Veriga sprave
V četrtek, 20. decembra na večer, je bila na celovškem Starem trgu sklenjena posebna veriga, ki ni bila iz železnih členov, ampak vsak člen v verigi je bil človek. Bila je to nemško-slovenska veriga sprave, sklenjena pod gesli „Skupaj, ne drug proti drugemu!", ..Povezati se, ne pa ločiti se!“,
»Pomiriti se, ne pa ščuvati!".
Nekateri pa so se v dobesednem pomenu besede spotikali nad verigo sprave. Že starejša ženica je rekla »Versohnung, fur was brauch ma dos?" (Sprava, čemu pa?)
Upajmo, da se je v minulih prazničnih dneh le nalezla sprave.
Zamisel verige sprave so skovali ti-le:
Center katoliške študirajoče mladine, Sodelavci mednarodne zveze sprave, učenke in učenci Slovenske gimnazije in Katoliška visokošolska skupnost.
Dr. IV- Grilc: ..Z onti-mizmom v leto 19851“
Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je v novoletnem intervjuju z NT (objavljamo ga na straneh 4 in 5) med drugim izrazil svoje veliko veselje, ker je SFR Jugoslavija sklenila ukinitev nesrečnega depozita. Podobno stališče je zavzel tudi predsednik KEL Karel Smolle v posebni izjavi za tisk. Kot je znano, je beograjska zvezna vlada sklenila, da od 1. januarja 1985 naprej ne veljajo več določbe o depozitu.
V zvezi s šolskim vprašanjem je dr. Grilc tako v intervjuju z NT kot tudi v posebni novoletni izjavi za dunajski dnevnik „Die Presse" izjavil, da je »optimističen". Grilc dobesedno: „Za ločitev in s tem za poslabšanje dvojezičnega pouka ne govorijo niti stvarni niti politični argumenti. Tudi koroški Heimatdienst ni mogel niti enega znanstvenika ali pristojnega strokovnjaka imenovati, ki bi podpiral vsebino njegove ljudske zahteve."
Nadalje je dr. Grilc v „Die Presse" ponovno poudaril, da koroški deželni zbor lahko diskutira o dvojezičnem šolstvu, da pa nikakor ne more sprejeti nobenih odločitev.
Grilc: „To je tudi minister in podpredsednik SPČ dr. Heinz Fischer potrdil v pogovoru z zastopniki koroških Slovencev in celovške univerze, ki je bil 20. decembra 1984."
Obisk šentpeterskega otroškega vrtca
Otroški vrtec šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu je od jeseni letos večji in še bolj prijeten. Šolske sestre so se po sili razmer morale odločiti za povečavo vrtca, obenem pa so zavod in šolo temeljito obnovile in dogradile vrsto nujnih prostorov. Brezdvomno pa jih veseli, da so pogoji v vrtcu primerni času in potrebam. Narodni svet koroških Slovencev je sestram priskočil na pomoč in skupno s podjetjem Slovenijales oskrbel opremo za vrtec.
V sredo, 19. decembra 1984, so delegacija NSKS, KKZ in NT, ki jo je vodil predsednik dr. Grilc, zastopnik Slovenijalesa in generalni konzul SFRJ, Marko Kržišnik, obiskali vrtec in zavod in se na lastne oči prepričali, da podarjena oprema zares služi najboljšemu namenu. Otroci so goste pozdravili s petjem in plesom. V preurejenem vrtcu je prostora za 50 otrok in kot je pošepetala sestra, ki vodi vrtec, našemu časnikarju na uho, je vrtec polno zaseden, delo z otroci pa prijetno in zanimivo.
Zastopniki organizacij in ustanov so se sestram zahvalili za vse njihovo delo in jim izrekli priznanje za njihovo podjetnost.
LETO XXXVH.ŠtevHtfa 1 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 3. januarja 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Tednikov komentar
e
«
PIŠE FRANC WEDENIG
Novoletno razmišljanje ob Merkačevi kniini ..Postal sem boli Slovenec'*

V letu mladine

„Postal sem bolj Slovenec“ je naslov Merkačeve knjige (Ich bin mehr Slovvene geworden . , .), ki jo je sedanji sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta napisal skupaj s Karlom Fallendom ob znani akciji Koroške dijaške zveze (KDZ). Člani KDZ so v večkratnih akcijah zahtevali vozovnice v slovenščini. Ni potrebno, da akcije opišemo, saj jo je Naš tednik sproti spremljal, omenjena avtorja sta spisala analizo, ki je zbudila pozornost tudi v avstrijskih časopisih.
Morda pa je akcija opogumila gospoda H. L., da je 31. 12.1983, ob 7.46 uri zahteval v svoji materinščini vozovnico v svetovnem turističnem kraju Vrba. Tam kjer menda že nad sto let molzejo turiste in bi človek pričakoval, da obvladajo vsaj osnovno abecedo turističnega delavca: kolikor jezikov znaš, toliko boš tudi prodal . . .
ga gospod Piovesan, ki vodi prodajo kart.
Pa res nimate nobenega na postaji, ki zna slovensko? „Ja, jih že imamo. Bi ga tudi morda našli." Saj res, postaja je velika v glavnem mestu Koroške!
Opozorilo
V nedeljo, dne 6. januarja 1985, ob 21.45 uri, si lahko na ljubljanski televiziji (1. program) v oddaji »Slovenci v zamejstvu" ogledate med drugim tudi portret dr. Francija Zvvittra.
Ampak pri prodaji ni nikogar? Ne, tam pa ne? Kaj pa bi bilo, če bi razpisali mesto za nekoga, ki tudi obvlada slovenščino? „Saj tisto ja hočete doseči!" uide postajnemu šefu Kostenbergerju.
Ne, nočemo samo doseči, da nastavijo nekoga, ki tudi obvlada slovensko. Iščemo le tisto pravico, ki jo je zamanj iskal že Prežihov Voranc. Godilo se mu je na celovški postaji kot tistim dijakom KDZ, ki jih opisuje Merkač.
In morala za nas same? Ne zanašajmo se v novem letu samo na druge. Sami zavihajmo rokave, kadar gre za naš jezik, za naše skupne šole.
Drugi nam bodo pomagali šele tedaj, če se bomo tudi sami zmigali!
Borut Sommeregger
V loki pri Stopfenreuthu se potepajo ekstremistični študentje najrazličnejših barv, ki jih plačuje Gadaffi in ki se tam zabavajo na račun naših delavcev in politikov. Vestne policiste napadajo z vejami in fotoaparati ter jih spravljajo ob živce s petjem avstrijske državne himne. Tako vsaj trdi naše ministrstvo za notranje zadeve. In ne samo to. Trdijo, da potrebujemo za uspešen ekonomski razvoj električni tok in da je ena najboljših oblik proizvajanje le-tega vodna elektrarna. Odkrili so svoje zeleno srce, a na žalost na račun zadnjega, neprizadetega ekološkega sistema te vrste. (Ob robu povedano: ščitijo ga tudi mednarodne pogodbe, katere s tem kršijo.)
STRAN
ČETRTEK,
3. januarja 1985
Politika
KEL
k zadevi Hainburg
V posebni tiskovni izjavi je zavzel predsednik KEL Karel Smolle stališče k zadevi Hainburg. Smolle ugotavlja, da so zvezna vlada in zastopniki energetskega gospodarstva podcenjevali zavest avstrijskega prebivalstva, sploh pa mladine, za varstvo okolja. Nasprotstvo med državnoprav-nostjo in zavestjo za zdravo okolje je treba odkloniti, tako Smolle.
Kako državna oblast vedno spet tolmači državnoprav-nost, sploh pa v dobi, ko je treba nekaj uveljaviti proti volji ljudstva, so koroški Slovenci doživeli že v 70-ih letih pri podiranju dvojezičnih krajevnih napisov. Razlika je samo ta, kot je dejal Smolle, da je država takrat akceptirala podiranje tabel.
Zato obsoja KEL nasilno rešitev v zadevi hamburške loke in je za širok dialog ter odločitev šele po izvedeni ljudski zahtevi.
Nadalje je Smolle apeliral na vse pozitivne sile dežele, da se še nadalje trudijo za ohranitev boroveljskih delovnih mest.
Se stoji nad letom 1985 velik vprašaj. Ne vemo, kaj bo prineslo, kaj vse se bo zgodilo. S čim nas bo razveselilo in v čem nas razočaralo, odvisi tudi od pričakovanj in načrtov, s katerimi smo stopili na prag tega leta.
Narodnopolitično gledano so naša pričakovanja najbrž podobna ali celo enaka lanskim in predlanskim. Morajo biti, saj so ostala
doslej v bistvu neizpolnjena. Konec koncev bo za gotovo tudi letos preostal od naših pričakovanj precejšen minus. Take slutnje pa nas vendar ne smejo odvračati od postavljanja zahtev po izpolnitvi vseh tistih pravic, ki nam grejo po zakonih. Prav v letu, ko obhajamo 30-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe z njenim za slovensko in hrvaško manjšino nadvse važnim sedmim členom.
Leto 1985 bodo v mednarodnem okviru obhajali kot leto mladine. V tej zvezi lahko zelo konkretno razmišljamo o pravicah mladine naše narodne skupnosti in o možnostih, kako jih realizirati.
ed osnovne pravice mladine šteje pravica do izobrazbe. Izobrazba pa je nujno povezana z jezikom, z jezikovno izobrazbo. Jezikovna izobrazba bisiveno vpliva na izoblikovanje narodnostne identitete posameznika. Tu je krog spet zaključen: le dobra jezikovna izobrazba, le slovenšči-
ne vešča mladina bo naši slovenski narodni skupnosti na Koroškem omogočila obstoj. Tega se zavedajo še prav posebno tisti, ki bi raje danes kot jutri potegnili zadnjo črto pod našo zgodovino.
Mislim, da se bomo morali ravno v tem letu najbolj prizadevati za to, da bi dobila naša mladina boljše možnosti za izobraževanje jezika, materinščine. Brez
dvoma, da bo letos padla kocka v zadevi dvojezične šole. V interesu naše skupnosti in naše mlade generacije je možno le tole stališče: Skupna dvojezična šola mora ostati, brez teritorialnih in vsebinskih okrnitev, njen sistem je treba še izboljšati.
Veljavo in uporabo slovenščine pa je treba zagotoviti že na nižji stopnji: v otroškem vrtcu. Nad 30 javnih otroških vrtcev deluje na dvojezičnem ozemlju Koroške. Slovenska beseda v njih še vedno nima domovinske pravice. Občinske uprave se izgovarjajo na pomanjkanje potrebnih določil ali tudi finančnih sredstev.
Ob 30-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe bi odgovorne politične sile v Avstriji in vlada lahko dokazale svojo pripravljenost za izpolnitev pred 30 leti prevzetih obvez z zagotovitvijo in izpopolnitvijo skupne dvojezične šole in z ureditvijo ali s financiranjem dvojezičnih otroških vrtcev.
Seveda je ni dobil. H. L se je 5. 1. 1984 pritožil pri direkciji avstrijskih železnic v Beljaku. 2. 2. 1984 mu je direkcija odpisala. Prijazno: seveda nikogar nismo hoteli diskriminirati. Še prav pa ne „ei-ne fremdsprachige Volksgruppe", piše „mit freundlichen GriiBen" neki prijazni centralni inšpektor dr. Tscheinig, ki nas imenuje fremdsprachig, kot bi bili neki prišleki, ki so se po čudnih naključjih znašli recimo v tem svetovnem turističnem kraju Vrba. Pa še nekaj piše ta prijazni Tscheinig: „Do 5 minut pred odhodom vlaka lahko zahtevate vozovnice „in Fremd-sprache". Pa še odlok je navedel dr. Tscheinig: po BGBL štev. 170/1967 in 163/1977.
Gospoda H. L. smo 20. 12. 1984 spremljali na celovško postajo. Radovedni smo pač bili. Priznamo. Kaj nam tak »fremdsprachi-ger ErlaB" ali kakor koli se že imenuje prinese.
