zdel preveč suhoparna zadeva, zato je pomislila, kako zanimivo in simpatično bi bilo narediti igro, v kateri bi nastopali prav domačini, govorili pa bi o gozdovih in
'TAUH' S TUKAJŠNJIMI AVTENTIČNIMI IMENI. TAKO V IGRI NASTOPAJO VEČINOMA VAŠČANI, KI UPODABLJAJO delovne B'ržane, Hrvatarja s Hrvaške in kontrabantarja z Notranjske (ki sta si izmenjavala ROBO IN JO OBEŠAVALA NA TOBAKOVO HRUŠKO) TER 'IBAJTARJA' OZ. GRANIČARJA - OROŽNIKA, KI STA PREKUPČEVALCE LOVILA. ZARES ZANIMIVA IN NADVSE ŠAUIVA IGRA V DOMAČEM NAREČJU (LOČIJO CELO GOVOR BREŽANOV OD DOLENJEVAŠKE GOVORICE), KI BI JO BILO VEČ KOT VREDNO ŠE KDAJ PONOVITI IN POGLEDATI, PREDVSEM KOT HUDOMUŠEN ZAPISA DOGODKOV, OBIČAJEV IN ŽIVUENJA TEDANJEGA ČASA TER MARUIVIH IN IZNAJDUIVIH UUDI. REŽISERKA IN IGRALKA DARINKA SUUEVIČ LUKČEVATER IGRALKA Julka Lesar Zepristavska sta po krstni uprizoritvi navdušeni povedali, da želijo obuditi še
VEČ DOGODKOV, OBIČAJEV IN SPOMINOV NA TAK NAČIN.

Spremljala in fotografirala: ZDENKA MIHELIČ
P. Alojzij Ilc iz Dolenjih Lazov biseromašnik
v
«
Na praznik rojstva Janeza_Krstnika, 24. junija, je v ribniški farni cerkvi sv. Štefana papeža in mučenca svojo biserno mašo daroval p. Alojzij Ilc, doma iz Dolenjih Lazov. Vse svoje duhovniško življenje je praktično preživel v Braziliji, njegova življenjska zgodba pa se bere kot napet roman.
e pritrkovanje pred tretjo nedeljsko sveto mašo je oznanjalo, da se v Ribnici godi velika slovesnost, biserna maša. Dekan Anton Berčan je dejal, da je to v bistvu hkrati biserna in nova maša, saj nove maše p. Ilc ni pel v domači cerkvi. Pozdrav je namenil tudi vsem prisotnim sorodnikom in tudi llčevi sestri redovnici. Poleg ribniškega župnika je somaševal monsignor Janez Pucelj, predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, in novi sliški opat Janez Novak, ki je ob tej priložnosti tudi pridigal. Poudaril je, da kot je bila Božja roka vedno z Janezom Krstnikom, tako je bila tudi s p. Alojzijem, ki je pretrpel veliko preizkušenj, bil priča bridkim stvarem, obtožbam in celo poskusu usmrtitve.
P. Alojzij Ilc se je rodil 18. julija leta 1921 v Dolenjih Lazih, v današnji hiši Klunovih. V družini je bilo 10 otrok; prvi je kmalu po rojstvu umrl. Od devetih se jih je kar 6 posvetilo redovnemu oziroma duhovniškemu življenju; bilo je 5 redovnic in en duhovnik. Od redovnic sester Ilc je gotovo najbolj znana s. Vendelina, ki se je v slovensko zgodovino vpisala kot odlično kuharica in vzgojiteljica mladih.
