DO B1. JANUARJA Naro@nina za leto 2008 s posebnimi ugodnostmi. Ne zamudite priložnosti! Danes v SSG premiera Albeejeve drame Kdo se boji Virginije Woolf? Klop tokrat o poznavanju mednarodnega dneva spomina med mladimi / 22 Primorski PETEK, 25. JANUARJA 2008 Št. 21 (19.111) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Po porazu v senatu, v katerem je 156 senatorjev glasovalo za zaupnico, 161 pa jih je bilo proti Konec Prodijeve vlade Prodi že odstopil pred predsednikom Napolitanom - Danes pričetek posvetovanj Premier vreden boljše koalicije Martin Brecelj Vlade Romana Prodija je konec. Senat ji včeraj ni obnovil zaupnice, zaradi česar je odstopila. Pred Italijo pa se odpira še bolj negotovo politično obdobje, kot je bilo dosedanje. Najbolj verjetno je, da bo prišlo do predčasnega razpusta parlamenta in volitev. Toda obstoječi volilni zakon je po skorajda soglasni oceni slab, saj omogoča vodstvom političnih strank, da vnaprej določijo, kateri kandidati na listah bodo (prvi) izvoljeni, povrh pa v senatu otežkoča oblikovanje trdnih večin. Zaradi tega bo predsednik republike pred razpustom parlamenta skušal preveriti, ali bi lahko nastala začasna vlada za izvedbo volilne in mogoče še nekaterih drugih reform, vendar je ta perspektiva dokaj šibka. Nekateri so Prodiju svetovali, naj odstopi pred usodnim glasovanjem v senatu, češ da bi tako okrepil možnost oblikovanja prehodne vlade za reforme. Toda vzročna povezava med tema dvema zadevama je vprašljiva, odstop vlade brez izreka parlamenta pa bi lahko še bolj zapletel že itak zamotane politične razmere. Prodi je najbrž prav povedal, ko je senatorjem včeraj dejal, da se pred njimi predstavlja ne iz trme, ampak zaradi dolžne doslednosti. Prodi je torej padel, a v porazu je ohranil dostojanstvo, kot so mu včeraj priznali tudi nasprotniki. Mnogi menijo, da je to tudi njegov politični konec. Sam je napovedal, da se bo ob izteku sedanjega mandata umaknil iz aktivne politike. Čas bo povedal, koliko je to res. Doslednost, na katero se je včeraj Prodi skliceval, pa je resnici na ljubo označevala vse njegovo delo na čelu vlade. Če upoštevamo parlamentarno šibkost in predvsem heterogenost večine, s katero je razpolagal, se človek lahko samo čudi, kako je uspel začeti sanacijo javnih financ ter doseči druge pomembne rezultate, ki mu jih priznavajo tudi tuji analitiki. Kot premier bi si zaslužil boljšo koalicijo. Romano Prodi (desno) se je takoj po nezaupnici v senatu skupaj s podtajnikom Enricom Letto (levo) odpravil na Kvirinal, kjer je predsedniku Giorgiu Napolitanu sporočil, da odstopa ansa RIM - Kot je bilo pričakovati, je senat sinoči izglasoval nezaupnico vladi Romana Prodija. Za zaupnico je namreč glasovalo 156 senatorjev, proti pa jih je bilo 161. En senator se je glasovanja vzdržal. Ministrski predsednik je takoj zatem predstavil predsedniku republike Gi- orgiu Napolitanu odstop svoje vlade. Ta je odstop sprejel z rezervo in Prodija pozval, naj ostane na položaju za redno upravo. Državni poglavar bo že danes popoldne pričel s posvetovanji. Sprejel bo predsednika senata Franca Marinija in poslanske zbornice Fausta Bertinottija. Vo- ditelj DS Walter Veltroni in nekateri drugi se zavzemajo za oblikovanje začasne vlade, ki naj bi izpeljala volilno in druge reforme. Toda večina strank s FI Silvia Ber-lusconija vred je za takojšnje volitve. Na 3. strani rim - Predsednika SKGZ in SSO in podtajnik Budin na Kvirinalu Napolitano garant pravne države in s tem tudi zaščitnega zakona RIM - Predsednik republike je garant pravne države in njenih zakonov, torej tudi zakona za zaščito slovenske manjšine. Zgodovina v naših krajih je bila zelo boleča, slovenski na rod je pod fašiz mom utr pel ve li -ko gorja in hudo trpel tudi med vojno, ki jo je sprožil Mussolinijev režim, potem so bile fojbe, eksodus Italijanov iz Istre in še marsikaj trpkega in grenkega. To so besede, ki jih je predsednik republike Giorgio Napolitano sinoči na Kvirinalu izrekel predsednikoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Dragu Štoki in Rudiju Pavšiču ter vladnemu podtajni-ku Milošu Budinu. Na 5. strani V Vidmu predstavili letošnji InnovAction Na 6. strani Zaključil se je Trst Film Festival Na 8. strani Obračun prizivnega sodišča: Trst odlično, Gorica katastrofalno Na 11. strani Prostorska stiska vrtca na Krminskem Na 16. strani Goriški Kulturni dom načrtuje nove poti čezmejnega sodelovanja Na 18. strani 2 Četrtek, 24. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Postavimo se po robu naskoku monolingvistov Andrej Berdon_ Pred nedavnim je P.D. objavil vest o izdajanju osebnih izkaznic v Občini Devin-Nabrežina. Stanje je slabo. Dobrih pet tisoč občanov še ima dvojezično izkaznico, slabih štiri tisoč pa enojezično. To v pičlih šestih letih, od Scajolovega odloka (december 2001), ki je uvedel možnost zgolj italijanskega dokumenta. Tak dokument hočejo volivci Nacionalnega zavezništva (nad tisoč), a tudi veliko občanov iz t. im. »zmernega sloja«, ki naj bi bil manjšini bolj naklonjen. Iz psihološkega vidika bi se bilo vredno vprašati, čemu se odločajo za monolingvizem ljudje, ki so prišli živet v dvojezično občino. Se jim Slovenci gnusimo? Ni slovenščina dovolj »figo«? Po domače rečeno: če je tako, zakaj niso raje ostali v prejšnjem bivališču? Za fašiste je odgovor preprost, manj za zmerneže. Zakaj se tako odloči človek, ki rad prebiva na Krasu, ima slovenske prijatelje in se ima za odprtega, tolerantnega m naklonjenega do sosedov? Kaj mu pomeni odsotnost tistih nekaj slovenskih besed: ga mar potrjuje v njegovi istovetnosti, v občutku pripadnosti, ki bi se sicer skazil? Kakorkoli: delež ljubiteljev monolingvizma se nevarno širi in bo kmalu dosegel polovico populacije v tej kraški občini. Tu smo dolžni javnosti informacijo. Zoper Scajolov odlok so štirje člani Slovenske skupnosti vložili rekurz na Upravno sodišče FJK, kije zahtevek zavrnilo, ker četverica tožiteljev naj ne bi / bila upravičena za vložitev pritožbe. Posameznik naj ne bi imel pravice vložiti tožbo v korist manjšine, takšno možnost naj bi imelo le neko reprezentativno manjšinsko telo, ki pa ne obstaja. Pred par meseci pa je Državni svet odločil obratno: tudi posamezniki lahko sodno nastopajo v imenu manjšine! Vendar so rimski sodniki zadevo rešili meritorno in razglasili zakonitost Scajolovega odloka. Slednji se napaja na plodoviti njivi t.im. individualnih pravic, ki so zadnje čase vse bolj priljubljene. Vsakdo naj bo, kar hoče, sleherniku pripada vsakršna pravica - skupnosti nobena. Povejmo si jasno: ta koncept obožuje tudi leva sredina, ne le desnica, saj je z njim prepojen sam zaščitni zakon 38/01. Pred nekaj tedni je Ace Mermolja pravilno opozoril na pasti, ki izhajajo iz poveličevanja pojma individualnosti. Če je vse prepuščeno posamezniku, bo uveljavljanje pravic odvisno od osebnega poguma, volje, vztrajnosti, časa, denarnih zmogljivosti, zdravja itd. Kdo si bo naložil breme donkihotstva in trmastega butanja z glavo v zid? Z globokim spoštovanjem: očitno le redki idealisti, ki jim pomeni slovenstvo vse. Sveži primer kolektivne pravice je štirijezični napis v osnutku deželnega statuta, ki najbrž ne bo šel skozi ostre parlamentarne čeri. Štirijezičnost v statutu bi bila zgovoren izraz širše pravice, ki ne pripada samo posamezniku. Kdorkoli bi prebral l.člen statuta, bi se soočil z našim jezikom; v tistem hipu bi naša (kolektivna) pravica doživela lastno uresničitev. In to vedno, kadarkoli bi kdo prebral prvi člen. Uresničevanje tiste pravice nas ne stane nič, kakor nas ne stane vsakdanji mimohod ob dvojezični tabli pred kako kraško vasjo ali pred pročeljem deželne palače na trgu Oberdan. To je smisel kolektivnih pravic. Na nedavnem goriškem posvetu v KB centru je poslanec DS Maran znova naglasil pojem individualnih pravic in izpodbijal štirijezično ime Dežele FJK. Deželni svet, kije besedilo izglasoval, naj bi ravnal diletantsko in celo demagoš-ko. Tu se je treba vprašati: so se ti ljudje med sabo pogovarjali, ko se je snoval temeljni zakonski akt naše dežele? Seveda so se. Besedilo je bilo takoj znano. Tudi poslancu Maranu, ki se nima kaj zmrdovati, češ da ga ni nihče povabil. Čemu torej to zakasnelo nasprotovanje? Nabrežinski primer kaže, da ne gre individualnih pravic kovati v zvezde. A vendar so in bodo, s tem pojmom moramo živeti. Treba gaje izkoristiti, iz njega povzeti, kar je dobrega. Danes lahko dobimo dvojezično izkaznico v Trstu, Gorici, Čedadu. Nas bo več od tistih štiri tisoč monolingvistov v Nabre-žini? V sami tržaški občini bi nas moralo biti več! Zakaj se ne bi zadeve lotiti sistematično in organizirano? Manjšina potrebuje predvsem takih pobud. bolj kakor okrogle mize, kjer se poj av-ljajo, tudi med publiko, vedno isti ob- KULINARIČNI KOTIČEK Zobatec na žaru Zadnjič smo ostali na Kornatih in pripravili svežo tuno »po kornatsko«. Spomin na sončne junijske dni na Jadranu pa še ni ugasnil. Naša ladjica je plula naprej, vse bolj proti jugu, pluli smo mimo prekrasnih otokov prekritih z mediteransko makijo, dežurni kuhar pa ni bil vedno v kuhinji, tudi zato, ker je kuhanje na barki vse prej kot enostavno, če se ne omejimo na špagete s tuno ali na rižoto z morskimi sadeži. Zar je sicer vedno na razpolago, a kaj, ko se barka tako rada umaže in ni je lahko očistiti. Pečice pa nismo imeli. Ne bi hotel dajati vtisa, da smo na morju trpeli lakoto, nasprotno, edino, kar nam je manjkalo, je bil pravzaprav svež kruh, ki smo ga našli le tu in tam na otokih. Valovi so nas pripeljali mimo majhnih otokov nekje pri Šibeniku, kateri je bil, ne vem, na njem pa so bile tri hiše in konoba. Ker se lenemu kuharju tudi tisti dan ni ljubilo nahraniti lačne ljudi, smo se zasidrali in šli okusit srečo na otok. Izbira ni bila obširna, a nekaj sveže ribe so le imeli. Večino rib, je dejal lastnik, prodajo restavracijam na kopnu, kar so imeli, je ulovil brat tisto noč. Med drugim so imeli tudi lepega zobatca, v katerega so se ženske takoj zaljubile. Lastnik Ante je predlagal, da ga naredi na žaru »z blitvo in krompirjem«. Prav, naj bo, smo rekli, medtem ko smo čakali, pa smo si privoščili nekaj domačih slanih sardonov in hobotnico v solati. Z žara je omamno dišalo, in čez čas je bil zobatec nared. S krožnikov je izginil v mnogo krajšem času, kot ga je potreboval Ante, da ga je spekel. Recept pa je čisto preprost in to lahko povem, ker sem ga preizkusil, sicer ne z zobatcem, ki ga je pri nas že skoraj nemogoče najti, temveč s kako drugo belo ribo. Zobatec pa je nepre-kosljiv. Potrebujemo, odvisno od števila gostov, večjega zobatca (1,5 kg), malo peteršilja, 1,5 kg blitve, 1 kg krompirja, nekaj strokov česna, oljčno olje, sol, poper, limono. Ribo očistimo in operemo ter jo dobro obrišemo. Posolimo, trebušno votlino pa posujemo s sesekljanim pe-teršiljem in poprom. Ribo na vsaki strani dvakrat ali trikrat zarežemo, jo na-mažemo z oljem in postavimo na gradelo, žar pa ne sme biti premočan. Od časa do časa ribo mažemo z oljem. Medtem skuhamo blitvo v slanem kropu. Posebej skuhamo na kocke zrezan krompir. Ko sta blitva in krompir skuhana, odlijemo vodo, v kateri sta se kuhala. Zarumenimo strt česen na 4 žlicah olja in dodamo blitvo in krompir, vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se kuha 5 minut. Medtem smo seveda ribo enkrat obrnili, pečena pa je, ko se oko spremeni v belo kroglico. V manjši posodi zmešamo sesekljan peteršilj, strt česen, limonin sok, sol, poper in olje in to omako prelijemo preko pečene ribe. Na servirnem krožniku obložimo ribo z zelenjavo in to je to. Dober tek! Ivan Fischer slovenija - Vlada o pripravi nominacije Vpis Idrije na Unescov seznam svetovne dediščine Antonijev rov je najstarejši del idrijskega rudnika in med najstarejšimi ohranjenimi vhodi v rudnik na svetu. Izkopali so ga že leta 1500, samo desetletje po odkritju samorodnega živega srebra nam svetovne dediščine. Pod partnerskim vodstvom Španije so najprej štiri države, na koncu pa Španija, Slovenija in Mehika pripravile skupni dosje nominacije. Ta mora v Center za svetovno dediščino v Parizu prispeti do 1. februarja, odbor za svetovno dediščino pa ga bo obravnaval junija leta 2009. Španija je 17. decembra lani predlo ži la os nu tek pis ma o na me ri za ob -likovanje navedenega usklajevalnega odbora. Njegov namen je sporazum med tremi partnerskimi državami za vzpostavitev mednarodne vodilne skupine, ki bi delovala kot trajni mehanizem za lažje in usklajeno sprejemanje odločitev za upravljanje nominirane dediščine v vseh državah in v vsaki posebej. V vodilni skupini nobeni državi ni posebej naložena odgovornost v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem kulturne dediščine. V odboru bi vsako državo zastopali po trije predstavniki -predstavnik države, predstavnik lokalne skup nos ti in stro kov njak za no mi -ni ra no de di šči no. Španija je predlagala, da skupno nominacijo v imenu Španije in Mehike vloži Slovenija. Za uspeh skupne nominacije bi bilo ugodno dejstvo, da ima Slovenija doslej na Unescov seznam svetovne dediščine vpisane samo Škocjanske jame kot naravno znamenitost, od tega vpisa je minilo že več kot 10 let, kulturne dediščine pa še nobene. (STA) LJUBLJANA - Slovenska vlada se je včeraj seznanila s pripravo nominacije dediščine živega srebra rudarskega mesta Idrija za skupni serijski tran-sna ci o nal ni vpis na Unes cov sez nam sve tov ne de di šči ne. Vla da je mi nis tr -stvu za kulturo naložila, da usklajuje postopke in izvaja naloge, za katere je pristojna Slovenija kot država pogodbenica konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Soglašala je s sodelovanjem Slovenije v mednarodnem usklajevalnem odboru za transnacionalno območje dediščine "Zivo srebro in srebro na medcelinski Ca mi no Re al - ru dar ska mes ta Al ma -den, Idrija in San Luis Potosi", pooblastila ministra za kulturo Vaska Simo-nitija, da podpiše pismo o nameri za oblikovanje odbora, in imenovala predstavnike v odboru. Soglašala je s sodelovanjem Slovenije v skupni nominaciji in prevzemom nominacije Španije, Slovenije in Mehike v kvoto Slovenije. Pripravo nominacije bo usklajevalo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za zunanje zadeve pa bo gradivo skupne nominacije v imenu vseh treh sodelujočih držav do 1. februarja letos predalo Unescovemu Centru za svetovno dediščino. Španija je novembra leta 2006 Slovenijo, Peru in Mehiko povabila k skupni pripravi serijske medcelinske nominacije za vpis kulturne dediščine živega srebra in srebra na Unescov sez- vzpi - anpi - Obramba ustave v duhu vrednot NOB in odporništva Borčevska organizacija v prvi vrsti prizadevanj za ohranjanje teh vrednot Leto, ki se je začelo, prinaša pomembno obletnico. Pred šestdesetimi leti se je rodila italijanska ustava. Po temačnem razdobju fašistične diktature, ki je pahnila državo v pošastno vojno s hudimi posledicami, je družbenopolitično obzorje obsvetlila zarja novega upanja. To pa je temeljilo na vrednotah, kot so svoboda, mir, sožitje, strpnost, demokracija, pravičnost, solidarnost, človeško dostojanstvo. Za uveljavitev teh vrednot, ki so bile v popolnem nasprotju z ideologijo in prakso Mussolinijeve in Hitlerjeve oblasti, se je z orožjem uprl in zmagal svobodoljubni del tlačenega naroda ter s temi vrednotami prepojil nova družbena pravila. Ustava, kije torej otrok odporništva, je ustvarila nove pogoje. Njena določila so oblikovala svobodnejšo, demokratičnejšo in pravičnejšo družbeno ureditev. Toda marsikatero njeno načelo je še naprej ostalo mrtva točka na papirju, nekatera uresničena načela pa bi nekateri, ki omenjene vrednote radi tolmačijo po svojih sebičnih potrebah, najraje izvotlili ali izničili. Logična ugotovitev ob šestdesetem rojstnem dnevu ustave j e slej ko prej ta, da se je treba za uresničevanje boljše družbe vedno znova boriti in da nobena pridobitev ni enkrat za vselej zagotovljena. Če se ozre mo okrog se be, vi di mo nešteto problemov. Gospodarske razmere se vse bolj meglijo in onemogočajo mlajšim rodovom, da bi jasneje videli svojo prihodnost. Politika je, kot kaže, vse bolj v zakupu tistih, ki so jim etična načela bolj v napoto kot za zgled. Korupcija, kriminal, rasistične težnje se bohotijo ob splošni brezbrižnosti na račun človeškega dostojanstva, ki izgublja svojo pozitivno valen-co. Vsega seveda ne gre metati v isti koš, res pa je, da je vse manj razlogov za optimizem in ob takem scenariju je po šestdesetih letih od sprejetja ustave bolj kot kdajkoli potrebno, da vsaj tisti del svobodoljubnega ljudstva, kije nekdaj z nepopisnimi žrtvami izboril zmago plemeniih vrednot nad nevred-notami nasilja, nesvobode, rasistične mržnje in družbenih krivic, strne svoje vrste in ob spoštovanju ustavnih demokratičnih pravil in človekovega dostojanstva stopi v bran izročil in pridobitev odporništva. Praznovanje rojstnega dne ustave mora biti priložnost, ne le za to, da izpričamo zvestobo vrednotam, na katerih temelji, temveč tudi, da ovrednotimo izkušnjo odporniškega gibanja, ki je z vsemi svojimi lučmi in sencami vendarle zgled uveljavljanja svobode in opozorilo pred nevarnostjo, dajo spet izgubimo. V tem okviru odigrava od samega začetka nepogrešljivo vlogo varuha demokratične ustave Vsedržavno združenje partizanov Italije VZPI-AN PI. Organizacija je v prvi vrsti kritična vest družbe. Njena primarna vloga je ohranjevanje zgodovinskega spomina ob osnovni želji, da bi se nekdanje zlo, ki sta ga sprožila fašizem in nacizem in ki je pahnilo svet v najhujše klanje, kar jih pomni zgodovina, nikdar več ne ponovilo. Hkrati gre za zaščito spomina na odporniško gibanje v Italiji in sploh na osvobodilna gibanja v svetu. Vse več je namreč poskusov, da bi zasenčili pomen odporništva ter rehabilitirali tiste, ki so se borili na strani okupatorjev. Množijo se tudi revi-zionistične teorije in pobude, s katerimi predelujejo in potvarjajo resnice o preteklosti. Posebno hudo je, da si fašistične ideje, ki niso v resnici nikoli zamrle, vedno znova utirajo pot. Tudi naša narodnostna skupnost, kije ponosna na izročilo osvobodilnega boja, se mora vedno znova soočati s silami, ki se ne znajo sprijazniti z njenim obstojem. Vedno znova se znašajo nad slovenskimi napisi, ki simbolizirajo naš obstoj, in nad spomeniki, ki simbolizirajo naš boj za obstanek. Oblasti pa jim večkrat dajejo potuho. Neprijaznost do naše skupnosti in do tradicije našega osvobodilnega boja najzgovor-neje ponazarja trmasto upiranje kra- jevnih oblasti zahtevi po ukinitvi openskega strelišča in po ureditvi spomeniškega parka na tem mestu. Zveza partizanov VZPI-ANPI se trudi, da bi uveljavila in zaščitila simbole spomina na boj in žrtve za svobodo ter vzpostavila čim širšo budnost pred oživljanjem fašizma. Hkrati pa je njena vloga budno spremljati politično in upravno dogajanje v državi in opozarjati na anomalije, ki ogrožajo svobodo, mir in demokracijo. V tem se najzgovorneje izkazuje njena vloga "kritične vesti družbe'. Do nedavnega so glavno ogrodje organizacije predstavljali bivši borci in aktivisti osvobodilne fronte in odporništva. Vendar teh je vedno manj in v nekaj letih bodo povsem izumrli. Kakšna usoda čaka tedaj organizacijo in njeno nepogrešljivo vlogo? Jasno je, da potrebuje generacijsko prenovo, ki se je sicer začela že pred leti. Potreben je priliv mlajših članov, ki bodo nadaljevali poslanstvo in postali kritična vest italijanske družbe ter graditelji nove evropske družbe, ki je ob padcu mej še bolj po treb na tvor ne ga in kri tič ne -ga pristopa za utrjevanje prijateljstva, miru in sožitja. Gre skratka za nove izzive, za katere se mora organizacija opremiti na najboljši način, da se bomo lahko učinkovito zoperstavili vsem populističnim in totalitarističnim težnjam, ki nas lahko spet zapeljejo v mračno preteklost. V tem duhu poteka tudi v naših krajih kampanja za včlanjevanje mlajših sil. Njeno letošnje geslo je "Enotno za zaščito in uresničitev načel, kijih določa ustava, nastala iz odporništva" in v tem duhu začenjamo tudi v časopisu niz prispevkov, s katerimi želimo prispevati k okrepitvi borčevske organizacije, seznanjati javnost z njenim delom, ohranjati spomin na tradicijo NOB in odporništva, opozarjati na fašistično nevarnost in omogočiti čim širšo zavzetost za uresničevanje vrednot, za katere je toliko ljudi žrtvovalo svoja življenja. Dušan Kalc / ITALIJA Petek, 25. januarja 2008 vladna kriza - Za zaupnico je glasovalo 1 56 senatorjev, proti jih je bilo 1 61, eden pa se je vzdržal Senat ni obnovil zaupnice Prodijeva vlada odstopila 3 RIM - Kot je bilo pričakovati, je senat sinoči izglasoval nezaupnico vladi Romana Prodija. Za zaupnico je namreč glasovalo 156 senatorjev, proti pa jih je bilo 161. En senator se je glasovanja vzdržal. Ministrski predsednik je takoj zatem predstavil predsedniku republike Giorgiu Napolitanu odstop svoje vlade. Prodi je tako zaključil svoj »najtežji dan« na Kvirinalu, kjer ga je pričel. Kot kaže, mu je Napolitano ponovil vabilo, ki mu ga je izrekel že v sredo, naj namreč premisli, ali ne bi bilo bolje, da bi odstopil pred glasovanjem v senatu. Toda Prodi se je odločil za drugačno linijo, za tisto, ki jo je izrazil že v svojem torkovem nastopu pred poslansko zbornico: usoda vlad se mora odločati v parlamentu. »Pred vami se ne predstavljam iz trme, ampak zaradi doslednosti,« je Prodi dejal, ko je ob 15. uri nastopil v gornjem domu parlamenta. Senatorje je pozval, naj podprejo njegovo vlado. »Italija si ne more privoščiti, da bi se vlada ustavila,« je dejal. Prodi je senatorje tudi pozval, naj »jasno utemeljijo« svoje glasovanje, tako kot se sam pred njimi predstavlja brez slepomišenja. Tisti, ki bodo glasovali proti, naj se vprašajo, kakšno vlado in kakšno parlamentarno večino si želijo namesto »sedanje legitimne«, je poudaril. Mi nis tr ski pred sed nik je opo zo ril tudi na potrebo po izvedbi volilne in drugih nujnih reform ter izrazil pripravljenost, da vladno ekipo prenovi. Ob koncu svojega nastopa se je Prodi neposredno obrnil na bivšega pravosodnega ministra Clementeja Mastello, ki je z umikom svoje stranke Udeur sprožil krizo. Obnovil mu je solidarnost vlade, ob tem pa je tudi obsodil »sramotne manipulacije«, ki naj bi jih bil deležen. S svojim odločnim samozagovo-rom pa Prodiju ni uspelo bistveno spremeniti razmer v senatu. V razpravi oz. v glasovalnih izjavah in naposled v samem glasovanju so predstavniki skupin in skupinic ter posamezni senatorji v glavnem potrdili stališča, ki so jih bili do vlade zavzeli že poprej in jih tudi posredovali javnosti. Nekaj izjem pa je vendarle bilo. Za največjo je poskrbel predstavnik Mastellove stranke Udeur, senator Nuccio Cusumano. V nasprotju z usmeritvijo svoje stranke je dejal, da bo podprl Prodijevo vlado, ker je prepričan, da je to v interesu države. Ko je to govoril, pa ga je ostro napadel načelnik Udeur Tommaso Barbato. Izrekel mu je komentar podtajnika miloša budina »Vlada je za slovensko manjšino naredila veliko« Glavni razlog za Prodijev padec pa vidi v pripravi nove volilne zakonodaje dveh razlogov. Prvega sem že omenil, ko pravim, da bi volitve v tem trenutku škodile Italiji, drugi razlog pa zadeva levo sredino. Volitve v teh pogojih bi bile namreč zanjo najbrž zelo boleča preizkušnja,« meni Budin, ki ima gotovo v mislih ponovno volilno zmago Silvia Ber-lusconija in njegove po vsej verjetnosti spet poenotene desne sredine. Kaj pa Budinova navzočnost v morebitni institucionalni ali tehnični vladi? »Govoriti o tem, ko ne veš, kaj se bo zgodilo, nima nobenega smisla. Sedaj je čas, da razmislimo o vzrokih Prodijeve-ga poraza in o tem, kaj narediti,« dodaja zastopnik Demokratske stranke. Sandor Tence Romano Prodi nagovarja senatorje kopico grobih psovk in mu grozil celo s pestmi, tako daje Cusumana obšla slabost. Zgrudil se je na svojem sedežu in na pomoč mu je priskočil zdravnik. Cusumano si je kmalu opomogel in je naposled v skladu z napovedjo oddal svoj glas za Prodija. Zaradi tega je bil izključen iz Udeur. Toda to ni bilo dovolj za rešitev vlade. Res je, da se v nasprotju s pričakovanji glasovanja ni udeležil nekdanji senator Marjetice Domenico Fisichella, toda glasoval ni niti dosmrtni senator Giulio Andreotti, kije sicer zagotovil podporo Prodijevi vladi. ansa Edini vzdržan je bil Giuseppe Scalera, sicer pristaš liberaldemokratov Lamber-ta Dinija, ki je glasoval proti zaupnici. Kot uvo do ma re če no, je Pro di ta -koj po porazu v senatu predsedniku republike Napolitanu sporočil, da odstopa. Ta je odstop sprejel z rezervo in Prodija pozval, naj ostane na položaju za redno upravo. Kot beremo v noti za tisk s Kvirinala, bo državni poglavar že danes popoldne pričel s posvetovanji. Sprejel bo predsednika senata Franca Marinija in poslanske zbornice Fausta Bertinottija. Miloš Budin RIM - »Kot člana vlade, pripadnika slovenske manjšine in pristaša leve sredine me je padec Prodijeve vlade zelo prizadel, čeprav so bila dogajanja v senatu ne samo pričakovana, temveč tudi neizogibna.« Tako vladni podtajnik Miloš Budin komentira sinočnji Prodijev poraz v senatni skupščini. Ne glede, kaj se bo zgodilo od danes dalje, Budin upa in računa, da se bo glede na veliko dobrih stvari, ki jih je Prodijeva vlada naredila za slovensko manjšino in za odnose s Slovenijo, nadaljevalo pozitivno razpoloženje v našem prostoru, »saj bi bila velika škoda, če bi zadeve zastale ali celo nazadovale.« Budin vidi glavni razlog za padec levosredinske vlade v pripravah nove volilne zakonodaje, kiji nasprotujejo predvsem majhne stranke in ki tega tudi ne skrivajo. Kaj pa prihodnost? »Mislim, da je v splošnem interesu Italije, da se ne gre takoj na parlamentarne volitve in da se skuša izoblikovati vlado, ki bo predlagala ne samo nova volilna pravila, ampak tudi nove pravilnike poslovanja poslanske zbornice in senata, ki so zastareli. To je zelo zahtevna naloga, ki bi jo veljalo izpeljati v dobrobit vseh,« pravi Budin, ki je za slabo novico iz senata izvedel kmalu po srečanju s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. »Glede na razvoj dogajanj in na razmerje sil v senatu bi bil skoraj pravi čudež, če bi Prodiju uspelo,« je prepričan vladni podtajnik. »V tem za levo sredino zelo žalostnem trenutku je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo. Gotovo pa je, da nimajo prav tisti, ki tudi v levi sredini razmišljajo o predčasnih volitvah. In to iz vladna kriza - Odpira se vrsta novih scenarijev Nove volitve? Tehnična vlada? Velika koalicija? Tako leva kot desna sredina brez enotnega stališča RIM - Že nekaj minut po uradni razglasitvi rezulta glasovanja v senatu se je ulil plaz komentarjev, ki so odprli vrsto med seboj nezdružljivih scenarijev: predčasne volitve na eni strani, tako imenovana tehnična vlada na drugi. Goffre-do Bettini, tesni sodelavec Walterja Velt-ronija, se je spustil dlje in Silviu Berlus-coniju ponudil »skupno vlado za reforme«; slednji pa je med televizijsko oddajo Porta a porta to možnost že zavrnil. Proti tehnični vladi in novim koalicijam se je baje izrekel tudi sedaj že bivši premier Romano Prodi; padec njegove vlade je tako zamajal tudi ravnotežje same levo-sredinske koalicije, iz katere je bilo spet slišati diametralno nasprotna stališča. Če je rimski župan in vodja Demokratske stranke Veltroni zavrnil možnost predčasnih volitev in prepustil izbiro možnih scenarijev predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, so bili predstavniki manjših strank nasprotnega mnenja: Antonio Di Pietro (Italija vrednot) in Oli-viero Diliberto (Italijanski komunisti) sta izjavila, da je tehnična vlada nesprejem- ljiva, in zahtevala takojšnje volitve. Najbolj zadovoljni so seveda bili politiki iz vrst desno-sredinske koalicije. »Kakšno veselje, sedaj pa na volišča,« je pred velikim ekranom na Goldonijevem trgu v Rimu, kjer je s somišljeniki Nacionalnega zavezništva pričakoval izide, komentiral Gianfranco Fini. Podobnega mnenja sta bila vodja senatorjev Severne lige Roberto Castelli in vodja stranke Forza Italia Silvio Berlusconi, ki je prepričan, da bi volišča pripisala zmago des-no-sredinski koaliciji. »V žepu imamo večino tako tako v poslanski zbornici kot v senatu,« je dejal. Bolj previden je bil Pier Ferdinando Casini (Udc), ki je izrazil upanje, da ne bo prišlo do napak, saj bi se z njimi »iluzije spremenile v nova razočaranja«. Liberalni demokrati Lamberta Dinija pa so zagovarjali potrebo po »institucionalni vladi, ki naj v najkrajšem času odob ri ne kaj te melj nih re form, med katerimi je neizbežna volilna, ki bi garantirala stabilne in učinkovite vlade,« kot so zapisali. Upornega senatorja Udeur Cusumana je med razpravo v senatu obšla slabost ansa Italija med najbolj varnimi državami v Evropi RIM - Kljub pogostemu medijskemu ustrahovanju javnosti v zvezi s kriminalom je bila Italija v letu 2006 ena varnejših držav v Evropi. Po podatkih najnovejše raziskave Eures-Ansa je italijanski kazalec nevarnosti (1,0) višji samo od norveškega (0,7) ter enak danskemu, nemškemu in španskemu (kazalec za ZDA je 5,6). Na severu Italije so zabeležili 16% več umorov kot v letu 2005, več kot polovica umorov pa se je zgodila na jugu in na otokih. Najbolj zaskrbljujoč je podatek o ubitih ženskah, saj je bilo teh kar 32% več: dve tretjini teh umorov so zagrešili moški družinski člani -očetje, možje, partnerji in bivši partnerji. Družinski zločini predstavljajo 31,7% vseh umorov: več kot mafija (25,2%) in drobni kriminal (12,7%). Papež: Mediji naj ne bodo zvočniki materializma VATIKAN - Treba je preprečiti, da bi mediji postali zvočniki gospodarskega materializma in etičnega relativizma. Nasprotno, lahko postanejo oz. morajo postati sredstva v službi pravičnejšega in bolj solidarnega sveta. To je poziv letošnjega sporočila papeža Benedikta XVI. ob svetovnem dnevu družbenega sporočanja. Papež se v sporočilu sprašuje, ali je modro dopustiti, da sredstva družbenega sporočanja padejo v sužnost nebrzdanega nastopaštva in tistih, ki se jih poslužujejo za manipuliranje vesti. Pri tem obsoja obse-sivno reklamo in vsiljevanje sprevrženih življenjskih modelov in vrednot, prestopništvo, vulgarnost in nasilje v medijih; vendar imajo istočasno tudi temeljno vlogo v družbi, saj bi bilo brez njih težko izboljšati razumevanje med narodi in zagotoviti pravico do informiranja ter svobodno kroženje misli, je zapisal papež. Obsodba rasnih zakonov RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je ob dnevu spomina včeraj na Kvirinalu opozoril, da so bili sramotni fašistični rasni zakoni povod za holokavst. Ob 70. obletnici njihovega sprejema je izpostavil, da spomin na šoah in grozote antisemitizma ne sme nikoli zbledeti. o o "D Q. M Q m • • < oo cu g ^ CM £ o co o O o o o o o co o CM CM o 00 CM 01 oo o o CM O 01 en CM R 8 R ° O LO g 2 o o ID O LO CM ^ CM tO O c\j oo co oo CM CM CM t o LO t o o o CM CM o t U! O 8 8 g o O CC Q_ ^ to CO LO o o oo TO TO TO TO o T3 oo o o CM _0 IS o £Z £Z >o o o £Z to >N M > o £Z >o >o o o (U T3 & en T3 o £Z >o to £= £= >o >o >o TO TO TO £Z 3 X O ID ID ID 00 CO t -H O -H t O O o r- O LO O -h O o o ' i oo o o ^ CM CM CM -H o cS t o LO LO o o 00 ID ^ co 3 3 >o >o Naročnina na Primorski dnevnik 2008! Ob jutranji kavi, tudi Primorski dnevnik. Udobno, na vašem domu, vsako jutro, odmevi sveta in utrip okolice. Brez skrbi, novice vas ne bodo več prehitevale: naročite se na Primorski dnevnik. t co co t (Ti O O O O O CM CM O o ID o LO £Z >o TO "D o > to «3 F M >y (U i= c S cu -Q to £Z TO .Q TO >cn o 00 ^ g ■C2 O "O CÜ .Q O Q TO £Z O 'Ñ TO TO £Z cn >M >M "D TO M .O 'CZ >N "O O CP : £Z £Z 15 3 TO £Z TO .Q TO >o (U E to "O O TO O £Z TO m o o TO £Z TO .Q TO >o (U E a g TO "O > CJ (U > £Z _o Iz < O CD £Z Z5 £Z > (U £Z "D TO M (U cn o E £Z £Z TO TO >cn O CP TO £Z TO £Z ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Naročnike, nove in stare, vabimo, da naročnino za leto 2008 čimprej poravnajo! Koristili bodo lahko, posebne znane ugodnosti: Vsak izvod časopisa bo torej stal samo 0,65 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Naročniki pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Vsem novim in starim naročnikom bomo tudi podarili stenski koledar 2008 - darilo Zadruge Primorski dnevnik ter darilo SSGja - CD "SSG" - biseri in biserčki. Brez skrbi. Spravno \ det atiie GLEDALIŠČE PrPdstaviL. reverto Primorski dnevnik / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. januarja 2008 5 rim - Predsednik republike Girogio Napolitano sprejel Miloša Budina, Rudija Pavšiča in Draga Štoko Napolitano garant za zaščitni zakon »Fašizem kriv tragedij v vaših krajih« RIM - Predsednik republike je garant pravne države in njenih zakonov, torej tudi zakona za zaščito slovenske manjšine. Zgodovina v naših krajih je bila zelo boleča, slovenski narod je pod fašizmom utrpel veliko gorja in hudo trpel tudi med vojno, ki jo je sprožil Mus-solinijev režim, potem so bile fojbe, ek-sodus Italijanov iz Istre in še marsikaj trpkega in grenkega. To so besede, ki jih je predsednik republike Giorgio Napolitano sinoči na Kvirinalu izrekel predsednikoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dragu Štoki in Rudiju Pavšiču ter vladnemu podtajniku Milošu Budinu. Predsednik si je med sočasno razburljivo senatno razpravo o vladni zaupnici vzel skoraj eno uro časa za razgovor s predstavniki slovenske manjšine, ki so za srečanje zaprosili ob njegovem nedavnem uradnem obisku v Sloveniji. Napolitano glede zaščitnega zakona dosledno nadaljuje po poti svojega predhodnika Carla Azeglia Ciampija. Medtem ko je slednji v nelahkih razmerah spodbujal parlament, da zakon odobri (spomnimo se samo njegovih posegov pri takratnem predsedniku senata Mancinu), je Napolitano poklican, da nadzoruje njegovo izvajanje, kot je dokazal s podpisom odloka o seznamu 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo zaščita izvajala. Glede na politični trenutek je zelo pomembna predsednikova iz- java, da so k izvajanju zaščitnega zakona poklicane vse vlade, morebiti tudi institucionalne ali tako imenovane tehnične vlade. Precej pozornosti je Napolitano posvetil polpretekli zgodovini v prepričanju, da zgodovina ne sme obremenjevati sedanjosti, zlasti pa ne prihodnosti. »Dobro vem, da se zgodovina pri vas ni začela po koncu vojne, ampak veliko prej. Slovenci ste 20 let odločno kljubovali fašizmu, zaradi česar vas občudujem, potem ste bili žrtve vojne, ki jo je sprožil fašizem, nakar so prišle fojbe in eksodus Italijanov iz Istre,« je poudaril predsednik. Skratka objektivna sosledica dogajanj, ki jih je Napolitano opredelil tudi ob koncu svojega ljubljanskega obiska. Glavnina medijev iz Slovenije je te njegove besede žal prezrla, kar je potem dalo in še daje povod za enostranske oziroma nepopolne ocene in interpretacije njegovih stališč. Predsednik republike je spodbudil Pavšiča in Štoko naj nadaljujeta na poti sodelovanja z italijansko manjšino v Istri. Odnosi med manjšinama se mu zdijo občudovanja vredni in se odvijajo v pravem evropskem duhu, ki - tako Napolitano - preveva tudi sedanje odnose med Italijo in Slovenijo. Dejal je, da občuduje sosednjo državo zaradi velikih korakov, ki jih je storila v zadnjih letih, od vstopa v Evropsko unijo, do prevzema ev-ra in decembrskega vstopa v t. i. schen- Predsednik Girogio Napolitano je včeraj sprejel Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Predsednika SKGZ in SSO je spremljal podtajnik za zunanjo trgovino Miloš Budin kvirinal gensko območje. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Slovenija zelo dobro opravila svoje predsedovanje Evropski uniji. V našem širšem prostoru Napolitano tudi veliko pričakuje od evroregije kot povezo-valke različnih narodov in kultur. Skratka ni šlo samo za prisrčno, temveč tudi vsebinsko tvorno srečanje. Predsedniška palača se je zdela zelo daleč od manj kot kilometer oddaljene palače Madama, kjer se je ravno v tistem času odvijala drama Prodijeve vlade in italijanske politike na sploh. Napolitano, kot mu narekuje funkcija, seveda o tem ni govoril, velja pa se zamisliti ob njegovih besedah, da je dolžnost vseh vlad, da izvajajo državne zakone in vzdržujejo dobre odnose s slovensko manjšino. Na to je opozoril tudi vladni podtajnik Budin. Pavšič in Štoka sta gostitelju podarila italijanski prevod Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in antologijo pesnikov italijanske manjšine v Istri in slovenske v Furlaniji-Julijski krajini. »Predsednik republike je dokazal, da zelo dobro pozna svoje pristojnosti in italijansko ustavo. Pokazal je tudi, da je z nami ne samo z razumom, temveč tudi s srcem,« je sinočnje srečanje komentiral Štoka. Zelo zadovoljenje tudi Pavšič, ki je Napolitanu med drugim izpostavil velik pomen, ki ga za manjšino ima prisotnost slovenskega predstavnika v italijanski vladi in parlamentu. Sandor Tence strasbourg Ana Blatnik prisegla tudi v slovenščini Ana Blatnik STRASBOURG - Koroška Slovenka in članica zveznega sveta avstrijskega parlamenta Ana Blatnik je ta teden uradno postala tudi članica članica odbora za človekove in manjšinske pravice SE. V omenjenem odboru je prevzela mesto zveznega kanclerja Alfreda Gusen-bauerja, kije funkcijo po prevzemu vodstva vlade oddal. Svojo novo funkcijo je Blatnikova začela z zaprisego v nemščini in slovenščini, napovedala pa je, da se bo potrudila, da bo odbor za človekove pravice obravnaval tudi koroško problematiko. (I.L.) koroška - Deželna politika Razen BZO vse stranke za znižanje volilnega praga Namesto desetih odstotkov naj bi bilo za izvolitev dovolj pet odstotkov CELOVEC - V deželni politiki se je vnovič vnela razprava o spremembi volilnega reda na deželnih volitvah. Socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP), Zeleni in tudi svobodnjaki (FPO) so za manjšim strankam bolj naklonjeni volilni red in znižanje volilnega praga na pet odstotkov v drugem postopku, proti vsakršni spremembi skrajno restriktivnega volilnega reda pa je Haiderjeva stranke BZO. Slovenska Enotna lista (EL), ki se že tri desetletja bori za tudi slovenski manjšini bolj naklonjen volilni red v deželi, je napovedala, da si bo z vsemi sredstvi prizadevala za znižanje volilnega praga. "Zdrava demokracija potrebuje udeležbo malih skupin v političnem vsakdanu", je poudaril novi deželni tajnik EL Adrijan Kert. Vnovično razpravo o znižanju volilnega praga je sprožila SPO, ki želi v deželnem zboru uveljaviti reformo volilnega reda v obliki navadnega zakona, ki ne potrebuje dvotretjinske večine. Manjše stranke naj bi imele več možnosti, doseči osnovni mandat, sta začetek tega tedna napovedala deželni svetnik Reinhart Rohr in pred- sednik poslanskega kluba SPO Peter Kaiser. Tudi koroška OVP se je po začetni zadržanosti le izrekla za spremembo volilnega zakona. Njen predsednik, deželni svetnik Josef Martinz, je namreč izjavil, da to zahteva "tok časa" in da je sedanja ureditev z desetodstotnim volilnim pragom "preživeta". Ob tem je zagotovil, da se ljudska stranka razpravi o spremembi zakona ne bo zaprla, opozoril pa je, da je treba takšen korak "storiti strpno in previdno". Deželni govornik koroških Zelenih Rolf Holub pa je v tiskovni izjavi pozdravil, da so se na pogovoru predstavnikov vseh deželnozborskih strank vsi z izjemo BZO izrekli za spremembo. BZO je svoje odklonilno stališče izrecno utemeljil s tem, da noče imeti zastopnika koroških Slovencev v deželnem zboru. Za Holuba je bil na sestanku vsekakor storjen "prvi korak na poti k demokratizaciji volilnega reda na Koroškem". Poudaril je še, da mu gre tudi za povečanje kontrolnih pravic manjših strank v koroškem deželnem zboru. Ivan Lukan ob sprejemu na kvirinalu Pozdravni nagovor predsednikov SKGZ in SSO Spoštovani gospod predsednik! V imenu krovnih organizacij Slovencev v Italiji Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij bi se Vam ra da iz sr ca za hva li la, da ste naju sprejeli danes tu na Kvirinalu v Rimu. Kot italijanska državljana slovenske narodnosti in kot pri pad ni ka na rod ne manj ši ne, ki je ses tav ni del av to nom ne de že le Furlanije-Julijske krajine, vidiva v Vas najvišjega garanta Italije, ki je spoštljiva do ustavne zakonitosti in specifičnih zakonov, ki iz nje izhajajo in jamčijo pravice manjšin skih je zi kov in nji ho vih kul tur. Zgodovina je postavila Slovence v Italiji pred hude preizkušnje, saj smo bili priča zelo težkim obdobjem - med temi še posebej dvaj set let na fa šis tič na dik ta tu ra -in so nas prizadela preganjanja in mno žič ni po bo ji. Kljub te mu nis -mo nikdar opustili trdne zaverovanosti in prizadevanja za ohranjanje lastne identitete, lastnega jezika, kulture in socialnih pravic. Za vse to smo tu di pla ča li velik davek na oltarju boja za svobodo in demokracijo. V tem smislu bi se rada le na kratko zaustavila pri tragični usodi Lojzeta Bratuža, dru žin ske ga oče ta in kul tur ni ka, ki so ga nedolžnega preganjali, mučili in umorili tisti čas dejansko že in sti tu ci o na li zi ra ni fa šis -tič ni škvad ri sti. Ze lo bi Vam bi la hva lež na, go spod pred sed nik, ko bi se od lo či li, da oseb no pod pre -te predlog o podelitvi simboličnega priznanja temu uglednemu predstavniku slovenske narodne skup nos ti. Letos obhajamo 60-letnico proglasitve italijanske ustavne listine, ki neokrnjeno ohranja ves izvorni pomen v vseh nosilnih temeljih, ki jo odlikujejo. Za nami je več kot pol stoletja tudi od pod pi sa Me mo ran du ma o so glas -ju, ki je na pra vil ko nec dol ge mu povojnemu dogajanju, ki je Trst in Furlanijo-Julijsko krajino takrat zaznamoval s konflikti, napetostjo in negotovostjo. Preveč obremenjujoča je bila dediščina pre te klos ti, da bi mo gle do loč be Listine o soglasju takoj zadušiti zamere in revanšistične želje ter sprožiti novo obdobje strpnosti in sožitja. Vendar pa so prav rešitve pred vi de ne v Li sti ni pre pre či -le nastajanje novih pregrad in so, čeprav s težavo, odprle pot novemu stvar ne mu so sed stvu med Italijo in Jugoslavijo ter gospodarskim, po li tič nim in kul tur nim iz -menjavam, prebivalstvu pa omogočile prosto prehajanje meje, ki se j e otresla okov hladne vojne. Mi nu le ga de cem bra smo praz no va li pa dec schen gen ske meje med Italijo in Slovenijo, ki je nedvomno odprl novo poglavje v nad vse po zi tiv nih ta ko in sti -tu ci o nal nih kot čis to člo veš kih odnosih na območju, ki je bilo v pre te klos ti ze lo ne mir no. Zgo do -vina torej daje deželi Furlaniji-Julijski krajini veliko priložnost za vses tran sko rast, bla gos ta nje in prijateljstvo med bližnjima drža- va ma in bliž nji ma na ro do ma. V vse večjem in svobodnejšem svetu pa mo ra mo tu di v nas sa mih naj ti mod rost in moč, da ures ni -či mo ve li ki na črt, ki nam ga zgo -dovina ponuja kot skupno prihodnost. Odnosi med Italijo in Slovenijo so danes na odlični ravni, kar potrjujeta obe strani. Tudi Vaš nedavni obisk v Ljubljani potrjuje prijateljsko vzdušje in sodelovanje, ki označuje odnose med dvema sosednjima in prijateljskima državama. Go spod Pred sed nik! Mi smo pre pri ča ni - in z na -mi soglaša velik del prebivalstva Furlanije Julijske krajine - da je tre ba nuj no in čim prej pre mos -ti ti poj mo va nje manj ši ne kot ne -gativnega dejavnika našega časa, ker smo v novi združeni Evropi, ki je iz bra la pot mi ro ljub ne ga so -žitja in največjega možnega sodelovanja, pravzaprav vsi manjšina. Te ga se ve da ne sme mo ures ni če -va ti na ško do iden ti te te ma lih na -rodov, njihovih kultur in jezikov in zlas ti ne na ško do ma lih je zi -kovnih skupnosti, ki predstavljajo res nič no bo gas tvo za na šo ce -li no. V tem smi slu bi ra di do se -gli, da bi na ša manj šin skost pre -ras la do se da nji po men in do bi la novo vlogo v odnosih na eni strani med Državo in Deželo, ki utemeljuje svojo posebnost tudi na prisotnosti Slovencev, na drugi pa med De že lo in Re pub li ko Slo ve -nijo. Naš namen in naš cilj je dati FJK in njenemu zaledju nove funkcije in naloge, ki bodo v skladu z njeno zgodovino, zemljepisnim položajem ter intelektualni mi in go spo dar ski mi spo sob -nost mi. Skup na pri pad nost Ev -ropski uniji, in posledična premostitev ne samo geografskih meja, nam nudi nove možnosti sodelovanja in integriranja, ki se že izvajajo, tudi z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Če hočemo uresničiti te na-čr te, mo ra mo se ve da raz po la ga ti s podporo javnih ustanov in primer ni mi za ko no daj ni mi in stru -menti, v prvi vrsti z zaščitnim za-ko nom za slo ven sko manj ši no v Furlaniji Julijski krajini (št. 38/2001) in z okvirnim zakonom o za šči ti je zi kov nih zgo do vin -skih manjšin (št. 482/1999). Zahvaljujemo sem Vam, da ste ures-ni če va nje za ščit ne ga za ko na sep -tem bra la ni pod pr li s pod pi som dekreta, kije določil območje za-šči te nih ob čin. Za ko na pred stav -ljata dragocena instrumenta, ki slovenski narodni skupnosti omogočita ne le preživetje, temveč tudi rast in razvoj. Ponovno se Vam zahvaljujemo za to sre ča nje in Vam že li mo, da bi svo je vi so ko po slan stvo še naprej izvajali pri dobrem zdravju in v zavesti, da Vas podpirajo in so z Vami vsi italijanski državljani ne glede na narodno, jezikovno ali kulturno pripadnost. Rudi Pavšič, odv. Drago Štoka Predsednik SKGZ, Predsednik SSO 6 Petek, 25. januarja 2008 GOSPODARSTVO / inovativnost - Tretja izvedba sejma bo od 14. do 17. februarja v Vidmu Letošnji InnovAction posvečen kakovosti življenja Illy: Inovativnost ni abstraktna, ampak lahko izboljša življenje državljanov VIDEM - Tretja izvedba sejma InnovAction, posvečenega inovativnosti v službi podjetij, ki bo na videmskem sejmišču od 14. do 17. februarja, bo imela letos v ospredju temo kakovosti življenja. Na sejmu, ki ga prireja Dežela FJK s sodelovanjem videmsko-goriške sejemske družbe Udine e Gorizia fiere in videmske univerze, se bo letos predstavilo več kot 600 razstavljalcev iz Italije in tujine, v programu pa ima čez 150 dogodkov s področja znanja, idej in inovativnosti. Prireditelji s predsednikom Dežele Riccardom Illyjem, ki so letošnjo izvedbo dogodka predstavili včeraj v Vidmu, ne skrivajo ambicije, da bi na sejem privabili več kot 40 tisoč obiskovalcev, kolikor so jih našteli na lanski izvedbi. Razstava bo potekala v devetih sejemskih paviljonih s skupno površino 21 tisoč kvadratnih metrov. Med temami, ki bodo letos razvite s prispevkom kvalificiranih razstavljalcev in predavateljev iz vsega sveta, so na primer teme inovativ-nega bivališča, znižanja energetske porabe in potrate, personalizirane genomike, ponovne uporabe odpadkov in problemi, povezani z upravljanjem vodnih virov. »Tema kakovosti življenja je bila izbrana zato, da bi državljane opozorili na dejstvo, da inovativnost ni nekaj abstraktnega, ampak je neposredno povezana z njihovim življenjem in s ciljem, da ga izboljša,« je povedal Illy. Posebno bogat bo na videmskem salonu inovativnosti program srečanj in razprav. Poleg videopovezave z izumiteljem in futurologom Raymondom Kurzweilom je predvidena udeležba Nobelovega nagrajenca za fiziko leta 1998 Roberta Laughlina, genetikov Williama Haseltineja in Michaela Morgana, predsednika italijanskega odbora za bioetiko Francesca Paola Casavo-le, generalnega direktorja ministrstva za okolje Corrada Clinija, soideatorja svetovnega spleta (World Wide Web) Roberta Cailliauja in izvedenca za energetsko ekonomijo Philipa Verlegerja, ki bo imel dialog z nekdanjo guvernerko ameriške zvezne države Maryland Kathleen Kwennedy. Pomembna bo tudi udeležba predstavnikov podjetništva in finance, saj bodo med gosti pooblaščeni upravitelj banke Intesa San Paolo Corrado Passera in mednedžerji podjetij Technogym, 3M, Danieli, Apple, Fiat Group, Google in Siemens. Videmska univerza je organizirala poseben dogodek, in sicer turnir paradigem (vzorec delovanja v znanstvenem raziskovanju), neke vrste areno za poglabljanje različnih rešitev in hipotez, tudi nasprotujočih si, ki so dozorele na področju razisko- Z včerajšnje predstavitve tretjega sejma InnovAction, ki bo od 14. do 17. februarja na videmskem sejmišču vanja, finance in politike glede nekaterih strogo aktualnih vprašanj. »Letošnje teme bodo personalizira-na genomika, ponovna uporaba odpadkov in upravljanje z vodnimi viri,« je pojasnila Cristiana Compagno, odposlanka rektorja videmske univerze in koordinator-ka znanstvenega odbora sejma InnovAction. Po razstavni plati pa bo ključna tema kakovost življenja kot dimenzija udobja, ki vključuje funkcionalnost, varnost in estetiko.Ponazorjena bo na 500 kvadratnih metrov površine Quality Life House, inteligentnega. t.i. domotskega bivališča, ki ga je uresničil tržaški AREA Science park s prispevkom različnih raziskovalnih dosežkov na področju domotike v Furla-niji-Julijski krajini. V inteligentnem bivališču bodo obiskovalci naleteli na številne prototipe, od katerih so mnoge razvila furlanska podjetja, kot npr. naprave za zmanjšanje energetske porabe ali za daljinsko upravljanje gospodinjskih strojev, na ogled pa bo tudi ino-vativna oprema, kot je npr. kuhinja skyline furlanskega podjetja Snaidero. Videmska univerza pa bo predstavila tudi več kot 20 na novo razvitih podjetij (spin off) s področja računalništva, agrarnih ved, medicine, inženirstva, biotehnologij, ekonomskih in pravnih ved itn. Paviljon št. 9 bo posvečen kulturi in prireditvam s televizijo MTV in z uvodnim koncertom ansambla Subsonica 14. februarja v videmski športni palači Carnera. inovativnost Insiel sklenil partnerstvo s Sata HTS TRST - Informatska družba Insiel, ki je v stoodstotni lasti Dežele Furlanije-Julijske krajine, a je v postopku privatizacije, je podpisala sporazum o sodelovanju z družbo ata HTS, ki je v vodilna v svetu na področju proizvodnje naprav, zasnovanih na tehnologiji biometričnega razpoznavanja. Po besedah Fulvia Sbroia-vacce, direktorja trženja Insielo-vega oddelka za raziskovanje in razvoj, gre pri sporazumu za strateško partnerstvo, ki bo in-formatski družbi omogočilo razvoj sinergij pri projektih z visoko tehnološko stopnjo. Začeli naj bi pri sis te mu za ra ču nal niš ko upravljanje sklepov in odlokov Dežele FJK. Družba Sata HTS razvija v Furlaniji-Julijski krajini strojno in pro gram sko opre mo za po tre -be računalniške varnosti. enogastronomija Degustacija v organizaciji Slow Food Ljubitelji pršuta prišli na svoj račun pri Sardočevih v Prečniku TRST - Tudi sobotna degustacija različnih vrst pršuta, ki jo je priredila tržaška podružnica Slow Food v gostilni Sardoč v Prečniku, je zelo lepo uspela. Številnim ljubiteljem izbar-nih suhih mesnin so prijazni narezo-valci ponujali žlahtne rezine pršuta z najbolj proslavljenih območij, od Sau-risa in San Danieleja v FJK do obeh strani Krasa, Istre in znanih italijanskih krajev, Parme in Cinta Senese (okolica Siene in Pistoie). Ob vseh bogatih niansah pršuta pa so lahko gostje poskusili tudi razne sor te vin s te ga na še ga bo ga te ga sve ta na meji. Kras sta zastopala Rado Milič (Zgonik) in Vasja Čotar (Gorjansko), prisotni pa so bili še drugi odlični pro-izvjalci: Petrussa, La Viarte in Montis iz FJK, Mlečnik z Vipavskega, Koroni-ka & Moškon, Brajko in Černe iz Istre. Odgovorni pri tržaškem Slow Fo-odu Sergio Nesich, ki pri Sardočevih in v mestu prireja še druge degustacije v znamenju oplajanja italijanske in slovenske enogastronomije, je bil vidno za- Rezanje pršutov na degustaciji v gostilni Sardoč kroma dovoljen. Prav tako so bili nad obiskom navdušeni Sardočevi, ki že vrsto let vztrajajo pri tovrstni ponudbi in degus-tacijah, naj si bo v okviru Okusov Krasa ali v lastni režiji. Mama Silva in hči Joži sta ponudili gostom izvrstno ječmenovo mineštro, oče Fernando, sin Satko in Jožin sin Kristjan pa so skrbeli za res pristno kraško postrežbo. Davorin Devetak Videmski MEP vlaga na Hrvaškem RIM - Videmsko podjetje MEP, ki je specializirano v modeliranju gradbenega jekla, se je odločilo za naložbo v Hrvaški. Po podatkih predstavništva italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE v Zagrebu je MEP ustanovil v Križevcih hčerinsko družbo Strojo-metal. V ta namen so že kupili ustrezno lokacijo, spomladi pa naj bi začeli graditi pet tisoč kvadratnih metrov veliko tovarno za obdelavo jekla v gradbene namene. Slovenski turizem lani rekordno LJUBLJANA - Slovenija je lani beležila 2,67 milijona turističnih prihodov, kar je 8% več kot leta 2006, število turističnih prenočitev pa se je v enakem primerjalnem obdobju povečalo za 7% in preseglo mejo osmih milijonov. Z rekordnimi rezultati je slovenski turizem lani tako presegel zastavljene cilje. Lani so vsi ključni dolgoročni trgi - italijanski, avstrijski in nemški - beležili rast, vedno večjo težo pa imajo v strukturi prihodov tudi novi trgi, ki so s Slovenijo povezani predvsem z letalskim prevozom. Kvantitativni cilji, opredeljeni v razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma in v strategiji trženja slovenskega turizma, ki predvidevajo štiriodstotno rast nočitev, šestodstotno rast števila turistov, so bili lani preseženi. (STA) Slovenska vlada ustanovila svet za konkurenčnost LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj ustanovila svet vlade za konkurenčnost, katerega naloga bo usklajevati celoten spekter organizacij, ki se ukvarjajo z družbo znanja. Delo sveta se bo odrazilo v gospodarskem in socialnem napredku v državi, je napovedal minister za razvoj Žiga Turk, ki svet tudi vodi. Delovanje sveta bo tako usmerjeno predvsem v oblikovanje in usklajeno izvajanje horizontalnih in sektorskih politik z iskanjem sinergij za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij in gospodarstva ter v izbor ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja znotraj prednostnih vsebin, opredeljenih v strateških dokumentih države. Cilji sveta za konkurenčnost so izboljšati sodelovanje med gospodarstvom, institucijami znanja in vlado na področju oblikovanja in izvajanja politik spodbujanja tehnološkega razvoja, pospešiti tehnološki razvoj in povečanje deleža sredstev v BDP, namenjenega raziskavam in tehnološkemu razvoju. (STA) Evropska centralna banka 24. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 24.01 23.01 ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,4663 156,30 10,5996 36,0000 7.4527 0,74685 9,4860 8,0360 25,974 1,5980 15,6466 257,52 3,6165 1,4893 1,6763 1,9558 3,7576 33,525 3.4528 0,6978 96,62 1,7525 7,2675 1,4574 153,50 10,5399 36,0030 7,4509 0,74720 9,5105 8,0630 26,070 1,5879 15,6466 259,03 3,6390 1,4987 1,6883 1,9558 3,7735 33,907 3,4528 0,6983 97,34 1,7680 7,3095 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 24. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,4820 1,4515 0,7565 1,6173 0,7391 1,5779 159,3875 151,6125 9,7327 9,2672 1,7203 1,5186 7,5981 8,2645 1,6477 1,4607 7,3118 7,8614 265,5057 252,5542 26,7217 25,4182 34,7546 33,0593 7,4922 7,1267 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 24. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,4856 1,4274 britanski funt 0,7615 0,7317 danska krona 7,6001 7,3020 kanadski dolar 1,5291 1,4691 japonski jen 156,33 150,20 švicarski frank 1,6179 1,5545 norveška krona 8,2319 7,9090 švedska krona 9,7007 9,3203 avstralski dolar 1,7209 1,6534 hrvaška kuna 7,46 7,16 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 24. januarja 2008 Indeks MIB 30: +4,07 delnica cena € var. % A2A 2,495 +1,38 ALLEANZA 8,48 +2,66 ATLANTIA 21,06 -0,19 BANCA ITALEASE 6,215 +2,05 BANCO POPOLARE 13,5 +5,03 BPMS 3,21 +0,31 BPM 8,22 -0,60 EDISON 1,733 +6,98 ENEL 7,27 +4,20 ENI 21,85 +4,65 FIAT 14,78 +3,40 FINMECCANICA 18,69 +1,48 FONDIARIA-SAI 26,98 +4,90 GENERALI 29,25 +4,02 IFIL 5,245 +2,76 INTESA 4,725 +2,72 LOTTOMATICA 24,61 +3,32 LUXOTTICA 18,5 +6,38 MEDIASET 5,9 +4,33 MEDIBANCA 12,8 +3,28 PARMALAT 2,2575 +2,15 PIRELLI 0,683 +1,83 SAIPEM 23,18 +6,87 SNAM 4,2225 +1,28 STMICROELEC 8,44 +5,34 TELECOM ITA 2,016 +4,02 TENARIS 13,13 +7,24 TERNA 2,725 +4,37 UBI BANCA 16,7 +0,61 UNICREDITO 5,1 +5,28 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. januarja 2008 7 koper - ZZB NOB Koper ob mednarodnem dnevu spomina Slovenija bi morala ta dan bolj svečano počastiti V zvezi z Rižarno obžalujejo, da je premalo poudarka namenjenega trpljenju Slovencev in Hrvatov KOPER - Tako, kot so bili pod nacizmom namenjeni uničenju Judje, so bili izpostavljeni genocidu tudi Slovenci in še nekateri drugi narodi. Zato bi morali tudi v Sloveniji bolj svečano počastiti 27. januar kot mednarodni dan spomina na holokavst oziroma kot dan spomina na vse žrtve nacizma, menijo v koprskem združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Kritično ocenjujejo tudi letošnje spominske slovesnosti v tržaški Rižarni, saj ni niti ene prireditve v spomin na žrtve partizanskega odpora. Predsednik koprskega združenja borcev NOB Maks Vezovnik je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril, da se Slovenija skoraj ni odzvala na poziv Združenih narodov, naj vse države obeležijo obletnico osvoboditve Ausch-witza, in to kljub temu, da je šlo skozi različna taborišča več kot 52.000 Slovencev, od katerih se jih približno 12.000 ni vrnilo. Za to je po njegovem mnenju več razlogov, med njimi je izpostavil odsotnost domovinske vzgoje v šolah. Ob tem je ugotovil, da mladi Slovenci opazno manj pogosto obiskujejo protifašistična spominska obeležja od pripadnikov drugih narodov, na primer od mladih Italijanov. Tajnik koprskega združenja Lucijan Pelicon je opozoril še, da v Sloveniji ni zgodovinskih raziskovalnih ustanov, kot jih je v Italiji vzpostavila borčevska organizacija ANPI. Vezovnik je ocenil tudi, da tudi v najbližjem nekdanjem uničevalnem taborišču, v Rižarni,vse bolj poudarjajo eno samo strukturo žrtev. Kot vredno pohvale je označil, da so ob letošnjem dnevu spomina tam pripravili kar 13 različnih prireditev, vendar se mu zdi, da je premalo poudarka namenjenega trpljenju Slovencev in Hrvatov, ki so predstavlja li ve či no žrtev. Podob no ocenjuje tudi podpredsednik medna-rod ne ga odbora za Rižar no Jo že Sed -mak, ki je opozoril tudi na italijanska koncentracijska taborišča in zapore, v katerih je bilo že pred drugo svetovno vojno veliko slovenskih političnih zapornikov. Na njegovo pobudo je ZZB NOB Koper sklenila, da bo septembra obeležila 65. obletnico osvoboditve kopr ske ga in tr žaš ke ga zapora. Ob tem je predsed nik odbora za Rižar no Ciril Čehovin poudaril, da se eno samo področno združenje ne more postaviti po robu državi, kot je Italija, če nima podpore slovenskih državnih oblasti. V ZZB NOB Koper opozarjajo še na posploševanje glede identitete zločin- aviano Nesrečna smrt 13-mesečne deklice iz ZDA PORDENON - Mlada starša, 22-letni Nicholas T. in 21-let-na Elisabeth, oba letalca, člana ameriških vojaških sil v bazi v Avianu, sta včeraj zgodaj zjutraj našla svojo 13-mesečno hčerkico mrtvo v njeni postelji. Zgodilo se je v vrstni hiši v kraju San Foca di San Quirino v pordenon-ski pokrajini, prve ugotovitve sodnega zdravnika pa kažejo, da je pun čka umr la zara di zadu šit -ve med nočnim bruhanjem. Do-konč no bo si cer vzrok smr ti potrdila današnja obdukcija, starša, ki so ju zaslišali karabinjerji, pa kot kaže ne no si ta no bene kriv -de za tra gič ni do go dek. Deklica se je rodila decembra 2006 v ZDA, v Italij o pa j e prišla skupaj s starši novembra lani. Bi la je v oskrbi pediatrič ne službe ameriške vojaške baze v Avianu, kjer niso nikoli ugotovili problemov z njenim zdravjem. cev v Rižarni, ko se ves čas govori o nemškem oziroma nacističnem koncentracijskem taborišču. Včeraj so ponovno predstavili seznam zadnjih stražarjev Rižar-ne, ki ga je pred tremi desetletji odkril profesor Samo Pahor in ga objavil v mesečniku Dan. Dokument navaja 25 imen, med katerimi prevladujejo italijanska, približno pet jih je verjetno slovanskega izvora. Med stražarji 29. aprila 1945 ni bilo nobenega Nemca. Vezovnik je poudaril, da je iz tega razvidna očitna ko-laboracija tako imenovane slovenske bele garde, brez katere ne bi bilo toliko žrtev holokavsta. Medtem pa koprski borci za vrednote NOB spet s strahom pričakujejo 10. februar. Po Peliconovih besedah upajo, da ne bo spet kakšne izjave iz italijanskega političnega vrha, ki bi ožigosala slovenske partizane kot zločince. Poudaril je, da je žalitev, ki jo je lani izrekel italijanski predsednik Giorgio Napolitano še živa in izrazil razočaranje, da nedavni Napolita-nov obisk v Ljubljani ni prinesel ničesar. Bojan Kralj Maks Vezovnik (levo) in Jože Sedmak (desno) sta ljubljana - Do nedelje na Gospodarskem razstavišču Vse za turizem in prosti čas Letos v eno samo prireditev združili štiri različne sejemske pobude danes popoldne v okviru sejma Predstavitev dobrot Krasa in Brkinov LJUBLJANA - Na sejmu Turizem In prosti čas se bodo danes ob 16.45 predstavili tudi ponudniki Krasa in Brkinov,z geslom Dobrote Krasa in Brkinov. Tako bodo Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame in Občine Sežana, Komen, Divača, Hrpelje -Kozina in Miren - Kostanjevica skupaj predstavili turistično ponudbo, kulturno dediščino in naravne vrednote Krasa in Brkinov. Poleg treh stebrov turizma na Krasu (Lipice, Škocjanskih jam in Štanjela) se bodo predstavili tudi Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Konzorcij teran, Čebelarsko društvo Sežana, GIZ Kraški pr- šut, društvo Kraški brinjevec, kamnosek Jernej Bortolato iz Pliskovice, miniaturist Janko Samsa iz Žirij s svojimi izdelki in drugi. Predstavitev sodi v okvir Vetrove poti, ki je del projekta Slovenske turistične organizacije z imenom Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Na prireditvi Dobrote Krasa in Brkinov bodo v hali B pripravili tudi zanimiv kulturni program, v katerem bosta sodelovali društvi Kraški šopek in Kraški slavček Kobjegla-va - Tupelče Posebna gostja prireditve bo lanska kraljica terana Jasmina Macarol iz Križa. (O.K.) LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj začela sejemska prireditev pod motom Izberi svojo smer!, ki združuje celovito ponudbo turizma in idej za preživljanje pro ste ga časa. Ponudbo počit nic, kulinarike, kampinga, plovil, počitniških pri ko lic, avtod omov, opre me za kampiranje bo do nedelje predstavljalo 542 podjetij iz 25 držav. Združitev sejma Turizem in pro -sti čas, Sejma plovil, Festival kamping in karavaning ter borze ponudbe in povpraševanja poslovnega turizma Si-mex je bila smela odločitev, je ob odprtju sejma povedal direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Dimitrij Piciga. Poudaril je, da je za slovenskim turizmom rekordno leto in izrazil prepričanje, da je svoje k rekordnim rez ul tatom pri spe vala tudi sejemska prireditev. Prireditev, na katero je vstop prost, se raz prosti ra na 13.000 kvad rat nih met rih raz stavnih površin, v štirih dneh pa pričakujejo prek 30.000 obiskovalcev. (STA) bencin - Cene Dežela za nov model izračuna TRST - Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina bo spremenila model izračunavanja cen pogonskih goriv po znižani ceni, tako imenovani de žel ni ben cin, da bi pos tal bolj konkurenčen s