STRAN r\ ČETRTEK,
C. 3. januarja 1985
Ob 12.45 uri smo skupaj stopili pred okence. „Eno vozovnico prosim". Sprva začudenje pri uradniku „Was vvollns". „Eno vozovnico prosim". „Bumf!“, okence se zapre. „Geschlossen“. Tri minute pozneje. Uradnik se prikaže prestrašen v spremstvu šefa komerciale Piovesione in predstojnika postaje Kostenbergerja. „Eno vozovnico prosim". Nič. Z našo novinarsko izkaznico rešimo molk. „Ne bi hoteli na pogovor v direkcj-jo?“, nas sprašujejo. Seveda. Tam jim pokažemo pismo centralnega inšpektorja. Oba šefa samo zmajata z glavo. V aktih gospod Ko-stenberger išče pismo. „Mi imamo jasna navodila," nam našteva postaje, ki jih na priporočilo zveznega kanclerja lahko imenuje v slovenščini. Pa samo to. Nič „eno vozovnico prosim". In kaj če nekdo pride, ki res samo zna slovensko? „Potem se bomo že znašli, recimo z angleščino," nam razla-
Trdijo, da bodo neposredno prizadeli le del loke, dejstvo pa je, da se bo gladina vode znižala za nekaj metrov. To pomeni, da bo Poginil tudi ostanek loke in da bo prizadet ves rastlinski In živalski svet in s tem seveda tudi kmetijstvo, čebelarstvo ... Zato tudi vsi domačini aktivno podpirajo demonstrante — se pravi ne samo z neobveznim nasmeškom, ampak z jedačo in pijačo, s spalnimi vrečami, s slamo, z odejami, s prevoznimi sredstvi.
• Nasprotniki očitajo zaščitni-kom narave, da nočejo videti problema delovnih mest; zvito pa za-molčijo, da so prav ti izdelali mnogo alternativnih konceptov, P° katerih bi ščitili naravo in de-°vna mesta. Ni vprašanje »Hain-
burg ali nič", temveč „Hainburg ali kje drugje", npr. elektrarne Dunaj, ki jo znanstveniki celo priporočajo, ker bi Dokw (Družba donavskih elektrarn) bile pripomorane, istočasno očistiti Donavo.
•	Baje jih skrbi preskrba s tokom. Slučajno pa smo pred nekaj tedni zvedeli, da imamo tega še preveč, in sicer toliko, da že celo v slovenskem tisku objavljajo reklamo za električni tok.
•	Delavce hujskajo na študente, češ, da jim morajo s svojimi davki plačevati študij (60—65.000 šil. na leto). Sramežljivo pa zamolčijo, da z istimi davki plačujejo tu: di politike, ki mesečno stanpjo dva- ali trikrat več in to ne samo 14 krat na leto.
S Pravijo, da zaščitniki narave ogrožajo delovna mesta. So mar oni bili tisti, ki so pretekla leta zracionalizirali veliko število delovnih mest in s tem povišali brezposelnost? Toka nam še ni zmanjkalo, delovnih mest pa že kar precej.
S Na vse kriplje poskušajo ustvariti vtis, da loko pri Stopfenreuthu zasedajo sami poklicni demonstranti, ekstremisti, leni študentje, naivni idealisti, ki nimajo pojma o teh stvareh. Dejansko pa je med demonstranti veliko število priznanih znanstvenikov najrazličnejših naravoslovnih ved, ki dobro vedo, kam pes taco moli. Kdo od tistih, ki odločajo o tem (Sino-watz, Benya, Blecha, Brezovsky) lahko reče zase, da je strokovnjak? A koliko zaleže pri politikih beseda znanstvenikov, smo Slovenci že sami izkusili.
• In še nekaj ne odgovarja resnici: rekli so, da bojo zaščitnike narave »prepričali" in da ne bo nasilja. Njihov način »prepričevanja" smo v sredo zjutraj občutili na lastni koži. O vojaški organiziranosti med nami ne more biti govora. Osupli smo morali spoznati, da smo bili zelo lahkoverni. Z vseh strani so prišli demonstranti na kraj, kjer so z motornimi žagami podirali drevesa. Nekaj metrov pred policijskim kordonom smo se vsedli na tla in začeli peti avstrijsko himno. Iz kordona se je izločila skupina policajev s čeladami, pendreki in psi, se nam približala in začela udrihati po nas,
ki smo peli avstrijsko himno. Marsikateremu so ob teh prizorih privrele solze ogorčenja in prizadetosti. V poročilih pa smo zvedeli, da se je policija samo branila (Koga ali česa — menda ne himne).
• Pomen te akcije je bil predvsem demonstrirati moč, s katero so hoteli demonstrante demoralizirati. To dokazuje tudi dejstvo, da so namesto poseke za zaščitni plot strebili dejansko površino v velikosti nogometnega igrišča, kar je brez vsakega smisla in koristi.
S Časnikarji in fotografi baje iz varnostnih razlogov niso smeli na kraj dejanja. Nekatere pa so »prav iz tega razloga" pretepli ali jim vsaj uničili filme.
Še istega dne zvečer je prebivalstvo zagovornikom elektrarne v hainburški loki dalo račun. Na demonstraciji, čeprav ni bila dolgoročno pripravljena, se je zbralo okrog 40.000 ljudi. S klici »za ljudsko glasovanje" so dali duška svojemu ogorčenju. Za mnoge od nas Hainburg ni več samo ekološko vprašanje, ampak vprašanje verodostojnosti demokracije. Ali bomo v bodoče živeli v državi, kjer imamo možnost dejanskega soodločanja, ali pa bomo imeli »demokracijo ovac", ki pač vsaka štiri leta smejo izbirati, kdo jih bo še za naprej vodil za nos. Ljudskemu glasovanju oziroma sodbi vrhovnega sodišča pa se bodo seveda tudi zaščitniki narave pokorili.
Helena Verdel
Martina Ogris
Solidarnostna izjava
Kot znano, je vodstvo avstrijske televizije našima stanovskima kolegoma Fredi Meissner-Blau in Gun-therju Nenningu zaradi njunega angažmaja v korist ohranitve hainburške loke odpovedalo sodelovanje pri televiziji oz. moderiranje oddaje Club 2. Po sklepu uredniške seje Našega tednika izjavljamo člani in sodelavci našega lista svojo podporo obema časnikar-
skima kolegoma in zahtevamo, da ju avstrijska televizija spet nastavi. Ta podpora naj pokaže, da solidarnost za nas koroške Slovence ni cesta enosmerni-ca. Podporno izjavo so podprli tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik KEL Karel Smolle in mag. Filip Wa-rasch, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov.
Naš tednik: Leto 1984 je bilo narodnopolitično precej razburkano: FPČ je v deželnem zboru vložila predlog za ločene šole, doživeli smo referendum Heimatdiensta, na Dunaju pa so se predsedniki deželnih in zveznih strank decembra menili o nadaljnjih korakih v tem vprašanju. Slovenska narodna skupnost v tej zvezi prav tako ni bila neaktivna. Je bila dosej tudi dovolj uspešna?
Dr. Grilc: Brez dvoma je bilo v preteklem letu v ospredju šolsko vprašanje, ki je vse leto prepletalo naše delovanje. Že več let zahteva Heimat-dienst ločitev učencev v šolah, letos pa je ta zahteva ustrezala tudi volilni propagandi FPO. Koroški Slovenci odločno odklanjamo vsako poslabšanje šolske ureditve in smo se izrekli tudi proti vsakemu kompromisu, ki bi bil v škodo koroškim Slovencem. Naše akcije proti referendumu so bile po-mirovalne in je bilo težišče na informaciji, tako med Slovenci kakor še posebno med nem-škogovorečimi Korošci in Avstrijci in tudi na mednarodni ravni. Mislim, da je bilo to postopanje pravilno, kar dokazuje tudi rezultat referenduma: le 9% Korošcev je podpisalo ta referendum, kar pomeni za nemškonacionalne sile na Koroškem prvi veliki poraz v drugi republiki. Ker se nam je pridružila predvsem nemškogovo-reča mladina in ker celovška univerza predvsem iz znanstvenega vidika podpira koroške Slovence in ne nazadnje zaradi močnega mednarodnega odmeva, je vlada očividno zelo previdna in zadnji razgovor predsednikov deželnih in zveznih strank ni prinesel ničesar drugega, kakor, da bodo vso šolsko zadevo iz pravnega in pedagoškega vidika preverili. Mislim torej, da je bila aktivnost slovenske narodne skupnosti v preteklem letu torej na tem področju uspešna, ker ji je le uspelo preprečiti hiter kompromis v škodo slovenske narodne skupnosti.
Naš tednik: Na vsak način pa se nam v letu 1985 ne obeta nič dobrega. Predsednik koroške ČVP Knafl, ki v šolskem vprašanju po Tvojih večkratnih izjavah igra ključno vlogo, je še pred kratkim decidirano izjavil, da mora spremenjeni zakon o dvojezični šoli brez pridržka upoštevati tako imenovano ..pravico staršev". Hkrati računa Knafl s spremembo zakona že v šolskem letu 1985/1986. Je sploh še možno preprečiti tristrankarski pakt tudi v šolski zadevi?
Dr. Grilc: Tristrankarski pakt fv šolskem vprašanju gotovo • še ne obstoja, ker so mnenja jned strankami in tudi v stran-
kah samih različna. Pozicija koroške FPO je jasna, podprla je referendum KHD-ja. Po naših informacijah pa je mnenje centralne FPČ na Dunaju že drugačno, kar ni čudno, če vidimo močan konflikt med Haiderjem in Stegerjem na vseh področjih. Koroška ČVP se je predvsem v zadnji fazi močno angažirala za referendum Heimatdiensta in s tem očividno hotela pridobiti volilne glasove. To ji ni uspelo, predsednik Knafl je zadnje deželnozbor-ske volitve jasno izgubil. Zgleda, da še vedno ne namerava zapustiti politične scene in igra pri občinskih volitvah, ki bodo marca 1985, ponovno na nemškonacionalno karto, kar koroški ČVP še nikoli ni prineslo uspeha. Tudi v ČVP je gledanje dunajske centrale na to vprašanje bistveno drugačno in se bo situacija lahko tudi v koroški ČVP spremenila, če bosta, o čemer sem prepričan, Knafl in Hofer zapustila politično sceno. Mislim, da jih tudi še tako dober rezultat pri občinskih volitvah ne bo rešil. Pred občinskimi volitvami pa po mojem mnenju ne bo dogovora o spremembi ureditve dvojezičnega šolstva. Zato sem optimist in sem mnenja, da je možno preprečiti poslabšanje šolske situacije predvsem, ker ni ne stvarnih in tudi ne političnih razlogov za kakršnikoli kompromis, ki bi bil v škodo slovenske narodne skupnosti.
Poleg tega pa je vedno več nemškogovorečih Avstrijcev, ki se izrekajo proti vsaki ločitvi šolarjev in je tudi mednarodni odmev zelo kritičen. Prav v tem, torej v nadaljevanju informacijske politike in politike internacionalizacije našega vprašanja, pa vidim možnost, da preprečimo ureditev, ki nam ne bi ustrezala.
Naš tednik: Sodelovanje z nem-škogovrečimi prijatelji je nadvse važno. Isto velja za matično domovino. Se je dalo to v preteklem letu v zadovoljivi meri uresničiti oz.: kje vidiš možnosti za boljšo izgraditev tega sodelovanja?
Dr. Grilc: Za narodno skupnost, ki je, kakor slovenska na Koroškem, po številu razmeroma majhna, je podpora nemškogovorečih, to se pravi ve-
činskega naroda, bistvenega pomena. Zavedam se namreč, da še tako dobri zakoni niso v stanju zagotoviti obstoja slovenske narodne skupnosti, če ne bomo dosegli razumevanja pri večinskem narodu. V preteklem letu smo čutili bolj kot kdaj prej, da se širi množica pripadnikov večinskega naroda, ki niso več pripravljeni trobiti v nemškonacionalni rog in, ki se zavedajo, da je ravnanje z manjšinami pravzaprav barometer demokratičnosti družbe. Neinformiranost večinskega naroda o našem vprašanju je seveda zelo velika in prav v izgraditvi informacijske mreže vidim možnost za nadaljnjo zboljšanje sodelovanja med nemškogovorečimi Korošci oz. Avstrijci in nami.