P. Alojzij na začetku ni bil pretirano priden in zagret za učenje in tudi navihan je bil, je pripovedoval stiški opat. "Večkrat se je zgodilo, da ni imel domače naloge. Enkrat pa si je od soseda Pepija, ki ni šel v šolo, sposodil zvezek z že napisano nalogo. Seveda ni trajalo dolgo, ko je učitelj ugotovil, da zvezek ni njegov." Stiški opat je nadaljeval: "Vidite, za Boga se lahko odločimo takšni, kakršni smo, ni potrebno biti pobožnjakarski ali pretirano priden, pomembno je le, da imamo Boga dovolj radi. Že kmalu kot fantič se je odločil za duhovnika. Mati so mu namreč vtisnili veliko spoštovanje do duhovnikov. Vendar pa si je p. Ilc mislil, da če bi poslal duhovnik, ne bi hotel ostali doma, da bi ga domači videli pridigati in peti mašo. Tako se je čez čas tudi zgodilo. In kot da bi Božja volja že vedela, da bo nekoč pristal med cistercijani (kjer danes živi v Stični), so se ravno ob novi maši cistercijana patra Placida odločili, da gre študirat. To je bila velika žrtev za očeta, ker so se odpovedali nasledniku na gruntu.. Brez priprave je šel v škofove zavode delat sprejemni izpit, a je podel. To pa ga je še bolj potrdilo, da gre študiral, čeprav ga je delo na kmetiji zelo privlačilo. Mati so po Grebenčevi materi prišli v stik s Stično. Naslednje leto se je pripravil na sprejemni izpit in ga naredil na kočevski gimnaziji. Postal je priden, prizadeven in goreč učenec. Zavedal se je, da je znanje tisto, ki ga bo pripeljalo k želenemu cilju. Živel je v Slomškovem domu v Ljubljani in se pridno učil, med drugim tudi jezike (francoščino, italijanščino, danes pa zna okoli 10 jezikov).
Leta 1942 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in še pred koncem vojne odšel v Avstrijo, kjer je v Salzburgu doštudiral teologijo in bil 13. julija 1947 posvečen v duhovnika. Pet let je bil kaplan na štirih avstrijskih župnijah, nato pa leta 1952 odšel v Brazilijo, kjer je ostal skoraj 50 let. Kot je pripovedoval opat Novak, še vedno včasih v smehu p. Ilc pravi "pri nas v Braziliji", čeprav že 6 let živi v Sloveniji. V Braziliji je deloval v več župnijah, med njimi tudi v Jose de Rio Preto, Sao Paulu, Vinapolisu idr. Deloval je kot kaplan, župnik, profesor Stare in Nove zaveze, dogmatike in liturgike, vodja številnih duhovnih vaj za mlade fante in dekleta, semeniščnike in diakone ter starejše, ustanovil je veliko molitvenih skupin in vodil preštevilne tečaje za zaročence. Deloval pa je tudi kot ravnatelj semenišča in kot generalni vikar v škofiji Anapolis. Veliko je spovedoval, študiral, pisal biltene in z njimi oznanjal, spreobrnil veliko ljudi, zidal cerkve in semenišča, pa tudi zapor, potem ko je videl, v kakšnih nevzdržnih razmerah živijo jetniki. In veliko je naredil tudi za Slovence. V Braziliji je ustanovil avtonomno faro za Slovence.
V	Braziliji, kjer so ga zelo spoštovali, je doživel tudi veliko krizo Cerkve, ko se je širila tako imenovana teologija osvoboditve. Ves čas je ostal trdnih načel in bil zato velikokrat tudi preganjan in celo v smrtni nevarnosti. P. Alojzij Ilc je ob koncu svete maše povedal še najprijetnejši in nojneprijelnejši dan v življenju: "Najlepši je bil dan posvečenja v duhovnika. Najbolj neprijetna pa noč, ko sla me dva moška napadla pred mojo sobo, ko sta mi sredi noči trkala na vrata. Začela sta me daviti, onesvestil sem se in se zbudil v krvi ves črn, z odtisom čevlja na licu. Le Božja milost me je obvarovala najhujšega." Novembra leta 2001 se je pri 80-ih letih upokojil in odšel iz Brazilije kot gost v stiški samostan, kamor ga je povabil opat dr. Anton Nadrah. Ker se je udeleževal vseh skupnih molitev, ga je opat Nadrah povabil, da vstopi v samostansko skupnost. To je takoj sprejel. Po enem letu noviciata je 31. julija leta 2003 naredil začasne zaobljube, 25. junija 2006. pa večne.
V	Stično ni prišel počivat, saj je preveč zagnan in priden ter še vedno poln moči, energije in idej. V sliškem samostanu predvsem prevaja besedila iz latinščine in nemščine, novince pa navdušuje za latinščino in samostansko duhovnost. Kot najbolj zaslužno pa si šteje spovedovanje, kajti v sliško baziliko zmeraj prihajajo romarji in farani. Njegovi brazilski prijatelji si želijo njegovega ponovnega obiska, sam pa se izroča Božji previdnosti.
Biserna maša je vedno slavje za celo župnijo