cenami goriv v sosednji Sloveniji. Sklep o spremembi modela izračunavanja cen deželnega bencina je bil sprejet na včerajšnjem sestanku v Trstu, ki so se ga udeležili deželna odbor-nica FJK za finance Michela Del Piero, predstavniki naftnih družb, stanovskega združenja črpalkar-jev Figisc in trgovinskih zbornic. Kot je znano, se je po schengenski širitvi oziroma odstranitvi mejnih kontrol in po prenehanju režima ben cin skih kon tin gen tov v Trstu in Gorici, nakup bencina na domačih črpalkah drastično zmanj šal, pove čalo pa se je na ku -povanje Tržačanov in Goričanov na slo ven skih čr pal kah. Združe -nja avtoprevoznikov, ki so včlanjena v Confindustrio, so napovedala, da želijo skleniti konvencije z lastniki črpalk na slovenski strani meje, da bi se lahko za svoje potre be oskrbovali z go rivi po ugodnejši ceni kot doma. Izračunano je namreč bilo, da znaša trenutna razlika v ceni polnega rezervoarja goriva v Sloveniji ali v Trstu oziroma Gorici med dvema in štirimi evri. Ukrepi de žel ne upra ve imajo za cilj, da postanejo cene go riv v tr žaš ki in go riš ki pokra -ji ni kon ku renč ne s slo ven ski mi. V ta namen bo spremenjen model mo ni tora že za do lo čanje re-ferenč ne cene pogon skih go riv, na osno vi katere se potem ob li -kujejo cene tako imenovanega de žel ne ga ben ci na. Do sedaj se je ta cena določala na osno vi pov prečne cene naftnih derivatov v Sloveniji, ki jih je deželni upravi sporočalo italijansko veleposlaništvo v Ljubljani. Kot je znano, se cena deželnega bencina v Furlaniji-Julijski krajini nato določa po petih oze melj skih pasovih, gle de na oddaljenost od meje s Slovenijo. Največji popust pri ceni bencina je tako pri znan ob mej ne mu pasu, na to pa se popust pos topoma niža skupaj z oddaljenostjo pasu od meje s Slovenijo. vatikan - V okviru obiska ad limina apostolorum v Rimu Papež sprejel slovenske škofe Najvišji predstavniki slovenske cerkve bodo svoj obisk v Rimu končali jutri VATIKAN - Slovenski škofe (na posnetku skupaj z duhovniki na trgu sv. petzra), ki se od ponedeljka mudijo na obisku ad limina apostolorum v Rimu, so se včeraj udeležili zasebne avdience pri papežu Benediktu XVI., ki je v pogovoru pokazal, da je dobro seznanjen z razmerami v Sloveniji. Na avdienci so papeža med drugim ponovno povabili na pas toral ni obisk. Papež je najprej sprejel štiri škofe ordinarije, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana, mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, koprskega škofa Metoda Piriha in novomeškega škofa Andreja Glavana, nato pa še preostale škofe s pomožnimi škofi in spremljevalci, slovenskimi duhovniki. Danes bodo obiskali kongregacijo za katoliško vzgojo in papeški svet za sredstva družbenega obveščanja, papež pa bo v zasebno avdienco sprejel še celjskega škofa Antona Stresa in murskosoboškega škofa Marjana Turnška. Popoldne bodo darovali mašo v papeški baziliki sv. Janeza v Lateranu. Obisk bodo sklenili jutri. Slovenski škofje in duhovniki na Trgu sv. Petra / TRST Petek, 25. januarja 2008 8 1 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it kinodvorana excelsior - 1 9. Alpe Adria Trst Film Festival Z nagrajevanjem se je zaključil filmski maraton Posebne žirije so izbrale najboljši kratkometražni, dokumentarni in dolgometražni film Osemdnevni filmski maraton je »pritekel« do cilja: sinoči se je v dvorani Excelsior s proglasitvijo zmagovalcev zaključil 19. Alpe Adria Trst Film Festival. Poslastic za strastne cinefile in pa ljubitelje filma nasploh je bilo tudi letos veliko: za končno nagrado se je potegovalo dvanajst filmov, ob njih pa so v kinodvoranah Excelsior, Azzurra in Ariston predvajali še drugih 140 filmov porazdeljenih v tri sklope (kratkometražni, dokumentarni in dolgometražni film). Omeniti pa velja še celo vrsto spremljevalnih dogodkov, se pravi srečanj z režiserji, producenti in igralci. Glavna nagrada za najboljši dolgometražni film je letos romala na Poljsko: Plac Zbawiciela (Odrešenikov trg) Krzysztofa Krauze in Joanne Kos-Krauze je po mnenju žirije odlično in preprosto prikazal negativne učinke finančne stiske v medosebnih, družinskih odnosih. Posebnega priznanja pa sta bila deležna slovenski film Inštalacija ljubezni Maje Weiss, za originalnost filmskega jezika in satire proti materialnemu in kulturnemu potrošništvu, in pa poljski Pora umierac Dorote Kedzierzawaske, zaradi izredne ženske protagonistke. Med kratkometražnimi filmi se je na sam vrh povzpel turški Annem sinema ögre-niyor (Mama se uči filma) Nesimija Yetika. Žirijo sta prepričala predvsem preprostost in humor, s katerima režiser dokazuje, da je pri snemanju dobrega filma važnejša strast od finančnih sredstev. Tudi v tej kategoriji pa je žirija želela pohvaliti še tri filme in sicer nemško-turški Bende sira (Jaz sem na vrsti!) Ismete Ergün, zaradi svojih odličnih malih protagonistov, slovenski Na sončni strani Alp Janeza Burgerja, za izvirno spajanje absurda in ironičen pristop do nacionalističnih ste-reotipov sodobne politike, in pa poljski Porno Jana Wagnerja, ki z razliko od naslova povzdiguje vrednoti prijateljstva in zaupanja. Nemški dokumentarec Das Leben ist Ein Langer Tag (Življenje je dolg dan) Sven-je Klüh in estonski Plošča Jurija Chaščevat-skija sta si ex-aequo zagotovila priznanje za najboljši dokumentarec; prvi se na delikaten način loteva nelahke družinske finančne stiske, drugi pa z izrednimi posnetki sarkastično ponazarja realnost predsedniških volitev. Publika je med drugimi nagradila slovenski dolgometražni film Estrellita Metoda Pevca in dokumentarec Otroci s Petrička Mirana Zupaniča. (sas) Slovenska režiserka Maja Weiss na sinočnjem nagrajevanju kroma aa film festival - Dober uspeh filmarjev iz Slovenije Najnovejša produkcija slovenskega filma očarala publiko Slovenski film je včeraj odšel domov zmagoslavno. Kljub polemikam in težavam, ki že več mesecev bremenijo slovensko filmsko produkcijo in so stvar pripeljale že tako daleč, da ministrstvo ni odobrilo vrste prispevkov za produkcijo novih slovenskih filmov, se je sedma umetnost, ki jo proizvaja mlada država, še enkrat predstavila v dobri luči. Garancija za to so prav gotovo bila imena filmarjev, ki so se udeležili 19. izvedbe tržaškega festivala, saj je pri tem šlo za režiserje, ki že več let nosijo ugled slovenskega filma daleč naokoli. Prav gotovo pa je pri pregledu prejetih posebnih omemb in nagrad spodbudno tudi to, da se je zanje odločila tako publika, kot žirija. In to v dokaz, da so slovenski režiserji ubrali drugačno pot od tiste, ki je v prejšnjih letih zaznamovala slovenski film in pripovedovala o tesnobi, težavah in frustracijah, ki so se globoko zarezale v tranzicijo nove države. Najnovejša produkcija slovenskega filma, ki so jo premierno predstavili pred tremi meseci na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, je ob satiričnih, ljubezenskih, inovativnih a tudi zgodovinskih pripovedih očarala občinstvo in ocenjevalce tržaškega festivala. Sentimentalna sodobna družinska komedija o stari, dragoceni italijanski violini postavljena v Ljubljano, skozi katero je Metod Pevec še enkrat opisal univerzalno pripoved in strogo slovenski a hkrati tudi svetovni dokumentarec Mirana Zupaniča o otrocih s Petrička, ki jim je vojno dogajanje odvzelo starše, sta si prislužila drugo nagrado občinstva med dolgometražnimi in dokumentarnimi filmi. Domiselni splet smisla za absurd in za ironično pripoved o nacionalističnih stereotipih, ki zavirajo sodobno politiko, s katerim je Janez Burger začinil svoj zadnji kratki film Na sončni strani Alp, v katerem je Slovenijo naselil s temnopoltimi prebivalci, je prepričal žirijo, da je filmu dodelila posebno omembo. In ravno tako posebno omembo si je prislužilo tudi novo delo Maje Weiss, Inštalacija ljubezni, ki je z izvirnim prepletanjem filmskih govoric in satiro materialnega in umetniškega sveta, še enkrat dokazala svojo pripadnost svetovni filmski sceni. (Iga) bazovica - Na državni cesti št. 14 pri začetku Grudnove ulice Trčenje avtomobilov na križišču Gmotna škoda, a le lažja poškodba Pri Bazovici se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, ki je k sreči terjala samo obilo gmotne škode. Na križišču med državno cesto št. 14 in Grudnovo ulico, ki pelje skozi vaški center, sta se nekaj pred 16. uro zadela avtomobila fiat punto in ford fiesta. Slednja je menda obračala levo proti vasi, iz nasprotne smeri (Od Peska proti Trstu) pa je privozil fiat punto. Avta sta trčila skoraj čelno (desni prednji del fieste je zadel prednji del punta), pri čemer pa se k sre či ni nih če huje poško do -val. Posegli so tržaški mestni redarji in rešilec Rdečega križa, ki je na zdravljenje peljal samo eno osebo, ki si je lažje poškodovala roko. Avtomobila (na sliki Kroma) sta bila močno poškodovana; manj kot uro po nesreči so ju odstranili in cestišče je bilo očiščeno. Baklada TPPZ za mir, spomin in sožitje Jutri, na predvečer dneva spomina, bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič priredil baklado za mir, sožitje in spomin, ki je postala že pravo vsakoletno, tradicionalno srečanje. Pevci in vsi udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri pred stadionom Grezar, od tod pa bodo ob 17.30 krenili proti Rižarni. Tu se bo zbor pod taktirko Pie Cah s pesmijo poklonili žrtvam tragičnih dogajanj v Rižarni. K pobudi so pristopila združenja Vzpi-An-pi, Aned in Anppia. Hotel Meina drevi v Aristonu Krožek Che Guevara prireja danes ob 18.30 v kinodvorani Ariston premierno predvajanje filma »Hotel Meina, una stra-ge dimenticata« režiserja Carla Lizzani-ja, ki je povzet po knjigi novinarja Marca Nozze. Po filmu je predvidena tudi javna debata z zgodovinarko Silvio Bon; srečanje bo vodil predsednik krožka Ric-cardo Devescovi. »Trije pesniki« na CD-ju V sodelovanju z Deželo FJK prireja združenje Alpe - delavnica umetnosti in kulture predstavitev CD-ja »Trije pesniki Furlanije-Julijske krajine«. Gre za glasbeni izbor poezij Pier Paola Pasolinija, Carolusa L. Cergolyja in Srečka Kosovela. Za glasbo je poskrbel Alfredo Lacose-gliaz, skladbe pa je izvajal Orkester poezije Furlanije-julijske krajine. CD bodo predstavili danes ob 12. uri v Domu glasbe (Ulica dei Capitelli 3). Gledališče v narečju V gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian bosta v okviru 23. sezone gledališča v tržaškem narečju, ki jo prireja gledališka skupina LArmonia, danes ob 20.30 nastopili skupina Ex allievi del Toti in združenje Grado teatro s komedijo v beneškem dialektu »El moroso de la nona« Giacinta Galline v režiji Bruna Cappel-lettija. Razstava del avstrijskega umetnika Stifterja Na pobudo združenja Euroculture bodo v državni knjižnici na Trgu Largo Papa Giovanni XXIII 6 danes ob 18. uri odprli razstavo »Stifter v Trstu«. Na ogled bodo dela avstrijskega umetnika Alfreda Stif-terja in njegovih dveh sinov Georga in Wolfganga. Razstava bo odprta do 11. aprila, od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, v nedeljah bo zaprta. Pestra dejavnost krožka Arci Krožek Arci na Ulici San Michele 24/b vabi s pestro ponudbo v svojo sredo čim več obiskovalcev. Danes bo na primer ob 20.30 na programu turnir v namiznem nogometu, jutri bodo v večernih urah predvajali film »No dal molin«, v nedeljo pa bodo ob obhajanju dneva spomina ob 20.30 predvajali film »Akropolis«, ob 21.30 pa dokumentarni film »L'altro ieri«. Razstava združenja Atresette Kulturno združenje Artesette obvešča, da bo jutri ob 18. uri v razstavnem prostoru na Ulici Rossetti 7/1 odprlo razstavo Colerevivo - skupinsko razstavo slik, grafik in skulpture. Na ogled bodo dela 44 umetnikov, med katerimi je tudi Pavel Hrovatin. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do 10. februarja. Pinakoteka v Ulici Pieta Na pobudo tržaškega združenja Arte-cultura bodo na oddelku za radioterapijo pri Bolnišniško-univerzitetem podjetju združene bolnišnice v Ulici Pieta danes ob 15. uri odprli pinakoteko umetniških slik na temo »Fizična in metafizična luč«. Po mnenju zdravnikov naj bi dela sodobnih umetnikov nekoliko olajšala bivanje pacientov v strukturi. Svoje umetnine je darovalo nad trideset umetnikov, med katerimi tudi Klavdij Palčič in Dezi-derij Švara. / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. januarja 2008 9 dan spomina na holokavst - Izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta za višješolce Iz spomina raste moč upanja: pričevanja štirih uglednih gostov Govorili so G. Pressburger, L. Sirovich, M. Coslovich in B. Pahor - Danes v Rižarni nagrajevanje šol ob prisotnosti ministra Fioronija Uradna svečanost ob letošnjem dnevu spomina na holokavst bo sicer v nedeljo (ob 11. uri) v Rižarni, vendar bo ta kraj spomina že danes prizorišče svečanosti, ko bo ob 10.30 ob prisotnosti italijanskega ministra za šolstvo Giuseppeja Fioronija stekla pod naslovom Mladi se srečujejo s ho-lokavstom. Ob tej priložnosti bodo nagradili šole, ki so zmagale na istoimenskem natečaju, stekli bodo pozdravi predstavnikov krajevnih oblasti in organizacij ter judovski in katoliški verski obred (v italijanščini in slovenščini). Šolam, točneje višjim srednjim šolam, pa je bila namenjena včerajšnja dopoldanska izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki je potekala v veliki dvorani liceja Dante Alighieri z eno samo točko na dnevnem redu: dnevom spomina na holokavst. Iz spomina raste moč upanja, zato današnja generacija potrebuje spomin, da lahko vrednote posreduje novi generaciji, ki bo vodila Evropsko unijo. S temi besedami je predsednik Boris Pangerc uvedel sejo, katere protagonisti niso bili toliko pokrajinski odborniki in svetniki, ampak štirje ugledni gostje: režiser Giorgio Pressburger, geolog in pisatelj Livio Sirovich, raziskovalec Marco Coslovich in zlasti pisatelj Boris Pahor, živa priča najprej fašističnega, zatem pa tudi nacističnega terorja in njegovih uničevalnih taborišč. Spomin, je dejal Pressburger, deluje selektivno, vendar se še najdejo osebe, ki so doživele grozote taborišč, a jim ljudje ne verjamejo. Odgovornost za to je govornik pripisal medijem, ki so preveč eksponira-li informacije, posledica česa je bila, da vse skupaj izgleda kot fikcija. Istočasno pa mediji lahko nudijo tudi presenetljive možnosti spomina. Sirovich je orisal zgodbo dveh tržaških judovskih zaročencev, Rite Rosani in Giacoma Naglerja. Slednji je bil najprej zaprt v fašističnem koncentracijskem taborišču v Kalabriji, zatem konfiniran v Abru-cih, na koncu pa so ga Nemci odpeljali v Auschwitz, kjer je umrl. Rosanijeva pa se je po njegovi smrti vključila v partizanske enote v Venetu, kjer je padla v boju. Skozi njuno zgodbo je podal tudi trpko usodo tržaških Judov, večina protagonistov pa se je šolala prav na liceju Dante, od koder so prihajali tudi nekateri njihovi preganjalci. Po besedah Marca Coslovicha je kar tretjina vseh deportirancev iz Italije prihajala iz naših krajev. Kar dvajset odstotkov so sestavljale ženske, ki so aktivno sodelovale v odporniškem gibanju in v politiki. Coslovich je nato orisal sistem nacističnih koncentracijskih in uničevalnih taborišč in se pri tem zaustavil ob Rižarni in posebnem uničevalnem oddelku Reinhardt, ki se je pred prihodom v Trst izkazal pri pobijanju milijonov Judov na Poljskem. Boris Pahor pa je najprej opozoril, da je bil Hitler učenec Mussolinija, a se na to v Italiji prevečkrat pozablja in se postavlja v ozadje fašizem, katerega prve žrtve so bili primorski Slovenci in istrski Hrvati. Nacistična uničevalna taborišča so bila le vrhunec pojava, ki se je začel v Trstu s požigom Narodnega doma. Dalje je Pahor opozoril na še vedno premalo poznano zgodbo nacističnih taborišč, v katera so zapirali pripadnike odporniških gibanj in nasprotnike Hitlerjevega režima,kot npr. Dachau, Natzweiler, Dora-Mittelbau idr., v katerih je tudi sam bil. Omeniti velja, da se je k razpravi javil en sam dijak, a s pomenljivim vprašanjem: kakšno upanje obstaja, če človek ni zmožen se učiti iz svoje preteklosti? V svojem odgovoru je Giorgio Pressburger (vprašanje je bilo naslovljeno nanj) opozoril, da ima človek vendarle visoko inteligenco, ki mu omogoča visoka čustva in prav v tem je upanje. Predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat pa je opozorila na prizadevanja za ohranjanje in posredovanje spomina, pri čemer je poudarila pomembno vlogo, ki jo mora imeti šola, ki pa večkrat stori premalo. Prisotne je pozdravila tudi Paola Favetta iz zadruge Strade nuove: slednja prireja t.i. vlak spomina, ki bo v kratkem popeljal dvesto tržaških dijakov v taborišče Auschwitz-Birkenau. Ivan Žerjal Z leve: Marco Coslovich, Livio Sirovich, Giorgio Pressburger, Boris Pangerc, Boris Pahor in Maria Teresa Bassa Poropat kroma Z zidov Rižarne se nekdanji deportiranci oglašajo s svojimi pričevanji kroma dan spomina na holokavst - Začetek pobude Zgodovina so oni Zidovi Rižarne govorijo Videoposnetke s pričevanji desetih deportirancev predvajajo na zidove taborišča - V teh dneh vrsta drugih pobud Zgodovina so oni: tako je naslov pobudi ravnateljstva mestnih muzejev, na podlagi katere so se zidovi nekaterih prostorov Rižarne spremenili v filmska platna, na katerih se bodo do nedelje vsak dan od 9. do 19. ure vrstili videoposnetki pričevanj desetih deportirancev: Henricha Breinerja, Ottaviana Danelona, Lucie Del Cielo, Giordana Dudineja, Riccarda Goruppija, Ade Jerman, Iolande Marche-sich, Rosalie Poropat, Savine Rupel in Ferdinanda Zidarja. Kot je na včerajšnji popoldanski otvoritvi dejal koordinator pobude Francesco Fait, gre za videointerv-juje v okviru projekta Zadnji apel, ki so jih opravili Marco Coslovich, Dunja Nanut in Tristano Matta in ki po Faitovih besedah imajo poleg zgodovinskega pomena tudi svojo »hrapavo lepoto« in poseben čustveni naboj. Ta pričevanja so želeli postaviti ravno v kraj spomina, želeli pa so se tudi srečati s preživelimi in njihovimi sorodniki. Taka pobuda, je še dejal ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugu-lin, pa je tudi način, da se poudaril, kako je Rižarna ne samo muzej, ampak tudi kraj, kjer se ohranja spomin. Medtem pa se ob letošnjem dnevu spomina vrstijo ostale pobude. Vedno včeraj je tako v dopoldanskih urah v Rižarni potekala okrogla miza o 70-letnici razglasa rasnih zakonov v Italiji, o katerih je popoldne govoril tudi Michele Sar-fatti, ravnatelj Centra za sodobno judovsko dokumentacijo iz Milana, zvečer pa je bil na sporedu monolog Pina Petruz-zellija iz teatra Ipotesi iz Genove z naslovom Cigani: pozabljeni holokavst. Tudi danes bo ob 9. uri Michele Sarfatti govoril o protijudovski fašistični zakonodaji, ob 10.30 pa bo nagrajevanje šol ob izidu vse-državnega natečaja Mladi se srečujejo s holokavstom ob prisotnosti ministra za šolstvo Giuseppeja Fioronija. Ob 13.15 bodo odprli razstavo o nacističnem taborišču v Bocnu. Osrednje svečanosti pa bodo v nedeljo: ob 8.30 bodo odkrili obeležje v spomin na Giovannija Palatuccija z verskim obredom, ob 9.15 pa bo izpred koronejskega zapora krenila tiha povor-ka nekdanjih deportirancev do glavne železniške postaje, kjer bodo ob 10. uri položili venec k spominskemu obeležju. Ob 11. uri bo v Rižarni osrednja svečanost ob dnevu spomina na holokavst, ob 17. uri pa bodo predstavili knjigo Angela Fica-riella o Giovanniju Palatucciju. Ob dnevu spomina se bodo - prvič v Furlaniji-Julijski krajini - v Trstu danes sestali tudi člani vsedržavnega oddelka za socialno skrbstvo pri Združenju italijanskih pokrajin. (iž) dan spomina na holokavst - Poimenovanje Ploščad pri Rižarni nosi ime po malem Sergiu De Simoneju Ploščad pri Rižarni, ki služi tudi kot parkirišče za obiskovalce tega spomenika, od včeraj nosi ime po malem Sergiu De Simoneju, sedemletnem judovskem otroku, ki je bil prav iz Rižarne odpeljan v Auschwitz, kjer je postal žrtev eksperimentov zloglasnega Josepha Mengeleja, nato pa v Hamburg, kjer so ga le nekaj dni pred koncem vojne usmrtili. Tablo z napisom (na sliki KROMA) so odkrili De Si-monejevi svojci, njegov brat Mario pa je v nagovoru pozval k razmisleku in demokratičnemu nadzoru, da se take stvari ne ponovijo, medtem ko je tržaški župan Roberto Dipiazza, ki se je svečanosti udeležil z večjim številom odbornikov in svetnikov, predstavnikov oblasti in drugih združenj, dejal, da ni nizkotnejšega zločina kot je tisti, ki je storjen proti otrokom. Dipiazza je pozval k ohranjanju spomina, saj je nevarnost vedno za vogalom, nikomur pa se ne sme dovoliti, da postavi pod vprašaj načela, kot sta enakost in svoboda, ki sta temeljni vrednoti italijanske ustave in zato nedotakljivi, kot morajo biti nedotakljive pravice otrok. 10 Petek, 25. januarja 2008 TRST / opčine - Bliža se Kraški pust Najbolj norčav, nasmejan in masten praznik je pred vrati Jutri uradna predstavitev v zgoniški vinoteki - Prihodnji teden bo že pustno odet Hitrih nog se približuje najbolj nasmejan, norčav in masten praznik ... PUST! Kljub temu, da je letos potrkal na naše duri precej zgodaj, so si pustni veseljaki privihali rokave že pred časom in zagotovili svojo udeležbo na tradicionalni pustni povorki, ki bo v soboto, 2. februarja, preplavila Opčine. »Letos beležimo rekordno udeležbo enajstih vozov in desetih skupin, kar je hvalevredno dejstvo, saj dokazuje, da so naši "pus-tarji" razumeli, kaj ta manifestacija pomeni za slovensko manjšino,« nam je zaupal predsednik odbora Kraškega pusta Igor Malalan. Prav gotovo je spodbudno tudi sodelovanje s sovodenjskim društvom Karnival, »ki nas združuje v enoto.« V torek je v Domu Brdina potekal še zadnji sestanek odbora s predstavniki sodelujočih na pustni povorki. Srečanje je bilo tehničnega značaja, saj so prireditelji prisotnim še enkrat predočili pravila in predpise, ki jih morajo pustni vozovi upoštevati. Pri tem velja omeniti predvsem izpušne cevi pri vozilih, ki morajo biti usmerjene proti nebu in ne v ljudi, in pa predpise za voznike ter vodje skupin, ki morajo skrbeti za čim varnejši potek sprevoda in ne smejo biti pod vplivom alkohola. »Predstavniki javnega reda bodo pred začetkom kontrolirali vozove in se prepričali, da so pozitivno opravili tehnični pregled. Pri tem pa moram pohvaliti vse udeležence, ki so se doslej vsakič držali pravil,« je poudaril Malalan. Da bo tudi letos pust živ in vesel, bodo poskrbeli vozovi z Repentabra, Merč, So-vodenj, Bazovice, Medje vasi-Štivana, Pra-prota, Opčin, Štmavra, Škednja, Števerjana in sv. Križa in pa skupine iz Lonjerja in Ka-tinare, Boljunca, Valmarina, Šempolaja, Padrič in Gropade, Proseka in Kontovela, Valmaure, Nabrežine, Zagorja ob Savi in okolice Kopra. Spored 41. Kraškega pusta bodo uradno predstavili jutri ob 11. uri v zgoniški vinoteki. »Izbira lokacije ni naključna, saj želimo spodbuditi zgoniške občane, naj se nam spet pridružijo. V prihodnjih letih bomo zato obiskali še druge vasi in upamo, da se bo našemu pozivu kdo odzval,« je pojasnil Malalan. Še danes bo potekala preprodaja vstopnic za kabaretno predstavo Radio-ak-tivni live, ki bo na sporedu v openskem Prosvetnem domu 29., 30. in 31. ob 20.30. Na defile otroških mask in izbor Pustklobuk (1. februarja) so se doslej prijavile že tri šole, tako da organizatorji pričakujejo, da bo Prosvetni dom v petek celo pretesen. Za konec pa še poziv k točnosti, »saj bo udeležencev veliko in veseli sprevod bo treba speljati do konca do mraka ... Pa še vreme naj nam bo naklonjeno in naj nam zagotovi tradicionalno zabavo!« (sas) Še zadnji nasveti "pustarjem" in sprevod bo lahko mirno krenil ... kroma Dimitrij Waltritsch razstavlja v Ul. San Michele V razstavnem prostoru SanMi-chele11, bodo danes ob 18.30 odprli razstavo »A + U: arhitekture Dimitrija Waltritscha«. Za uvodno besedo bo poskrbel pisatelj Veit Heinichen. Na razstavi bodo na ogled nekateri projekti slovenskega arhitekta. Razstava bo odprta v Ulici San Michele 11/B vse do 14. marca: od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Za informacije so na razpolago tel. 040/634430, spletna stran www.sanmichele11.org in elektronski naslov Info@sanmiche-le11.org. Jutri družabni večer v Nabrežini Kot je v Nabrežini že večletna tradicija, prireja društvo Igo Gruden ob začetku leta družabni večer za vse svoje člane in prijatelje. Tako srečanje bo jutri zvečer v Kulturnem domu Igo Gruden. Predsednica Mariza Škerk bo podala oceno delovanja v preteklem letu in razkrila načrte za bodočnost. V krajšem kulturnem sporedu bosta nastopila pevska zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Fer-lana in Igo Gruden pod vodstvom Mikele Šimac, nato bo priložnost za klepet in za obnovitev članske izkaznice. Ob prigrizku in žlahtni kapljici bo za veselo razpoloženje poskrbel Egon Tavčar s svojo harmoniko. staro pristanisce - Razstava odprta samo še do nedelje Danes predstavitev knjige Nočni cvet, Pregarčevi zborniki jutri in v nedeljo zadnji vodeni ogledi v kriški Lampari drevi - Pred premiero SSG odprtje razstave Vladimir Klanjšček, umetnik z občutkom za lepoto V okviru razstavne dejavnosti Slovenskega stalnega gledališča bo danes ob 19.30 odprtje razstave slik Vladimirja Klanjščka; goriškega likovnega ustvarjalca bo predstavil umetniški vodja slovenskega gledališča Marko Sosič. »Globoko je s pokrajino in človekom Goriških Brd, kjer je rojen in kjer ustvarja, povezan Vladimir Klanjšček, ki v svojih delih ohranja samo bistveno strukturo pokrajine. Ta mu daje oporo za nadvse zračne kompozicije, ki jih definirajo mehki in pretehtano začrtani znaki, oplemeniteni s patino toplih in nežnih barv, ki so v lahnih nanosih položene na površino,« je likovnika označil goriški umetnostni kritik Joško Vetrih. Klanjšček je med najbolj reprezentativnimi ustvarjalci iz vrst slovenske narodne skupnosti v Italiji, s svojim občutkom za lepoto pa je včasih poskrbel tudi za oblikovanje publikacij in urejevanje prostorov. V Trstu se bo predstavil s slikami. Razstava bo odprta do 27. februarja, in sicer med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. Razstavo Spacal -umetnik brez meja si je doslej ogledalo preko 3.600 obiskovalcev kroma Do nedelje je v prenovljenih skladiščih starega pristanišča na IV. pomolu na ogled obsežna razstava Spacal - Umetnik brez meja, ki si jo je doslej ogledalo nad tri tisoč šesto ljudi! Gre za skoraj popoln pregled Spacalovih del, od grafik, lesorezov, olj, volnenih tapiserij, poslikanega pohištva vse do katalogov in prejetih odlikovanj, ki so jih posodili privatniki in ustanove z obeh strani nekdanje meje. Obogatitev pa predstavlja tudi dokumentarec Lojze Spacal - Oko Krasa, ki ga je posnel Matjaž Žbon-tar in si ga obiskovalci lahko ogledajo na prizorišču tržaške razstave. Danes (ob 18.30) bodo v razstavnih prostorih predstavili knjigo Nočni cvet - Un fiore in inverno, ki jo je tako v slovenskem kot italijanskem jezi ku na pi sal umet ni kov sin Bo rut Spacal. V soboto in nedeljo pa bodo stekli še zadnji vodeni ogledi; jutri ob 18. uri (eden v italijanskem, drugi v slovenskem jeziku), v nedeljo pa ob 11. uri (prav tako v obeh jezikih). Nedeljsko ponudbo bo obogatil tudi voden ogled s prof. Frankom Vecchie-tom (več informacij na telefonski številki 340 7187234). Obisk Spacalove razstave je brez pla čen, mo žen pa je da nes in jut -ri med 10. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 20.. Zadružna Kraška banka in restavracija Lampara v Križu vabita v ponedeljek, 28. januarja, ob 20. uri na predstavitev zbornikov Odtenki vesti in (Ne)veščne obrobnosti Aleksija Pregarca. S svojimi deli bodo prisotni slikarji Grupe U Deziderij Švara, Edi Žerjal in Boris Zuljan ter portretist Leopold Sternad. Za glasbeni del bo poskrbel duo Tamara Ražem -Damjan Locatelli. Avtorja bo predstavil profesor dr. Edvard Kovač. Koncert prijateljstva jutri v Zgoniku Občina Zgonik in Občina Repen-tabor v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabijo v soboto, 26. januarja 2008, ob 21.uri Zgonik v šotor pri Športno-kulturnem centru v Zgo-niku na »Koncert prijateljstva«. Ob glasbenih skupinah Trabant in Ana Pupedan bodo za dobro počutje publike poskrbele še druge italijanske in slovenske skupine. Vstop je prost. Vpis v dolinske jasli Uprava občine Dolina - urad za šolstvo, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. V istem obdobju je možen ogled jasli vsak torek od 16.30 do 17.30 (0408325084). Za dvig vpisnih pol, informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). Vpisne pole dobite tudi na spletni strani www.comu-ne.san-dorligo-della-valle.ts.it Pomaranče proti raku Prostovoljci italijanskega združenja za raziskave rakastih obolenj AIRC bodo jutri po vsej Italiji ponujali vrečke rdečih pomaranč, ki jih je darovala dežela Sicilija. Z osmimi evri bo lahko vsakdo izmed nas prispeval pri boju proti tej hudi bolezni. V Trstu jih bodo delili na Goldonijevem trgu, v trgovskih centrih Il Giulia in Torri d'Europa, na openski Ulici Nazionale 38 in na Marconijevem trgu v Miljah. / TRST Petek, 25. januarja 2008 1 1 tržaška sodna palača - Obračun pred jutrišnjim odprtjem sodnega leta Tržaško prizivno sodišče med najbolj učinkovitimi v Italiji Kljub pomanjkanju osebja rekordne številke - Goriško prizivno sodišče črna ovca dežele Tržaško prizivno sodišče je bilo v prejšnjem letu, skupaj s Caltanisset-to, najbolj učinkovito na kazenskem področju med 29 prizivnimi sodišči v Italiji, produktivnost posameznih sodnikov pa je bila rekordna: vsak je zaključil 200 postopkov. Letni obračun je včeraj podal predsednik prizivnega sodišča Carlo Dapelo, ob njem pa sta spregovorila predsednik tržaške odvetniške zbornice Maurizio Consoli in upravni vodja prizivnega sodišča Renato Romano. Jutri bo na vrsti slovesno odprtje sodnega leta 2008. Prizivno sodišče v Trstu je lani prejelo 1.202 nova kazenska postopka, izdala pa 1.602 razsodbi, tako da je zmanjšala zaostanek za 400 enot: na zalogi je trenutno 3.008 kazenskih primerov. Prizivni kazenski postopki trajajo povprečno tri leta, spodbuden pa je podatek, da se samo 8% postopkov konča z zastaranjem. Dapelo je navedel podatke, ki jih je prejel od sil javnega reda in kažejo, da kazenska dejanja upadajo: vse manj je nezakonitih priseljencev, tatvin v hišah in avtomobilih, umorov in smrtnih nesreč, mafijske organizacije pa so dejansko odsotne; dobro je sodelovanje s slovenskimi oblastmi na področju boja proti trgovini z mamili, nekaj več pa je ropov in poslo vanja s pona red bami. Položaj na civilnem področju je stabilen. Renato Romano je izpostavil velike kadrovske težave, s katerimi se mora soočati sodišče. Glede upravnega osebja je pokritih približno 85% predvide nih mest, pomanj kanje osebja pa je zna čil no za vso sever no Ita li -jo: za primerjavo, v Palermu je 115% potrebne ga osebja. Pred kratkim je pri -šlo do pisnega dogovora med Illyjem in ministrom Mastello, ki je dejansko podelil Deželi FJK nekaj avtonomije na tem področju: tako bo prišlo s februarjem 10 novih funkcionarjev (del teh naj bi poslali v Gorico), kmalu zatem še dodatnih 10, tedaj pa bo še vedno primanjkovalo 80 oseb. »Samo z do-kajšnjo avtonomijo lahko stvari gredo na bolje, ker se drugače vse ustavi v Rimu« je dejal Dapelo. Splošno stanje italijanskega sodstva je slabo, obstajajo pa velike razlike od sodiš ča do sodiš ča. Sodni pos -topek v Trentu traja v povprečju 7 mesecev, v Benetkah pa 7 let; v FJK je sploš na sli ka pri ziv nih sodišč pozitiv -na (tako Videm, Pordenon in Tolmeč), črn ma dež pa predstavlja Gorica. Consoli je povedal, da je situacija na tam kaj šnjem sodiš ču katastro fal na, saj se pogosto zgodi, da fascikli prvostopenjskih razsodb pridejo do dru-gos topenjske ga sod ni ka, ko je pos to-pek že zastaral. Predhodne obravnave trajajo več kot eno leto, procesi so izjem no počas ni, na čakanju pa je kakih 800 do 900 postopkov v zvezi z obole nji, ki so pove zane z azbes tom. Predsednik Dapelo je že pisal pravosodnemu ministrstvu in ga pozval, naj poskrbi za kadrovske okrepitve, »več od tega pa ne morem narediti«. »Dejstvo je,« je ko men ti ral Con soli, » da če lahko sodniki v Trstu proizvedejo 200 razsodb na leto, to lahko storijo tudi vsi ostali. Državljanom bi morali začeti raz la gati, zakaj so na do lo čenih sodiš čih pro cesi dalj ši: ni sa mo stvar sredstev, temveč individualnih odgovor nos ti«. Mnenja o odhajajočem pravosodnem ministru Mastelli so bila včeraj deljena. Dapelo je pohvalil njegovo delo, ker je izbolj šal odno se med mi nis -trstvom in državnim združenjem sodnikov ter višjim sodnim svetom (»v Castellijevi dobi so bili odnosi bolj hladni, do našega razreda je bil nekoliko zaprt«), njegov načrt reforme pravosodja pa bi prinesel dobre novosti, ker se je zgle do val po us peš nih pri -merih Španije in Francije. S tem se ni strinjal Consoli, kije ocenil, da Mastella ni na redil ni česar ko rist ne ga za dr -žavo. ( af) Z leve proti desni: predsednik tržaške odvetniške zbornice Maurizio Consoli, predsednik prizivnega sodišča Carlo Dapelo in upravni vodja prizivnega sodišča Renato Romano kroma mamila Akcija finančnih stražnikov v Piacenzi Tržaški finančni stražniki so zabeležili nov uspeh v boju proti trgovini z mamili, tokrat pa so bi li de jav ni na gos tovanju v oko li ci Pi a cen ze. Operativni oddelek davčne policije tržaške finančne straže je namreč vodil preiskavo, ob kon cu katere so are ti ra li dve osebi (gre za maroška državljana, ki sta sedaj v zaporu v Pia cen zi) in zasegli 30 kilo gra -mov hašiša. Vse se je začelo z zasledovanjem sumljivega av-tomo bi la v oko li ci Pi a cen ze: voz nik je ne na do ma krepko pri tis nil na plin, med dir ka-njem pa se je na pos led zale tel v vo zilo finanč ne stra že in se ustavil. Ma ročana sta se po-gna la v beg peš, a so ju straž -niki kmalu zatem le prijeli. Hašiš se je nahajal v kovčku, ki je bil skrit v avtomo bil skem prtljažniku. pomorska postaja - Predstavitev zadnje knjige Marca Travaglia Mani sporche Virusa prve republike niso iztrebili Konflikt interesov je učinkovito nadomestil sistem podkupnin - Znanega novinarja je povabila stranka Italije vrednot »Konflikt interesov je izum Berlusco-nijeve vlade, leva sredina pa se mu je prilagodila in omogočila njegov razmah. Sistem je bolj učinkovit in zanesljiv od podkupnin, saj sta podkupovalec in podkupljeni sedaj ena in ista oseba, ali kvečjemu sorodnika. Prej je Craxi delal usluge Ber-lusconiju, nato je slednji spojil oba lika v enega, levica pa se je od tega marsikaj naučila«. Montanellijev učenec in eden najbolj znanih italijanskih sodnih kronistov Marco Travaglio ni nikoli imel dlak na jeziku, njegov slog je neposreden, ironičen in nediplomatski, od svojega učitelja pa se je naučil reči bobu bob oz. »tatu tat«. V sredo je predstavil v Trstu svojo zadnjo knjigo Mani sporche 2001-2007 (Umazane roke 2001-2007; tako sta desnica in levica požrli 2. republiko). Srečanje v priredbi pokrajinskega in deželnega vodstva Italije vrednot (ob sodelovanju tržaške skupine Beppe Grillo) je bilo na Pomorski postaji, kjer je novinarja, ki sodeluje z raznimi časopisi (med drugim z LUnita in La Repubblica, tako da se je sam označil za »liberalca, ki je dobil začasno zatočišče na levici«) pričakala gosta množica bralcev in radovednežev. Obsežna knjiga Mani sporche, ki stajo ob Travagliu napisala še njegov neločljivi sodelavec Peter Gomez in Gianni Barbacetto, je nadaljevanje dela Mani pulite 1992-2001, v kateri je ista trojica podrobno opisala italijansko sodno dogajanje od Tangentopolija do druge Berlusconijeve volilne zmage. Zadnjo knjigo so sestavljali približno eno leto in jo zaključili decembra 2007. Kljub temu je bilo med sredinim srečanjem mnogo pozornosti posvečene najbolj svežim januarskim aferam, v prvi vrsti tisti, ki je privedla do vladne krize. Deželni koordinator Italije vrednot Italo Bassi je uvodoma obžaloval dejstvo, da so poslanci njegove stranke edini, ki niso ploskali med napadi na sodstvo, ki jih je pravosodni minister Clemente Mastella izustil med svojim odstopnim nagovorom. Za Travaglia je Mastella ponovil stališča Silvia Berlusconija, ko se je pred sodniki branil z izjavo: »državljani so enaki pred zakonom, a sam sem bolj enak, ker imam glasove državljanov« (očitno je ciljal na neprištevnost, meni Travaglio, ki je takrat sedel v sodni dvorani). Bučno navijanje za Mastello proti sodniškim zarotam je bil pravi simbol kas-te-klana, parlamentarci pa so se takoj zatem trepljali po ramenih z izjavami, kot sta npr. »skoraj bi zaprli mojo sestro« ali »brata imam v hišnem priporu«. Lamberto Di-ni je bil najbolj ganjen: dejal je, da so »naše žene tarča sodstva«. Dinijeva žena je bila 3. decembra 2007 obsojena na dve leti in Marco Travaglio kroma štiri mesece zaporne kazni zaradi goljufivega bankrota. Mastella se je na televizijski oddaji Porta a Porta branil s trditvijo, da se soprog ministrov ne sme aretirati. Nihče od prisotnih, od Bruna Vespe do drugih novinarjev, tega izmišljenega pravila ni iz-podbil. Travaglio je podrobneje opisal preiskavo o Mastelli, njegovi soprogi (kije postala predsednica deželnega sveta, ne da bi dobila enega samega glasu) in »malemu kla-nu-UDEUR«. Omenil je manipulacijo javnega natečaja, odkrito izsiljevanje Bassolina, ker je ta imenoval predstavnika LD za predsednika ustanove IACP v Beneventu (očitno so politiki navezani na upravljanje ljudskih domov, ker jim to prinaša glasove), pritiske na primarija ginekologije, ker se ne vede kot strankarski človek (»vsaka ženska si želi ginekologa stranke UDEUR« je hudomušno komentiral Travaglio) ter izsiljevanje manjše Občine, ker ni imenovala odbornika za javna dela iz vrst UDEUR. Bivši pravosodni minister je v teh dneh dejal, da je vse to morda nemoralno (v it. »malcostume«), a vendar zakonito. »V Italiji so ta dejanja na robu zakonitosti, v tujini pa bi bila hudo kazniva« pravi Trava-glio. Tako delajo vsi, pravi Mastella, pa čeprav gotovo obstajajo politiki, ki ne vplivajo na potek javnih natečajev in ne upravljajo bolnišnic kot del lastnega fevda. V tem ozračju se javno mnenje usmerja k posploševanju, češ da vsi politiki kradejo; a to mišljenje je nastalo na podlagi dejstev in ne zaradi redkih novinarjev, ki so ta dejstva izpostavili. Travaglio ni skoparil s kritikami na račun novinarjev. Odgovorni urednik Corriere della Sera Paolo Mieli je bil pred dnevi gost oddaje Ballaro, kjer je med dru- gim dejal, da sodniki motijo politično stabilnost države. Sodnik Pier Camillo Davi-go mu je rezko odvrnil, da problem niso sodniki in preiskave, pač pa politiki, ki kršijo zakone. Travaglio se strinja: preiskovalci delajo svoje delo in glej ga zlomka, skoraj vsakič kaj najdejo. »Prepričujejo nas, da so preiskave zahrbtna sredstva, medtem ko je problem drugje: prisluškovalna naprava je povsem nevtralen predmet, ki ni kriv, da se DAlema in Consorte menita o umazanih poslih«. Same stranke bi morale pometati pred lastnim pragom in zavrniti vsaj kandidate, ki imajo težave s pravico. V ZDA sta osrednji stranki glede tega strogi: v svojih vrstah nočejo ljudi, ki bi lahko skvarili imidž stranke. A ZDA so ZDA in Italija je Italija... V naši državi je predsednik Dežele Sicilije obsojen na 5 let zaporne kazni zaradi sodelovanja pri mafijskih kaznivih dejanjih in noče odstopiti (še več: praznuje, ker se je zanj še kar dobro izšlo); organ, ki bi moral o tem odločati (protimafijska parlamentarna komisija) pa ima dva člana, Ci-rina Pomicina in Elia Vita, ki sta bila obsojena zaradi korupcije! Skratka, na pepelu prve republike se je rodila druga, ki je nadaljevala pot na istem tiru. Virus ni bil iztrebljen, ker so uporabili homeopatsko zdravilo: korupcijo so zdravili s korupcijo, namesto virusa pa so premeščali kirurge in odstranjevali kirurške nože. Travaglio se je še vprašal: kako bi priseljencu obrazložili, da se mora več let dobro vesti in ne imeti težav s pravico, da bo lahko naposled izvolil v parlament večkrat kaznovane osebe? Aljoša Fonda 12 Petek, 25. januarja 2008 TRST / NOCOJ - Ob 18. uri v veliki dvorani ZKB na Opčinah Z razstavo uvod v praznovanje stoletnice Bogata zbirka numizmatičnih in filatelističnih eksponatov V veliki dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bodo danes ob 18. uri odprli bogato numizmatično in filatelistično razstavo. Dogodek bo posebnega pomena, ker bo predstavljal nekakšen slavnosten uvod v celoletno proslavljanje stoletnice Zadružne kraške banke. Ker gre za denarni zavod, ki že celo stoletje vestno opravlja nezamenljivo delo v službi na še na rod ne in šir še skup nos -ti, bo prav prikaz denarja skozi zgodovinsko prizmo minulega stoletja prvi spregovoril o dolgi in us peš ni poti ustano ve, ki se je rodila daljnega leta 1908. Ob denarju bo ta zgo do vin ski pro ces do -polnil prikaz razvoja poštne službe in filatelije. Razstava je razdeljena na tri med sabo povezane sklope. Prvi, numiz ma tič ni sklop, ki ga je pri -pravil in uredil Andrej Štekar, obsega bankovce, kovance in razne vrednot ni ce, ki so jih v raz nih časovnih razdobjih, od časov av-stroogrske monarhije, preko kraljevine Italije, razdobja nemške okupacije in partizanskega gibanja, nato Zavezniške vojaške uprave in Republike Italije do današnjih dni, ko kraljuje evro, uporabljali v naših krajih. V drugem sklopu, ki ga je pripravil Peter Suhadolc, bodo na ogled dra go cene zbir ke znamk in poštnih žigov od leta 1908 do danes. Tretji pa ponuja na ogled več sto starih razglednic naših krajev od Milj do Devina s konca 19. in začetka 20. stoletja. Razstavo razglednic, ki so last ZKB, je uredil in pripravil Igor Tuta. Posebej velja omeniti, da bo to priložnost od 16. do 20. ure delo val v raz stavni dvo ra ni ZKB tu- di pošt ni urad, v katerem bo na raz pola go pri lož nost ni pošt ni žig, ki se bo tako pri dru žil šte vil nim dru gim raz stavlje nim žigom, izda -nim ob raz lič nih pri lož nos tih na Opčinah v teku zadnjih sto let. Razstava bo odprta do 8. februarja po urniku poslovanja banke. krožek generali - Predavanje prof. Fedore Ferluga Petronio Tudi italijansko občinstvo spoznalo poezijo Alojza Gradnika Lani je potekala sto petindvajseta obletnica rojstva in štirideseta obletnica smrti pesnika in prevajalca Alojza Gradnika. Med raznimi pobudami, ki so bile posvečene pomembnima obletnicama, je bil tudi mednarodni simpozij, ki ga je na Videmski univerzi priredila njena redna profesorica slavisti-ke Fedora Ferluga Petronio. Da bi veličino goriškega pesnika spoznalo tudi tržaško, predvsem italijansko govoreče občinstvo, so Gradniku posvetili tudi predavanje v krožku Generali, ki je uživalo pokroviteljstvo Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu (prisoten je bil tudi konzul Šušmelj). Prof. Ferluga Petronio je v ta namen prevedla v italijanščino nekaj njegovih poezij in se v svojem posegu osredotočila predvsem na ne katera dej stva, ki so za- znamovala Gradnikovo življenje. Pojasniti je na primer skušala, zakaj je bil »pesnik goriških Brd« dolga desetletja zanemarjen in zakaj še danes Slovenci niso osveščeni, da je po Prešernu najbrž največji slovenski pesnik. Gradni-kova zapostavljenost je neizbežno povezana z letom 1929, ko je v Beogradu, kamor je pribežal pred fašizmom, sprejel mesto sodnika na Vrhovnem sodišču za zašči to dr žave. Po voj ni je bil zaradi tega prisilno upokojen: na njegovo pes niš tvo in na nje gov bogat pre va-jalski opus, ki zaobjema na primer prevode Danteja, Foscola, Petrarke, Shake-spearja in kitajske lirike, je legla senca. Kulturni molk je leta 1954 pretrgala Marja Borštnik, ki je rehabilitirala Gradnikovo poezijo; rehabilitacija se je nadaljevala leta 1962, ko je bil izvoljen Prof. Fedora Ferluga Petronio je spregovorila o življenjski in ustvarjalni poti Alojza Gradnika kroma za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kulturni molk pa ni »ovil« samo Gradnika: v državah, v katerih je vladal ko munis tič ni režim, je bil to po mne -nju prof. Fedore Ferluga splošen pojav, zato bi morali po padcu berlinskega zidu ponovno napisati marsikatero slovstveno zgodovino. Med tržaškim srečanjem v krožku Generali je predavateljica vsekakor podrobno analizirala Gradnikovo pesniško pot in izpostavila predvsem njegovo izredno originalno ljubezensko, erotično poezijo, v kateri je meja med ljubeznijo in smrtjo večkrat nejasna. Ob krajinski poeziji in tisti z zgodovinsko tematiko pa je spregovorila tudi o tisti iz zrelejšega obdobja, ko se je Grad nik izkazal predvsem kot metafizičen pesnik. POZOR - POZOR - POZOR DANES, SAMO ŠE DANES, 25. JANUARJA 2008 SO NA RAZPOLAGO VSTOPNICE ZA KABARETNO PREDSTAVO TEATRA " KOMiGO ' u RAD tO - AKTIVNI LIVE ! * KATERA BO V TOREK 2fl, SREDO 30. IN ČETRTEK 31 JANUARJA 200B OB 20 30 URI V PROSVETNEM DQMU N^OPClNAH VSTOP SAMO Z REZER VAOUAMl, KI VAM BODO NA RAZPOLAGO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH „. OD 13.00 URE DO 20:00 URE C rfrrJrttifr AflHOf H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 040-8329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Na-brežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ Virgila Ščeka, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vabi na predavanje »Ko otrok obiskuje osnovno šolo« psihologinje dr. Veronike Lokar, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 17.30 v domu Iga Grudna. M Izleti 24. januarja 2008 Bari 28 55 7 59 21 Cagliari 73 2 79 77 12 Firence 18 14 20 57 88 Genova 39 51 74 63 20 Milan 84 54 51 67 57 Neapelj 33 54 18 19 23 Palermo 63 13 43 29 6 Rim 41 39 5 76 34 Turin 6 11 25 82 48 Benetke 88 8 24 32 41 Nazionale 41 64 20 48 57 Superstar 41 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 51.891,00 € 144 dobitnikov s 3 točkami 1.290,00 € 2.056 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.718 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.979 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Cicerone 8, tel.: 040 635627 ali pa lahko pišete na smucanje@spdt.org. Vabljeni! S Poslovni oglasi P&E PROJECT Z OPČIN IŠČE vajenca/ko za delo v trgovini od torka do sobote. Pisati na delo@pe-project.it TRGOVSKO PODJETJE s sedežem v Trstu zaposli s "part-time" urnikom knjigovodjo/a z izkušnjo. Življenjepis poslati na fax št. 040-828882. V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: v nedeljo, 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Na-brežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Prijavite se lahko v uradu ZSŠDI, ul. Super Enalotto Št. 11 18 28 33 41 63 84 jolly 88 Nagradni sklad 2.815.133,37€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.601.172,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 70.378,34 € 1.085 dobitnikov s 4 točkami 518,91 € 43.616 dobitnikov s 3 točkami 12,90€ 0 Mali oglasi AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 3479534644 IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483. KMEČKI TURIZEM SKERLJ Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starši večkratni zmagovalci na mednarodnih razstavah, primerne za družino z vrtom, otroki (tudi majhnimi) in domačimi živalmi oddajamo od 1. marca dalje. Tel. št. 040-226207. NA COLU PRI REPNU prodajam novo nedokončano hišo, 280 kv. m. z velikim vrtom. Tel. št. 040-208326 ali 335304758. NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211. OPRAVLJAM raznovrstna dela na vrtu, v stanovanju in drugo. Pokličite na tel. št. 320-9564298. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM stanovanje v ul. Revoltella, 110 kv. m. z garažo. Tel. št. 340-9188924. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giu-lia, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ob uri obedov. PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 348-7462762. PRODAMO hišo v sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 3284650354 ali 00386-41890193. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Dom-jo) oddam v najem, 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel. št. 040-828861. UGODNO PRODAM lepo izdelan krznen plašč (lisast ozelot, vidra rokava in ovratnik), dolžina 3/4, mera 46 s kombiniranim klobučkom. Cena 500,00 evrov (možnost domene). Tel. 040228630 ali 348-7462762. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje pri Sv. Jakobu. Za informacije pokličite tel. št. 335-6228630. Včeraj danes Danes, PETEK, 25. januarja 2008 SAVEL Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 9.00. Jutri, SOBOTA, 26. januarja 2008 TIMOTEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1031,8 mb pada, veter 13 km na uro, za-hodnik, nebo jasno, vlaga 43-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti (040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino ALCIONE - 17.00, 19.00 »Giorni e nu-vole«; 21.00 »Lussuria - Seduzione e tradimento«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Aliens vs. Predator 2«. ARISTON - 16.00, 20.10, 22.15 »Hotel Meina«; 18.30 - predavanje o knjigi in filmu. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amo-re«; 16.00, 19.00, 21.30, 22.00 »American Gangster«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alvin superstar«; 16.00, 19.00, 22.00 »Into the wild - Nelle terre sel-vagge«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Non e mai troppo tardi«; 16.00, 17.50, 19.40 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel-vagge«. FELLINI - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Bianco e nero«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gángster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 22.00, 00.10 »Jaz, legenda«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Estrellita - Pesem za domov«; 17.20 »Petelinji zajtrk«; 16.20, 19.00, 21.40, 00.20 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 16.10 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S cusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alvin Superstar«; Dvorana 3: 16.40, 20.30, 22.15 »Io sono leggenda«; 18.15, 22.15 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«. SUPER - Prepovedan mladini pod. 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amo-re«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 3: 17.00, 18.40 »Alvin superstar«; 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Alien vs. Predator 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«. Čestitke Kako hitro čas beži, saj najina punčka JOSETTE danes že štiri leta slavi. Da bi se še naprej trudila, da bo ubogljiva, vljudna, radodarna, pogumna in... bila, kot njena knjižna prijateljica Mila in tako v svet prave princeske vstopila in mamo Sonjo in tati Markota razveselila. Moji sestrici JOSETTE bom danes zavriskala in jo za nosek stisnila. Ona bo to moje voščilo razumela in ga z objemom sprejela! Marisol. JOSETTE! Naj ti bo vsak nov dan osvetljen z najlepšimi bleščicami, ki ti jih ponuja življenje. To so želje nono-ta Jožkota, none Katje in tete Erike. Dragemu NONOTU, ki danes slavi rojstni dan, želimo vse najboljše vsi, ki te imamo radi. V Dolini pri Mtrejki praznuje danes rojstni dan naša draga prijateljica DANIELA. Vošči ji vse najboljše ter ji kliče še na mnoga leta Zmaga z družino. Na Opčinah IVANA slavi 7. rojstni dan! Vse najboljše, še mnogo zdravih in srečnih let ter da bi bila vedno tako pridna punčka, ji želijo vsi, ki jo imajo radi! □ Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.00-19.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo vsako sredo od 16. do 18. ure ludoteko, kjer se otroci lahko igrajo s starši. Za morebitne informacije tel. št. 040299099 (Dr. Antonella Celea). PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Sloveni-ja, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinforman-dum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinforman-dum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo še danes, 25. januarja, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, od 18. do 20. ure predprodaja listkov za kabaretno predstavo Radio-aktivni Live. Nadaljuje se tudi vpis za Otroški defilé pustnih mask in Pust klobuka. Pohitite! TRST DOLINSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE vabi na javni informativni sestanek, na katerem bo govora o volitvah vodilnih organov stranke, ki bo danes, 25. januarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Srečanje bo vodila Tamara Blažina. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel danes, 25. januarja, in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19. do 20. ure. Za informacije kličite na tel. štev. 3334219540 ali 340-6294863; email: lu-candek@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da se bo danes, 25. januarja, od 14. do 20. ure, v Sprejemnem centru v Boljuncu odvijal Forum za ovrednotenje doline Glinščice, za sooblikovanje načrtovanja pri upravljanju Deželnega Naravnega Rezervata Doline Glinščice. Dobrodošla je prisotnost sredstev javnega obveščanja. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 25. januarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice As-sicurazioni Generali, ul. Trento 8, predavanje na temo »Preventiva za sladkorno bolezen«. Predaval bo prof. Luigi Cattin -ravnatelj tretjega oddelka tržaške bolnišnice. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi v nedeljo, 27. januarja, ob 16. uri k sv. maši v pečino (podzemna jama). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 27. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 27. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. ZSKD obvešča umetnike, ki so razstavljali decembra meseca na razstavi »Hommage Spacalu« v Štandrežu, da lahko dvignejo dela na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah do 18. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. januarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje z etnologom Janezom Bogatajem in predstavitvijo njegove kuharice Okusiti Slovenijo, ki je prikaz slovenske ga-stronomske razpoznavnosti. Pod blagovno znamko National Geographic je delo izdala založba Darila Rokus. OBČINA DOLINA obvešča, da bo srečanje za sestavo koledarja prireditev za leto 2008 v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v sejni dvorani na županstvu. Vabljena vsa zainteresirana kulturna in športna društva ter razne organizacije v občini. ODBOR MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOREC iz Trebč sporoča, da zbor nujno rabi kadrovsko okrepitev, ker bo drugače težko izpeljal letošnji program. Predvsem primanjkuje moških glasov, dobrodošli pa so vsi, ki jim je petje všeč. Mlade in manj mlade soprane, alte, base in tenorje vabimo na naslednjo vajo, ki bo v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. TPK SIRENA sporoča, da bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Rezervacije sprejemamo do srede, 30. januarja, na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731; vsak dan, razen ob sredah. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo je treba predložiti do četrtka, 31. januarja. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici, v Nabrežini št. 102. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC-TELOVADBA - obveščamo, da se bo v februarju začel nov tečaj pilatesa in telovadbe za hrbtenico na osnovi pilatesa. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, ob 17.45 ali ob 19. uri v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu (Ul. Mazzini 46, tel. 040-631203) razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«, namenjeno visokošol-cem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Rok za predstavitev prošenj zapade v četrtek, 31. januarja. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. PUSTOVANJE KD FRAN VENTURINI 2008 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: petek, 1. februarja, ob 21.00 Ples za vse z ansamblom Korona; sobota, 2. februarja, ob 20.00 Ples za srednješolce z DJ-jem; nedelja, 3. februarja, in torek, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@melanieklein.org. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040-211113 (tel. tajnica) ali 335-8186940. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 3284559414 ali elektr. pošta: info@mela-nieklein.org. H Prireditve OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita v soboto, 26. januarja, ob 21.00 v šotor pri Športno-kulturnem centru v Zgoniku na »Koncert prijateljstva«. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. Vstop prost! SKD IGO GRUDEN vabi na Družabni večer v soboto, 26. januarja, ob 20. uri; na programu Kraški slavček, MePZ Igo Gruden in harmonika Egona Tavčarja. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DE-VIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, vabijo v soboto, 26. januarja, ob 15.30 v veliko dvorano omenjenega doma na ogled pravljice Grdi raček. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja, na baklado za spomin, mir in sožitje (zbirališče ob 17. uri pred stadionom Grezar, odhod sprevoda ob 17.30). Ob zaključku bo v Rižarni kratek nastop TPPZ Pinko Tomažič. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer v soboto, 26. januarja, ob 20. uri, Pivka - Avla osnovne šole, nastopajo Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle), Pihalni orkester Komen (dir. Simon Perčič), Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis); v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri, Sežana - Kosovelov dom, nastopajo Pihalni orkester Kras Doberdob (dir. Patrick Quaggiato), Pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič). KONCERT GLASBA IN POEZIJA ob Dnevu spomina bo v nedeljo, 27. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Duha v Devinu. Sodelujejo: Vasja Legiša (violončelo), Nikla Petruška Panizon (re- Petek, 25. januarja 2008 citacija). Na programu Bachove, Blo-chove in Merkujeve skladbe ter teksti in poezije Prima Levija in Srečka Kosovela. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri na Dan slovenske kulture. Nastopajo: moški zbor Tabor, ki ga vodi Mikela Simac, recitatorja Jure Ko-pušar in Patrizia Jurinčič, priložnostna misel prof. Tatjana Rojc. SKD PRIMOREC vabi ljubitelje dobre glasbe na Božični koncert v nedeljo, 27. januarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Trebče. Nastopil bo OPZ Kraški cvet iz Trebč pod vodstvom Karmen Koren, sodelujeta T. Tommasi (harfa in flavta) in C. Tommasi (klavir) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA in restavracija Lampara v Križu vabita v ponedeljek, 28. januarja, ob 20. uri na predstavitev zbornikov Odtenki vesti in (Ne)veščne obrobnosti Aleksija Pregarca. Avtorja bo predstavil dr. Edvard Kovač. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije do vključno, 31. januarja, na tel. št. 040-299145 (Dr. Antonella Celea). in Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št. 040-327240. V BORŠTU je odprl osmico Jordan Zer-jal. Tel. št. 040-228262. Prispevki Namesto cvetja na grob Francka Rav-barja daruje družina Škabar s Cola 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 5. obletnici smrti Bruna Mahneja se ga z ljubeznijo spominja žena Licia z družino in daruje 30,00 evrov za društvo Promemoria ter 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Jelka Švab daruje 10,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Božene Briščik por. Grilanc in Marjuče Grilanc vd. Pa-cor daruje Herman Svetlič z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Namesto cvetja na grob Božene Briščik por. Grilanc in Marjuče Grilanc vd. Pa-cor darujeta Vera in Bruno Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Namesto cvetja na grob Marije Škabar Guštin daruje družina Škabar s Cola 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. 25. januarja, pred petnajstimi leti je umrl Joško Lukeš, priznani gledališki igralec, režiser ter pisec knjig za otroke in odrasle. Zena Neva s hčerko Nevico se ga z žalostjo spominjata in v njegov spomin darujeta 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. Ob prazniku slovenske kulture daruje Liliana Covaccini Furlan 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V isti namen daruje N.N. 50,00 evrov. Namesto cveteja na grob Franca Rau-barja darujeta Maria in Vittorio (Repen 89) 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. Namesto cvetja na grob Marije Škabar - Guštin daruje družina Raubar 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Marijo Škabar Guštin darujeta Maria in Severino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Franca Raubarja in Marijo Škabar Guštin daruje družina Ška-bar (Repen 99) 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Hermino Ferluga daruje Liliana Ciacchi 20,00 evrov za Krut. 14 Petek, 25. januarja 2008 KULTURA / celovška mohorjeva - Ob umetnikovi 70-letnici Valentin Oman slavil tudi z obsežno monografijo V publikaciji so predstavljena njegova dela in načrti za javni prostor Ugledni vsestranski koroški likovni umetnik Valentin Oman je svoj nedavni življenjski jubilej, sedemdesetletnico, proslavil tudi z doslej najobsežnejšo monografijo, posvečeno predstavitvi njegovih del in načrtov za javni prostor. S sponzorsko pomočjo vrste ustanov, uradov in podjetij z obeh strani Karavank mu jo je izdala celovška Mohorjeva, ki je s tem pomembnim založniškim dejanjem pod vodstvom Franca Kattniga okronala dosedanje sodelovanje. V knjigi je Valentin Oman v besedi in zlasti z impresivnimi slikovnimi prilogami predstavljen kot mojstrski obvla-dovalec zelo različnih tehnik likovnega izražanja, od stenskih poslikav in oljnih slik, zlasti zanj značilnih ozkih, visokih tabelnih podob z nerazločnimi človeškimi postavami, do mozaika in digitalnega tiska na tekstil ter reliefa in plastike v bronu, aluminiju, železu, kamnu, betonu in drugih materialih. Temeljito spremno študijo o njegovih umetniških oblikovanjih javnih prostorov ali o »naročilih«, kot ta dela imenuje sam umet- nik, je napisala umetnostna kritičarka Irmgard Bohunovsky - Bernthaler, fotografije izbranih del in ambientov, ki jih bogatijo, pa je večinoma posnel Ferdinand Neumüller. Valentin Oman velja za enega najvidnejših ustvarjalcev sodobne likovne umetnosti v Avstriji. Njegove pretežno sakralnim prostorom namenjene stvaritve niso omejene zgolj na območje južne Koroške ter še na nekaj lokacij na slovenski strani, zlasti na Gorenjskem in v Ljubljani v prostorih Koroške hranilnice, temveč jih najdemo tudi na Dunaju, v Salz-burgu in drugod onstran današnje slovenske jezikovne meje. Ne nazadnje se je Omanov slika 'Homo sapiens' znašla tudi na posebni znamki avstrijske pošte, s čimer je njegovo ime in delo, simbolno, seglo vse do najbolj odmaknjenih kotičkov našega planeta. Tudi tukajšnji predstavitvi širše odpirata vrata do ne-nemških bralcev prevoda besedil v slovenščino (Lucija Jenčič) in angleščino (Maureen Devine). Osrednji Omanovi monumentalni stvaritvi, ki jima je tudi v monografiji name nje ne ga naj več pro sto ra, sta pre plet različnih del v Slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer je, kot se je izrazil umetnik, ustvaril svojo simfonijo, in poslikava samostanske cerkve na Plešivcu (Tanzen-berg), kjer je v škofijskem semenišču tudi sam obiskoval gimnazijo. Sploh se avtor večkrat najbolje znajde tam, kjer se srečujeta vedoželjna mladost in zrela učenost ter še poslednjič življenje in smrt. Ob vseh priznanjih in počastitvah v domovini in po svetu ostaja Valentin Oman vseskozi zvest svojemu slovenskemu rodu. Ne nazadnje se ta njegova osebna drža kaže v umetninah, na katerih najdemo naslikane, vrezane ali kako drugače vtisnjene tudi slovenske besede. Samostojne ali v povezavi z nemškimi, na primer kot dvojezična krajevna imena na dveh mestih na celovški Univerzi, kjer se ena od dvoran imenuje po umetniku, v njej pa je razstavljen tudi vojni dnevnik njegovega očeta. Iztok Ilich Pevčeva Estrellita v kinematografih LJUBLJANA - Za Petelinjim zajtrkom Marka Naberšnika in Instalacijo ljubezni Maje Weiss je včeraj na redni spored v slovenskih kinematografih krenil tretji celovečerni slovenski film v zadnjem času, Estrellita - pesem za domov Metoda Pevca. Film so v sredo zvečer ob predstavitvi ustvarjalne ekipe pre-mierno prikazali v Komuni in Ki-noklubu Vič. Pevčev prejšnji celovečerni igrani film Pod njenim oknom s Polono Juh v glavni vlogi je naletel na zelo lep odziv domačega občinstva, pa tudi na tujem je na festivalih pobral več nagrad. Po nepričakovanem uspehu Naberšnikovega celovečernega prvenca, ki se bo, kot kaže, vsak hip povzpel na vrh gledanosti v samostojni Sloveniji, Estrelliti ne bo lahko slediti blagajniškim uspehom Petelinjega zajtrka. Kljub zgoščenosti novih slovenskih filmov v kinih pa Metod Pevec, kot se je pokazalo na predstavitvi v Komuni, ni prav velik optimist. Na že izražene "očitke", češ da po filmih Carmen in Pod njenim oknom v središče spet postavlja žensko oziroma ženske like, pa je Pevec odgovoril, da ima pač rad ženske. Estrellito so pred tednom dni že predstavili v Trstu v okviru filmskega festivala Alpe Adria. pesniški večer slovenskega stalnega gledališča - Marina Cernetig predstavila svoj pesniški prvenec »Benečija ve, da je zrasla ...