Vloga SFR Jugoslavije in SR Slovenije je v zadnjih letih neusporavana, sodelovanje je dobro in povsem naravno. Vsestranska povezava z matičnim narodom je za nas, in tega ni potrebno posebno poudarjati, bistvenega pomena. Pričakujemo, da bo kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe prav ob 30. obletnici ponovno jasno opozorila avstrijsko vlado na neizpolnjene obveznosti iz člena 7. Veseli smo, da je državna meja medtem spet popolnoma odprta, ker je bil ukinjen nesrečni depozit, ki je seveda tudi v gotovi meri oviral predvsem človeške odnose tu in onstran meje. Zavedati se je treba, da bo tudi gospodarski razvoj južno-koroške regije uspešen le ob odprti meji in dobrem sodelovanju, pri čemer mislim, da bo treba tudi v bodoče naperiti sile v smer regionalne pogodbe.
Naš tednik: Nekateri rojaki, pa tudi razni dobro misleči pripadniki večinskega naroda (npr. urednik Salzburger Nachrichten G. Stei-ninger) pravijo, da naj gremo v sosvete. Le ti so namreč prepričani, da bi lahko na ta način ustvarili boljše razumevanje pri avstrijski vladi — med drugim za našo skupno šolo. Si tudi Ti o tem prepričan?
Dr. Grilc: Z vstopom v sosvete gotovo ne bi želi boljšega razumevanja za naše vprašanje pri avstrijski vladi. Samo vprašanje foruma, v katerem
se bi vlada z nami pogovarjala, ni bistvenega pomena. Važna je pripravljenost za konstruktivne razgovore: le-te pa zvezna vlada v zadnjem letu pravzaprav ni kazala, saj ni prišlo do nobenega razgovora med manjšino in zveznim kanclerjem. Vstop v sosvete nikakor ne bi smel biti povezan s priznanjem zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Poleg tega dejstva pa je treba iskati glavni vzrok, zakaj nismo v stanu vstopiti v sosvete, v našem nezaupanju do avstrijske vlade: saj je le-ta vse do danes reševala odprta vprašanja brez zastopnikov prizadete slovenske narodne skupnosti.
Vlada mora zato ustvariti predpogoje za vstop v sosvete, ki morejo biti samo v rešitvi nekaterih perečih vprašanj naše narodne skupnosti. Izjave, češ, da se v sosvetih-ne bi bavili s šolskim vprašanjem (kakor je to povedal pred kratkim deželni glavar VVagner), ne morejo zboljšati zaupanja. Vprašam se, o čem pa naj bi se potem pogovarjali v sosvetih, če ne tudi o šolskem vprašanju, ki je eno bistvenih vprašanj nadalnjega obstoja slovenske narodne skupnosti. Prav tako bi sprememba šolske ureditve v našo škodo na vsak način poslabšala šanze kompromisa v vprašanju sosvetov. Sploh pa vprašanje sosvetov ne smatram kot posebno važno vprašanje, ampak želim, da pridemo v najkrajšem času do resnega pogovora z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Sinovvatzem.
Naš tednik: V letu 1984 smo imeli kar dva volilna nastopa: s Koroško solidarnostjo smo za Delavsko zbornico prvič kandidirali, prav tako prvič pa je tudi nastopila KEL skupno z Alternativno listo. Ravno ob priliki deželnozbor-skih volitev je bilo večkrat poudarjeno, da je nastop KEL/ALK pomemben predvsem za občinske volitve. 17. marca je tako daleč — volili bomo nove občinske odbore. Si zadovoljen z dosedanjimi pripravami naših Enotnih list?
Dr. Grilc: Občinske volitve so za koroške Slovence od vseh volilnih nastopov najbolj pomembne. Na občinski ravni slej ko prej namreč bistveno
soodločajo mandatarji našega zaupanja, ki so izvoljeni na samostojnih listah in so s tem neodvisni od večinskih strank. Zato lahko res v polni meri zastopajo interese južnokoroške-ga človeka. Zato bo Narodni svet koroških Slovencev seveda tudi 17. marca podprl vse samostojne liste, ker je eno naših_ najvažnejših načel tudi Politična samostojnost. Ne Vmešavamo se pa v to, kdo
naj na občinski ravni na teh listah kandidira, ker to odločajo občani v vsaki občini sami. Mi lahko nudimo le pomoč. V prvi vrsti organizacijsko in seveda tudi moralno. Klub slovenskih občinskih odbornikov pa je tista organizacija, ki nosi seveda glavno odgovornost za občinske volitve. Prepričan sem, da bodo naši odborniki te volitve tudi ustrezno optimalno izpeljali. Nastop
KEL/ALK pri zadnjih deželno-zborskih volitvah je bil v smislu mobilizacije naših ljudi gotovo posebno važen tudi za občinske volitve. Uspeh pri občinskih volitvah pa bo nastopil tam, kjer so naši mandatarji dejansko 6 let delali za dobrobit občanov, ker tako delo je seveda najboljša priprava za vsake volitve. V večini naših občin je bilo delo mandatarjev samostojnih list gotovo uspešno, v nekaterih pa tudi manj. Zavedati se namreč moramo, da v 2 mesecih ne moremo popraviti tega, kar smo tu in tam morda leta zamudili. Kolikor pa morem zasledovati priprave za občinske volitve, lahko povem, da se vsi naši mandatarji in sodelavci zavedajo važnosti teh volitev in se nanje tudi ustrezno pripravljajo.
Naš tednik: Šolsko vprašanje ter občinske volitve bodo torej brezdvomno predstavljale dve težišči za delo NSKS v novem letu. Si si zastavil kot predsednik NSKS še nadaljnje cilje, ki bi jih do konca tega leta na vsak način rad uresničil?
Dr. Grilc: Letos bomo, kakor sem že omenil, obhajali 30-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. V tej zvezi moramo avstrijskim oblastem, pa tudi avstrijskemu ljudstvu, jasno povedati, da člen 7 avstrijske državne pogodbe ni izpolnjen. Na to dejstvo bomo seveda morali opozoriti predvsem mednarodno javnost in tu še posebno podpisnice in sopodpisnice državne pogodbe. Kot našo nadaljno važno nalogo smatram izgradnjo otroških vrtcev, gospodarsko osamosvojitev, nove oprijeme tudi v kulturni politiki in realizacijo trgovske akademije za koroške Slovence.
Letos bo tudi občni zbor naše organizacije, ki ga moramo dobro pripraviti, saj bomo na občnem zbor začrtali smernice za naše delo v naslednjih treh letih. V tej zvezi pa poudarjam, da bo ena najvažnejših nalog v tem letu in tudi v prihodnjih letih izgradnja in dopolnitev organizacijske strukture Narodnega sveta koroških Slovencev. Pojavili se bomo torej več kot v preteklosti pri naših ljudeh na podeželju,
Kajti dobra organizacija je na vsak način predpogoj uspešnega delovanja.
Naš tednik: Za zaključek najinega pogovora še to: prihodnje leto bo minulo 10 let, odkar vodiš NSKS. Če bi že danes napravil bilanco — kaj Te je v tej bogati dobi Tvojega delovanja na najbolj odgovornem političnem mestu posebno razveselilo?
Dr. Grilc:	Ni mogoče v
kratkih besedah zaokrožiti mojega dolgoletnega delovanja pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Vendar moram povedati, da sem kljub večkratnim razočaranjem rad izvajal to funkcijo, ki je brez dvoma težka. Vedno pa sem imel in imam danes dosti optimizma in vere v bodočnost našega slovenskega naroda. Brez tega optimizma bi tudi ne mogel izvajati take odgovorne funkcije. Veselih trenutkov je le malo, vendar bi poudaril, da sem imel dobre sodelavce, ki so krepko prijeli za delo — četudi je takih, odkrito povedano, premalo. V okviru naše organizacije ni bilo znatnih sporov, kar je zame zelo razveseljivo in garantira tudi nadaljnji uspešni razvoj Narodnega sveta koroških Slovencev. V vseh teh letih sem skušal nadaljevati delo svojega predhodnika ravn. dr. Tišlerja. Seveda se zavedam, da ne morem v celoti nadoknaditi njegove osebnosti, vendar sem vsaj skušal stopati po njegovih stopinjah.
Naš tednik: In kaj Te je najbolj razočaralo in bi zato rad dosegel, da bi se spremenilo v boljše?
Dr. Grilc: Pravzaprav me je večkrat razočarala neenotnost koroških Slovencev. Kar zadeva zbliževanje vseh odločujočih faktorjev v narodni skupnosti, nisem dosegel tega, kar sem pričakoval. Kljub temu mislim, da je v zadnjih letih postalo to sodelovanje le precej boljše. Zavedati se namreč moramo, da se borimo vsi za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti in da naj nas različni svetovni nazori in politični pogledi na to ali ono vprašanje pri tem delu ne smejo ovirati.
Mnenja sem tudi, da smo postali v zadnjih letih bolj samozavestni, vendar me še čestokrat moti, da nekateri izmed nas postavljajo vse druge interese v ospredje in pri tem svojem egoizmu prav radi zanemarjajo narodnost.
Mislim, da smo dosegli v razvoju stopnjo, ko nam ni treba klečeplaziti pred komurkoli, ampak bomo morali še bolj samozavestno, enotno in skupno nastopati za uresničitev dejanske enakopravnosti.
Politika
STRAN jr- ČETRTEK, _______O 3. januarja 1985
Politika
Večkrat me ie razočarala neenotnost Slovencev
S predsednikom Narodnega sveta koroških Slovence^1"- Matevžem Grilcem se je pogovarjal Janko Kulmesch
Rož, Podjuna, Žila
APZ „ Boris Kraigher” gostoval v Pliberku
Akademski pevski zbor „Boris Krajgher" iz Maribora je pred nedavnim gostoval na Koroškem. Na povabilo obeh osrednjih organizacij — KKZ in SPZ — je končno le prišlo do že dolgo načrtovanega gostovanja tega zbora. Kot gost Slovenske gimnazije je zbor Borisa Krajgherja nastopil preteklo soboto v Modesto-vem domu, zvečer pa je v pliberški Schvvarzlnovi dvorani navdušil domačo publiko.
Gostitelji so bili tamkajšnje društvo SRD „Edinost MePZ „Podjuna11, KKZ in SPZ.
»	\	v		
		
Akademski pevski zbor „Boris Krajgher" šteje 90 članov in je med drugim nastopal že
Spodnje Borovlje — Ledince
V soboto, 29. 12. 1984, je pečniška farna mladina in SPD Jepa-Baško jezero vabilo k Raušu v Spodnje Borovlje k družabnemu večeru, ki je bil glede obiska in tudi navdušenja zelo uspešen. V napolnjeni Rauševi dvorani, kjer so se v glavnem zbrali domačini, je goste pozdravil pečniški župnik Jurij Buch. Kulturni spored so oblikovali moški zbor Jepa-Baško jezero, pečniški cerkveni zbor in mladinska skupina iz Ledino. Med posameznimi točkami so nam mladi predstavili pesmi domačih pesnic Dorlije Hammer-schall in Rozije Pečnik.
Dejansko lahko rečemo, da je bil ta večer zelo uspešen, saj so obiskovalci in pevci še pozno v noč sedeli in prepevali ob sladkem vincu.
v Angliji, na Nizozemskem, na Češkoslovaškem, v Italiji in v Avstriji.
Zbor je dobil že vrsto mednarodnih priznanj in šteje med najboljše zbore v Sloveniji. Dirigent Stane Jugerc je pri tem koncertu dokazal sad dvajsetletnega delovanja — namreč kvaliteto, ki je v Sloveniji verjetno noben zbor trenutno ne presega.
Na vsak način je APZ „Boris Krajgher" nudil našim ljudem enkraten umetniški užitek. Odlično je bil tudi sestavljen spored koncerta.
Dirigentu Jugercu je uspelo predstaviti slovensko umetno in narodno pesem kot tudi pesmi drugih narodov.
Prisrčno dobrodošlico je zboru izrekel v Modestovem domu ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, v Pliberku pa je zbor pozdravil predsednik „Podjune'1 Herman Germ. Za odličen koncert se je gostom zahvalil predsednik „Edinosti" Joško Hudi, v imenu KKZ in SPZ pa sta APZ „Boris Krajgher" izročila spominsko darilo Micka Opetnik in dr. Janko Malle.
Občinske seje: v ospredju problem otroških vrtcev
Zaradi bližajočih volitev so konec preteklega leta sklepali v kar 14 dvojezičnih občinah začasni proračun. Pri tem je opaziti, da se skozi vse proračune vijejo — kot rdeča nit — prihodnje volitve — v občinske odbore. Pri komunalnih problemih izstopajo občinski otroški vrtci, ki jih občine komaj še vzdržujejo. Tako npr. v Bekštanju predvidevajo skoraj 4 milijone, kjer vrtec razširjujejo oz. gradijo, v Dobrli vasi pa v enem od dveh vrtcev beležijo 1,2 mil. minusa. Tam stane vsak otrok v vrtcu 28.000 šilingov.
V občinah Bekštanj, Železna Kapla, Rožek in Vrba postavljajo EL odborniki zahtevo po dvojezičnosti vrtcev, saj tudi deficit nosi vsak občan, torej tudi slovensko prebivalstvo. Usoda predlogov in zahtev je znana. Manj znano pa je, da je vodja ustavne službe Un-kart pri Evropskem svetu v StraBburgu govoril o petih občinah, v katerih naj bi uvedli še slovenščino. StraBburg je daleč ...
Izstopajo mdr. le občine Škocijan in Škofiče. V slednjem primeru gre zasluga predvsem odborniku EL
Radiše
4. januarja praznuje Štefan Resztej na Radišah svoj 60. življenjski jubilej. Rodil se je blizu mesta Lvova v Ukrajini, od koder so ga nemški okupatorji kot šestnajstletnega fanta deportiran v „Reich“ za tlačana. Srečo je imel, da mu je bila usoda mila ter ga privedla med slovanske brate Slovence na Radiše, kjer je našel v Mežnarjevi družini dobre ljudi, kjer ni služil samo kruha, ampak našel tudi prave druge starše. Poročil se je z domačinko Slovenko ter si uredil prijetno družino in dom.
Slavljencu želimo še mnogo zdravih let med njegovimi dragimi na Radišah ter da bi še naprej ostal vedno nasmejan in dobre volje!
Hermanu Jagerju, ki je v dobrem sodelovanju z bivšim županom Burgerjem, ki ne kandidira več, dosegel odkrito podporo za gradnjo vrtca SSD. Tudi v občini Škocijan je slovenskima odbornikoma Konciliji in Polzerju uspelo, da je socialistična večina sklepala celo o povišanju rednih dotacij za dvojezični vrtec (sedaj 70.000 šil.) Sploh je treba reči, da je škocijanski proračun omembe vreden, ker sta GL in SPČ vdelala tudi želje slovenskih občanov, kar se tiče gradnje cest in redne podpore za Kulturni dom SPD „Dani-ce“. OVP in FPO sta glasovala proti.
Iz Dobrle vasi javijo, da je EL sprožila obširno razpravo o gradnji avtoceste ter da je občina podprla nakup novih oblek za SPD „Srce“ v višini 10.000 šilingov.
Med proračunsko debato se je v Škocijanu oglasil tudi bivši župan SPO in podi-ralec dvojezičnih napisov Vitus Jesse.
„Če delaš z delavci, potrebuješ sladkor in šibo“ (dobesedno:	„Zuckerbrot
und Peitsche"). Tako je govoril človek, ki menda zastopa delavsko gibanje. Sodbo o tem, ali gre za Jessejevo dejansko ideologijo ali pa je prišlo njegovo pravo prepričanje (saj se še danes javno hvali, da je skupno s sedanjim direktorjem glasila SPO KTZ Reparjem organiziral zloglasno reportažo „Blutige Grenze“) na dan, prepuščamo bralcu. Zanima nas pa stališče poštenih Slovencev, ki sedijo z Jessejem v isti frakciji.
boce
Samo Kupper je pred kratkim diplomiral na ljubljanski univerzi za elektrotehniko. Ob lepem uspehu iskreno čestitamo.
Gerhard Dovjak iz Pliberk in absolvent Zvezne gimnazije je postal višji revident pri Invalidskem uradu na Koroškem. K napredovanju mu čestitamo!
Rož, Podjuna, Žila
Radiše: otroci pripravili božičnico
V sredo, dne 26. decembra 1984, na Štefanovo, so radiški otroci podarili vsem prijateljem in članom SPD „Radiše“ lepo božično darilo: oblikovali so otroško božičnico.
Uvodoma je vse navzoče v imenu društva pozdravila Neži Povše, ki je skupno z učiteljskim kolegom Hanzi-jem Tolmaierjem skrbno pripravila pester spored. Poleg otroškega pevskega zbora, ki vedno nastopa ob takih prilikah, so letos prvič javno nastopili učenci Glasbene šole na Radišah. Flavto in klavir se učijo ti otroci šele tri mesece, vendar so že zelo korajžno pokazali sadeže svojega dela. Mojstrsko so postavili na oder tudi božični odrski prizor; zlasti je treba pohvaliti lepo izgovorjavo teh najmlajših odrskih ustvarjalcev. Upajmo, da bo tudi
premiera radiških ariviranih igralcev dobro uspela. 3. marca namreč nameravajo igrati komedijo Carla Goldonija „Lažnivec“. Ob koncu božičnega sporeda so otroci skupno z zbranim občinstvom še zapeli pesem „Sveta noč“.
Zahvaliti se je treba pri vseh nastopajočih, zlasti še mentorjema Nežki Povše in Hanziju Tolmaierju, kajti vemo, da taki nastopi terjajo mnogo vaj in drugih žrtev. Zadovoljni obrazi otrok jasno kažejo, da otroci radi in z veseljem nastopajo in tako sooblikujejo kulturo. Ob tem otroškem veselju so-uživajo tudi odrasli in starejši ljudje, ki se že prav gotovo veselijo nastopa otrok na materinskem dnevu. Vsi pa smo radovedni, kako bodo otroci glasbeno napredovali.
F. W.
Podjetje INERNORM, katerega zastopstvo za Podjuno ima pliber-ška trgovina Blažej, je 21. decembra 1984 predalo domu za zapuščene otroke Tanzer na Metlovi lepo božično darilo — denarno vsoto 30.000 šil. Denar sta družini Tanzer predala g. Desch in g. Schmidt, vodja prodaje pri INTERNORMU.
Čestitamo!
Rozi Tratar in Marjan Sticker se veselita ob rojstvu prvega otroka, ki ga bosta krstila na ime Izidor. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo, majhnemu Izidorju pa želimo za življenjsko pot vse najboljše.
Pred kratkim je obhajala Fani Schupanc, pd. Žohar-jeva mati, doma v Remšeni-ku, na Obirskem svojo 70-letnico. Ob tem jubileju iskreno čestitamo in ji kličemo še na obilo zdravih let.
Te dni praznuje Marica Sluga iz Remšenika pri Železni Kapli svojo 82-letnico. Čestitkam domačih se pridružuje tudi Naš tednik.
V soboto, 29. decembra, sta si obljubila večno zvestobo Hermina Jager, Brienčeva iz Nagelč, in Bernard Olip, absolvent Slovenske gimnazije iz Sel. Poroka je bila v nevestini fari v Št. Primožu, poročno slavje pa pri Trklu v Selah. Mlademu paru želimo na skupni življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva.
»Evgen — iščem človeka"
„Oder mladje" Koroške dijaške zveze je za letošnjo igralsko sezono spet postavil na oder igro, s katero bojo gostovali po vaseh in pri društvih. O igri „Evgen — iščem človeka", katere avtor je Tankred Dorst, zaenkrat samo toliko — več bomo poročali v naslednji številki NT —, da jo je treba videti. Člani „Odra mladje", Pepe Kropiunik, Karl Kassl, Rezka Kanzian, Milan Mikel, Bojan Grilc, Nada Tratar in Kristjana Grilc so skupno z režiserjem Marjanom Stickrom in mentorjem Francijem Končanom komad „Evgen“ prikrojili našim razmeram. Glasbo med igro izvaja Joži Sticker, Miha Dolinšek pa skrbi za tehniko. Premiera, ki je bila v sredo, 19.12. 1984 v Modestovem domu, je v vsakem oziru, tako po igralski plati kot tudi glede obiska, uspela. Med gledalci je bilo lepo število profesorjev Slovenske gimnazije, navdušen pa je bil tudi predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc.
„Blejsko jezero“ in „Belo vrano“
Bojan Adamič, znani slovenski skladatelj in pianist, je v Ljubljani posnel dve skladbi našega rojaka Hanzija Artača na besedilo prof. Milke Hartman. Obe pesmi, „ Blejsko jezero“ in „Belo vrano", je Adamič posnel z moderno instrumentalno spremljavo, poje pa Marinka Stanič.
Artačeve pesmi bo oddajal tudi slovenski radio, ravno tako v slovenski oddaji celovškega radia so v sredo, 2. januarja, predstavili razvoj delovanja Bojana Adamiča pod naslovom „Korak
pred tradicijo". V to oddajo sta bili uvrščeni tudi Artačevi pesmi.
Bojana Adamiča smo vam pred kratkim že predstavili kot
„ Gos ta v Našem tedniku. . , „ Na sliki: Bojan Adamič, prof. Milka Hartman m Hanzi Artač
(od leve na desno).
Reportaža
STRAN Q ČETRTEK,
v/ 3. januarja 1985
Reportaža
Doslej smo ob začetkoovega leta vedno objavili pregled najvažnejša dogodkov v starem letu. Tokrat smo se odldli, da se omejimo »samo66 na mladinsko delanje in to ne toliko zato, ker bodo leto 198V mednarodnem okviru obhajali kot leto mlad&. V prvi vrsti hočemo s kratkim pregledom mliinskega delovanja podčrtati pomen mladine prihodnost našega naroda. Hkrati pa se nartudi zdi, da je treba na vseh področjih mladinega dela še bolj naperiti naše sile. Le tako boo še najprej in najbolje lahko garantirali obsj slovenske narodne skupnosti na Koroške
P.S.: v našem preglu nismo mogli omeniti vseh mladinskih orgaracij ter aktivistov. Zato jih prosimo, da nam ta ne zamerijo.
Kdor ima nladino — ima tudi bodočnost...
O 8. in 9. aprila so bile volitve za Delavsko zbornico, 30. septembra pa za deželni zbor. Čeprav v obeh primerih samostojni slovenski listi nista dosegli mandata, pa je treba le reči, da so pokazali mladi precej razveseljivo pripravljenost za konkretno delo. To še posebno velja za Koroško solidarnost, s katero smo koroški Slovenci prvič nastopili samostojno na volitvah za delavsko zbornico: Elizabeta Hobel, Gregej Krištof in vrsta drugih mladih političnih delavcev so bili glavni nosilci te volilne skupine. Ne da bi hoteli podcenjevati požrtvovalnega dela starejših rojakinj in rojakov, pa je treba le ugotoviti: brez mladine bi komaj prišlo do Koroške solidarnosti.
17. marca 1985 bodo občinske volitve. Vrsta mladih ljudi bo prvič volila. Od nas vseh bo odvisno, ali bomo znali mladino nagovoriti in zainteresirati za delo samostojnih občinskih list. Kajti tudi tu velja pregovor: Kdor ima mladino — ima bodočnost!
© Mladinski dan 1984 gotovo ni bil najbolj uspešen. Po 30 letih je bil to sicer prvič skupni dan slovenske in nemške Katoliške mladine, kar je bila brezdvomno hvalevredna zamisel. Tudi tema je bila pametno izbrana, ker je bila posvečena ogroženi skupni šoli. A obisk je bil zaskrbljujoče slab: ne več kot 400 katoliških mladincev iz cele Koroške je 17. junija prišlo v Št. Pavel.
Dokaj zanimiv in kar precej uspešen pa je bil Mladinski kulturni festival, ki sta ga slovenska Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza 7. oktobra 1984 pri-
redili v Kapli ob Dravi. Na farov-škem skednju se je zbrala mladina, da bi srečala umetnike in so prišli umetniki, da bi se srečali z mladino.