« Zbirko Pa nič nie še umarlo je izdalo Založništvo tržaškega tiska - Ob poeziji tudi koncert lahke glasbe z beneško skupino BK-evolution Živa Gruden, ravnateljica dvojezične šole v Špe-tru, jo je v Alternativnem pogovoru za našo torkovo Športno prilogo proglasila za Benečanko leta. »Tekmovanje« sicer ne obstaja, kdor pa je na sredinem pesniškem večeru prilushnil Marini Cernetig, si je najbrž ustvaril mnenje, da bi jo potencialna zmaga spravila v zadrego. Beneška pesnica in kulturna delavka se je namreč predstavila kot skromna in prisrčna sogovornica, ki ne ljubi reflektorjev in pohval. In sceno raje prepušča svojim verzom. Pesniški večeri so nekajletna prijetna stalnica v ponudbi Slovenskega stalnega gledališča. Tokratni pa je prinesel nekaj novosti: odvijal se je v mali dvorani Kulturnega doma, izjemoma pa gaje vodila Martina Kafol, saj je bil tradicionalni voditelj Janko Petrovec zaseden z zadnjimi vajami pred današnjo premiero. Posebnost sredinega večera je bilo tudi beneško narečje. Marina Cernetig pesni namreč v svoji domači govorici, »ki danes ni več samo jezik srca, ampak tudi jezik skupnosti«. Tiste skupnosti, sredi katere se je pred nedavnim rodila tudi glasbena skupina BK-evolution, ki se je tržaškemu občinstvu predstavila z izborom melodij beneških avtorjev in kantavtorjev; nastala je iz vokalnega sestava Beneške korenine (od tu kratica BK in beseda evolution v njenem novem imenu), predstavlja pa se predvsem s pesmimi kantavtorja Kekka Bergnacha in Davida Klodiča. Melanholične, a tudi energične ritme so tokrat izvajali David Klodič (klavir, glas), Anna Bernich (harmonika, glas), Davide Tomasetig (bas kitara), Alessandro Bertos-sin (kitara), Luca Clinaz (bobni) in Igor Cerno (glas). Osrednji protagonistki večera pa sta seveda bili Marina Cernetig in njena pesniška zbirka Pa nič nie še umarlo, ki jo je z ilustracijami Rudija Skočirja izdalo Založništvo tržaškega tiska. Od kod ta naslov? Iz prepričanja, da mora Benečija kljub svojim izpraznjenim vasem in objektivnim težavam gledati v prihodnost: »Vsi vidimo, daje Benečija drugačna, daje zrasla in da smo močnejši. Ne, ni vse umrlo.« V pogovoru z Martino Kafol je pesnica povedala, da je kot večina beneških avtorjev začela pisati za Senjam beneške pesmi. »Pisali smo kot smo vedeli in znali in tudi danes je tako, čeprav posvečam več pozornosti jeziku, iskanju pravih narečnih izrazov, tudi takih, ki jih v vsakdanjem življenju ne uporabljamo več. Predvsem pa se ne zadovoljim več s prvo besedo, ki mi pride na misel, ampak dolgo iščem tisto "pravo'!« Po Marininem mnenju se edina vrednost njenega pisanja skriva prav v narečju. »Kdor piše, poje, nastopa v narečju dokazuje naš obstoj. Zato je vsaka knjiga pomembna in zato sem hvaležna ZTT-ju, ki je pred leti izdal antologijo Besiede tele zemlje, sedaj pa tudi moj prvenec. A mislim, da bi si ga zaslužili tudi ostali beneški avtorji ...«(pd) Marina Cernetig je sama prebrala nekaj svojih pesmi v beneškem narečju, prijeten večer pa je obogatil tudi nastop skupine BK evolution. kroma piran - Glasbeni užitek v svojskem okolju cerkve piranskega zavetnika sv. Jurija Božični koncert treh sosedskih zborov Z nabožnimi in božičnimi pesmimi so se predstavili MePZ Divača, Ženska vokalna skupina Korala in MePZ Lipa iz Bazovice PIRAN - Kot rezultat že utečenega sodelovanja so se v nedeljo na koncertu v Piranu predstavili trije sosedski zbori. Dva vodi zborovodja Anton Baloh: Mešani pevski zbor Divača in Žensko vokalno skupino Korala. Tretjega, Mešani pevski zbor Lipa Bazovica, vodi Tamara Ražem, tudi sama Bazovka. Sestavi, ki imajo sicer različno zgodovino, najstarejši je divaški s kontinuiteto iz leta 1894, bazovski bo letos napolnil dvanajst let, Korale pa bodo obeležile prvo petletnico, imajo v svojem repertoarju tudi pesmi nabožnih vsebin in mnoge izmed njih sodijo v božični čas. Di-vačani so se predstavili s šestimi tematskimi pesmimi: Mozartovo Ave Verum, Fran-kovo Panis Angelicus, Bachovo Ave Maria, Harejevo Božična noč, Štolcerjevo Rajske strune in Luboffovo Amen. Za orgelsko spremljavo je poskrbela Andreja Ger-želj - Breščič, kot solistki pa sta nastopili Teja Stegel in Eneja Baloh. Ženski zbor Korale je nanizal štiri pesmi, od tega tri Ha-rejeve Svetonočni utrinek, Nocoj, nocoj in Jezušček na zemljo gre ter črnsko duhovno O, happy day, kjer je ponovno nastopi- la kot solistka Eneja Baloh. Za zaključek so poskrbeli pevci zbora Lipa, ki imajo mnogo izkušenj z nastopi po cerkvah, saj so nastali iz želje, da bi pred več kot desetletjem dostojno pozdravili novega mašnika, kar pa ne čudi, saj se je večina kalila že prej v cerkvenem zboru. Ob orgelski spremljavi Silvia Sirsena so zapeli šest pesmi: Saint Saen-sovo Ave Verum, Griegovo Ave Maris Stella, Maličevo Božično pričakovanje, Bevilac-quovo Otrok v božični noči, Vrabčevo Poslušajte vsi ljudje in še eno Bevilacquovo Sveta noč. Za konec sta se od, z aplavzi radodarne publike, z Vrabčevo Bila je noč, družno poslovila oba mešana zbora. Poleg glasbenega užitka pa je svojstveno doživetje sam prireditveni prostor, cerkev sv. Jurija, ki je sicer zavetnik Pirana. Cerkev je nastala približno v 12. stoletju, današnjo razkošno in ogleda vredno podobo pa je dobila leta 1637. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil markantni zvonik cerkve dograjen leta 1608 in je pomanjšana kopija zvonika sv. Marka v Benetkah. Bogdan Macarol Za zaključek nastopa so poskrbeli pevci zbora Lipa bogdan macarol / KULTURA Petek, 25. januarja 2008 15 naš pogovor - Hrvaška režiserka Nenni Delmestre ima tudi furlanske korenine Biti bi morali nekoliko maribor V Sinagogi razstava nežnejši v odnosih do drugega o zgodovini Pod obtožbo pritisk medijev, ki imajo zlovešč vpliv na naše intimno življenje Hrvaška režiserka Nenni Delmestre mi je po končanem intervjuju zaupala še delček lastne preteklosti. Dejala je, da je za kakih 25 odstotkov Furlanka. Njen ded (po časovni logiki praded, a je nisem vprašal) je bil doma iz vasice pri Palmanovi. Takratne avstrijske oblasti pa so mu naročile, naj gre v Split postavljat električno mrežo. Šel je in med ostalim poskrbel za razsvetljavo novega splitskega gledališča. To je bilo nekje konec 19. stoletja. Furlan si je v Splitu očitno ustvaril tudi družino. Avstroogrska je bila država velikih pretokov, srečanj, sovraštev in ljubezni in dogajale so se tudi take stvari, da je domačinka iz Splita za rezinico Furlanka. Tako uvajam intervju s koncem, ki je sicer vesel. Albeejeva drama Kdo se boji Virginie Woolf? govori prav o družini in njenih notranjih pretresih in razpokah, kar pomeni, da poudarja temačnejše zaplete. V šestdesetih letih je drama Kdo se boji Virginie Woolf? zaznamovala tedanjo ameriško gledališko in nato filmsko sceno. Kako pa ste vi danes, po nekaj desetletjih, pristopili k tej igri? To je vprašanje, ki mi je najprej padlo na pamet, ko me je Marko poklical. Tekst je bil v svojem času zelo razvpit. V dramaturgiji je opravil velik premik. Na povsem iskren način je namreč spregovoril o družinskih problemih, o napetih odnosih med partnerji in o navadno zakriti intimi. Ob nastanku je bil celo cenzuriran zaradi svoje eksplicitne govorice in postavljanja problemov. Danes to be- Levo režiserka Nenni Delmestre, desno pa prizor iz njene postavitve drame Kdo se boji Virginie Woolf? kroma sedilo ne more več nikogar šokirati. Stvari, ki se dnevno dogajajo, so veliko hujše. To je bilo zame prvo vprašanje. Zato sem se začela ukvarjati s psihološkim in sociološkim pojavom, ko danes ljudje čutijo potrebo, da živijo svoje intimne zgodbe javno. Internet je poln tovrstnih sporočil. Več je televizijskih talk showov, ki brskajo po družinski intimi. Ljudje očitno doživljajo neko nujo, da javnosti prikazujejo dogajanje iz svojega intimnega zakonskega življenja. Tako sem se vprašala, ali nismo morda postali voajerji lastnega življenja. To je nit, ki me je vodila pri prostorskem, dramaturškem in igralskem postavljanju predstave. Drama Edwarda Albeeja je zasekala v ameriški mit srečne družine, ki je bil podlaga celi naciji. Danes ljudje razkrivajo svoje intimne odnose po televiziji. Ni morda tudi to dokaz nemoči biti skupaj, biti sam s seboj, imeti čustva? Špektakularizacija lastnega življenja je tudi svojevrstna drama. Mi smo pod ogromnim pritiskom medijev. Verjetno se niti povsem ne zavedamo, kako se to odraža na naše intimno življenje. Sama ideja konsumizma nas ni popeljala le k materialnemu trošenju, obudila je v nas potrebo, da človek vse okoli sebe (po)troši. To pomeni, da potroši odnose, potroši ljudi, in to zelo hitro. Vse, kar je novo, mu kmalu postane banalno in odveč. Pod vtisom medijev so se ljudje naučili, da iščejo senzacijo v zunanjem svetu in ne gledajo vase, da ne iščejo tega, kar imajo v sebi. Te elemente prepoznavam v Albeeju, kot da so napisani letos. Vi ste režiserka predstave. Bi stopili na oder brez scene in ljudem izpovedali svoje intimne zadeve in drame? O svojih zasebnih dramah ne bi nikoli govorila javno. Sem med redkimi osebami z javnim življenjem, ki v lastnem okolju, to je na Hrvaškem, ni nikoli dovolila novinarjem, da pridejo na dom. Nikoli nisem dajala intervjujev o zasebnih zadevah, da bi me v javnosti »potrošili«. Razumem novinarje, razumem potrebo javnosti po nekih informacijah. Sočasno pa je dovolj ljudi, ki so pripravljeni prodati proizvod, ki se imenuje »intimno življenje«. Kaj je za vas družina? Zame je družina nekaj zelo fleksibilnega. Ni samo formalna poroka. Zame sestavljajo družino ljudje, ki so mi blizu tudi po nekih drugih afinitetah. V mojo družino uvrščam prijatelje, tudi take, ki jih ne vidim leta, a so moja družina, moji duhovni prijatelji. Naravno sodijo v družino mati, oče. Če smo skupaj, je to čudovito, ni pa vedno tako. Kako ste te vaše poglede vnesli v predstavo? Samo besedilo nas vodi k resnici.Ta resnica pa ni niti za malenkost lepa.Želim si, da bi občinstvo ob koncu predstave vsrkalo vase neko emocijo, misel, da je bolje, ko bi bili nekoliko nežnejši v odnosih eden do drugega... Ace Mermolja reških judov MARIBOR - V mariborski Sinagogi so včeraj v počastitev mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki bo 27. januarja, odprli dokumentarno razstavo Zgodovina reških judov. Razstavo je slovesno odprl mariborski župan Franc Kan-gler, o dnevu spomina na žrtve holokavsta pa je govorila tudi svetovalka v uradu predsednika Magdalena Tovornik. Slovesnega odprtja sta se udeležila tudi predsednik Judovske občine Reka Vlado Kohn in predsednik Judovske skupnosti Slovenije Andrej Kožar-Beck. V kulturnem programu je nastopila sopranistka Maja Vukoja. Judje so tudi na širšem območju Reke in Kvarnerja pustili pomembne sledove, še zlasti v gospodarstvu in kulturi. Prvi judje so prišli na Reko sredi 15. stoletja kot trgovci s kožami in usnjem z Apeninskega polotoka. Še več jih je prišlo v 17. in 18. stoletju, ko so se v tem mestu tudi stalno naselili. V 19. stoletju so bili izjemno dejavni na gospodarskem področju, saj so zgradili in odprli veliko tovarn, obratovalnic, skladišč in drugih trgovskih objektov na Reki in Sušaku. Ustanovili so tudi več humanitarnih in kulturnih društev, s katerimi so široko razvejali vsestransko dejavnost in si pridobili tudi velik vpliv v gospodarskih in kulturnih krogih. Zgradili so dve sinagogi. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bila judovska skupnost v tem obmorskem mestu izjemno močna, saj je štela okoli 2000 članov. Leta 1903 so zgradili Veliko sinagogo, ki je bila požga-na in uničena leta 1944. Reške jude so občutno prizadeli rasni zakoni fašističnih oblasti, kakor tudi holokavst med II. svetovno vojno, ko je bila tamkajšnja judovska skupnost povsem uničena. Njena zdajšnja navzočnost se zrcali tudi skozi predstavitve bogate zgodovinske dediščine, ki spominja na njeno izredno važno vlogo in pomen v preteklosti. (STA) glasba - Španski glasbeniki že drugič v gosteh pri Koncertnem društvu Kvartet Casals tudi tokrat očaral Simpatična posebnost ansambla je predajanje vloge prve violine, ki pa ni edini izraz njegove originalnosti Dve leti sta minili od prvega tržaškega nastopa španskega kvarteta Casals, mladega ansambla, ki se je združil pred desetimi leti in je članom Koncertnega društva zapustil zelo pozitiven vtis. Tudi na drugem koncertu je potrdil svojo kakovost, kot tudi svojo navezanost na Haydna, kajti tudi tokrat je koncert začel s kvartetom iz opusa 33, iz šesterice pa izbral četrtega, v D-Duru. Simpatična posebnost kvarteta je predajanje vloge prve violine. Vera Martinez Mehner včasih odstopi svoje mesto Abelu Tomasu, violinistov brat Arnau pa je trdno zasidran kot če-list, ki z violistom Jonathanom Brownom dopolnjuje četverico. Poleg te značilnosti skuša kvartet Casals tudi z drugačnimi sredstvi izražati svojo originalnost: iskanje zvočne identitete sloni predvsem na skoraj baročno čistih akordih, kjer se godala zlivajo brez vibrata in iščejo resonanco v alikvotnih tonih. Pri Haydnu je rezultat prijeten, tudi zato, ker je muziciranje vseskozi živahno, iznajdljivo in zlito. Abel Tomas je vodil igro, toda vsi štirje člani imaj o pred seboj par-tituro, kar pomeni, da interpretirajo kvartetno igro v pravem duhu in so medsebojno stalno povezani. Svežini Haydnovega kvarteta je sledil bi-serček, s katerim je petnajstletni Franz Schubert začel svojo pot kot ustvarjalec čudovitih kvartetov. Op.125 št.1 se razvija na preprosti, a ljubki tematski zasnovi, genialnost pa dokaže predvsem v Scherzu. Vera Martinez je prevzela vlogo prve violine in obogatila skupno igro z mehkim, a skozi utripajočim zvokom, ki se je okusno zlival z ansamblom. Med klasične mojstrovine je kvartet Casals vtkal delo madžarskega mojstra Györgyja Kurtaga. 12 Mikroludijev op.13 je Kurtag spisal pred tridesetimi leti in jih posvetil čelistu Mi-halyju Andrasu. Kratke skladbice sledijo načrtu, ki ima za vsako izhodišče na različni noti dva-najsttonske lestvice, Kurtag pa se tudi poigrava z zvočnostjo kvarteta, ki se giblje v zelo širokem razponu, od skrajnosti skoraj neslišnih potez do krepkih in ljudsko obarvanih fraz. Mladi ansambel je smiselno razčlenil posamezne slike in vodil poslušalce po pestrem sosledju glasbenih idej. Nazadnje še Beethoven, s prekrasnim kvartetom iz trojice Razumovski. Ruski ambasador na Dunaju in vnet ljubitelj glasbe, zraven tudi amaterski violinist, je genialnemu skladatelju naročil tri kvartete, ki so prvič zazve- neli v izvedbi »domačega« dvornega kvarteta, ki gaje vodil Ignaz Schuppanzig, toda Beethovnove mojstrovine so takrat samim glasbenikom, še bolj pa občinstvu, zvenele tuje in nerazumljive. Po dveh stoletjih lahko tudi glasbeni neuki uživajo ob krasoti invencije in mojstrskemu razvoju ter prepletanju idej: Kvartet v C-Duru op.59 št.3 se prične s počasnim uvodom, kjer je kvartet Casals znova izbral mirno, skoraj plitvo zvočnost, nato pa se razživel s temperamentno igro. Vodilna vloga violinistke se sicer odvija z rahlimi potezami, bolj kot herojska igra je Veri pri srcu pretanjeno muziciranje, ki ga udejanja z okusnim oblikovanjem fraz. Najlepše se to izide v zibajočem, prekrasnem drugem stavku, kjer violončelo podpira melodije z globokim pizzicatom. Kvartet se je po ljubkem Menuetu podal v vrtinec zaključne Fuge, v kateri je zanos odtehtal manjše tehnične površnosti, vsekakor je briljantna skupna igra navdušila poslušalce, ki so z dolgimi aplavzi iztržili dva dodatka: igrivo, ironično Polko Dmit-rija Šostakoviča in, kot že pred dvema letoma, poklon španski ustvarjalnosti z Mlinarjevim plesom Manuela De Falle. Katja Kralj Člani kvarteta Casals na koncertnem odru 1 6 Petek, 25. januarja 2008 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Vozel osnovne šole Ludvik Zorz-ut in slovenskega vrtca v Krminu je treba razrešiti z enotnim šolskim centrom. Za njegovo ureditev bi lahko zadostovala širitev poslopja osnovne šole na Ple-šivem v smeri proti parkirišču. Možnost dograditve bo treba čim prej preveriti s krminsko občinsko upravo, upanja pa so utemeljena, saj je parcela v občinski lasti. To je soglasno stališče udeležencev sredinega sestanka slovenske konzulte pri goriški pokrajini, ki so se ga ob predstavnikih posvetovalnega odbora udeležili tudi ravnateljica didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo v Gorici Miroslava Braini, učitelji šole Zorzut, starši in nekateri krajani, ki jim je slovensko šolstvo na Krminskem pri srcu. Glavni točki na dnevnem redu sta bili problematiki prostorske stiske na šoli Zorzut in sedeža slovenskega vrtca v Krminu, za kateri gre po mnenju prisotnih iskati skupen odgovor. Brainijeva je med sestankom prikazala zaskrbljujoči položaj na šoli Zorzut, kjer je prostorska stiska nevzdržna, podčrtala pa je tudi težave slovenskega vrtca v Krminu. Le-ta nima svojega sedeža in mora zato delovati v poslopju, ki ga upravljajo sestre v Krminu. »Občina je pred časom že preverila možnost širitve šole na Plešivem in sporočila, da bi bilo možno pridobiti še 60 kv. metrov površine na dveh nadstropjih. Ta poseg bi žal ne omogočal združitve slovenske šole in vrtca v eni sami stavbi,« je povedal predsednik pokrajinske konzulte Peter Černic in poudaril: »Krajani pa trdijo, da bi bilo mogoče s širjenjem šolskega poslopja proti parkirišču pridobiti še kakih 300 kvadratnih metrov prostora. Parcela, na kateri leži parkirišče, je v občinski lasti, zato bi bilo dovolj spremeniti njegovo namembnost z varianto regulacijskega načrta. V kratkem bom osebno preveril pri občini Krmin, ali je širitev mogoča.« Černic je povedal, da je v teku sestanka tekla beseda tudi o kasarni na Ce-glem, ki bi lahko predstavljala zanimivo alternativo. »V primeru, da širitve šole na Plešivem ni mogoče izpeljati, bi bilo treba preveriti razpoložljivost zapu- Ravnateljica Brainijeva ob predsedniku konzulte Černicu in pokrajinski funkcionarki Marjeti Kranner (desno), med udeleženci zasedanja konzulte so bili tudi nekateri starši (spodaj) bumbaca ščene kasarne finančne straže,« je ocenil predsednik konzulte in dodal: »Sprejeli bi tudi ureditev slovenskega šolskega centra v Krminu, če bi do tega lahko prišlo kratkoročno. Zaenkrat ni vendar na obzorju ničesar. Predlogu, da bi slovensko šolo in vrtec preselili v Bračan, pa vsi nasprotujemo, saj gre za popolnoma italijansko okolje.« Pokrajinska konzulta je na zadnjem zasedanju soglasno sprejela tudi resolucijo, v kateri podpira štirijezično poimenovanje dežele Furlanije-Julijske krajine v novem deželnem statutu. »O resoluciji sem se pogovoril tudi s predsednikom goriškega pokrajinskega sveta Alessandrom Fabbrom, ki mi je zagotovil, da bo razpravo o dokumentu vključil v dnevni red ene izmed prihodnjih sej pokrajinskega sveta,« je povedal Černic in zaključil: »V konzulti je bil govor tudi o manjšinskem okencu na goriški pokrajini. Uslužbenkama obnavljajo pogodbe iz leta v leto z denarjem po zakonu 482/1999, z upravo pa se nameravamo pogovoriti o možnosti, da bi zaposlenima pri slovensko-furlanskem okencu priznali stalno delovno mesto.« Aleksija Ambrosi plešivo - Pokrajinska konzulta o prostorski stiski na šoli Zorzut in o sedežu vrtca Širitev v smeri parkirišča oprijemljiva rešitev Na sestanku Brainijeva, učitelji, starši in krajani -»Preveri naj se razpoložljivost kasarne na Cegiem« tržič - Kovinarji Pogodba, zadnja beseda delavcem Zadnjo besedo v zvezi z državno kovinarsko delovno po-god bo bo do ime li de lav ci, ki se bodo 25., 26. in 27. februarja o njej izrekli na referendumu. Datum je določila skupščina petstotih delegatov sindikalnih organizacij FIM, FI OM in UILM, ki se je se sta la v Rimu in je že izrazila pozitivno mnenje o novi kolektivni pogodbi. Pred referendumom se bodo predstavniki treh zveznih sindikatov srečali z delavci tržiških industrijskih obratov, da bi jim pojasnili vsebino dogovora, ki so ga sindikati pred dnevi dosegli z zvezo Federmeccanica. Vče raj so tr žiš kim de lav -cem, zoper katere je predsednik deželne vlade Riccardo Illy pred dnevi nastopil s pozivom, naj se prijavijo sodstvu zaradi blokade pred cestninsko postajo pri Mo-ščenicah, izrazili solidarnost goriški Zeleni. Njihov pokrajinski predsednik Mauro Bussani je poudaril, da so delavci spričo krize re pre zen tan čne ga sis te ma brez vsake vidljivosti, zato pa jih uradna po li ti ka po gos to ne upo šte va. Delavcem ne ostane drugega, kot da se odločijo za oster protest, saj si samo tako lahko zagotovijo pravice, ki bi jim morale že itak pripadati. »Zaradi tega goriški Zeleni izražamo solidarnost vsem tr-žiškim delavcem, ki so se odločili za protest pri Moščenicah. Ob tem upamo, da se bo odslej namenilo več pozornosti resničnim težavam družbe, v prvi vrsti okolju, stanovanjski stiski in dohodkom,« je menil Bussani in pristavil: »Zaradi velike razdalje, ki ločuje politiko od vsakdanjih problemov ljudi, pozivam deželne upravitelje, naj za obdobje enega meseca poskusijo delati v ladjedelnici Fincantieri, še najbolje v enemu izmed malih zunanjih podjetij. Mo go če bo do ta ko raz ume li, o čem pravzaprav govorimo.« gorica - Na zadnjem zasedanju občinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti Odločno v bran rajonskih svetov V prihodnjih dneh bodo poslali pismo deželnemu odborniku lacopu - Podprli štirijezični naziv dežele, imenovali člane skupnih delovnih skupin Konzulta za vprašanje slovenske narodne skupnosti pri goriški občini se je postavila odločno v bran rajonskim svetom. Na sredinem zasedanju, ki gaje vodil predsednik Ivo Cotič, so namreč člani konzulte soglasno izrazili podporo županu Ettoreju Ro-moliju glede njegovih prizadevanj za ohranitev rajonskih svetov; v prihodnjih dneh bodo ob tem člani konzulte poslali uradni dopis deželnemu odborniku za lokalno avtonomijo Francu Iacopu, v katerem bodo pojasnili razloge, zaradi katerih je v Gorici treba ohraniti te posvetovalne skupščine. Po mnenju članov slovenske konzulte so rajonski sveti pomembna vez med občani in občinsko upravo, ob tem pa imajo nezamenljivo vlogo pri ovrednotenju krajevnih specifik. Rajonski sveti so namreč pomembni ne le iz kulturnega in družbenega vidika, pač pa tudi iz jezikovnega. Dokument, ki ga bodo posredovali Iacopu, so podprli soglasno, v nadaljevanju zasedanja pa je bila po obsežni razpravi izglasovana še resolucija v podporo štirijezičnemu poimenovanju dežele FJK, ki jo predvideva nov deželni statut. Med razpravo so prišle na dan zanimivosti glede oblikovanja besedila deželnega statuta, pri katerem so bili vzeti v poštev celo izvirni dokumenti ustanovne skupščine, na podlagi katerih je bila sestavljena italijanska ustava. Iz teh dokumentov je med drugim razvidno, da gredo zasluge za razglasitev avtonomije naše dežele ravno prisotnosti slovenske narodne skupnosti na njenem ozemlju. Konzulta bo resolucijo poslala goriški občini, deželi in predsedniku parlamentarne komisije za ustavna vprašanja, ki trenutno preučuje statut. Občinska konzulta je ob tem tudi določila svoje člane, ki bodo skupaj s predstavniki pokrajinske konzulte in s predstavniki komisije za mednarodne odnose mestne občine Nova Gorica oblikovali tri mešane delovne skupine. »V delovno skupino za kulturo sta bila imenovana Jurij Paljk in Nataša Paulin, v skupino za okolje Damijan Paulin, v skupino za gospodarstvo pa Aljoša Sosol in jaz,« je povedal Cotič; članica vseh treh delovnih skupin, ki bodo svoje predloge posredovale krajevnim upraviteljem z obeh strani meje, bo tudi Silvia Paoletti. Pred zaključkom zasedanja so se člani konzulte dotaknili obnove občinske stavbe v ulici Rocca, kjer bodo uresničili slovenske jasli. Dežela je namenila prenovi poslopja prispevek v vrednosti 260.000 evrov, s katerim bosta pokriti dve tretjini stroškov. Občina je ob tem vključila posojilo za dodatnih 100.000 evrov, ki so potrebni za poseg, v svoj proračun, o katerem bo občinski svet razpravljal konec februarja. Ko bo proračun odobren, se bo lahko začela zadnja načrtovalna faza projekta, rok za zaključek gradbenih del pa je dežela določila za maj 2010. Naslednje zasedanje konzulte bo 13. februarja. Na dnevnem redu bo vprašanje slovenskih osnovnih šol v Gorici. (dr) Ivo Cotič ob Juriju Paljku in Damjanu Paulinu na sredinem zasedanju občinske konzulte bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. januarja 2008 17 nova gorica - Velezabavišče v ospredju pogovorov z vladnimi predstavniki Odloča lokalna skupnost, vendar preveč je neznank Brulc opozarja na ovire pri širjenju mesta - Nekaj obmejnih objektov bo namenjenih policiji Sredin vladni obisk se je uradno zaključil s posvetom z goriškimi gospodarstveniki, župani in poslanci v HIT-ovi Perli. V uvodni besedi je župan Mirko Brulc premiera Janeza Janšo in vlado opozoril na prostorsko stisko mesta, ki se nima kam širiti, ter spor občine in gradbenega podjetja SGP Gorica, ki se rešuje na sodišču. V ospredju pa je bilo predvsem velezabavišče, ki ga na Goriškem načrtujeta HIT-a in ameriški Har-rah's Entertainment. O velezabavišču niso enotni Janša je na posvetu poudaril, da projekt megazabavišča vlada podpira, a pri tem ne namerava nasprotovati večinski volji ljudi v lokalnem okolju, obenem pa želi konkretne odgovore na temo lastniškega deleža centra in glede upoštevanja okoljske problematike. Igralniška dejavnost bo po njegovih besedah zastopana le v četrtini celotnega projekta. HIT je na to temo povedal, da so pogajanja s Harrah'som v zadnji fazi in da so produktivna ter da gre za izjemno dolgoročen projekt, ki bo prinesel novo turistično mesto. »Po mnenju naše lokalne skupnosti bi bilo dovolj, če bi megazabavišče vsebovalo 15 do 20 odstotkov igralniške dejavnosti, več pa ne,« je včeraj komentiral župan Brulc. Igralniška zakonodaja, ki jo še pripravlja vlada, bo po Brulčevih besedah dobila podporo lokalne skupnosti le, če bo pripravljena tako, da projekt velezabavišča ne bo uničil HIT-a in da bo v njem prevladovala kongresna dejavnost. Brulc je še poudaril, da je okrog projekta še vedno premalo informacij. Dejstvo, da še vedno ni znana niti lokacija velezabavišča, pa Brulc označuje kot nevarno, saj bi po njegovih besedah to lahko odvrnilo investitorje. »Potrebujemo jih pa, zato da k nam pripeljejo goste iz oddaljenih krajev. Harrah's ima pri tem izkušnje. Ostalo znamo sami,« je dejal Brulc. Župan je premierju še pojasnil, da lokalne skupnosti na Goriškem niso enotne glede podpore projektu velezabavišča. »Veliko bo še potrebno delati na tem, da se bo tukajšnje okolje prepričalo o koristnosti projekta. Če se bo izkazalo, da bi imelo okolje od tega res korist, če pri tem ne bo ogrožena varnost HIT-a, okolja ipd., sem se tudi sam pripravljen angažirati, v nasprotnem primeru pa ne,« je zaključil Brulc. Županovo opozarjanje na varnost HIT-a je utemeljeno, saj poslovni načrt družbe predvideva izgubo, ki naj bi jo novogoriška igralniška družba pokrila s prodajo finančnih naložb. Na HIT-u višine predvidene izgube niso želeli razkriti, češ da se bo na to temo prihodnji teden sestal nadzorni svet, povedali pa so le, da je protikadilski zakon približno za 20 odstotkov vplival na poslovni rezultat v igralnicah in gostinskih lokalih. Širitev mesta ovirana Na srečanju z vlado je novogoriški župan izpostavil tudi spor občine z družbo SGP: »S pritiski, izsiljevanjem in grožnjami, ki jih doživljamo s strani SGP-ja v zvezi z infrastrukturo, ulicami in parkirišči in ki jih, v to sem prepričan, ni doživela nobena občina v Sloveniji, smo pred tem, da se zavre življenje in razvoj v mestu,« je opozoril Brulc in dodal: »Predlog ministrstva za okolje in prostor, da se Natura 2000 razširi še na mestno območje, pa nam odvzema še tiste majhne možnosti, ki jih imamo proti Ajševici. Če je prvo v rokah sodišča, pa moramo ob drugem - z vsem spoštovanjem do zaščite okolja - ministrstvu nasprotovati.« Goriška se najhitreje razvija V nadaljevanju srečanja je Janša poudaril, da se goriška regija v zadnjih letih hitreje razvija kot ostala območja v Sloveniji. Ugotovil je, da nekatere občine v tej regiji ne beležijo brezposelnosti in da se je zaradi povečanja delovnih mest povečalo tudi povpraševanje po delovni sili. Premier je tudi izrazil veselje, da je goriška regija že v finančni perspektivi 2004-2006 uspešno črpala evropska sredstva; v tem finančnem obdobju je Goriška iz evropskih sredstev financirala skoraj 500 projektov. O pokrajinski zakonodaji pa je dejal: »Predvidena goriška pokrajina bo iz državnega proračuna deležna 50 milijonov evrov sredstev, za razvoj pokrajine pa bo iz državnega proračuna prenesenih še 20 milijonov evrov.