© Športna dejavnost igra v življenju skoraj vsakega mladega človeka izredno veliko vlogo. Temu primerno važna in potrebna je načrtna športna „politika“ za našo narodno skupnost: saj ni treba podrobneje razlagati dejstva, da so tudi razni južnokoroški športni klubi precej prispevali k asimilaciji naših ljudi. Ni torej tembolj razveseljivo, da se je slovenska športna dejavnost ravno v zadnjih letih boljše razvila in to ne samo v nogometu. Nastali so novi klubi (npr. odbojkarji ŠK Dob), imamo mdr. na Obirskem in v Selah odlične jgralce v namiznem tenisu, ŠD Št. Janž je postalo prava centrala smučarjev iz Koroške ir Slovenije, medtem ko skušajo mladi fantje iz Dvora posnemati sovjetske mojstre v hokeju na ledu (glej slika). Imamo pa tudi svetovnega prvaka v smučarskerT skakanju —■ Francija VViegeleta IZ Zahomca.
Nismo mogli našteti vseh aktivnih športnikov in klubov; sicer pa naš športni reporter itak precei vestno spremlja njihovo udejstvovanje. Vrhu tega Naš tednik tud' finančno podpira razne kluba (mdr. SAK in DSG Sele). Vemo, da šport ne more (in ne sme) nadomestiti vsega mladinskega dela. ^ mladinsko delo brez sistematična »športne politike"? Kdo to zagovarja, se ne sme čuditi, če bo zgrbil mladino in s tem prihodnost.
O člani K DZ niso samo na kulturnem področju aktivni (tudi letos so »Lutke mladje" in »Oder mladje" naštudirale novi igri), terr!v®č posvečajo pozornost tudi političnim problemom naše narod-ne skupnosti: 28. oktobra 84, ko J® koroška deželna vlada prvič obravnavala ljudsko zahtevo KHD, je KDZ pred deželno vlado s transparenti in letaki opozorila celovško javnost, da koroški Slovenci ne bodo sprejeli nobenega »kompromisa", ki bi v resnici pomenil poslabšanje dvojezičnega šolstva.
® O pomenu otroških skupin smo ravno v Našem tedniku večkrat obšjrno poročali. V tej zvezi smo naše bralke in bralce ved-f10 sPet seznanili z vzglednim delovanjem KM Pliberk-Žvabek-Suha pod vodstvom Rozine Katz, kl J® na tem področju ustvarila pravo pionirsko delo. Tako otroško skupino imajo mdr. tudi v Le-incah — vodi jo Anica Ress-mann (slika). Čim več takih skupin ln ni se nam treba bati, da ne bi Preživeli.
® V letu 1984 se je predstavila slovenski publiki nova in nam vsem nadvse potrebna skupina: KABARET MLADJE. Skupno z mentorjem Jožetom Voznyjem so naštudirali Kabaret koroških Slovencev ter mdr. nastopili tudi na . i ■ Koroških kulturnih dnevih. Parno, da se bodo letos še pogo-fokrat predstavili: imajo nam ar®'kaj koristnega povedati in bi bilo pametno, če jih ne bi oteli poslušati (in videti).
© Lutkovne skupine nima samo KDZ — tudi šmihelsko prosvetno društvo že nekaj let uspešno dela na tem področju. Zato velja naše priznanje predvsem predsedniku društva in aktivnemu učitelju Karlu Grilu ter mentorju Saši Kump. Lansko leto so naštudirali »Mezinčka" in »Račko". Konec januarja 1985 pa se bodo spet predstavili z novim komadom »Žaba". Tekst je napisala Bistričanka Lenčka Kup-per, režijo ima šmihelski študent Štefan Merkač, mentorstvo pa Saša Kump.
© Študentska skupina na Dunaju (R. Vouk, R. Grilc, M. Pipp in H. Mikel) je novembra 84 s svojo »Podmornico" marsikoga vznemirila, a večinoma našla pri naših ljudeh veliko odobravanje. Vsekakor pa bo že januarja drugič »priplula" v domove svojih abonentov in prepričani smo, da jo naši ljudje že težko pričakujejo. Ista študentska skupina pa se je s svojimi sodelavci še dva dni pred koncem starega leta predstavila z lutkovno igro »Hruške gor, hruške dol". Več o njej bomo poročali v naslednji štev. NT. Danes samo to: študentje so s tem dokazali, da ne znajo samo teoretizirati, temveč tudi konkretno delati za naše ljudi (predvsem mladino) na podeželju.
© Imamo že nekaj ansamblov, ki znajo igrati domače slovenske viže in, ki jih tudi mladina slej ko prej rada posluša. Med drugim prihaja tak ansambel iz Žvabeka — in sicer »Koroški odmev" pod vodstvom Jokeja Hirma.
Kultura
Šolsko vprašanje je lani — po zaslugi nemškonacionalnih nestrpnežev — spet močno „porinilo" v ospredje političnega in družbenega dogajanja; letos bo minulo 30 let od podpisa državne pogodbe in skupne spomenice koroških Slovencev ter 40 let od konca druge svetovne vojne in lani (1984) je minulo 200 let, ko se je pri Nadižarju na Zilji rodil duhovnik, slavist, pesnik in etnolog, Urban Jarnik.
Četrtek, 27. december, je bil namenjen šolstvu in členu 7, odnosno državni pogodbi in Spomenici obeh koroških osrednjih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij. Kot je tradicija, sta oba predsednika, dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wie-ser, spregovorila o narodnopolitičnem dogajanju in o delovnih težiščih leta 1985.
Člani delovne skupine celovške univerze in Slovenskega znanstvenega instituta, dr. Vladimir VVakounig, dr. Manfred Moser in Teodor Domej so prikazali razne šolske modele za narodnostno mešano ozemlje Koroške. Dr. VVakounig je spregovoril o načrtovanih izboljšavah dvojezičnega pouka na Koroškem, ki so tudi sad angažmaja in znanstvene pristojnosti celovške univerze. Dr. VVakounig je dejal, da je »diskusija o preustroju dvojezičnega šolstva predvsem vsebinsko pridobila na kvaliteti. To je bilo možno, ker so se vključili znanstveniki, družboslovci in s stvarnimi argumenti spodbijali demagoške izjave svobodnjakov in KHD-ja“. Predavatelj je dejal, da mednarodne izkušnje jasno potrjujejo dejstvo, da je za eksistenco vsake narodne skupnosti važno, da sama vpliva na koncept šolanja in izobrazbe in „ravno tako je za obstoj manjšine ne-obhodno potrebno, da se tudi pripadniki večinskega naroda učijo jezik manjšinskega naroda". Nanizal je izkušnje iz
Nemčije, ki potrjujejo dejstvo, da segregacija samo škoduje. Predavatelj je predstavil tudi težišča koncepta, ki sta ga pred kratkim predstavila dr. Gstettner in dr. Larcher za dvojezično šolstvo in ki smo ga v Našem tedniku že opisali.
Zgodovinski razvoj šolstva pri Slovencih je orisal Teodor Domej in iz tega sledi, da je šolstvo vselej služilo vladajočim plastem v deželi in da je bore malo prispevalo k izoblikovanju in krepitvi narodne identitete koroških Slovencev, oz. da je posebno močno pospeševalo ponemčevanje našega življa. Utrakvistična šola, ki je svojo dušo izdahnila šele leta 1938, s prihodom nacistov na oblast, je po svoji koncepciji služila uvajanju v vse, kar je bilo nemško in slovenščina je v njej igrala samo vlogo pomožnega jezika. Nekaj samostojnih slovenskih šol je najkasneje po letu 1920 moralo zapreti vrata.
Težiščna izjava Domejevega referata je sledeča: nikoli v koroški šolski zgodovini uvedba ločenih ali deljenih osnovnih šol ni imela namena, da bi izboljšala šolski položaj otrok na južnem Koroškem. Ločene šole so pomenile poslabšanje organizacijske ravni šole, vedno so poglobile napetosti med južnokoroškim prebivalstvom in ta nasprotja so uporabile kot obliko pritiska na slovensko manjšino. Ločene šole so bile orožje raznarodovanja in naperjene proti emancipacijskim stremljenjem koroških Slovencev, posebej pa se izkažejo kot orodje v boju proti enakopravnosti slovenščine v šoli.
Docent dr. Moser pa je zelo tankočutno in zavzeto svaril pred preveliko zaverovanostjo Slovencev v tako imenovane znanstvenike in strokovnjake in dejal, naj se koroški Slovenci tudi v tem vprašanju zavedajo svoje identitete in lastne moči.
Tudi na 16. Koroških kulturnih dnevih smo srečali mnogo prijateljev iz Ljubljane, ki so že leta zvesti tej prireditvi.
V soboto, 29. decembra 1984, so se z ekskurzijo v fare, kjer je deloval Urban Jarnik, končali 16. Koroški kulturni dnevi, ki so se začeli v četrtek, 27. decembra. Koroški kulturni dnevi, ki jih brezdvomno smemo šteti med najbolj tradicionalne povojne kulturne prireditve koroških Slovencev, so bili tokrat kar dobro obiskani in tudi diskusije so bile razmeroma zelo pestre. Bolj kot kdajkoli prej pa je letos razsajala že znana bolezen koroških kulturnih dni, ki si je navzoči ni-
so mogli razložiti: referati sploh niso bili razmnoženi in poslušalcem na razpolago. V enoletni pripravljalni dobi pa mora zares biti prostora in časa tudi za razmišljanje, kako pravočasno priskrbeti in oskrbeti referate in ne samo referente. 16. Koroški kulturni dnevi so bili tematsko vezani na tri velike kroge, ki pa so se vsebinsko srečavali in dopolnjevali. To so bili šolsko vprašanje, člen 7 in avstrijska državna pogodba ter delo in življenje Urbana Jarnika.
16. Koroški Ulturni dnevi:
Državna pgodba — šolstvo — Irban Jarnik
Dr. A. Malle, dr. M. Moser, dr. M. VVakounig in Teodor Domej (od leve)
Šolskemu bloku kulturnih dni sta sledila govora obeh predsednikov osrednjih organizacij, dr. Grilca in dipl. inž. VVieserja. Oba sta pozdravila ukinitev depozita. O narodnopolitični situaciji sta rekla, da je leto 1984 bilo gotovo eno od najbolj razburkanih, da pa so koroški Slovenci, skupno z nemškogovorečimi prijatelji, odbili napade nestrpnežev. In to je dober znak za bodočnost. S kanclerjem Sinovvat-zem na žalost ni bilo nobenega razgovora, pač pa so ti bili z ministri Fischerjem, Morit-zem in Zilkom.
Popoldne četrtka je stalo v znamenju člena 7 in avstrijske državne pogodbe. Univ. prof. dr. Norbert Schausberger je prikazal predzgodovino avstrijske državne pogodbe s posebnim ozirom na sedmi člen. Predavanje je ponovno potrdilo, da Avstrija brez zunanjega pritiska sploh ne bi priznala Slovencem in Hrvatom nobe-
nih pravic, če, ja če Jugoslavija v kompenzaciji za odstop od pokrajinskih zahtevkov ne bi vehementno zahtevala zaščitna določila za omenjene narodnostne skupnosti. Geneza avstrijske državne pogodbe in člena 7, ki je takorekoč že na začetku 50-tih let bil dokončno skovan, pa je tudi verodostojen prikaz razvoja hladne vojne in poigravanja s svetovno-političnim drobižem, kot sta Avstrija in Jugoslavija.
Predavatelj je ovrednostil tudi posamezna določila sedmega člena in pribil, da sedmi člen pravice Slovencev in Hrvatov sploh ne veže na številke in procente (kot je to zapisano v Zakonu o narodnostnih skupinah) in da tudi ozemlje ni točno opisano. Tu smemo domnevati, da je svetovnim silam itak bilo znano, kajti šolski zakon leta 1945 in tudi ukaz za pregon Slovencev leta 1942 točno definirata slovensko oz. dvojezično ozemlje
Univ. prof. dr. Norbert Schausber-9er je imel nadvse zanimivo predavanje.
Koroške. Schausberger je dejal, da je posebno važen 5 paragraf sedmega člena, ki prepoveduje asimilacijo. Zgodovina ne pozna naravne asimilacije, sploh pa ne naravne asimilacije avtohtonih narodnih skupnosti," je predavatelj nedvoumno zaključil svoje predavanje.
Jugoslovanski pogled na nastanek državne pogodbe in njen sedmi člen je razgrnil univerzitetni profesor dr. Janko Pleterski. Uvodoma je dejal, da je številčno šibkejši slovenski narod prehitel močnejšega avstrijskega pri afirmaciji kot narod. Že aprila 1941 je Osvobodilna fronta slovenskega naroda sprejela v svoj koncept osvoboditev koroških Slovencev izpod nacističnega jarma. Tedaj o restavraciji kakršnekoli Avstrije 0z- njene idejne podlage sploh
Dr. Fran Zvvitter, akademik, ima velike zasluge za znanstveni institut OF.
ni bilo nobenega sledu. Leta 1944 govori Edvard Kardelj o Avstriji kot velikem plusu za Jugoslavijo. Predavatelj je omenil nekatere avstrijske zemljevide iz leta 1946, ki so predvidevali priključitev južne Štajerske in delov Dolenjske k Avstriji. Pozneje so te zahteve omejili na tako imenovano Vitanjsko črto. Pleterski je začudenemu občinstvu povedal, da je o ustanovitvi avstrijskega bataljona v Sloveniji zvedel tudi Kreisky in je premišljeval o ustanovitvi avstrijske uprave na slovenskih tleh. Pleterski je tudi potrdil, da Avstrija ni dala nobenega predloga za zaščito manjšin in brez jugoslovanskega nastopa v Londonu bi te ne bilo. Po vseh jugoslovanskih področnih zahtevkih in pogajanjih za ADP je Jugoslavija leta 1955 podpisala pogodbo, s tem priznala meje
Avstrije in prevzela vlogo za-ščitnice Slovencev in Hrvatov v Avstriji.
Dr. Malle je predstavil razvoj Spomenice koroških Slovencev avstrijski vladi leta 1955.
Petek, 28. 12., pa je bil „Jarniko v dan".
Dr. Andrej Moritsch je orisal zgodovinsko ozadje Jarnikove dobe. Dr. Bogo Grafenauer je podal analizo Jarnikovega teksta ..Pripombe o germanizaciji Koroške (Andeutungen uber Kamtens Germanisierung), ki ga je Jarnik priobčil v Carin-thiji. Posledica tega teksta je bila konec sodelovanja med Jarnikom in Carinthijo. Grafenauer je Jarnikov tekst zelo kritično obdelal in prikazal, da se je Jarnik mnogih stvari lotil zelo optimistično. Jarnika uvrščajo med tiste koroške avtorje, ki so se že tedaj lotili problema germanizacije in njegovi izsledki so še tudi danes slej ko prej aktualni.
Docent dr. Erik Prunč, ki se je z Jarnikom habilitiral, pa je pokazal v svojem predavanju Jarnikovo mesto v slovenski kulturi. Jarnik je svojemu času
takorekoč bil daleč vnapred in njegova doba ga ni znala, mogla ali hotela prav vrednotiti. Jarnik ni pomemben samo kot duhovnik in pisatelj politično-znanstvenih besedil, ampak tudi kot pesnik in etnolog. Jože Koruza pa je govoril o Jarniku kot slovenskem pesniku.
Ob robu koroških kulturnih dni sta bili dve pomembni prireditvi: v četrtek zvečer je v avli slovenici bila odprta razstava ob 40-letnici ustanovitve Znanstvenega instituta Osvobodilne fronte, pri katerem je sodeloval tudi dr. Luka Sieč-nik, v petek pa je bila predstavitev publikacije Boga Grafenauerja o Jarnikovih Pripombah o germanizaciji Koroške. Publikacijo je izdal Slovenski znanstveni institut. V četrtek zvečer je Kabaret ..Mladje" zaigral Kabaret koroških Slovencev.
člani slovenskega sadjarskega društva pa so obiskali Kulturne dneve in razdelili med ljudi slavnostno publikacijo ob 200-letnici rojstva Urbana Jarnika. Jarnik je takorekoč oče umnega sadjarstva med Slovenci.
Franc VVakounig
Meina Schellander prejela deželno nagrado
Med nagrajenci dežele Koroške za leto 1984 je tudi naša rojakinja in umetnica iz Bilčovsa, Meina Schellander. V sredo, 19. decembra ji je v okviru svečane prireditve na deželni vladi predal deželni glavar VVagner pospeševalno nagrado Koroške. Schellan-drova je edina ženska med nagrajenci. Deželno nagrado za kulturo je dobil uni-
verzitetni profesor dr. Lud-wig Kostelka, ostali nagrajenci pa so še prof. Konrad Ragossnig (častna nagrada), Meinhard Prinz (glasba), dr. VVilhelm VVadl (znanost) in Bernhard Hut-tenegger (literatura).
Meini Schellandrovi iskreno čestitamo k priznanju za vse njeno likovno ustvarjanje.
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 4. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Veleslalom moških
—	10.30 Veleslalom žensk —
11.30	Nazaj h propelerju —
12.30	Veleslalom moških — 12.55 Poročila — 13.00 Skakanje na štirih skakalnicah — 15.30 Morski volk — 17.00 Poročila —
17.05	Puschel — 17.30 Domovina gozd — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Stari
—	21.20 Tak teater — 22.05 Nogomet v hali — 23.05 Poročila.
Sobota, 5. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Belle epo-que — 10.35 Mornar, ahoi —
12.05	Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.00 Šola ljubezni —
15.30	Morski volk — 17.00 Poročila — 17.05 Mojster Eder in njegov pumukl — 17.30 Domovina gozd — 17.55 Za lahko noč —
18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Kako bi bilo danes z revijo? — 22.00 Šport — 23.00 Ameriška hitparada — 23.40 Poročila.
Nedelja, 6. januarja:
9.00 Karl Valentin — 9.25 Francis Drake — 11.00 ORF-stereo koncert — 12.25 To ni svet živali
—	13.50 Konrad Lorenz — 14.50 Trije zlati lasje sončnega kralja
—	16.15 Mister Horatio Knibbles
—	17.15 Domovina gozd — 17.40 Rojen je otrok — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Laterna magica — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Denar ali življenje — 21.15 Fanny in Aleksander — 22.40 Classical — 0.15 Poročila.
Ponedeljek, 7. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Mleko in mlečni pro-
dukti — 9.40 Kruh in vino —
9.55	Veleslalom moških — 11.00 Šola ljubezni — 12.30 Veleslalom moških — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Wicki in močni možje — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljkih — 21.08 TV-kuhinja — 21.15 Magnum — 22.00 Tedaj — 22.05 Poti h človeku — 22.50 Poročila.
Torek, 8. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Na mizi — 9.40 Inštrument ljudske glasbe — 9.55 Slalom moških — 10.55 Roma-noff in Julija — 12.30 Slalom moških — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Report iz tujine —
21.15	Casanova — 23.50 Poročila.
2. SPORED
Petek, 4. januarja:
16.30	Sosednja hiša — 17.15
Igrača vetrov —	18.00 Pan-
optikum — 18.30 Družina Merian
—	19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Iz pragozda postaja pepel — 21.15 Čas v sliki —
21.30	Alamo — 0.05 Poročila.
Sobota, 5. januarja:
15.45 Tedaj — 15.50 Dvakrat sedem —■ 16.15 Divje svinje —
17.00	Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Nogomet iz hale — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanje aktualno
—	20.15 Romanoff in Julija — 21.50 Poročila — 21.55 Vprašanja kristjanov — 22.00 Magnum
—	23.25 Nenavadne zgodbe Ro-alda Dahla — 23.50 Poročila.
Nedelja, 6. januarja:
12.55	Športni popoldan — 16.15 Tedaj — 16.20 In sledili so zvezdi — 18.45 Družina Merian —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Hui in pfui tega sveta — 20,15 Kraj dejanja — 21.45 Poročila — 21.50 Dynasty — 22.55 Sanje kmeta
—	23.55 Poročila.
Ponedeljek, 7. januarja:
17.10 Tedaj — 17.15 Stekleni
človek — 18.00 Elvis 85 — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Proti soncu
—	21.08 TV-kuhinja — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Tujec — 23.45 Poročila.
Torek, 8. januarja:
16.55	Tedaj — 17.00 Sol —
17.15	Tehnike izobraževalne umetnosti — 17.30 Orientacija
—	18.00 Skrivnostni projekt Doombolt — 18.30 Upornik Data
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belem-rdečem — 21.15 Čas v sliki in šport — 21.45 Club 2 in poročila.
Sreda, 9. januarja:
17.25 Tedaj — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija I — 18.30 Upornik Data —
20.15	Veselje — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal —
22.30	Umetnine — 0.00 Poročila.
Četrtek, 10. januarja:
17.10 Tedaj — 17.15 Železnica tega sveta — 18.00 Smuk žensk
—	18.30 Upornik Data — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Oddaja OVP
—	21.10 Tedaj — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 in poročila.
E/.AAZ
Sreda, 9. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Francoščina —
10.00	Sol — 10.15 Tehnike izobraževalne umetnosti — 10.30 Deklica v uniformi — 12.00 Tedaj — 12.05 Report iz tujine —
13.00	Poročila — 16.30 Roboter X5 — 16.55 Mini-zib — 17.05 Pi-nocchio — 17.30 Čebelica Maja
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Louis
—	21.45 Tedaj — 21.50 Videot-heka — 23.35 Poročila.
Četrtek, 10. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Albrecht Duerer — 10.30 Cyrano de Bergerac — 12.20 Klub seniorev — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Kako so peli stari — 21.50 Arabske noči — 23.15 Od pisalne mize — 23.30 Poročila.
• Dom v Tinjah
Od ponedeljka, 7. januarja 1985 (9. uri), do sobote, 12, januarja 1985 (13. uri)
IZOBRAŽEVALNI TEDEN ZA FANTE IN MLADE MOŽE
„Ali smo mi odgovorni za ugled kmečkega stanu?11
Spored: Govorno vedenje ljudi lahko zbliža ali pa tudi ne (mag. Schellander) — Prašičereja v času zasičenih tržišč z mesom in mesnih izdelkov — Vloga in pomen mravelj v gozdu (ravn. dipl. inž. Krassnik) — Družba brez idej je kakor dežela brez vode (dr. Peter Schrei-ner) — Vaje za pravilnejšo slovenščino (mag. Pušenjak) — Nastanek in pomen državne pogodbe (prof. dr. Zerzer) — Literarni večer: Andrej KOKOT bere iz svojih del — Mamila — problem današnje mladine? (polkovnik Payer) — Zdravstvena vzgoja (dr. Stanko Smolnig) — Zdravljenje z iglami po tradicionalni kitajski medicini (dr. Sterle) — Ali smo mi odgovorni za ugled kmečkega stanu? (dr. Erker) — Tudi jaz sem lahko uspešnješi (dr. Adolf Gutou-nik) — Živeti v dialogu (rektor Jože Kopeinig)
Radio/televizija
1. SPORED
Nedelja, 6. januarja:
8.20 Poročila - 8.25 Živ žav -
9.15	Z mano, mulci — 9.55 Svetovni pokal v smučanju — 11.30 625 — 11.50 Ljudje in zemlja —
12.30	Svetovni pokal v smučanju
—	13.15 Smučarski skoki —
15.55	Poročila — 16.00 Mostovi
—	16.30 Ne čakajte na maj — 18.10 TV-kviz — 19.30 TVD — 20.00 Inšpektor Vinko — 21.15 Športni pregled — 21.45 Slovenci v zamejstvu — 22.15 Poročila.
Ponedeljek, 7. januarja:
9.45 Propagandna oddaja —
9.55	Svetovni pokal v smučanju
—	12.30 Svetovni pokal v smučanju — 16.05 Poročila — 16.20 Svetovni pokal v smučanju —
17.30	Pešec v avtu — 18.10 Do-
mišljija je povsod doma — 18.25 Podravski obzornik —	18.45
Vam — 19.30 TVD — 20.00 Sestrična Rahaela — 20.55 Aktualno — 21.35 Simfonija Orienta —
22.15	TVD II.
Torek, 8. januarja:
9.55	Svetovni pokal v smučanju
—	12.30 Svetovni pokal v smučanju — 16.20 Poročila —- 16.35 Svetovni pokal v smučanju —
17.55	Glasba v zrnu peska — 18.10 Miti in legende — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.00 Podobe iz narave — 19.30 TVD — 20.00 Divja račka — 22.10 Žrebanje lota — 22.15 Omizje.