« Na Brulčevo vprašanje, ali bo goriška ob prodaji Nove Kreditne banke Maribor deležna določenega deleža vloženih sredstev, je premier odgovoril, da je bila banka sanirana na račun davkoplačevalcev. »Upoštevali smo interese tistih občin, ki so želele sodelovati pri nakupu, kamor pa se novogo-riška občina ni prijavila,« je še povedal. Minister za finance Andrej Bajuk pa je dodal, da je pri prodaji občina Maribor sodelovala, medtem ko s strani novogoriške občine ni bilo sodelovanja. Na posvetu so župani goriške regije izrazili željo po uporabi objektov, ki so ostali ob vzpostavitvi schengenske meje, in po praznih prostorih, ki so last obrambnega ministrstva. Vlada je odgovorila, da bo nekaj obmejnih objektov namenjenih za policijske namene. Tiste objekte, ki jih država ne potrebuje, bo namenila lokalnim skupnostim. Aktivnosti v tej smeri bodo potekale februarja in marca. Vlada so na posvetu tudi opozorili, da Ljubljana pogosto pozablja na Benečijo in na Posočje, za katerega je bilo slišati skrb, da bo zapostavljen tudi ob ustanovitvi pokrajin. Premier je poudaril, da je goriška regija po razvitosti peta po vrsti v Sloveniji, po višini bruto domačega proizvoda na prebivalca pa dosega več kot 95 odstotkov slovenskega povprečja in več kot 83 odstotkov evropskega povprečja. Severna Primorska se tudi razvija hitreje, kot je tempo razvoja tako v Sloveniji kot Evropi. Po turistični plati je Goriška najbolj zanimiva v državi, je izpostavil Janša. Omenil je še, da je novi zakon o financiranju občin goriški regiji v letu 2007 prinesel 13 odstotkov sredstev več kot leto prej, letos pa se bodo ta sredstva povečala za dodatne štiri odstotke. Sicer bo po besedah premiera predlagana pokrajina na severnem Primorskem »popolna«. Obisk Gostola in Instrumenation Technologies Janša se je v sredo mudil tudi v Solkanu, kjer so mu predstavili visokotehno-loško podjetje Instrumentation Technologies. V pogovoru z direktorjem Rokom Uršičem je zagotovil, da bo vlada prihodnji teden obravnavala pobudo solkanskega podjetja za vključitev Slovenije v projekt FAIR, v okviru katerega bi na posameznih visokotehnoloških področjih razvili vrhunske kompetenčne centre svetovnega formata. Eden izmed centrov bi nastal prav v Novi Gorici, je povedal Uršič. Državni sekretar pri finančnem ministrstvu Andrej Šir-celj pa je obiskal solkansko podjetje Gostol-Gopan, ki s približno 280 zaposlenimi proizvaja peči in druge pripomočke za peko kruha. Prodajajo jih vsem celinam sveta. Velik poudarek dajejo razvoju, še posebej pa so ponosni na nove termo-oljne peči druge generacije. Da bi podjetje poslovalo še uspešneje, je državni sekretar predstavil tudi možnosti in prednosti olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Izjemna vloga Goriškega muzeja Prostore Goriškega muzeja v Krom-berku si je ogledal Andrej Šter, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Seznanil se je tudi z razstavo Primorska 19181945, edino stalno razstavo na to temo v slovenskem prostoru. Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je pogovor z gostom tako povzel: »Menila sva se o prihodnji usodi Goriške in Primorske v gospodarskem, kulturnem in narodnostnem pomenu. Izkazalo se je, da je državni sekretar dober poznavalec tukajšnjih razmer. Goriškemu muzeju in Goriški je priznal izjemno vlogo v slovenskem merilu, rekoč, da predstavljata nekakšna naravna vrata Slovenije na zahod.« Vladni predstavnik je poudaril tudi potrebo po sodelovanju s Slovenci v Italiji, ki predstavljajo naravni most pri vzpostavljanju stikov s sosedi. Ogled skupnega trga in muzeja Državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh je bil na pogovoru z direktorjem novogoriške policijske uprave Alojzijem Moharjem in njegovim sodelavci. Kasneje si je v Mirnu ogledal enoto vodnikov službenih psov, Miren pa je tudi ena od možnih lokacij za policijsko postajo za izravnalne ukrepe, ki ima sedaj prostore v Rožni Dolini. Ogledal si je še trg obeh Goric in muzej o goriški meji v prostorih tamkajšnje železniške postaje. Katja Munih, STA ajdovščina - Dobrodelna tekma Vlada na igrišču izenačila rezultat Vladni obisk na Goriškem se je v sredo zvečer zaključil v ajdovskem športnem centru Police, kjer je pred nabito polno dvorano potekala dobrodelna nogometna tekma med ekipo slovenske vlade, ki jo je vodil premier Janez Janša, in ekipo severnopri-morskih gospodarstvenikov in politikov pod vodstvom Mirana Božiča iz ajdovskega Mlinotesta. Rezultat tekme je bil izenačen. Tekmo je organizirala občina Ajdovščina, ki je za odlično pripravo požela številne pohvale državnega protokola; zbrani denar bodo namenili ureditvi atletske steze ob novi ajdovski osnovni šoli Šturje. Začetni strel na tekmi je pripadel poslanki Evi Irgl, sicer domačinki iz Vipave, nevsakdanja nogometna tekma pa je v športno dvorano privabila toliko ljudi, kot jih ne pomnijo niti ob pomembnih športnih dogodkih. Rezultat je bil izenačen, vsaka ekipa je zabila po tri gole. V vladni ekipi sta se kot strelca izkazala Marjan Hribar, di- Premier Janša v akciji bumbaca rektor direktorata za turizem, ki je za ekipo priboril dva zadetka, in Miran Pavlin, nekdanji nogometni reprezen-tant, ki je v ekipi vlade nastopil kot gost. Poleg omenjenih strelcev so vladne vrste zastopali še predsednik Janez Janša, Tomaž Jeršič z ministrstva za gospodarstvo, z ministrstva za šolstvo in šport sta nastopila minister Milan Zver in Simon Starček. Strelci pri domači ekipi pa so bili Niko Bajc, direktor podjetja Bajc, Robi Rutar, direktor Mlinotesta, in Miro Božič, direktor komerciale na Mlinotestu. Barve domačih so zastopali še župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, tolminski župan Uroš Brežan, novogoriški podžupan Vojko Fon, briški podžupan Goran Simčič, Črtomir Špacapan, direktor Razvojne regijske agencije severne Primorske in drugi. Kot zanimivost naj dodamo, da se je po dvorani ob vsakem golu domačih razlegel refren neuradne primorske himne Vstala Primorska. (km) Klonirali bančne kartice Na Tržiškem se je ponovno sprožil alarm zaradi kloniranja bančnih kartic. Neznanci so napravo za prebiranje magnetnih zapisov tokrat nastavili v veleblagovnici z oblačili v tržiškem predmestju, izpraznitev bančnega računa pa je utrpelo okrog deset občanov. Goljufije so se zavedeli na podlagi poročil o transakcijah, saj so bila zabeležena plačila, ki jih lastniki kartic niso opravili. Preiskavo vodi tržiški policijski komisariat, ki skuša ugotoviti okoliščine in pripomočke za kloniranje kartic. Nevzdržno stanje sodišča »Stanje goriškega sodišča je nevzdržno.« Tako pravi predsednik odvetniške zbornice iz Trsta Maurizio Consoli in svojo oceno goriškega pravosodja tako pojasnjuje: »Civilni postopki trajajo v nedogled, sodne obravnave pa odlagajo iz leta v leto.« Obnova vile Miniussi S šestim, sedmim, osmim in devetim sklopom del se bo končala obnova kompleksa vile Vicentini Miniussi v Ronkah, v okviru katerih bodo uredili tudi avditorij s približno sto sedeži. V minulih dneh je občinska uprava objavila razpis za javno dražbo; dela veljajo 980.000 evrov in se bodo morala zaključiti v 300 dneh. Prihodnost urbanizma v FJK V deželnem avditoriju v Gorici bo danes potekal simpozij o problemih in perspektivah novega deželnega zakona za urbanizem, ki ga prireja inštitut INU; začel se bo ob 9.30. O deželnem zakonu št. 5 in novem teritorialnem načrtu bosta govorila deželni predsednik inštituta INU Bruno Asquini in arhitekt Enzo Spagna, o nadobčinski ravni prostorskega načrtovanja bo govoril izvedenec Marino Pa-voni, o novostih regulacijskih načrtov pa Mariagrazia Santoro; ob 11.30 bo na vrsti poseg državnega predsednika inštituta INU Federica Olive. Sledila bo razprava, popoldne pa okrogla miza o teritorialnem načrtu, ki jo bo koordiniral občinski odbornik Dario Baresi. Dan spomina v Turjaku V dvorani občinskega sveta v Turjaku bodo jutri ob 18. uri predstavili novo knjigo Sandre Bon z naslovom »La luce dentro le tenebre. Storie di giusti e di salvati tra Venezia Giulia e Veneto orientale«, ki jo je izdal center Gasparini. Srečanje prirejajo v okviru pobud ob dnevu spo- De Lisi v knjigarni Equilibri Drevi ob 18. uri bo v knjigarni Equilibri v Gorici srečanje s pisateljem Alessandrom De Lisijem, ki bo predstavil knjigo »Nessuno mai mi chiese. La vita del par-tigiano Armando Gasiani, deportato a Mathausen«. nova gorica - Župan z odvetnikom pregovoril delavce Zastražena garaža Občina in podjetje SGP vztrajata pri svojem, spor med njima se dodatno zaostruje Okrog garažne hiše na Gradnikovi ulici v Novi Gorici je še vedno vroče. Potem ko so lastniki v njej parkiranih avtomobilov v ponedeljek od podjetja SGP Gorica dobili obvestila, da morajo avtomobile do drugega dne umakniti, češ da bodo v njej izvajali vzdrževalna dela, in ko je v torek mestna občina s svojim obvestilom Novogoričanom zagotavljala, da podjetje za takšne poteze nima ustrezne pravne podlage, ter obljubila varovanje garažne hiše, so v sredo zjutraj vanjo kljub vsemu prišli delavci, da bi začeli z napovedanimi vzdrževalnimi deli. Kmalu za tem je v garažno hišo prišel tudi novogoriški župan Mirko Brulc v spremstvu odvetnika Emila Mozetiča in predstavniki vodstva novogoriškega podjetja Komunala ter delavce pregovoril, da se umaknejo. Delavci hčerinskega podjetja SGP Gorica so v sredo nameravali zapreti vhod v garažno hišo in začeti s pranjem sten. Ko so za to namero izvedeli na novogoriški občini, se je na lice mesta odpravil župan v spremstvu odvetnika in vodstvom podjetja Komunala. Delavcem je povedal, da zapirajo javne površine, kar pa ni sprejemljivo. Ti so se nato v telefonskem pogovoru posvetovali s svojimi delodajalci in se nato tudi umaknili s prizorišča. Predsednik uprave družbe SGP Gorica Miha Šegula je kasneje pojasnil, da od svojih namer niso odstopili in da bodo z deli v prihodnjih dneh nadaljevali. Na občini dodajajo še pojasnilo, daje bila leta 1983 med občino, tedanjim vodstvom družbe SGP in novogoriško Ko- munalo podpisana pogodba, po kateri je Komunala prevzela upravljanje nad obema garažnima hišama na Gradnikovi ulici, kar le-ta izvaja zadnjih 25 let, vse to obdobje pa je občina tudi namenjala proračunska sredstva za vzdrževanje obeh objektov. »Pogodba ni bila nikdar preklicana, zato še vedno velja. Stvari se sicer lahko spremenijo, a po predpisih pravne države,« dodajajo na občini, kjer pa so imeli precejšnje težave z obljubljenim varovanjem objekta. V vsej državi namreč niso našli varnostne službe, ki bi bila pripravljena prevzeti to nalogo. Včeraj sta tako pred garažno hišo stala občinska varnostnika, v objektu pa trije delavci, ki vsekakor niso izvajali nobenih del. Omenjeni garažni hiši sta predmet štirih tožb, ki jih je mestna občina vložila na okrožnem sodišču v Novi Gorici. Občina zahteva priznanje lastninske pravice na obeh objektih, istočasno pa izpodbija ustanovitev stavbne pravice, ki jo je uveljavil SGP Gorica. Občina in podjetje se že več kot dve leti dogovarjata glede zamenjave oziroma odkupa 160.000 kvadratnih metrov zelenic, parkirišč, pločnikov in cest zemljišč in objektov infrastrukturnega značaja znotraj mestne občine. Na podjetju SGP Gorica trdijo, daje v njihovi lasti, občina pa vztraja, da gre za površine javnega značaja, dostopne vsem pod enakimi pogoji, ki bi morale biti v njeni lasti. Do zatikanja glede lastništva naj bi prišlo ob spremembi družbene lastnine v zasebno oziroma ob prepisu pravice uporabe v lastninsko pravico zaradi tedanje pomanjkljive zakonodaje. (km) 18 Petek, 25. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Občni zbor združenja, ki upravlja slovensko žarišče v mestu Meja ni več ovira, Kulturni dom naj utira nove poti sodelovanja Pozitiven obračun delovanja, dolgovi zaradi obnove sanirani, na volitvah potrjeno vodstvo Združenje Kulturni dom Gorica je imelo svoj redni občni zbor. Šlo je za volilno skupščino združenja, ki upravlja istoimensko slovensko kulturno-športno središče v ulici Brass v Gorici. V prvem delu zasedanja je uprava ustanove potegnila obračun opravljenega dela in nakazala smernice bodočega delovanja, ki mora še naprej sloneti na vsestranski vraščenosti v mestno tkivo in odigravati vidno vlogo v kulturnem, športnem in nasploh družbenem življenju Gorice. O pomenu Kulturnega doma in o njegovem dragocenem prispevku k utrjevanju sožitja v večnarodnostnem in obmejnem okolju je v svojem uvodnem nagovoru spregovoril predsednik združenja Boris Peric; v nadaljevanju je ugotavljal, da so bili končno sanirani vsi dolgovi, ki so se nanašali na nujna obnovitvena in vzdrževalna dela, ki jih je zahtevala zakonodaja. O delovanju doma, ki se lahko pohvali z bogato ponudbo na raznih področjih, od gledališča do koncertov, predavanj ter srečanj z družbeno, sindikalno in politično vsebino, je podrobno poročal ravnatelj Igor Komel. Kulturni dom si lahko šteje v čast - je dejal -, daje bil pobudnik in izvajalec marsikatere prireditve na visoki kakovostni ravni, z odmevnostjo v širši javnosti in v sredstvih javnega obveščanja. V prvi vrsti je izpostavil dogodke v okviru glasbenega festivala Across the Border, ki izstopajo iz rednega programa in tudi v širšem okolju uveljavljajo ime slovenskega kulturnega hrama. Odbornik Joško Vetrih se je v svojem poročilu dotaknil razstavne dejavnosti, ki vseskozi spremlja kulturno ponudbo Kulturnega doma. Galerijska dejavnost je posebej usmerjena v vrednotenje domačih avtorjev, mnoge postavitve pa so imele tudi mednarodni značaj. O telovadnici in vlogi, ki jo opravlja na področju mladinskih dejavnosti, je poročal odbornik Vili Prinčič. Podrobno je orisal dogajanje v športnem objektu kulturnega središča. V dopoldanskem času je telovadnica na voljo slovenskim in italijanskim šolam, v popoldanskih urah pa slovenskim športnim društvom. Novost v zadnjem leto predstavlja umetna plezalna stena, ki jo številni ljubitelji te športne zvrsti vneto obiskujejo. V razpravo, ki je sledila poročilom, so se vključili številni prisotni; po eni strani so se zahvalili Kulturnemu domu za pozornost, ki jo namenja razvoju raznih dejavnosti, po drugi strani pa so prišli do izraza tudi predlogi, kako dodatno obogatiti ponudbo. Upoštevati je tudi treba, da meja ne predstavlja več ovire pri čezmejnem sodelovanju. V tem pogledu bi Kulturni dom v sodelovanju z drugimi organizacijami lahko postal znanilec novih časov. V debato so po- Z leve Vetrih, Komel, Peric in Prinčič bumbaca segli predsednik goriške SKGZ Livio Semo-lič, predsednik ZSKD Marino Marsič, od-bornih ZSŠDI Vili Prinčič, predsednik pokrajinskega VZPI-ANPI Silvino Poletto, odbornik športnega združenja Dom Dino Ro- ner in deželni predsednik SKGZ Rudi Pa-vsič. Ob koncu so bile volitve novega odbora združenja; izvoljeni so bili Boris Peric (predsednik), Karlo Devetak (podpredsednik), Igor Komel (ravnatelj) ter člana Peter tržič - Podpisali protokol Za zaščito morja od Kopra do Ravenne Severni Jadran je občutljiv naravni ekosistem, ki ga je treba varovati, hkrati pa tudi ovrednotiti s turističnega vidika. Na tej predpostavki temelji protokol, ki ga je pripravil tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, včeraj pa so ga podpisale občine Ravenna, Chioggia, San Giorgio di Nogaro, Milje, Devin-Nabrežina, Štarancan in Koper, pokrajina Benetke, deželna agencija za okolje ARPA, družba Informest, tržiški industrijski konzorcij in številne znanstvene ustanove. »Kot predsednik zveze italijanskih občin ANCI sem podpisal kakih petdeset protokolov, ki niso vedno obrodili pričakovanih sadov. Komaj podpisani protokol pa mora biti učinkovit, saj za reševanje težav našega morja ni druge poti od združevanja moči in ustvarjanja si-nergij,« je pojasnil Pizzolitto in poudaril, da se je treba skupaj lotiti predvsem zaščite okolja. Neokrnjena narava je namreč po njegovih be- sedah predpogoj za razvoj turizma v vsem severnem Jadranu. Protokol je po županovih besedah osnova za nadaljnje projektiranje, vsi pod pis ni ki pa bo do so de lo -vali pri pripravi končnega načrta, ki bo omogočil skupno prostorsko planiranje na območju severnega Jadrana. Cilj protokola je ob tem koriščenje sredstev iz novih evropskih skladov s skupnimi načrti, ki jih bo do leta 2013 mogoče razvijati med Slovenijo in Italijo. V tem smislu je tr-žiška občina že pripravila načrt, ki so ga poimenovali Adriacost, izdelal pa ga je arhitekt Maurizio Trevisan. Načrt predvideva uresničitev čezmejne naveze od Kopra do Ravenne, pripravo master-plana in izboljšanje in-frastrukturnega sistema. V okviru projekta bodo posebno pozornost namenili potrebam in zamislim krajevnega prebivalstva, prisluhnili pa bodo tudi predlogom podjetnikov in gospodarskih operaterjev. Gergolet in Joško Vetrih. V nadzornem odboru bodo sedeli Vili Prinčič (predsednik) ter člana Renca Pelesson in Erik Petejan; za suplenta sta bila izvoljena David Sossou in Barbara Uršič. gorica - Občina Častno občanstvo regimentu Goriški župan Ettore Romoli bo prvega februarja izročil priznanje častnega občanstva 13. regimentu ka-rabinjerjev Furlanije-Julijske krajine. Predlog o dodelitvi odlikovanja je vsebovala resolucija, ki so jo lanskega novembra soglasno sprejeli predstavniki večine in opozicije v občinskem svetu. Februarske svečanosti, ki bo potekala v dvorani občinskega sveta, se bodo udeležili goriški upravitelji, predstavniki oblasti in sil javnega reda ter oficirji 13. regimenta. Priznanje, ki je simbol povezanosti mesta z regimentom - so povedali na občini -, bo Romoli izročil polkovniku Guidu De Masiju ob 11. uri. Uro kasneje se bo slovesnost nadaljevala na sedežu 13. karabinjerskega regimenta; na ploščadi kasarne Cascino v Tržaški ulici v Gorici se bodo zbrali vojaki oddelkov regimenta, župan Romoli in polkovnik De Masi pa bosta položila venec pred spomenik padlim karabinjerjem. nova gorica Furlani predstavili sebe in zbornik Padec mejnih pregrad s Slovenijo so prebivalci goriškega prostora občutili kot zgodovinski dogodek, ki bo omogočal krepitev kulturnih in gospodarskih stikov, obe nem pa bo nu dil no ve mož -nosti medsebojnega spoznavanja in navezovanja prijateljskih vezi. V to so prepričani člani Furlanskega filološkega društva, ki so pred dnevi obiskali Novo Gorico, kjer so se v lesnem šolskem centru srečali s člani novogoriške univerze za tretje starostno obdobje. Na srečanju so predstavili svoj zbornik »Strolic furlan pal 2008«, ki ga je ure dil Ovi dio Co lus si. Carlo Del Torre bumbaca Predstavitev v furlanščini in slovenščini je vodil inženir Bruno Bensa, ki je tudi prispeval nekaj slovenskih besedil letošnjemu furlanskemu zborniku. V imenu Fur-lan ske ga fi lo loš ke ga druš tva je prisotne pozdravil tudi njegov pod pred sed nik za vzhod no Fur -lanijo Carlo Del Torre, ki je izrazil upanje, da bi se tovrstni prijateljski stiki v prihodnosti še dodatno pomnožili. Osrednja tema letošnjega »Strolica« so cerkvice, zgrajene ob Soči, med katerimi lahko omenimo cerkev Marije device v Trenti, cerkev sv. Duha na Javorci in cerkev Marije brezmadežne v Gradežu. V zborniku je potovanje od izvira smaragdne reke v Julijskih Alpah do njenega izliva v Jadransko morje obogateno s številnimi risbami in z besedili v furlanščini, slovenščini, nemščini ter v bezjaškem in gradeškem narečju. Na predstavitvi so nekaj odlomkov iz zbornika prebrali Egle Ta-verna, Anna Madriz, ki poučuje furlanščino na Filološkem društvu, in Bruno Bensa, Slovenec, ki prav tako poučuje furlanščino. sovodnje - Prihodnji petek se ob zvokih Kraških ovčarjev in Blek pantersov začenja pustovanje društva Karnival Z izbiro pustnih oblačil je treba pohiteti Člani kulturnega društva Sovodnje se bodo s svojim vozom odpravili na štiri pustne sprevode, zato pa v njegovo gradnjo vlagajo veliko napora Sovodenjci so pustni voz že zgradili, zdaj pa ga morajo še pobarvati in okrasiti bumbaca Kdor si še ni nabavil maske in pustne obleke, mora pohiteti, saj do začetka pustovanja društva Karnival manjka samo še teden dni. Prihodnji petek, 1. februarja, bosta namreč pod ogrevanim šotorom v Sovodnjah nastopili glasbeni skupini Blek Panters in Kraški ovčarji, ki bosta s svojimi uspešnicami uvedli v vse bolj priljubljeno sovodenjsko pustovanje. Pravi pustni »žur« se obeta tudi v soboto, 2. februarja, ko bodo Sovodnje norele ob zvokih skupine Kingston. Slovenski bend nastopa na sovodenjskem pustu že nekaj let, doslej pa je vedno priklical množico pustarjev iz goriške in tržaške pokrajine ter iz sosednjih krajev v Sloveniji. Vrhunec bo pustovanje Karnivala doseglo v nedeljo, 3. februarja, ko bo na sporedu enajsta pustna povorka, ob zaključku katere bo ples s skupino The Maff Show. Da bi dosegli čim boljšo uvrstitev na domači povorki, Sovodenjci gradijo letos res velik voz. Pri njegovi gradnji sodeluje približno dvanajst pustnih mojstrov, enako število domačink pa skrbi za šivanje pustnih oblačil. Delo poteka s polno paro, saj se bodo člani kulturnega društva Sovodnje v nedeljo, 27. januarja, udeležili pustnega sprevoda v Gorici. Voz bo spremljalo približno štirideset pustarjev, ki se bodo prihodnjo soboto, 2. februarja, odpravili na openski Kraški pust, v nedeljo, 3. februarja, pa bodo seveda sodelovali na povorki društva Karnival. Pustni ponedeljek bo posvečen koledo-vanju po vasi, na pustni torek pa se bodo člani kulturnega društva Sovodnje udeležili sprevoda v Tržiču. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. januarja 2008 19 ara pacis mundi - Sporazum z občino Medea Promocija spomenika za širitev kulture miru Občina in pokrajina bosta pobudam namenili 183 tisoč evrov Ara Pacis, simbol miru in bratstva med narodi bumbaca Goriška pokrajina in občina Medea sta podpisali sporazum o ovrednotenju spomenika Ara Pacis Mundi, simbola miru in bratstva med narodi. Pokrajina bo v treh letih namenila mirovniškim pobudam, ki potekajo na simbolnem prizorišču na griču, 102.000 evrov, občina Medea pa 81.000 evrov. Predlog za ovrednotenje spomenika in sporazum, ki predvideva uresničitev organizacijske mreže za promocijo simbolnega kraja, je dal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, pobudo pa je pred nedavnim sprejel pokrajinski svet. Sporazum predvideva spodbujanje pobud, ki potekajo pri spomeniku Ara Pacis Mundi. Med temi je tradicionalni koncert za mir v svetu, ki ga prirejajo v okviru festivala V zvokih krajev. Druge pobude so fotografski natečaj na temo miru, ki poteka vsaki dve leti, mednarodni solidarnostni projekti, razstave, baklada miru, filmski festival »Film za mir«, pohod Medea-Perugia in ureditev parka v okolici spomenika Ara Pacis. »Naša pokrajina je na področju politike miru že od nekdaj zelo aktivna, podpis sporazuma z občino Medea pa to dejstvo še potrjuje,« je pred včerajšnjim podpisom dokumenta povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, župan občine Medea Alberto Bergamin pa je spregovoril o pomenu in preteklosti spomenika, ki so ga zgradili leta 1951 in v katerem j e zbrana gruda italijanskih in tujih vojaških pokopališč. Ob koncu je Marinčič navedel prizadevanja pokrajine za širjenje kulture miru, ki se ne omejujejo na promocijo, pač pa zaobjemajo tudi projekte mednarodne kooperacije. »Pokrajina je tudi odločen zagovornik novega deželnega zakona za mir. O le-tem je tekla beseda na zadnji seji pokrajinske konzulte za mir, kjer smo soglasno odločili, da bomo na deželo naslovili poziv za odobritev dokumenta pred koncem mandata Illyjeve vlade,« je povedal Marinčič. (Ale) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. ~M Gledališče gorica - Lutke Tic Tac in ■ v v« v bezeci cas V Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici se jutri vrača niz lutkovnih predstav Zimski popoldnevi, ki ga deveto leto zapored prireja center za animirano gledališče CTA pod pokroviteljstvom goriške občine, dežele FJK, deželne gledališke ustanove ERT in italijanskega ministrstva za kulturo. Ob 16.30 bo na sporedu lutkovna predstava »Tic Tac e il tempo sospeso«, nastopila pa bo skupina Lugano Teatro Pan. Besedilo lutkovne predstave sta napisala Vania Luraschi in Mario Bianchi, kije otroško igro tudi režiral. Jutrišnja predstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž je posvečena času, ki neizbežno hiti. V igri se bosta srečala Tic, ki preživlja dni v znamenju frenetič-nosti in se nikdar ne ustavi, in Tac, ki v miru uživa vsak trenutek življenja. Nad njima bo bdela gospodinja časa, ki jima bo poslala čudežno seme. Več pa ne bomo razkrili, saj končna beseda pripada lutkam. Zimski popoldnevi potekajo letos prvič tudi v Trstu. Sad sodelovanja med goriškim združenjem CTA in gledališčem Rossetti je predstava »Varieta« v postavitvi ansambla I piccoli di Podrecca; v dvorani Bartoli tržaškega Rossettija bo na sporedu nocoj ob 21. uri, jutri in v nedeljo pa ob 17. uri. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi«: 27. januarja ob 16. uri »Mary, Mary... Mary Poppins«; »SiparioMusica«: 1. februarja ob 21. uri »Polli d'allevamento«; informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstava Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?. U Kino DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi v soboto, 26. januarja, ob 20. uri na premiero komedije Primorske zdrahe (v abonmajskem programu v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri). Predstavi bosta v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 3. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La tempesta«, nastopa Tato Russo; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. gorica - Jutri Čokolada in pikolit Okusi sedemnajstega stoletja bodo jutri od 17.30 dalje kraljevali v palači Attems-Petzenstein v Gorici, kjer v okviru razstave »Abitare il Set-tecento« prirejajo vodeno degustaci-jo čokolade in pikolita, vrhunskega vina, ki ga proizvajajo v Brdih. Enolog bo orisal zgodovino in značilnosti pikolita, nato pa bo na voljo žlahtna kapljica dveh briških vinarjev. Cena 20 evrov vključuje poleg degusta-cije tudi vstopnico za razstavo; prijave zbirajo v Pokrajinskih muzejih (tel. 0481-547499, info@gois.it) ter pri turističnem konzorciju za Goriško in Posočje (tel. 0432-200371). Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.00 - 22.10 »Io sono leg-genda«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Prdator 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bianco e nero«. NOVA GORICA: 18.00 »Začarana«; 20.15 »Ti, ki živiš«. ~M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.10 - 22.00 »Io sono leg-genda«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Predator 2«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Non e mai troppo tardi«. Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »In-to the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 16.00 - 18.45 - 21.45 »American Gangster«. BOŽIČNI KONCERT bo v cerkvi na Kostanjevici nad Novo Gorico v nedeljo, 27. januarja, ob 19. uri. Nastopili bodo Milena Košuta (sopran), Goran Ruzzier (bas), Anja Colja (flavta), Ingrid Tavčar (orgle, klavir), David Ban-delj (orgle, klavir). KONCERT V VRTOVINU bo v soboto, 26. januarja, ob 19. uri v domači dvorani; nastopila bosta MoPZ Vinograd iz Vrtovina in Godalni orkester Glasbene šole iz Ajdovščine, vstop prost. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo v organizaciji združenja AGIMUS v nedeljo, 27. januarja, ob 17.30 koncert v sklopu niza »Dome-nica a concerto 2008«. Nastopil bo kitarist Riccardo Farolfi. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 25. januarja, ob 20.30 glasbeni večer z naslovom Skupno nazdravimo letu 2008; nastopila bo godba na pi- hala združenja krvodajalcev iz Vileša pod taktirko Alessandra Spessota. Večer prirejajo goriška sekcija krvodajalcev, pokrajinska zveza krvodajalcev in Kulturni dom; vstop prost. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala »Across the Border 2008« koncert tržaškega kantav-torja Lorenza Pilata; informacije in predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ul. Brass 20, tel. 048133288; info@kulturnidom.it). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM IZ GORICE sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. H Čestitke Na svet je prišel mali ALEN! S Tanjo in Igorjem se veselita otroški pevski zbor Oton Župančič in kulturno društvo Oton Župančič. Ü3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. KD DANICA vabi otroke na veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 26. januarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK vabi na občni zbor danes, 25. januarja, ob 20.30 v bivši osnovni šoli v Štmavru. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole danes, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi Kulturni center Lojze Bratuž (avtobus vozi po običajnem voznem redu) z obrazi pokrovitelj I sezone v Gorici svojega centeri SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi člane na redni občni zbor v torek, 29. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal v dvorani F. Močnika v goriškem slovenskem pastoralnem središču pri cerkvi sv. Ivana, ul. San Giovanni 9 v Gorici. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da se bo v nedeljo, 27. januarja, začel nedeljski tečaj alpskega smučanja. Potekal bo na Ne-vejskem sedlu (v Zlebeh). Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred sejmiščem Espomego, v ul. della Barca. Zbirališče udeležencev, ki se bodo v Zlebe pripeljali z lastnimi sredstvi, bo ob 9. uri na glavnem parkirišču. Tečaj se bo nadaljeval 10., 17. in 25. februarja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da bo 30. januarja deželni svet ob 20. uri v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so na-prošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavni-ka/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481-536455, faks 0481-536324, gorica@ssorg.eu.). 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi svoje člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI organizira predavanje na temo astronomije danes, 25. januarja, ob 17.30 v sejni dvorani goriške pokrajine na korzu Italia 55 v Gorici. Pradaval bo direktor astronomskega oddelka na Tržaški univerzi Fabio Mardirossian. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel. 0038641-769863, andrej.se-dej@rkc.si). V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA (Bevkov trg 4), bo v torek, 29. januarja, ob 19. uri v sklopu niza Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo predavanje Marka Pogačnika z naslovom Pregrevanje zemlje, pregrevanje srca; informacije na tel. 003865-3354015. ' . Mali oglasi V LOČNIKU prodam skoraj novo vrstno hišo v sončni legi, s tremi spalnicami, z dvema kopalnicama, z rustikalno opremljeno sobo v spodnjih prostorih, s podstrešjem in garažo; tel. 3204305197. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Giuseppe Masotti v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gemma Todero vd. Iacumin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v stolnici Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.55, Edoardo Marega s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana in na glavno pokopališče. 