Sreda, 9. januarja:
8.55	Test — 9.10 Zimski šolski spored —■ 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored
—	17.30 Poročila — 17.35 Beli konjič — 17.55 Androkles in lev
—	18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Računalništvo — 19.30 TVD — 20.00 Predstavitev osebnega življenja —. 20.35 Film tedna: Armada senc — 22.50 TVD II.
Četrtek, 10. januarja:
8.45 Test — 9.10 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored
—	17.35 Poročila — 17.40 Deček z zelenimi prsti — 17.55 Portret Darinke Pavletič-Lorenčak — 18.05 Uganke med nitkami — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30 TVD
—	20.05 Tednik — 21.10 Ludvvig
—	21.55 TVD II - 22.10 Srečanje.
Petek, 11. januarja:
8.55 Zimski šolski spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski šolski spored — 17.35 Poročila
—	17.40 Šola za junake — 17.55 Za mano, mulci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja —■ 18.40 Otroške nalezljive bolezni
—	19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Bes angelov — 21.40 TVD II — 21.55 Zbogom lepotica moja.
Sobota, 12. januarja:
8.00 Poročila — 8.05 Deček z zelenimi prsti — 8.20 Domišljija je povsod doma — 8.35 Pisani svet
—	8.55 Miti in legende — 9.10 Pešec v avtu — 9.40 Orodja pri-
• Št. Primož
novoletni koncert Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Vidu
Kraj: kulturni dom Danica v Št. Primožu
čas: nedelja, 6. januarja 1958, ob 14.00 uri
Sodelujejo: MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč, mlajši mladinski zbor SPD Danica, Trio Korotan s Pevci, MePZ SPD Danica.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Na-rodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo:	Jože VVakounig
(glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Prane VVakounig; Viktringer R'ng 26, 9020 Celovec.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (042 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina:	Avstrija:
2t0,— šil., Jugoslavija: 600,— . in., ostalo inozemstvo: 350,— sil. (650,— šil. zračna pošta).
PRIPOROČAMO SLEDEČA FILMA TEDNA
Pred demografsko
kri7n?
aktualna oddaja lliltl :: :	IH ■ lili I
Svetovno prebivalstvo se je z dveh in pol milijarde povečalo na štiri in pol milijarde v zadnjih tridesetih letih. V deželah v razvoju, kjer danes živi 60% svetovnega prebivalstva, število rojstev še naprej nezadržno narašča. Ali jim zaradi tega grozi
na!el|j>eZnos?Tnbšelve5aP|ai
kota?
Ljubljanska TV I, sreda,
9. januarja 1985, ob 20.35
Armada senc
francoski barvni film
Armada senc je pripoved o sedmih pripadnikih odporniškega gibanja, ki se v ilegali, brez uniforme, kot vojska senc borijo proti nemškemu okupatorju.
2. SPORED
Nedelja, 6. januarja:
16.10	Test — 16.25 Glasbena oddaja — 17.00 P J v košarki — 18.25 Mali koncert — 18.40 Izviri
—	19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Ameriška kabelska televizija — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Otroštvo Maksima Gorkega.
Ponedeljek, 7. januarja:
17.15 Test — 17.30 Beograjski TV-program — 18.55 Premor —
19.00	Telesport — 19.30 TVD —
20.00	Raziskovanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mali koncert — 21.30 Dinastija — 22.20 Videoteka.
Torek, 8. januarja:
17.10	Test — 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Branje — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Večer ob glasbi —- 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode
—	21.50 Izobraževalna oddaja.
Sreda, 9. januarja:
17.10 Test - 17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 Nad odprtim srcem — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Doku-
hodnosti — 10.10 Čudeži narave
—	10.30 Včeraj za jutri — 11.00 Spoznamo, neznano — 12.10 Svetovni pokal v smučanju — 15.40 Poročila — 15.45 Chaplin
—	17.00 PJ v košarki — 18.30 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — 19.30 TVD — 20.00 Svetnikovo maščevanje — 21.40 Zrcalo tedna — 22.00 Moje pesmi — moji prijatelji — 22.50 Poročila.
• Romarsko in študijsko potovanje v Izrael
od 10. do 17. februarja 1985
Prireditelj: Koroška Caritas in župnija Marija na Zilji Cena: šil. 11.950,—, polet, omnibus, polpenzion Vodstvo: dekan Richard Kogler in mag. Hemma Ouendler Podrobnješe informacije dobite pri: Koroški Caritas, Sand-vvirtgasse 2, 9010 Celovec, tel.: 0 42 22 / 55 5 60-42.
mentarna oddaja — 21.50 Sejem Jazza.
Četrtek, 10. januarja:
16.10	Test — 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 Varuhi časa — 18.15 Znanost — 18.50 Svetovni pokal v smučanju — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 21.05 Umetniški večer
—	23.35 Včeraj, danes, jutri.
Petek, 11. januarja:
17.10	Test - 17.25 TVD - 17.45 Majske igre — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.50 Svetovni pokal v smučanju — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Nočni kino.
Sobota, 12. januarja:
13.25 Nahla — 14.55 Otroška predstava — 15.55 Čedomir Ilič
—	17.00 Filmovnica — 17.30 Družba Pera Kvržica — 19.00 Novosti glasbene produkcije —
19.30	TVD — 20.00 Mešam 84 —
20.30	Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota
—	21.30 Slavni zdravniki bolnišnice Charite —	23.00 TV-
galerija.
• Celovec
Premiera koncerta:
..GLASBENI VZLETI"
Čas: četrtek, 17. 1., ob 19. uri Kraj: mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Igra: Gabriel Lipuš & Band
Prireditve
PRIREDITVE
Kupujte pri domačem podjetju — kupujte pri Zadrugi Pliberk!
•	Sele
10. NOVOLETNI MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Prireditelj:	Športno društvo
DSG v Selah pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze v Celovcu
Čas: nedelja, 6. januarja 1985, ob 9. uri
Kraj: telovadnica Mladinskega doma SŠD v Celovcu (Mikschallee 4)
Tekmovalo se bo v šestih skupinah:
V	skupini A tekmujejo moški igralci iz inozemstva in igralci, ki tekmujejo v državnem oz. koroškem prvenstvu.
V	skupini B tekmujejo dekleta (tudi inozemska udeležba).
V	skupini C tekmujejo moški igralci iz inozemstva (brez igralcev Zvezne lige) ter igralci koroškega prvenstva.
V	skupini D nastopajo moške dvojice.
V	skupini E pa mladinci (tudi inozemska udeležba).
V	skupini F tekmujejo moški igralci 1., 2. in 3. razreda ter začetniki (brez inozemske udeležbe).
Prijave: Mirko Draže, Unter-bergnerstr. 17, 9170 Borovlje Izžrebanje Bo 5. januarja 1985, ob 18. uri v Mladinskem domu. Vodja turnirja: Mirko Draže Glavni sodnik: VValter Primig, sodnijski referent KNTZ ter sodnik ITTF
Prijavnina: 30.— šilingov Mladinci in dvojice na osebo:
20.— šilingov
Igra se po izločilnem sistemu (pravilnik avstrijske namiznoteniške zveze). Za prve štiri so pripravljeni lepi pokali.
Časovni red:
9.00	— skupine E in F
10.30	— skupina B
11.30	— skupina D
13.00	— skupina C
14.00	— skupina A Nagrajevanje sledi takoj ob koncu prireditve.
•	Celovec
34. SLOVENSKI PLES Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: sobota, 5. januarja 1985, ob 20.00 uri
Kraj:	v prostorih Delavske
zbornice v Celovcu Sodelovali bodo: Planinski sek-stet, Ansambel ŠOK, NEW SVVING DUARTET in Oto Pestner iz Ljubljane
•	Obirsko
Obirsko sankaško prvenstvo Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Čas: nedelja, 13. 1. 85, ob 10. uri
Kraj: pri Pistotniku na Obir-skem
Tekmovalo se bo v devetih skupinah. Za športne sanke je čelada obvezna! V vsaki kategoriji mora biti saj 5 tekmovalcev.
V primeru slabega vremena ali, če ni snega, bo tekma v nedeljo, 27. januarja 1985, ob istem času.
• Pliberk
KONCERT v počastitev Foltija Hartmana
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
Čas: sobota, 12. jan. 85, ob
19.30	uri
Kraj: gostilna Florianivvirt v Vo-grčah
Sodelujejo: MoPZ „Vres“ iz Prevalj, MoPZ PD iz Vinjske gore, Društveni dekliški zbor, MoPZ SPD „Edinost“
Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je planinska postojanka koča nad Arihovo pečjo na planini Bleščeči pod Jepo odprta samo še ob nedeljah in praznikih. Koča ni oskrbovana. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani društva možnost uporabe koče. Ključ se dobi pri upravniku koče Tomiju Miklnu v Svat-nah (poleg cerkve) pri Podrož-ci.
Knjigarna „NAŠA KNJIGA" in založba Drava, Celovec, Pavličeva 5-7, obveščata svoje prijatelje, da bo knjigarna zaprta od 27. 12. 1984 do 6. 1. 1985 zaradi pregradnje.
V novem letu Vam bomo postregli v novo urejenih prostorih.
Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča vse prijatelje alpskega smučanja in pristne domače družabnosti, da bo re-kreaktivna ljudska smučarska tekma za
„KARAVANŠKEGA MEDVEDA" v nedeljo, 13. januarja 1985, v Selah na Zgornjem Kotu. Poleg tega bo še otroški veleslalom za
„ KEKCA"
Točen spored bo v prihodnji številki.
IŠČEMO snažilko za celodnevno zaposlitev. Javite se od 8. do 16. ure po telefonu 0 42 22/35 6 51.
Prodamo stanovanjsko hišo z 1700 m2 sveta v Borovljah. Interesenti se naj pismeno obrnejo na Posojilnico Borovlje, Postgasse 4, 9170 Borovlje.
Večer (Maribor) za Naš tednik
Več kot dvajsetletne maratonske in vroče razprave v našem javnem in zasebnem življenju o tem, ali naj zdravniki in stomatologi pri nas nosijo naziv doktor ali ne, se sedaj, kot kaže, končujejo. Razen Slovenije so se za vrnitev doktorskega naslova
plači prikrajšani za 200 dolarjev.
Zanemariti ne gre tudi dejstva, da se za študij medicine in stomatologije v Ljubljani niso odločali zamejski študentje, ker bi imeli zaradi nepriznavanja naziva preveč težav.
Zdravniki — doktorji!
vsem zdravnikom in zobozdravnikom, ki so v Jugoslaviji končali študij od 1963. leta sem, izrekle vse republike. Zadnji je odločilni da rekla še Hrvaška, Slovenija pa je že poprej dala tihi pristanek, da bo podpisala dogovor, ki ga je pred kakšnim letom predlagal srbski izvršni svet, če se bodo zanj odločile tudi druge republike in pokrajine. Seveda bo o tem odločala slovenska skupščina.
Tako se bodo jugoslovanske medicinske fakultete znebile zalog diplom zdravnikov in stomatologov, ki so se tam kopičile, saj jih iz protesta, ker v njih ni pisalo doktor ta in ta, diplomiranci niso dvignili. Prav tako bo rešeno eksistenčnega strahu blizu 4000 naših zdravnikov in stomatologov, ki so na začasnem delu v zahodnoevropskih državah, kjer so jim pričeli delati težave prav zarati tega, ker niso bili „oplemeniteni“ z doktorskim nazivom. Ko so te zdravnike pred leti sprejemali na delo, so bili v državah zahodne Evrope lačni zdravstvenega kadra, zdaj pa prihajajo generacije njihovih mladih zdravnikov in so pričeli tujce gledati skozi drobnogled. Tudi študentov iz neuvrščenih držav je na jugoslovanskih medicinskih fakultetah čedalje manj ali pa gredo zadnje leto študija v kakšno drugo državo, da si pridobijo naziv dr., saj so brez njega vsak mesec pri
Seveda bi kdo rekel, da ni prav popuščati zahtevam zdomskih zdravnikov in zobozdravnikov. Vsak medicinski diplomant namreč stane našo državo 8 milijonov dinarjev (na delu v tujini pa je blizu 5000 zdravnikov in zobozdravnikov), in bi bilo prav, ko bi ti ljudje s svojim delom v domovini vrnili vanje vložena sredstva. Toda ob tem ne gre pozabiti, da so šli mnogi mladi zdravniki na tuje iz življenjske nuje. Pred desetimi leti je bil presežek medicinskega kadra takšen, da si lahko „ denimo" „dobil zdravnika v Zagrebu za petdinarski kovanec ali pa še to ne, saj je tisoče mladih zdravnikov sta-žilo celo brezplačno", kakor so tedaj poročali hrvaški časniki.
Končno gre samo za formalno priznavanje že obstoječega: zdravniki nezakonito že uporabljajo titulo. To tudi ne pomeni, daj jim je s tem priznan znanstveni naziv. V nasprotju z doktorji znanosti stoji njihov dr. za priimkom.
Z uveljavitvijo tega sporazuma pa se bodo najbrž znova okrepile tudi zahteve veterinarjev, pravnikov in farmacevtov za vrnitev nekdanjih nazivov. Zato si slovenski forumi prizadevajo vprašanje rešiti hkratno, tudi v primeru, da bo za slednje odgovor negativen.
Tanja Kremžar
Reportaža
Otvoritvi občnega zbora in ugotovitvi sklepčnosti je sledilo branje zapisnika zadnjega občnega zbora, nato pa so sledila poročila predsednika Martina VVastla, tajnika Martina Pandla in blagajničarke Micke Perč. Iz vseh poročil je bilo slišati, da je SPD „Srce“ v Dobrii vasi v preteklih dveh letih delovalo slej ko prej boljše, kot leta poprej, kar pa seveda ne pomeni, da bi bila dejavnost društva v marsikaterem pogledu lahko še boljša. Vzrok poživitvi kulturne dejavnosti prosvetnega društva je na vsak način MPZ „Srce“, ki se je v zadnjih letih razvil v zbor, ki ga lahko primerjamo z marsikaterim drugim koroškim zborom. Kot je v kratki diapozitivni seriji prikazal tajnik Martin Pandel, je zbor sooblikoval v preteklih dveh letih številne koncerte na Koroškem in v Sloveniji, pa ne samo tu, kajti gotovo med najpomembnejše nastope šteje Evropsko srečanje pevskih zborov, ki je bilo v Gilterslohu v Nemčiji, kjer je MPZ „Srce“ zastopal Avstrijo. Vsega tega ne bi bilo mogoče, ako bi pevci svoje de-
Tine VVastl — podjeten predsednik SPD „Srce“ in občinski odbornik EL.
no. Končna ugotovitev pa je bila ta, da je eno in drugo pomembno in se je pri izboru igralskega programa treba ozirati na ene in druge.
Nadalje je bilo govora tudi o folklorni skupini, ki je pred dvema letoma nehala delovati, vendar se bosta Andreja Sturm in Hanzi Podrečnik v naslednjem letu po folklornih seminarjih lotila folklornega plesa in to morda s to mladino, ki do sedaj še ni zajeta ne v eni in drugi skupini prosvetnega društva.
Torej so se rodile številne misli in pobude, zato je želja vseh, ki so se udeležili občnega zbora, da bi se dejansko tudi uresničile, in da ne bi čakale samo na papirju do naslednjega občnega zbora.
Po poročilu preglednikov je prevzel častni predsednik dr. Luka Sienčnik vodilno mesto, saj je bilo treba navsezadnje še izvoliti novi odbor. Po razrešnici staremu odboru je bil izvoljen novi odbor.
Novi odbor:	predsednik
Martin VVastl, podpredsednik Martin Pandel, tajnik Miha Pasterk, namestnica tajnika Olga Žužek, blagajnik Jože
javnosti ne jemali resno, zato tudi njim velja prisrčna zahvala za požrtvovalno delo.
Ne moremo pa si danes predstavljati SPD „Srce“ brez otroškega pevskega zbora, saj so v njem vključeni številni otroci, ki bodo morda že v nekaj letih pomembni funkcionarji slovenskega društva v Dobrli. vasi. Zato je na občnem zboru bila izrečena zahvala zborovodji Marjanu Berložniku in dirigentki Ljudmili Sturm, da bi oba še naprej z enako požrtvovalnostjo bila pripravljena za kulturno delo v Dobrli vasi.
Pomembno pa je omeniti, da občni zbor tokrat ni potekal tako mirno, kot prejšnja leta, saj so se razvile številne diskusije v prid slovenskemu društvu, kako bi lahko poleg mešanega in otroškega zbora lahko pridobili številne sodeželane k sodelovanju, ki iz kateregakoli razloga ne morejo sodelovati Pri pevskemu zboru. Tako je Andrej Sturm poročal, da je bila pred nedavnim otvorjena
Okrog 40 članov se je odzvalo povabilu na redni občni zbor SPD „Srce“ v Dobrli vasi, ki je bil v nedeljo, 16. decembra 1984, v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Med udeleženci občnega zbora je predsednik Martin VVastl izrekel dobrodošlico tudi predsedniku NSKS dr. Matevžu Grilcu in tajniku SPZ Janku Malleju.
knjižnica v čitalnici kulturnega doma, ki bo vsakomur na razpolago tudi med tednom, ne samo ob koncu tedna. Edini problem je trenutno še ta, kako bi lahko zbudili v otrocih in odraslih željo po prebiranju društvenih knjig, ki nikakor niso slabe, saj je njih izbor in urejevanje potekalo v sodelovanju s Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. Tako se je rodila misel, da bi morda v bodoče pripravili literarne večere v kulturnem domu in tako približali slovensko knjigo podeželskim ljudem. Nadalje je Franci Podrečnik poročal, da ima pripravljene vloge za igro „Črni križ v gozdu" in da se bodo igralci lotili z oder-skim delom še pred novim
letom. S tem v zvezi se je razvila tudi diskusija o pomembnosti igranja na podeželju. Medtem, ko so bili nekateri mnenja, da je glavna naloga odra v tem, da spodbuja ljudi k razmišljanju in mora zato biti izbor igralskega programa sodoben, smo slišali tudi nasprotno mnenje, da izbor ni najpomembnejše: saj je glavna naloga odrskega delovanja v tem, da imajo podeželani v igralski skupini edinstveno možnost, da se soočajo s slovenskim knjižnim jezikom in da ljudje gredo zato na gledališko predstavo, da se malo zabavljajo, ne pa, da bi jim tam solili glave in jih spodbujali k razmišljanju še potem, ko so zapustili dvora-
Haschej, namestnik blagajnika Franc Božič, odrska dejavnost: Franc Podrečnik in Miha Pasterk, folklorna skupina: Janez Podrečnik in Andreja Sturm, knjižnica: Andrej Sturm in Frida Marketz, krajevna zastopnika odbora: Joško Prunč in Helmut Smolnik.
Ponovno izvoljeni predsednik Martin VVastl se je zahvalil za izkazano zaupanje, istočasno pa je izrekel tudi željo, da bi res vsi člani aktivno sodelovali pri kulturni ustvarjalnosti. Navsezadnje je spregovoril še zastopnik SPZ Janko Malle, ki je izrazil željo o nadaljnjem sodelovanju kot doslej ter dejal, da bo SPZ vedno pripravljena nuditi društvu strokovno pomoč.
Na tem mestu velja želja novemu odboru za uspešno kulturno delo v naslednjih dveh letih in, da bi SPD „Srce“ uresničilo res vsaj nekaj teh idej, ki so se rodile na zadnjem občnem zboru.
Miha Pasterk
Šport
Izbor najbolj priljubljenega nogometaša
Za boljše medsebojno spoznavanje in razumevanje
Najbolj priljubljeni športniki leta 1984: Kristijan Matschek, Rudi Urban, Justin Polanšek, Aleksander Čertov in Kristijan Lopinsky.
Turnir DSG v dvorani — Branko Oblak le tretji Norea Repro na drugem mestu
Letošnji nogometni turnir v dvorani, ki ga prireja DSG Koroška, je bil dokaj kakovosten, predvsem pa izredno zanimiv in napet. V zadnjih letih je vsakič odneslo zmago moštvo Branka Oblaka, NK Brinje iz Slovenije. Vsako moštvo je seveda skušalo letos preprečiti doslejšnjim nogometnim kraljem v dvorani zmago in kot se je izkazalo, uspešno. Zmagovalec turnirja Hexenkeller Faa-ker See (z legionarji Kekom, Prelogarjem in Jarcem) je v polfinalu, v streljanju sedemmetrovk premagalo Brinje (V. Ameršek, Hrovatič, Goleč, Oblak ...). Drugi finalist je bilo moštvo Norea Repro (Vid-reis, Luschnig, Sadjak, Kreutz ...), ki je premagalo v streljanju sedemmetrovk moštvo Črnuče/Stauseevvirt (Jakopič, Kadivnik, Drevenšek, Bojan Križaj...).
Proti zmagovalcu Hexenkel-ler Faaker See je v vmesnem kolu izpadlo moštvo sekcijske-ga vodja SAK Albina VValdhau-serja Karntner Landei, kjer so mdr. igrali Jagodič, J. in P. Krstič in Štern.
V finalu je podleglo moštvo Sepija Loibneggerja Norea Repro proti Hexenkeller/Faaker See 9 : 7 in je tako zasedlo odlično drugo mesto.
Ples SAK
»sobota, 2. februarja 1985, ob 20, uri pri Soštarju v Globasnici.
Igra ansambel
Franca Korbarja s pevko Magdo Koren
Prisršno vabljeni!
Sah-šah-šah
Vsakoletni Štefanov hitropotezni šahovski turnir v Bek-štanju je tudi letos privabil veliko število sodelujočih. Udeležilo se ga je nad 45 igralcev, kateri so bili razdeljeni na 3 skupine. V skupini C so se borili trije Slovenci za točke; Antonu Gallobu (SC Bekštanj) in Gorazdu Živkoviču (SŠZ) ni uspelo ponoviti uspehe prejšnjega leta — njuna končna uvrstitev je bila povprečna. Ravnatelj Ivko Ferm (SŠZ) se je v teku turnirja stopnjeval in dosegel 7 točk, kar pa tudi ni zadostovalo za prva mesta. Zmagal je R. Wurm (Lienz) pred Spitzerjem.	-ži-go-
Izbor najbolj priljubljenega nogometaša leta 1984 je zaokrožilo skupno slavje v petek, 21. 12. 1984, v gostišču Juena v Globasnici. Letos je pri akciji Našega tednika sodelovalo nad dvaindvajsettisoč ljudi, kar dokazuje, da je zanimanje za nogomet med našimi bralci dokaj veliko. Tudi udeležba športnikov in funkcionarjev klubov na letošnjem slavju je potrdila, da je ta izbor tudi pri klubih našel velik odmev in, da iz leta v leto dobiva na pomenu.
Predsednik Slovenskega atletskega kluba konzul Ciril Štern je spregovoril v imenu vseh udeleženih klubov in poudaril pomen športa za slovensko narodnost sploh. Pozdravil je izbor, ker pomaga širiti in popularizirati slovenski nogomet na Koroškem. S tem postaja nogomet med našimi ljudmi še bolj priljubljen, kar je brez dvoma v interesu vsakega športnika. Nadalje se je predsednik SAK zahvalil Našemu tedniku, „ki s svojimi akcijami na športnem področju prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju južnokoroških športnikov in športnih klubov" (Štern).
Prvih petnajst nogometašev izbora 1984 je prejelo od osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Franca VVedeni-ga spominske plakete ter priznanja.
Prav prisrčna zahvala je bila izrečena tudi podpornikom izbora 1984. Posojilnica Borovlje (zastopal jo je Hanzi Užnik) je podarila za naše izžrebance dve hranilni knjigi z vlogo 1000 šilingov. Dokaj krepko so podprli izbor tudi Norea Repro, Blažej Center in Mohorjeva. Vsem našim sponzorjem velja naša iskrena zahvala.