20 Petek, 25. januarja 2008 SVET / evropska unija - Kosovski premier po srečanju s Solano in Rhenom evropska unija Thaci: Razglasitev neodvisnosti Sn^tj Kosova vprašanje nekaj dni za bivanje EU bi želela prej s Srbijo podpisati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, vendar Nizozemska se upira Srbije aniji BRUSELJ - Razglasitev neodvisnosti Kosova je vprašanje nekaj dni, je včeraj v Bruslju napovedal kosovski premier Hashim Thaci po srečanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Ja-vierjem Solano. Evropski komisar Olli Rehn, ki se je včeraj prav tako sestal s Tha-cijem, pa je poudaril podporo "usklajenemu procesu" za dokončanje reševanja kosovskega vprašanja, je povedala Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. "Komisar Rehn je ponovil, daje EU pripravljena prevzeti odgovornost pri usmerjanju usklajenega in upravljanega procesa za dokončanje reševanja statusa Kosova," je pojasnila Nagyjeva. Ob tem prosim za "razumevanje, to je zelo občutljiva zadeva, smo v zelo občutljivem političnem procesu, v katerem se je bolje zateči k diplomatskim sredstvom kot javnim izjavam", je še poudarila. V Srbiji prav te dni pričakujejo drugi krog predsedniških volitev, ki bo 3. februarja. V prvem krogu 20. januarja je največ glasov dobil radikalec Tomislav Ni-kolic, v drugi krog pa se je uvrstil tudi pro-evropski kandidat Boris Tadic. Pri izbiri novega predsednika bo ključno vlogo odigralo vprašanje Kosova, do katerega sta za zdaj oba kandidata zavzela enako stališče: Srbija je proti poseganju v njeno ozemeljsko celovitost, torej proti neodvisnosti Kosova. Nikolicevo stališče je sicer radikalnejše in protievropsko, med drugim v primeru zmage napoveduje prekinitev sodelovanja s haaškim sodiščem, medtem ko je Tadic, kandidat demokratske stranke, proevropsko usmerjen. EU želi tako v podporo Tadicu s Srbijo še pred volitvami podpisati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, vendar za to za zdaj še nima soglasja vseh članic. Nizozemska za podpis vztraja pri predaji haaškega obtoženca Ratka Mladica. Tudi Slovenija, predsedujoča EU, poziva k skorajšnjemu podpisu sporazuma s Srbijo, saj bi to pomagalo zmanjšati negativne posledice, ki jih bo imel novi status Kosova na notranje razmere v Srbiji. "Reševanje vprašanja Kosova ne more biti osamljeno dejanje. Upoštevati moramo tudi Srbijo in njene občutljivosti," je včeraj v Evropskem parlamentu na predstavitvi prioritet predsedstva poudarila slovenska predstavnica v Politič-no-varnostnem odboru (PSC) Metka Ipavic. Thaci se je sicer v Evropskem parlamentu včeraj sestal s člani delovne skupine za Zahodni Balkan. Evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin, parlamentarni poročevalec za Srbijo, mu je ob tem iz- rekel priznanje za oblikovanje vlade. Izpostavil je pomen multietničnega značaja vlade, ki vključuje tudi dva ministra iz srbske skupnosti in ministra iz turške manjšine, ter pohvalil prizadevanja za normalizacijo težavnih razmer v oskrbi z električno energijo, kije ena od štirih prioritet nove vlade. Thaci, ki se je sicer včeraj z Rehnom sestal prvič po prevzemu položaja, je v sredo ob prihodu v Bruselj poudaril, da je Kosovo pripravljeno na neodvisnost. V sredo se je v Bruslju srečal tudi z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Usklajena razglasitev neodvisnosti, ki jo je včeraj podprl Rehn, pomeni, da bo razglasitvi takoj sledilo priznanje velikih mednarodnih sil, predvidoma naj bi bila na čelu Velika Britanija z nekaterimi neevropskimi državami. Razglasitev naj bi sledila kmalu po drugem krogu volitev v Srbiji, vzporedno pa naj bi EU na Kosovo napotila tudi svojo civilno misijo. Predvidoma naj bi bila odločitev o napotitvi misije sprejeta še pred razglasitvijo neodvisnosti. (STA) Hashim Thaci DUNAJ - Vodja slovenske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Dimitrij Rupel se je včeraj v nadaljevanju obiska na Dunaju srečal še z avstrijsko kolegico Ur-sulo Plassnik. Slovenijo in Avstrijo povezujejo skupna prizadevanja za pospešitev približevanja Jugovzhodne Evrope Evropski uniji, je po delovnem srečanju povedala Plassnikova. Slovenski minister je dejal, da je na sporedu EU trenutno predvsem Srbija. Ob tem je ocenil, da je treba imeti do te države čim bolj konstruktiven odnos, in izrazil upanje, da bo Srbija premagala ovire, ki jo še ločujejo od članstva v uniji. Vodja slovenske diplomacije želi, da bi čim prej prišlo do podpisa stabilizacijsko-pri-družitvenega sporazuma med EU in Srbijo ter da bi se nato čim prej tudi začela pristopna pogajanja. Plassnikova je zatrdila, da je Avstrija stabi-lizacijsko-pridružitveni sporazum pripravljena podpisati. (STA) srbija - V drugem krogu predsedniških volitev Koštunica volilno podporo Tadicu pogojuje z nasprotovanjem misiji EU BEOGRAD - Demokratska stranka Srbije (DSS) srbskega premiera Vojislava Koštunice in njena zaveznica Nova Srbija (NS) Velimirja Ilica pogojujeta svojo podporo kandidaturi sedanjega predsednika Borisa Tadica v drugem krogu predsedniških volitev s skupnim stališčem glede načrtov EU, da na Kosovo pošlje civilno misijo. Tadic je takšno pogojevanje že zavrnil. "Nihče naj mi ne postavlja pogojev za podporo v drugem krogu. Pripravljen sem do konca sodelovati v tem političnem soočenju in se absolutno žrtvovati za to, ne dovoljujem pa, da bi kdorkoli postavljal pogoje evropski prihodnosti Srbije in prihodnosti naših otrok," je bil Tadic odločen na volilnem shodu v sredo v Sme-derevu. DSS in NS sta zahtevali ustrezno dopolnitev koalicijske pogodbe s Tadicevo Demokratsko stranko (DS) in G17 plus Mladana Dinkica. V skladu z njunim predlogom, ki sta ga predstavili v sredo zvečer, bi se morali koalicijski partnerji zavezati, Boris Tadič da bo zaščita suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije ter ohranitev Kosova znotraj njenih meja njihova "prva in najpomembnejša ustavna dolžnost". Poleg tega naj bi v novem koalicijskem dogovoru "potrdili svojo pripravljenost in dobro voljo, da čim prej podpišejo stabilizacijsko-pri-družitveni sporazum z EU". Sicer pa odločitev EU o namestitvi približno 1800-članske misije na Kosovu po mnenju DSS in NS predstavlja "najbolj grobo kršitev Ustanovne listine ZN, resolucije ZN 1244 in parafiranega stabiliza-cijsko-pridružitvenega sporazuma". "Takšna odločitev EU bi za srbsko vlado in državne institucije Srbije pomenila, daje EU razveljavila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum." Srbija v tem primeru sporazuma lahko ne bi ratificirala, dokler ne bodo razlogi za njegovo razveljavitev odpravljeni in ne bo EU priznala suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije v okviru njenih sedanjih meja, sta še zapisali stranki. Tadic je na zahteve Koštunice in Ilica odgovoril: "Za trenutek pomislite, kje želite, da bi bila Srbija in kako naj bi bila videti. Morda je to moja osebna stvar, a v resnici je to skupna stvar vseh nas. Tu sem, da zagotovim prihodnost za vse nas, to je moja vloga, vi, gospodje, pa razmislite o lastni odgovornosti v tem trenutku in ne postavljajte mi pogojev. Med mano in Tomom (Nikolicem) ni nikogar. Ali ta ali oni, ali črno ali belo, vmesne rešitve ni." Za Tadica in njegovo DS negativno stališče glede načrtovane misije EU na Kosovu brez vnaprejšnje odobritve s strani Varnostnega sveta ZN ni sporno, vendar skuša proevropsko usmerjeni politik podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma jasno ločiti od vprašanja sporne misije in tako nadaljevati približevanje Srbije EU. Koštunica in Ilic sta v svojem predlogu sicer dopustila podpis sporazuma, težavna pa bi utegnila biti njegova ratifikacija. Drugi krog predsedniških volitev bo 3. februarja. Tadicev nasprotnik bo zmagovalec prvega kroga, radikalec Tomislav Nikolic. Ta je imel s skoraj 40 odstotki glasov štiri odstotke prednosti pred Tadicem - zaostanek, ki ga bo slednji, glede na visoko volilno udeležbo v prvem krogu, le stežka nadoknadil. (STA) slovensko predsedovanje eu - Govor bo o Kosovu, Bližnjem vzhodu, Iranu in drugih perečih problemih Na povabilo predsedujočega EU Janeza Janše bo danes in jutri na obiska v Sloveniji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji bo danes in v soboto generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Gost, ki prihaja na povabilo premiera in predsedujočega EU Janeza Janše, ima poleg pogovora z gostiteljem na programu še srečanje s predsednikom republike Danilom Turkom, bivšim predsednikom Milanom Kučanom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ru plom. Na pogovorih Bana, prvega generalnega sekretarja ZN, ki bo obiskal samostojno Slovenijo, z Janšo bo osrednja pozornost namenjena sodelovanju v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, so sporočili s slovenskega predsedstva EU. Slednje je ta čas med drugim osredotočeno na reševanje odprtih vprašanj na območju Zahodnega Balkana, kjer si - posebej, ko gre za prihodnost Kosova - EU in ZN delijo odgovornost za stabilnost regije. Kosovo je trenutno v središču pozornosti Evrope in sveta. Kosovski premier Hashim Thaci je te dni izjavil, da so oblasti v Prištini z Zahodom, vključ- no z Washingtonom in Brusljem, že dosegle dogovor o datumu razglasitve neodvisnosti Kosova in ga bodo "v naslednjih dneh" razkrile javnosti. Po pričakovanjih naj bi z razglasitvijo neodvisnosti počakali do drugega kroga predsedniških volitev v Srbiji 3. februarja. Kosovo bo tudi glavna tema prvega letošnjega zasedanja zunanjih ministrov EU 28. januarja v Bruslju. Obstaja možnost, da bo unija z Beogradom takrat podpisala stabilizacijsko-pridružit-veni sporazum, za kar se zavzema Slovenija, saj bi dala unija Srbiji s tem jas- no zagotovilo glede njene evropske prihodnosti. Ministri naj bi razpravljali tudi o napotitvi civilne misije EU na Kosovu, vendar pa naj bi konkretne odločitve preložili na februarsko zasedanje. Tako naj bi se unija odločila predvsem zaradi vpliva, ki bi ga lahko odločitev o namestitvi misije imela na predsedniške volitve v Srbiji. Ban je v zadnjem četrtletnem poročilu o Kosovu, o katerem je VS ZN razpravljal 16. januarja, opozoril, da bi nadaljnje odlašanje reševanja statusa Kosova utegnilo resno ogroziti vse, kar so ZN na tem območju že dosegli, in vnesti nestabilnost v regijo. Predlagal je tudi, da bi bilo to vprašanje bolje reševati v Evropi, kot pa v New Yorku, ter izpostavil pomen evropske perspektive Kosova. Janša in Ban bosta izmenjala tudi stališča glede drugih aktualnih mednarodnih vprašanj ter pomena in nalog ZN v prihodnje. Pri tem se bodo na dnevnem redu verjetno znašle teme, kot so bližnje-vzhodni konflikt, iranski jedrski spor in boj proti podnebnim spremembam. Bližnjevzhodni konflikt je v zadnjih dneh v središču pozornosti zaradi izraelske blokade območja Gaze, ki je tam živeče Palestince porinila na rob humanitarne katastrofe, zaradi česar je VS ZN v torek začel izredno zasedanje. Glede Irana so predstavniki petih stalnih članic VS ZN in Nemčije v torek v Berlinu dosegli dogovor o novi resoluciji VS ZN o sankcijah proti Teheranu. Osnutek nove, že tretje resolucije naj bi zaostroval nekatere že uvedene sankcije, navedbe o tem, ali uvaja tudi nove sankcije, pa si nasprotujejo. Na dnev nem re du po go vo rov se ute gne znaj ti tu di boj pro ti pod neb -nim spremembam. Pod okriljem ZN že nekaj mesecev potekajo intenzivna pogajanja, ki naj bi do konca leta 2009 privedla do sprejetja celovitega glo bal ne ga spo ra zu ma, ki bo po le tu 2012 nasledil Kjotski protokol. Evropska komisija je v sredo predstavila pod neb no-ener get ski pa ket, ki ga je slovensko predsedstvo pozdravilo in iz ra zi lo upa nje, da bo spre jet do po - mladi 2009. Narediti korak naprej v spopadanju s podnebnimi spremembam in energetskimi izzivi je sicer ena od prioritet slovenskega predsedovanja EU. Visokega gosta bodo v Sloveniji poleg premiera Janše jutri sprejeli še predsednik Türk, bivši predsednik Kučan in minister Rupel, srečal pa se bo še s častnim konzulom Južne Koreje v Sloveniji Ivanom Rudolfom. Na programu ima še sprehod po starem jedru Ljubljane in obisk v stolnici sv. Nikolaja, kjer ga bo v imenu ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana sprejel apostolski nuncij Santos Abril y Castello. Ogledal si bo tudi grad Jable. Premier Janša in Ban sta se doslej srečala že ob robu splošne razprave 62. zasedanja Generalne skupščine ZN septembra lani v New Yorku, predsednik Türk pa se je z generalnim sekretarjem pogovarjal sredi januarja ob robu prvega foruma Zavezništva civilizacij v Madridu. Jasna Vrečko (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. januarja 2008 21 turčija - Prvi uradni obisk grškega premiera po skoraj 50 letih Grški prvi minister Karamanlis na zgodovinskem obisku v Ankari S turškim kolegom Erdoganom izrazil odločenost za čimprejšnjo rešitev sporov med državama. ANKARA - Grški premier Kostas Karamanlis se kot prvi grški premier po skoraj 50 letih mudi na uradnem obisku v Turčiji. Ob tem je Ankaro v sredo pozval, naj izpolni svoje obveznosti in postane članica Evropske unije. Ka ra man lis in nje gov tur ški ko le ga Recep Tayyip Erdogan sta tudi izrazila odločenost za čimprejšnjo rešitev sporov med državama. "Čas je, da obrnemo novo stran," je po pogovorih dejal Karamanlis. Pri tem je mislil na rešitev dolgotrajnih sporov, vključno s ciprskim vprašanjem ter meddržavnimi mejami v Egejskem morju in v zraku, ki so pokvarili odnose med Turčijo in Grčijo. Do konkretnih dogovorov, kako se lotiti reševanja teh vprašanj, tokrat sicer ni prišlo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. "Če bo Turčija izpolnila svoje obveznosti, jo je EU dolžna sprejeti kot polnopravno članico," pa je glede približevanja Turčije uniji poudaril Karamanlis. Med obveznostmi Turčije je izpostavil rešitev ciprskega vprašanja, ponovno odprtje grškega pravoslavnega semenišča v Turčiji ter razširitev pravic verskih manjšin. Zaradi ozemeljskega spora v Egejskem morju, pri katerem gre med drugim za pravice do izkoriščanja rudnega bogastva in nafte v bližini nekega nenaseljenega otočja, sta bili Grčija in Turčija že celo na robu vojne. Atene sicer zagovarjajo, da je treba spor rešiti na Meddržavnem sodišču v Haagu, medtem ko se Ankara zavzema za iskanje rešitve z dialogom. Erdogan je ocenil, da bi morali po februarskih volitvah na grškem delu Cipra obnoviti pogovore z Grčijo glede razdeljenega otoka. "Po mojem prepričanju je izrednega pomena, da pogajanja po volitvah na jugu Cipra znova stečejo," je dejal. Karamanlis se je stri njal, da je nas to pil čas za po nov -no združitev več kot tri desetletja razdeljenega otoka. "Končno je prišla priložnost, da porušimo še zadnji zid v Evropi," je dejal in pri tem mislil na Nikozijo, ki jo še vedno deli ograja iz bo de če ži ce, zna na kot ze le na črta. Turčija je sicer pod vse večjim pritiskom ZDA in EU, da ponovno odpre grško pravoslavno semenišče, v katerem so se izobraževale generacije grških verskih voditeljev, med drugim tudi sedanji patriarh Bartolomej I. Erdo-gan je v sre do za tr dil, da nje go va vla -da išče rešitev, ki bi omogočila odprt- je teološke šole Halki na otoku Heybe-liada blizu Carigrada. Vpis novih štu-den tov na ome nje no se me niš če je Turčija prepovedala leta 1971, in sicer v skladu z zakonom, ki je uvedel državni nadzor nad verskim in vojaškim šolanjem. Dokončno je semenišče svoja vrata zaprlo leta 1985, ko so šolanje zaključili še zadnji semeniščniki. Glede pravic verskih manjšin je Er do gan po uda ril, da je tre ba pri kre -pitvi dialoga med državama na tem področju upoštevati tudi položaj Turkov, ki živijo na severu Grčije. Sicer pa je zatrdil, da so po mnenju Ankare manjši ne "naj po memb nej ši most" med dr -žavama in da je potrebno njihove težave rešiti. Turčija sicer ne priznava medna-rod ne vlo ge ca ri graj ske ga pat ri ar ha Bartolomeja I., duhovnega vodje več sto milijonov pravoslavnih vernikov po vsem svetu, zavrača njegov naslov "ekumenski" ter vztraja, daje patriarh zgolj duhovni vodja pravoslavne skupnosti v Carigradu. (STA) Recep Tayyip Erdogan in Kostas Karamanlis ansa ZDA - Zvezni proračun v hudih težavah Kongresni urad napoveduje 250 milijard dolarjev primanjkljaja WASHINGTON - Ameriški Kongresni proračunski urad (CBO) je v sredo sporočil, da bo ameriški proračunski primanjkljaj v letošnjem letu znašal okrog 250 milijard dolarjev. Vštetih je okrog 30 milijard dolarjev za vojno v Iraku, ni pa vštet napovedani stimulacijski paket, ki bo stal okrog 150 milijard dolarjev. Proračunski primanjkljaj je lani znašal 163 milijard dolarjev in se je do takrat zmanjševal od leta 2004, ko je znašal rekordnih 413 milijard dolarjev. Leta 2006 je primanjkljaj znašal 248 milijard dolarjev. Ko je predsednik George Bush pred sedmimi leti prevzel oblast, se je napovedovalo, da bo imel proračun v naslednjih 10 letih milijarde dolarjev presežka. Davčne olajšave, recesija leta 2001 in teroristični napadi ter vojna proti Iraku pa so vplivali na spremembo podobe in Bush sedaj obljublja, da bo do leta 2012 proračun spet v presežku, če bodo upoštevali njegove načrte. Direktor nestrankarskega CBO Peter Orzsag je v sredo pričal pred odborom za proračun predstavniškega doma ameriškega kongresa in opozoril, da ne glede na sedanje številke ostaja dejstvo, da bo proračun v hudih težavah z nadaljevanjem upokojevanja tako imenovane "baby boom" generacije rojenih po drugi svetovni vojni, če ne bodo povečali davčnih prilivov in zmanjšali rast porabe. CBO sicer za letos ZDA ne napoveduje gospodarske recesije, ampak rast po stopnji 1,7 odstotka. Vendar pa je bilo poročilo dokončano decembra, še pred januarskimi preplahi. George Bush bližnji vzhod Svet ZN do Izraela zaradi Gaze ŽENEVA/GAZA - Svet Združenih narodov za človekove pravice je včeraj sprejel resolucijo, v kateri kritizira Izrael zaradi blokade Gaze. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se države EU, ki so članice sveta, z resolucijo zaradi njene "neuravnoteženosti" niso strinjale in so se zato vzdržale glasovanja. Resolucijo so tako sprejeli s 30 glasovi proti enemu. Resolucijo sta v imenu islamskega in arabskega bloka predlagala Pakistan in Sirija. Kanada je kot edina glasovala proti resoluciji, medtem ko se je 15 držav vzdržalo glasovanja. V resoluciji Svet ZN za človekove pravice poziva k takojšnjim mednarodnim akcijam, ki bi nemudoma prekinile nasilje, ki ga s svojo okupacijo na palestinskem ozemlju izvaja Izrael. Zahodne države se z resolucijo niso strinjale in to utemeljevale s tem, da ne upošteva palestinskih raketnih napadov z območja Gaze proti Izraelu. Slovenski predstavniki so kot predsedujoči EU v imenu EU dejali, da resolucija ne upošteva dejstva, da so v sporu civilne žrtve tako na palestinski kot tudi na izraelski strani. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je pred tednom dni uvedel blokado območja Gaze, s katero je zaprl prehode med Izraelom in Gazo ter s tem prekinil tako prehod potnikov kot blaga, nato pa v ponedeljek na območje Gaze odobril dobavo goriva in zdravil. To je omogočilo tudi ponoven zagon edine elektrarne v Gazi, ki so jo v nedeljo zaradi pomanjkanja goriva ustavili, zaradi česar je Gaza nekaj dni ostala v temi. Izrael je z blokado želel onemogočiti raketne napade z ozemlja pod nadzorom Hamasa. Zaradi blokade, kije še poglobila že tako slab humanitarni položaj prebivalcev Gaze, so v noči na sredo neznanci z eksplozijami in buldožerji na več mestih pri mejnem prehodu Rafa podrli 14 kilometrov dolg zid, nato pa so Palestinci z območja Gaze začeli v sredo množično odhajati v Egipt. V sredo je mejo prečkalo 400.000 prebivalcev z območja Gaze, ki v Rafi kupujejo predvsem hrano, gorivo in druge potrebščine. Palestinci so z množičnim prehajanjem meje nadaljevali tudi včeraj. (STA) svetovni gospodarski forum - V Davosu je sicer govor predvsem o gospodarskih težavah in terorizmu Al Gore in frontman irske skupine U2 Bono pozvala k ukrepom v boju proti podnebnim spremembam in revščini Al Gore in Bono med svojim včerajšnjim nastopom ansa DA VOS - V senci opozarjanj na večji razmah terorizma in strahu pred morebitno gospodarsko recesijo sta včeraj na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in frontman irske skupine U2 Bono pozvala k ukrepom v boju proti podnebnim spremembam in revščini. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sta Gore in Bono opozorila WEF, da razmere na področjih boja proti podnebnim spremembam in revščini niso takšne kot bi lahko bile. "Celotno razpravo bi lahko posvetili samo temu, kaj vse j e znanost v zadnjih nekaj tednih ali mesecih izumila," je poudaril Gore, kije lani skupaj z IPCC za svoja prizadevanja proti podnebnim spremembam prejel Nobelovo nagrado. Po Goreovih besedah postaja podnebna kriza vse bolj resna in zaskrbljujoča. Z njim se je strinjal tudi Bono, ki je opozoril na razmah revščine v Afriki. "V Afriki že dva milijona ljudi potrebuje zdravila za zaviranje delovanja retrovirusov, kar je zastrašujoče. Kljub temu skupina G8 še ni uresničila svoje obljube, da bo za zamejitev revščine letno namenila 50 milijard dolarjev," je opozoril Bo no. Neuresničitev napovedi skupine G8 je Bono označil za škandal, čeprav je zatrdil, da je v zad- njem času vendarle zaznati nekaj pozitivnih premikov, navaja AP. Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi mu namreč zagotovila, da si bo prizadevala, da bo skupina osmih industrijsko najbolj razvitih držav svojo obljubo izpolnila. Potem ko je bila v sredo glavna tema približno 2500 političnih, gospodarskih in medijskih voditeljev iz 88 držav, ki se udeležujejo petdnevnega srečanja WEF v mondenem švicarskem letovišču, morebitna recesija ameriškega gospodarstva, pa so včeraj pogovori usmerjeni predvsem v negotove razmere v Pakistanu in v obete za mir na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je tako govoril o miru in stabilnosti v regiji, o čemer sta spregovorila tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj in iraški namestnikom predsednik vlade Barham Salih. Mušaraf je v sredo skupaj z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice uradno odprl WEF. Po decembrskem umoru nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto je bila to najvišja stopnja kontaktov med ZDA in Pakistanom. V okviru srečanja z Mušarafom je Riceova opozorila, da morajo volitve v Afganistanu prihodnji mesec potekati svobodno in pošteno. (STA) Petek, 25. januarja 2008 Št. 3 (56) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it pogovor z mladimi Ljubezen in misel, ki segata v preteklost Ce je razumevanje nemogoče, je poznavanje nujno. Primo Levi 27. januar. Dan, ki ga mnogo ljudi ne more pozabiti. Dan, ki spominja ljudi na grozote iz preteklosti. Dan, ki ga mo ra mo vsi pozna ti in se ga spo -minjati. Z mislijo, z besedami, s kretnjami. Kl. o. p. se pomemb nos ti tega dneva dobro zaveda in se je odločil, da bo povprašal mlade, kaj menijo o tem. Izvedeti smo namreč hoteli, kaj jim ta da tum sploh pome ni, če se bodo udeležili kake proslave in kdaj oz. kje so za spominski dan prvič slišali. Dekle, 18 let Mislim, da je to izredno pomemben dan in je prav, da ga praznujemo. Ko pomislim na vse ljudi, ki so umrli, me prevzame globoka žalost. Ne grem na nobeno slovesnost, am- pak sledim T V dnevnikom. Kje pa sem prvič slišala za dan spomina, se ne spominjam. Mislim, da v šoli. Fant, 23 let 27. januar je dan spomina, praznujem pa ga doma, razen ko imam raznorazne opravke. Zanj sem izvedel v šoli. Fant, 18 let Menim, da je to precej močan in ganljiv dan, ki globoko presune vse ljudi, tudi po tolikih letih. Zaradi drugih popoldanskih obveznosti se ne morem udeležiti proslav, vsekakor sledim televizijskim poročilom. O tem dnevu sem prvič slišal v šoli in mislim, da bi morali biti informirani o tem vsi mladi, saj spada v splošno kulturo. Dekle, 17 let Je trenutek, ko se moramo zbrati in pomisliti, kakšno srečo imamo, da ne živimo v času vojne. Vsako leto grem v Rižarno. Za ta dan sem prvič slišala na nižji srednji šoli. Fant, 20 let To je dan spomina. Letos ima zame še bolj poseben pomen oz. ga bom gotovo občutil še bolj, ker sem pred kratkim šel v Auschwitz. Izkušnja, ki me je dobesedno pretresla. Letos bom žal doma, ker se bom učil za izpite, drugače se nisem udeležil proslav. O tem dnevu so mi povedali najprej doma, nato sem se učil v šoli. Fant, 20 let Osebno mi ne pomeni veliko, ampak mislim, da je to dan, ki se ga moramo spominjati. Po navadi sem doma. Ne spominjam se, kdaj sem o tem prvič slišal. Dekle, 19 let Vsako leto se spomnim na dogodek, ki se je pripetil leta 1945. Čeprav se ne udeležim nobene proslave, o tem veliko berem in gledam večerni TV dnevnik. V šoli sem z velikim zanimanjem poslušala razlago profesorice, saj menim, da so nam dogodki iz preteklosti v svarilo in nauk ter se moramo iz njih mnogo naučiti. O 27. januarju pa sem prvič slišala doma. Dekle, 15 let O tem smo veliko govorili v šoli, saj gre za izredno pomemben dogodek. Po navadi preberem, kar piše v časopisu, bolj se ne poglabljam. Doma le redko govorimo o tem. Fant, 21 let Menim, da je zelo važen datum, ne samo za vse tiste družine, sicer po- izmenjava knjig - Zadnje čase se širi tudi v našem prostoru Kaj je bookcrossing? Velikanska knjižnica, ki je stalno na poti - Že skoraj milijon članov iz 130 držav Bookcrossing je izredno zani- miv pojav, ki se zadnje čase širi tudi v zamejskem okolju. Temu je bil priča Kl.o.p. sam, ko je v prostorih ne ke ga zamej ske ga lo kala zagle dal zapuščeno knjigo z razpoznavno nalepko Bookcrossinga. Gotovo vsi izmed vas ne veste za to mikavno pobudo, ki ima na tisoče privržencev in članov širom po svetu! Kdor se registri ra na splet no stran HYPER -LINK "http://www.bookcrossing.-com" www.bo okcrossing. com do bi kodo, ki jo bo moral prilepiti na knjigo, ki jo želi poslati v svet. Prav tako! Če doma nimate dovolj prostora za vse vaše knjige, če veste, da po en krat pre bra nih knji gah ne bos te več segli, ali pa če vam je ne -ka knjiga preprosto ugajala in bi radi, da bi jo spoznalo čim več ljudi, pos tani te čla ni Bookcrossin ga! Ko prilepite kodo na knjigo, vam ne preostane drugega, kot da date duška svoji domišljiji in jo nekje pustite: na klopci v parku, nekje na železniški postaji, na vlaku, na avtobusu, v kakšnem lokalu, pod kipom sredi tr ga... mož nos ti je ne šte to! Kdor bo knjigo pobral, bo najdbo registriral na spletni strani, tako bo pot, ki jo je knjiga opravila, vedno ažurnira-na. Bookcrossing je ogromna knjižnica, ki stalno potuje. Članov je skoraj milijon, iz sto trideset različnih držav, registriranih knjig pa je nad tri milijone. Pobuda je nastala marca 2001. Vsak dan se včlani približno tristo ljudi, kar priča o izjemni priljubljenosti in vse večji razširjenosti nenavadne pobude. tomce, ujetnikov, ki so tam pretrpeli vse, kar se lahko pretrpi, ampak za cel svet, za vse narode, tako za nevtralne države kot za zmagovalce in poražence druge svetovne vojne, zato da se spomnimo vseh tistih žrtev vsaj enkrat na leto. Zamisliti se moramo tudi nad tem, kakšnih zložinov je sposoben človek. Proslav se sicer ne udeležujem. Prvič sem o tem slišal v šoli. univerza - Za maturante (a ne samo) Pri izbiri lahko pomagajo izvedenci, pa tudi obisk univerz ne bo Januar je že skoraj mimo, profesorji težijo z bližajočim se končnim državnim izpitom (»ki je še daleč«, se izgovarjajo leni dijaki), starši in znanci pa s klasičnimi vprašanji »Kaj pa potem?«. Res, kaj pa potem? Dvom, ki muči veliko število petošol-cev, ampak tude tiste iz nižjih razredov, ki so kdaj pa kdaj že pomislili na to, da se bodo morali v kratkem soočiti z izbiro nadaljnega študija, poklicnega usmerjanja in sploh morali odločati o svoji bodočnosti. Redki so tisti, ki že od nekdaj točno vedo, kaj si želijo postati! Možnosti je veliko, tako da je odločitev res težka! Kaj pa če mi univerza ne bo všeč? Kaj pa če sem bom po dvajsetih le -tih naveličal svojega poklica? Taka in druga vprašanja se motovilijo dijakom po glavi. No, dragi študentje, nikar ne obupajte! Čeprav se roki za vpis na univerze počasi iztekajo (kdor si želi nadaljnega študija v Ljubljani, se mora vpisati do prvega tedna v marcu), nikar ne izbirajte s pomočjo kock, tarokov, poštevank in še vse- ga drugega! Raje se obrnite na kakega izvedenca. Gotovo vam pri tem lahko veliko pomagajo pri deželni službi za poklicno orientacijo, kjer psihologi preverijo z različnimi testi vaše sposobnosti in nagnjenja, analizirajo vaš karakter ter svetujejo in odsvetujejo različne usmeritve. Čeprav je končna izbira izključno vaša, si na tak način lahko delno razjasnite pojme. Osebje iz urada vam je na voljo po dogovoru, klicati je treba na telefonsko številko 0403772856, naslov pa je Scala dei Cappuccini 1. Tržaška univerza je že najavila, da bodo dne vi odpr tih vrat naj -verjetneje 13. in 14. marca. Dvomljivcem, ampak tudi tistim, ki so se za izbiro univerzitetnega študija že odločili, se splača iti na ogled, za univerzo v Ljubljani pa ni še nič točno določenega. Vsekakor, kot pravi besedilo poletne uspešnice, »relax, take it easy«, in naj vas take skrbi preveč ne mo rijo, vse bo pri šlo ob pra -vem času! Nikar ne pozabite... Rešitev pride pogosto, ko jo najmanj pričakujemo! / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. januarja 2008 23 jutri v zgoniku - Koncert prijateljstva Skupina Trabant s prvo zgoščenko, Anapupedan jamstvo za dobro voljo Jutri bo v Zgoniku pri Trstu Koncert prijateljstva, ki ga prirejajo Občini Zgonik in Repentabor v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst. Gre za pobudo, ki uokvirja v niz prireditev, ki so spremljale vstop Slovenije v schengensko območje, in hoče istočasno nadaljevati tisto praznično in sproščeno vzdušje, ki je na sta lo ob pro stem pre ho du nekdanjih mejnih prehodov. Kajti decembrska proslavljanja niso bila sama sebi namen, saj prišlo je do pravzaprav velikih sprememb v življenju predvsem »obmejnega« pre bi val stva. Prost pre hod naj bi tako olajšal poleg vsa ko dnev nih opravil v Sloveniji ali Italiji tudi obisk raz nih pri redi tev, ki odvija -jo na slo ven skem in tr žaš kem Kra -su. Predvsem z izko rišča njem nek -danjih maoloobmejnih prehodov, ki so še pred kratkim predstavljali dejansko oviro pri prehajanju v eno ali drugo državo. Iz tega je nastala zamisel koncerta prijateljstva, na katerem bo nastopilo nekaj slovenskih in italijanskih skupin, predvsem pa skupini Trabant iz Trsta in Ana Pu pedan iz Piv ke. Sku pi na Tra - Skupina Ana Pupedan iz Pivke bant je prav pred kratkim izdala svojo prvo zgoščenko Music for losers in je zmagala na festivalu Italian Wawe 2007, naslednik znamenitega Arezzo wawe. Poznavalci ji pripisujejo svetlo bodoč nost in tudi zgo ščen ko so ocenili kot prvovrstno presenečenje. Njihovi rock, pop in elektronski komadi kar prevzamejo poslušalce in zgodi se žurka. Podobne ugotovitve veljajo za drugo skupino, in sicer Ano Pupedan, ki je pravkar slavila 15-letni-co delovanja in na svoje praznovanje povabila najslavnejša imena slovenske ekstrade. Na njihovi spletni strani lahko preberemo: »S spret nim me ša njem glas benih zvrs ti, do bro me ro last ne ga glas -bene ga izra za in čvr ste in ter pre ta-cije ter lastnim zvokom uspejo ohranjati identiteto, kot to uspeva ma lo kateri tovrst ni zased bi pri nas. Kritični in zabavni teksti odražajo poglede skupine na dogajanje okrog njih in čvrsto pripadnost okolju.« Njihove dobre volje se bodo prav go tovo na lez li tudi obis ko -val ci, ki bodo lah ko pri sluh ni li še ne katerim do ma čim sku pi nam. Raz lo gov za obisk jut riš nje ga kon -cer ta res ne manj ka Vstop je prost, odprti bodo kioski, vse pa se bo začelo ob 21.-uri pod šotorom ob Športno-kul-tur nem cen tru v Zgo ni ku. SLOVENIJA GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / najavljene ponovitve so ODPOVEDANE zaradi poškodbe. Nove termine bomo naknadno objavili. Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Wo-olf?« / premera danes, 25. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi). Ponovitve: jutri, 26, januarja, ob 20.30 (Red B), v nedeljo, 27. januarja, ob 16.00 (Red C z varstvom otrok), v četrtek, 31. januarja, ob 19.30 (Red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), v petek, 1. februarja, ob 20.30 (Red F) in v soboto, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadnapisi). Gledališče Rossetti Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti - Gior-naliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gambe-rini, Alfonso De Filippis in Giovanni Si-niscalco. Do jutri, 26. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 27. januarja ob 16.00. Bertolt Brecht: »Le storie del Signor Keuner« / nastopajo: Moni Ovadia, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov in Ivo Bucciarelli. V torek, 29., sredo, 30., in v četrtek, 31. janua-jra, ob 20.30. Gerard Luzier: »Non svegliate Cecile, e innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. V petek, 1. februarja, in v soboto, 2. februarja, ob 20.30. DVORANA BARTOLI Jutri, 26. januarja in v nedeljo, 27. januarja ob 17.00 / Varieta. Gledališče Miela Danes, 25. januarja, ob 21. uri bosta nsatopila Alessandro Fullin in Clelia Sedda s komično predstavo »Gengis Kahn«. La Contrada Teatro ragazzi: »Bonaventura veterinario per forza« / v nedeljo, 27. januarja, ob 11.00. William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. V petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / gostuje SSG iz Trsta; v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi). VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Filippo. Od petka, 1. februarja, do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45. Teatro Palamostre Jutri, 26. januarja, ob 21.00 / Teatro Sotterraneo: »Post-it«. Igrajo: Sara Bonaventura, Iacopo Braca, Matteo Cec-carelli, Caudio Cirri. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru V nedeljo, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. Noel Coward: »Intimna komedija« / v režiji Zvoneta Šedlbaura. V sredo, 30., in v četrtek, 31. januarja, ob 20.30. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 25. januarja, ob 20.00 / Linhartova dvorana: Eugene Ionesco: »Nosorogi«. Gostovanje Drame SNG Maribor z uspešnico letošnje sezone. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 26. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V ponedeljek, 28. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V torek, 29. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V sredo, 30. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V četrtek, 31. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. Mala drama V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Do jutri, 26. januarja, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 / gostuje Gimnazija Bežigrad s predstavo »Trip za tri«. V ponedeljek, 28. januarja, ob 15.00 in ob 18.00 / »Ozri se v gnevu«. V torek, 29. januarja, ob 15.30 in ob 19.30 / »En dan v smrti Jožce Rožce«. V sredo, 30. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena Danes, 25., in jutri, 26. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 26. januarja, ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija: Luka Martin Škof. V ponedeljek, 28., in v torek, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 07/08 V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 / Arabella Steinbacher - violina in Robert Kulek - klavir. ZGONIK Športno-kulturni center Jutri, 26. januarja ob 21.00 / koncert prijateljstva. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. februarja, ob 20.45 / koncert Philharmonische Camerata Berlin. GORICA Kulturni dom Danes, 25. januarja, ob 20.30 / koncert Godbe na pihala krvodajalcev iz Vileša. Vstop prost. V torek, 29. januarja, ob 20.30 / koncert tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Za informacije klicati na tel. št. 0481-33288. Avditorij V petek, 1. februarja, ob 20.45 / nastopajo sopran Susy Picchio, komik Gigi Franchini in Ensemble Musicale »Wunderbar« pod vodstvom Marca Padernija. SEZANA Kosovelov dom V nedeljo, 27. januajra, ob 17.00 14. Revija kraških pihalnih godb. LJUBLJANA Cankarjev dom Big Band RTV Slovenija / predstavitev novega albuma »Etno« - ljudske pesmi v jazzovski preobleki. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani. Glasbe sveta 2008: Sheikh Ahmad Al-Tuni (Egipt) / Linhartova dvorana, v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.15. V četrtek, 31. januarja, ob 19.00 bo v Gallusovi dvorani koncert Dunajskih Fiulharmonikov, dirigent: Ivan Fischer; solistka: Bernarda Fink (mezzosopran). SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 25., jutri, 26., in v torek, 29. januarja, ob 19. uri, v petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. Danes, 25. januarja, in v soboto, 2. februarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; v petek in soboto do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6, je na ogled slikarska razstava Stoja-na Ražma in Dorotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta do jutri, 26. januarja, z urnikom: danes od 17. do 19. ure, jutri od 10. do 13. ure. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hien-ga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. DOBERDOB V Modra's galeriji Kulturnega društva Jezero je do 27. januarja na ogled slikarska razstava Salvatoreja Pudduja z naslovom »Peresa«. Urnik: do sobote med 17. in 19. uro ter v nedeljo med 10. in 12. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 1 6 Petek, 25. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it rokomet - Na EP so močni Danci izločili Slovenijo Slovenija brez možnosti za Peking Na končnem 10. mestu - Polfinalna para sta Danska-Nemčija in Hrvaška-Francija STAVANGER - Slovenskim roko-metašem so po sredini odmevni zmagi nad Norvežani močno zrasla krila, v zadnji tekmi drugega dela zaključnega turnirja pa so se v primeru zmagoslavja nad Danci lahko celo nadejali uvrstitve v polfinale. A igralci s severa Evrope, ki po mnenju številnih rokometnih strokovnjakov in športnih navdušencev v tem trenutku igrajo najboljši rokomet na svetu, so jim pristrigli peruti in si z zmago zagotovili polfinalni nastop, Slovencem pa onemogočili uvrstitev na enega od kvalifikacijskih turnirjev za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Slovenska rokometna reprezentanca, ki je že dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, v Sydneyju leta 2000 in Atenah leta 2004, je na letošnjem evropskem prvenstvu zaostala za Švedsko, Norveško in Madžarsko, ki se prav tako spogledujejo z junijskimi kvalifikacijami za letošnji največji športni dogodek na svetu, ki bo od 8. do 24. avgusta na Kitajskem. Skupno je Slovenija pristala na 10. mestu, jutrišnja polfinalna para pa sta Danska - Nemčija in Hrvaška - Francija. Izbranci Mira Požuna se niso ustrašili zastrašujoče statistike Dancev, ki so v drugem delu evropskega prvenstva olimpijske prvake Hrvate in svetovne podprvake Poljake premagali z desetimi goli prednosti. Uvodna šesterka je z granitno obrambo dobro omrtvičila tekme-čeve napade, v napadu pa si priigrala kar številne priložnosti. Na njihovo žalost je imela Danska na vratih izjemno razpoloženega vratarja Kasperja Hvidta, ki je nekajkrat bravurozno posredoval in re- Hrvat Lakovič bo s svojim moštvom igral v polfinalu EP ansa ševal kožo svojim soigralcem. Slovenija - Danska 23:28 (11:15) SLOVENIJA: Kozlina 1, Kozomara 1, Dobelšek 3 (1), Kavtičnik 1 (1), Mlakar 3, Natek 5, Škof, Špiler, Praznik 1, Pajovič 4, Lapajne, Gajič 1, Žvižej 1, Zorman 2. DANSKA: Hvidt, Aagaard 2, Boesen 6, Jorgensen, Jensen, Christiansen 8 (4), Henriksen, Spellerberg 1, Knudsen 3, Noddesbo, Jeppesen 2, Sondergaard 3, Boldsen 2, Nielsen 1. Ostala izida: Poljska - Črna gora 39:23 (19:13), Norveška - Hrvaška 23:23 (11:10), vrstni red: Danska 8, Hrvaška 7, Norveška 6, Poljska 5, Slovenija 4, Črna gora 0 Skupina 2 (Trondheim): Španija -Islandija 33:26 (18:15), Madžarska - Francija 31:28 (15:11), Nemčija - Švedska 31:29 (16:18), vrstni red: Francija 8, Nemčija 6, Švedska in Madžarska 5, Španija 4, Islandija 2. košarka Union Olimpija boljša od Bolonjčanov LJUBLJANA - V tekmi med že izločenima moštvoma skupine A v košarkarski evroli-gi je ljubljanska Union Olimpija premagala bolonjski - Virtus VidiVici s 75:60 in s četrto zmago doma prekinila niz petih porazov, a žal ostala tudi brez teoretičnih možnosti za napredovanje med šestnajst najboljših ekip v Evropi. Že četrto sezono zapored bo tako tekmovanje v evroligi prihodnji teden, ko je na sporedu zadnji krog, zaključila po predtek mo vanju. Virtus Vidivici iz Bologne s 75:60 (19:13, 43:32, 58:47). Union Olimpija: Booker 4 (0:2), Dragic 10 (2:3), Gorenc 4 (0:4), Rizvic 3 (1:l), Milič 20 (2:4), Hukic 15, Begic 6 (2:2), Bailey 13 (4:4). Virtus Vidivici: Spencer 14 (1:2), Crosariol 1 (1:2), Giovan-noni 8 (4:5), Chiacig 5 (3:4), Mi-chelori 7 (1:2), Di Bella 4, Lestini 8, Garri 5 (3:4), McGrath 8 (2:2). nogomet - Pokal Lazio boljši od Fiorentine RIM - V zadnji prvi tekmi četrtfinala državnega nogometnega pokala je Lazio sinoči z 2:1 premagal Fiorentino. Strelci: Ko-larov (L) v 20., Behrami (L) v 21. in Pazzini (F) v 39. min. JUVENTUS - Turinski prvo-ligaš je praktično najel nogometaša iz Malija Sissoka in Šveda Aston Ville Melberga. Neuspešnega Tiaga prodaja Totten-hamu, Almirona je posodil Mo-nacu, Boumsonga pa za 3,5 milijona evrov odstopil Lyonu. MANJ IZGREDOV - V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo na nogometnih stadionih v Italiji za 35 odstotkov izgredov manj, je zapisano v poročilu opazovalnice notranjega ministrstva. Prepoved obiska nogometnih tekem velja za 3.580 ljudi, od teh je bilo 852 kaznovanih letos. Zaslugo za boljše stanje ministrstvo pripisuje klubom. Na muhi še vedno imajo predvsem navijače Atalante, Interja, Juven-tusa, Lazia, Napolija, Rome, Verone, Salernitane in Juve Stabia. AFRIŠKI POKAL - Včerajšnja izida skupine D: Tunizija - Senegal 2:2, Južna Afrika - Angola 1:1. DRSANJE - Čeh Tomaš Ver-ner (232,67 točke) je na EP v umetnostnem drsanju v Zagrebu osvojil zlato kolajno. Drugi je bil Švicar Stephane Lambiel (219,63), tretji pa Francoz Brian Joubert (219,45). V hrvaški prestolnici je nastopil tudi Slovenec Gregor Urbas, ki je zasedel 11. mesto (176,57). tenis - Avstralija Tsonga presenetil Nadala MELBOURNE - Francoz Jo-Wilfried Tsonga je v prvem polfinalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije pripravil presenečenje in v treh nizih s 6:2, 6:3 in 6:2 odpravil drugega nosilca Španca Rafaela Nadala. Eno močnejših Tsongajevih orožij v boju s Špancem je bil začetni udarec, saj je zbral kar 17 asov, z zadnjim je tudi postavil končni izid. »Danes mi je prav vse uspevalo: backhand, začetni udarec, forehand, volej, skrajšane žoge, vse. Po igrišču sem se gibal kot še nikoli, tako da lahko rečem, da je za mano popolna igra. Kot da bi bil v sanjah. Zame je prvič, da sem igral na tako visoki ravni in to prav v polfinalu OP Avstralije. To je mogoče moj najlepši trenutek v življenju,« je bil vzhičen Tsonga, ki je Nadalu petkrat odvzel servis, o razmerju moči pa zgovorno priča tudi število osvojenih točk: 89:58 v korist Tsonga, ki je po mami Parižan, po očetu pa iz Konga. V ženskem delu turnirja pa je izjemno formo pokazala petopostavlje-na Šarapova. Čeprav je njena tekmica, Srbkinja Jelena Jankovič (tretja nosilka), po dvoboju dejala, daje zaradi bolečin v hrbtu celo razmišljala o predaji dvoboja, je Rusinja ob slavju s 6:3 in 6:1 dokazala, da bi se kaj lahko veselila svoje tretje zmage na turnirjih za grand slam. Za Srbijo seje bolje iztekel drugi polfinale, v katerem je četrta nosilka Ana Ivanovič z 0:6,6:3 in 6:4 odpravila devetopostavljeno Slovakinjo Danielo Hantuchovo. Slednja je sicer dobila kar prvih osem iger, a se Ivanovičeva - prvo igro je dobila šele po 46 minutah - ni predala in tehtnico nagnila v svojo korist. azzurri - Jutri na Občini Poklon tržaškim reprezentantom 2007 V minulem letu je dres italijanske državne reprezentance obleklo okrog 70 tržaških športnikov in športnic, med njimi kar precej slovenskih. Tržaško združenje italijanskih športnih reprezentantov Azzur-ri d'Italia bo jutri v občinski sejni dvorani, s pričetkom ob 11. uri, njim v čast pripravilo tradcionalni sprejem, med katerim se bodo pred mi kro fonom zvrs ti li tudi mno gi izmed nekdanjih tržaških olimpij-cev. Seznam tržaških »azzurrov 2007« Nogomet: Sara Gama (under 19), Max Tonetto (Ferski Otoki - Italija člani). Gimnastika: Francesca Benolli, Sara Bradaschia in Federica Macri' (članska reprezentanca. Košarka: Alice Richter in Valentina Primossi (evropski B prvakinji under 16. Športno plezanje:Cassandra Zampar in Manuel Coretti (svetovni in evropski pokal). Skoki v vodo: Noemi Batki (nastop na SP v Melo-burnu). Baseball: Elisabetta Marsich (univerziada v Bangkoku). Orientacija: Stefano Baticci (mountain bike), Marco in Andrea Seppi (tek). Atletika: Diego Cafagna (SP v hoji v Osa-ki) in Claudia Coslovich (evropski pokal). Moderni peterboj: Auro Franceschini (SP biathle v Monte-carlu) in Federico Simonetti (svetovni pokal v Kairu). Triatlon: Daniela Chmet. Kanu: Anna Alberti (SP v Beogradu in EP v Atenah), Marco Lipizer (EP na Slovaškem in SP na Madžarskem), Michele Zerial (EP v Atenah). Smučanje na travi: Nicholas Anziutti (mladinsko SP) in Marco Colombin (mladinsko SP). Športni ribolov: Bruno Cocciolo (ekipno mladinsko SP v Belgiji), Andrea Lisjak in Devan Radovič (ekipno mladinsko SP v Belgiji, 3. mesto). Sabljanje: Margherita Granbassi (SP v Sankt Petersburgu, 2 mesto) in Piergiorgio Calzi (mladinski svetovni pokal). Odbojka: Sandra Vitez (grand prix). Umetnostno kotal-kanje: Tanja Romano (SP v Avstraliji, 1. mesto), Francesca Roncelli (SP v Avstraliji, 4. mesto), Irene Florean (solo dance jeunesse), Valentina Mo-cali (solo dance članice). Skiroll: David Bogatec (SP v Zagrebu, 2 mesto sprint), Mateja Bogatec (SP v Zagrebu, 3. mesto sprint), Ana Košuta (svetovni pokal). Konjski šport: Matilde Di Pretoro (pokal narodov). Veslanje: Fabrizio Cumbo, Federico Ustolin, Simone Peraz, Bernardo Miccoli in Nicole Grbec (SP in EP), Riccardo Pitacco, Giulio Crevatin, Simone Ferrarese, Andrea Milos, Stefano Pierobon, Lorenzo Tede-sco, Riccardo Zennaro (osmerec na mladinskem pokalu v Vareseju). Rokomet: Marco Visintin (EP 2008). Plavanje: Nicola Cassio (SP v Mel-bournu). Streljanje: Valentina Turi-sini (svetovni pokal in EP), Marianna Pepe (EP v Granadi). Lokostrelstvo: Ilario Di Buo' (svetovni pokal). Golf: Giulia Sergas. Jadranje (olimpijski razredi):, Giovanna Micol (470), Larissa Nevierov (Laser), Ste-fania Favretto (mladinsko SP 470), Marina Piculin (EP 470), Irena Pi-schiutta (EP 470), Giulia Pignolo (yn-gling), Giovanna Micol (mladinsko SP 470), Larissa Nevierov (laser), Stefania Favretto (mladinsko SP 470), Francesca Clapcich (EP laser), Fran-cesca Komatar (mladinsko SP 470), Sveva Carraro (mladinsko SP 470). NAŠI AZZURRI Petje himne ali spuščene nogavice? Dimitrij KriZman Ob tem, da mi je Španija izredno všeč, da sem tam že večkrat preživljal dopust in da ni veliko manjkalo, pa bi delal na Mallorci, se dobro zavedam, kako raznolika je ta država po svoji narodnostni sestavi in da je Španija kot izraz relativen pojem, če pa se celo jeziku pravilno ne reče španščina, pač pa kastiljanščina! Katalonci, Baski in Galježani so narodi, ki imajo bolj ali manj izražene značilnosti, ki nimajo nič skupnega z državo, v kateri živijo, toda tudi druge dežele rade poudarjajo svoje značilnosti - veliko bolj kot denimo v Italiji. Naj omenim banalni (a pomenljivi) primer v športu: vzameš v roke almanah o španskem nogometnem prvenstvu in ob vsakem igralcu je tudi zastavica dežele, iz katere prihaja. Kot da bi ob Del Pieru bila narisana zastavica Veneta... nepojmljivo, kajne? Svojevrsten je tudi odnos, ki ga imajo Katalonci in Baski do nastopanja za španske reprezentance. V nekaterih športih so Katalonci tradicionalno celo glavni del ekipe, in to v športih, kjer je Španija tako rekoč svetovna velesila, na primer v vaterpolu ali košarki. Trenutno je dobra polovica košarkarskih reprezentantov iz Barcelone in okolice. V nogometu je rekord 5 Baskov in 4 Katalonci istočasno na igrišču. Sveža je izjava selektorja španske nogometne izbrane vrste Luisa Aragonesa, da ne dvomi v zavzetost in »španskost« svojih varovancev iz Katalonije in Baskije. Zakaj je to dejal? Če si predstavljate španski dres veste, da imajo črne nogavice na vrhu tri vodo- ravne črte, ki ponazarjajo špansko zastavo. No, igralec Barcelone Xavi si nogavice (ko igra za »rdeče furije« seveda) vedno zaviha tako, da trobojnice ni videti! Isto je počenjal znameniti baskovski vratar Arkonada v osemdesetih letih. Pep Guardiola je svojčas izjavil, da bi med katalonsko in špansko reprezentanco gotovo izbral prvo. Oleguer je igranje za Španijo celo zavrnil: baje ob njenih tekmah v baru v svoji rojstni vasi zbere somišljenike, ki navijajo za dežurnega nasprotnika. Kljub temu, da je Oleguer izstopajoč primer, je bila narodna pripadnost večine Kataloncev in Baskov v španskih reprezentancah večinoma dobro jasna in izražena. Ob vsej različnosti med nami in omenjenima narodoma (konfrontacija bi za marsikoga bila boleča in od tod najbrž udobno sprijaznjenje s fatalis-tičnim izrazom »manjšina«.) si ne morem kaj, da ne bi pomislil na naše in še južnotirolske »azzurre«. Slednji si upajo demonstrativno izjaviti, da pesmice Fratelli d'Italia ne poznajo. Igor Malalan, ki me po provokativnos-ti celo prekaša, pa se je svoj čas lotil petja italijanske himne Mateja Cerni-ca (dobesedno kot piše na dresu). Po mojem je to bilo zelo zanimivo vprašanje! Xavi, Arkonada, Guardiola in celo Iribar, legendarni baskovski vratar z največ nastopi v španski reprezentanci, nikoli ne bi peli španske himne, če tudi bi imela besedilo. Primer Cernica pa pri naših »azzurrih« sploh ni osamljen: očitno gre za stanje duha dela naše družbe. / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. januarja 2008 25 odbojka - Po tekmi lige prvakov ACH Volley - Dinamo Moskva Matej zvezda tivolske noči, čeprav je tekmi sledil s klopi Navijaški spektakel z rekviziti in glasbo ter primorsko-gorenjsko temperamentnostjo - Aljoševa neizpolnjena želja LJUBLJANA - Polna tivolska dvorana. 4000 omamljenih navijačev sledi le besedam glavnega špikerja, ki pa še sam kdaj pa kdaj obmolkne, saj je tekma (nepričakovano zelo napeta. Pravi navijaški spektakel, ki so ga v sredo zrežirala glasna grla, udarci navijaških oranžno-modrih palic in glasba. Skrbno izbrana, taka, ki vsakega Slovenca napolni z elanom: »Na ju-riš«, »Kdor ne skače ni Slovene« in nenadomestljiva »We will rock you«. ACH Volley in Dinamo Moskva sta kulisa prave ekshibicijske tekme. Atmosfera je enkratna. Morda za Ljubljano nenavadna, saj po tradiciji domujeta tam košarka in hokej, ne pa odbojka. Da je bila sicer »ljubljanska« le dvorana, niso potrjevali le odgovori na špi-kerska vprašanja (na katera so najglasneje odgovarjali Primorci in Gorenjci), ampak tudi registrske tablice avtomobilov na tivolskem parkirišču... Italijanski sindrom? Ob predstavitvi ekip trčita slovenska temperamentnost in zagrizenost ob rusko hladnost in belino. Pri ruskih velikanih ni opaziti nobenega nasmeška, niti najmanjše čustvene vznemirjenosti ob taki navijaški predstavi. Žoga je edini pozornosti vreden element za Ruse, ki sodijo med favorite za končno zmago v najelitnejšem klubskem evropskem prvenstvu. Razprodani Tivoli sodeluje s špi-kerjem pri predstavitvi slovenskih junakov. Špiker najavi ime, polna dvorana pa odgovori z njegovim priimkom. Nato so na vrsti še ruska imena in priimki. Med njimi je tudi slovensko ime, »Matej,« in slovenski priimek, »Černic«, ki ga špikar (ne)namerno zgreši in izgovori »Černič« ... Nekako pod vplivom italijanskih medijev, ki se Černičevega priimka še niso naučili izgovoriti? Odbojkarska predstava slovenske ekipe že v uvodnih minutah prijetno preseneča. Čeprav so ruski velikani nesporni favoriti, enkrat višji in »tanjši« od slovenskih odbojkarjev, je bila značajska razlika na igrišču očitna: borbenost, ne-popustljivost in želja po zmagi Bleda so se iz niza v niz stopnjevali. Prednost moskovske ekipe je v vseh treh nizih bila premostljiva ovira in to so Blejci vsakič dokazali, saj proti »bratom« orožja nikakor niso hoteli položiti ... in učenec Če je bil dvoboj na igrišču povsem enakovreden (že res, da je Dinamo Moskva igral le z dvema standardnima igralcema), se je na klopi med tehničnimi štabi bila drugačna bitka. Italijansko-ruska organizacija je trčila v slovensko. Trener Dinama Moskve Bagnoli se je med vodenjem ekipe redno posluževal vsakovrstnih tehničnih pripomočkov, pokazal, da slovensko ekipo pozna do pičice. Čeprav je bilo na igrišču šest igralcev, je bila glava na klopi, saj je italijanski strokovnjak vseskozi delil igralcem ukaze, ki so jih redno izpolnjevali. Na drugi strani mreže pa je srbski trener Baltic vodil ekipo navidezno bolj po občutku, brez tehničnega »orožja«, a le s kretnjami in prikimavanji, z odločitvami, ki so presenetile same igralce. Vi-hanje nosov Thomasa in soigralcev je bil jasen dokaz neodobravanja nekaterih trenerjevih potez. Bi bil lahko »Rus« zgled »Blejcu«? Najbrž velja razmišljati v tej smeri, saj bi bil Bled z odtenki zahodno-vzhodne odbojkarske šole naslednje leto v ligi prvakov še uspešnejši. Z osvojitvijo naslova državnih prvakov (o čemer ne gre dvomiti, saj združuje blejska ekipa v bistvu celotno slovensko reprezentančno jedro) je nastop v ligi prvakov po pravilih mednarodne zveze že zagotovljen. Seveda ne gre zanemariti, da moč ruske ekipe temelji tudi na desetkrat višjem proračunu (približno 20 milijonov proti 2 milijonom, kar pa je za slovenske razmere veliko). Kljub temu pa je slovenski prvak dokazal, da se lahko dobro upira velikanom. Našajunaka Odbojkarski spektakel pa sta dopolnjevala še dva junaka. Naša. »Ruski« Matej Černic in »blejski« Aljoša Orel, ki sta v Ljubljana privabila sovodenjske prijatelje in še mnoge druge naše odbojkarske navdušence. A kaj, ko so vsi naši navijači morali ob tekmi s kančkom očesa slediti še premikom na klopi. Matejeve, ki je v klubski trenerki izkoriščal čas za krajše klepete s soigralci in navi-jači-znanci. In Aljoševe, ki je hladnokrvno spremljal trenerjeve odločitve, se pripravljal za vstop na igrišče, a naposled ostal brez izpolnjenih sanj. »Težko je, ko na ostalih tekmah igraš, ko pa nastopi najpomembnejša, te trener pusti na klopi.« V srednjeevropski ligi in v Parizu na tekmi lige prvakov je Aljoša dobro opravil svojo nalogo, proti moskovski ekipi pa mu trener ni zaupal. Če bi moral Aljoša rešiti čast naše odbojkarske šole na igrišču, pa je za to poskrbel Matej pred kamerami, fotografskimi objektivi in mikrofoni, ki jih je bilo po tekmi posebej zanj na pretek. Morda za Mateja preveč? Nikakor ne, saj se je pred mikrofoni znašel kot pravi gen-telmen in profesionalec: vsakič znova je začel svojo zgodbo in vsem odgovarjal z enako vljudnostjo. Tokrat se kot od-bojkar ni mogel izkazati, prav gotovo pa je v svojem prvem zvezdniškem nastopu v Ljubljani prispeval svoj delež k večji prepoznavnosti naše manjšine v Sloveniji. Veronika Sossa Moskovska ekipa je po višini prekašala blejsko po tekmi v ljubljani Rezek Bagnoli, navdušeni Schiavon Trener Padove bi Tineta Urnauta takoj vzel s sabo v A1-ligo Čeprav Alojša Orel in Matej Černic v Ljubljani nista igrala, sta bila po tekmi vseeno v središču pozornosti »Mož odločitve je bil Pavel Kru-glov. Če ne bi bilo njega, bi zmagal Bled.« Daniele Bagnoli, eden najbolj uspešnih italijanskih trenerjev, ki prvič služi kruh v tujini (v Rusijo je s sabo pripeljal tudi ves svoj štab sodelavcev), ne deluje simpatično, profesionalno pa že. Blejci niso bili tekmec, ki bi lahko realno ogrozil ruske velikane, vidi pa se, da jih je Bagnoli pred tekmo analiziral do potankosti. Svojim igralcem je pred vsakim servisom kazal, kam naj usmerijo žogo. Šibke točke blejskega sprejema zanj niso bile skrivnost, ni pa vedel, da je najboljši sprejemalec Bleda Pleško poškodovan. »Presenetilo nas je, da ni igral, sicer si nismo delali utvar, da bomo v Ljubljani zlahka zmagali. Bled ni slaba ekipa,« je povedal v veselje slovenskih novinarjev in obljubil, da bodo v zadnjem krogu premagali Paris volley, kar bi Blejcem morda omogočilo sanjsko uvrstitev v drugi krog Lige prvakov. Bagnoli pravi, da z ravnjo igre svojega moštva še zdaleč ni zadovoljen. »V Rusiji je težko, hkrati pa zelo zanimivo delati. Miselnost je povsem drugačna,« je poudaril. Ko je govoril o Mateju Černicu in ponovil to, kar pravijo vsi trenerji, da je namreč za ravnotežje ekip, v katerih igra, nenado- mestljiv člen, je bil kritičen in je deloval ravnodušno do italijanske reprezentance. »Dvakrat so mi ga poškodovali. Doslej je za nas igral le nekaj tekem. Računam, da bo čez nekaj tednov na-red. Kako bo po koncu sezone bo odločil sam.« Drugače rečeno, plačuje naju Dinamo, ne Italija. Nad tivolskim šovom je bil navdušen Luigi Schiavon, trener padovske-ga Al-ligaša. »Takšno ozračje bi si želel v Padovi, pa ga žal ni. Organizacija tekme je bila vrhunska, publika topla, a izjemno korektna in razposajena,« je povedal nekdanji trener Lorisa Mania-ja, Aljoše Orla in Damirja Kosmine v Trstu in dodal: »Slovenija je odbojkarsko napredovala. Bled je igral dobro. Škoda, da ni celo tekmo podajal Šmuc namesto Američana Taliaferra,« je še dodal. O mladem komaj 19-letnem Ti-netom Urnautom, kije bil skupaj z Jasminom Čuturičem najboljši igralec Bleda (Čuturič, ki je igral tudi v Trstu, resnično še nikoli ni bil v takšni formi kot je sedaj), pa je na vprašanje, ali bi ga že vzel s sabo v Al-ligo, brez obotavljanj odgovoril. »Ja, takoj. Z mladimi tujci vedno nekaj tvegaš, toda s takšnim talentom kot je Urnaut preprosto moraš tvegati.« (A. Koren) košarka - Jutri pri Briščikih derbi D-lige Favorita tokrat težje napovedati Jutri bo na sporedu še drugi letošnji članski košarkarski derbi med združeno ekipo Kon-tovela in Sokola in Bregom. Pri Briščikih se bo tekma kot običajno začela ob 20. uri. Sodnika bosta tokrat Tržačana Giust in Telonio. Oktobra je v Dolini zanesljivo slavil Breg (73:61), na povratni tekmi pa je vsaka napoved tvegana, saj sta ekipi v minulem mesecu prikazali znatno boljšo (Kontovel Sokol) oz. slabšo igro (Breg) kot pred tre mi me se ci. Prva zmaga v novem letu Zamejski ljubitelji košarke se bodo v soboto lahko veselili prve zmage slovenskega D-ligaša v novem sončnem letu. Obe ekipi sta namreč v minulih krogih nanizali serijo porazov -Šušteršičevi fantje dva, Brežani pa kar štiri. V zadnjih šestih tekmah so Paoletič in soigralci zmagali polovico dvobojev, v dolinskem taboru pa so se le enkrat veselili zmage. Kdo bo igral derbi? V vrstah združene ekipe se stanje v zadnjem tednu ni bistveno spremenilo. Danjel Šušteršič bi moral končno imeti na razpolago popoln igralski kader. Vse do zadnjega drevišnjega treninga pa ne bo znano, če bosta končno spet igrala tu- di Marko Švab in Marko Hmeljak. Nov nakup načelnika Bregove košarkarske sekcije, bivši A li-gaš Mauro Lorenzi, bo predvidoma že prvič zaigral z novimi soigralci. Morda bo ta novica le pospešila povratek lanskih nosilcev igre Kontove-la oz. Sokola... Kdo pa odločil derbi? Po mnenju trenerja združene ekipe Danje-la Šušteršiča, bo odločilna volja po zmagi - predvsem tista njegovih varovancev. »Bolj kot posamezniki bo predvsem v obrambi pomemben kolektiv«. David Pregarc pa tokrat zaupa predvsem svojemu kapetanu: »Upam, da bo odločil Jevni-kar, ki je razumel težko situacijo in bo dal vse od sebe, da bo svoji ekipi zagotovil zmago.« Prihod Lorenzija pod košema in povratek Laudana bi lahko tokrat prevesila jeziček na tehnici v korist Brega. Igralci združene ekipe bodo morali zaustaviti sicer štiridesetletnega centra in obenem paziti na zunanje igralce. Kontovel Sokol pa kljub porazom zadnje čase dobro igra in je trenutno gotovo bolj uigran, saj bo Lorenzi opravil samo tri treninge pred derbijem. V zunanjih pozicijah pa se obeta gotovo več zanimivih dvobojev med talentiranimi igralci. (Mitja Oblak) košarka - Jadranovi »under 19« zmagali v Fagagni Še v igri V boju za končni prvi dve mesti jim je na Fagagna - Jadran Zadružna kraška banka 72:85 (17:19, 41:44, 58:60) JADRAN: Gantar (-, 0:1, -), Starc (-, 0:1, -), Uk-mar 10 (-, 2:5, 2:6), Ferfoglia 34 (6:10, 14:19, -), Lisjak 6 (0:1, 3:5, -), Vitez 19 (4:6, 3:6, 3:6), Malalan 14 (0:4, 7:11, -), Genardi 2 (-, 1:2, -), Formigli nv, Bernetič nv, Semolič nv, trenerja Boban Popovič in Dean Oberdan. Jadranovci so si takoj opomogli po blamaži proti Snaideru in na neugodnem igrišču v Fagagni dosegli pričakovano, toda dragoceno zmago. Na roko jim je prišel tudi poraz Snaidera v Pordenonu, tako da so še v polnem boju za osvojitev enega od prvih dveh mest. Tokrat so Malalan in soigralci ob odsotnosti obolelega Zaccarie malce trpeli v obrambi, kjer so jim v prvih dveh četrtinah domači z odličnim Pascolom na čelu prelahko uhajali na koš. Polagoma pa so gostje postavili stvari na svoje mesto in dokaj suvereno pripeljali zmago na varno. Glavni akter Jadranovega uspeha je bil nedvomno Saša Ferfoglia, ki je igral v velikem slogu in je s prodori spretno izigraval nasprotnikovo obrambo. Vitez se je proslavil z osmimi podajami, izgubil pa je tudi šest žog. V prihodnjem krogu čaka Lisjaka in kolege nova pomembna preizkušnja doma proti nevarnemu Cormonsu, kateremu se morajo ja-dranovci oddolžiti za pekoč poraz iz prvega dela. Ostali izidi: CBU - AcegasAps 70:63, Falcon- roko prišel poraz Snaidera v Pordenonu star - Romans 75:61, NPG - Cordovado 60:73, Por-denone - Snaidero 87:80, Cormons prost. Vrstni red: Falconstar 26, Snaidero 24, Jadran ZKB in Pordenone 22, CBU in Cormons 20, Acega-sAps in Fagagna 14, Cordovado in Romans 4, NPG 0. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 17 Bor Nova Ljubljanska banka - NAB Tržič 47:61 (12:16, 22:31, 34:45) BOR: Capogrosso 3, Pertot 7, Pancrazi 5, Brian Filipac 12, Erik Filipac 3, Gombač, DAmbrosio 7, Devčič 7, Petaros 1, Vigini 2, trenerja Fabio Sancin in Dejan Faraglia. PON: Capogrosso in Erik Filipac TRI TOČKE: Brian Filipac 2, Capogrosso, Devčič, Pancrazi in Pertot 1 Borovci so v drugem krogu povratnega dela deželnega prvenstva Under 19 doživeli nov poraz predvsem zaradi nihajoče igre in slabega učinka v napadu. Sicer so kar namučili še nepremeganega tekmeca, ki jih je na prvi tekmi popolnoma nadigral. Gostitelje so tokrat pokopali zlasti porazni odstotki pri metu iz igre (9:32 za dve točki, 6:23 za tri točke), obramba pa je skozi vso tekmo delovala dokaj uspešno in agresivno. Vrstni red: NAB Tržič in Acli Trst 14, Libertas 10, Acli Ronke 8, Bor NLB in Barcolana 4, Ser-volana 0. 26 Č etrtek, 24. januarja 2008 ŠPORT / namizni tenis - Drugi del ženske A2-lige V Krasovem taboru razmišljajo o vrnitvi v vrh Jutri vZgoniku ključna tekma proti Asoli iz Mantove - Caserta odpovedala nastop Krasove igralke začenjajo svojo pot v drugem delu namiznoteniške A2-lige s skrito željo: priboriti si pravico do po-vratka v najvišjo ligo, iz katere pravzaprav nazadnje niso niti izpadle, ampak so se ji preprosto odpovedali zaradi finančnih razlogov in nasprotovanja nerazumnemu sistemu tekmovanja, ki daje prednost tujkam. Toda stvari so se medtem časom spremenile, saj je zveza v Rimu uvidela, da tako ne more iti naprej in se odločila, da bo prihodnje leto veljal v A1-ligi enak sistem kot v A2-ligi: igralo se bo na štiri zmage. Poleg tega se je pokazalo, da tudi s finančnega vidika A2-liga le ni bistveno cenejša od najvišje. Če hočeš imeti v A1-ligi realne možnosti za obstanek, moraš v njej nastopiti z dvema tujkama, zato pri Krasu o možnosti, da bi v primeru napredovanja tudi dejansko igrali v višji ligi, razmišljajo še zelo previdno. »Prednost imajo domače igralke, zato bomo o nadaljnjih korakih kvečjemu razpravljali po prvenstvu. Osebno menim, da bi mogoče lahko spet igrali v A1-ligi, vsekakor se bomo v tem delu prvenstva skušali do nje dokopati,« pravi športni vodja kluba Sonja Milič. V naslednjih mesecih se bodo krasov-ke spopadle z vrsto zelo močnih nasprotnic, vendar pa tri izmed teh nimajo pravice do napredovanja, ker imajo svojo ekipo že trdno zasidrano na prvih mestih A1-lige. To so Castelgoffredo, Sandonatese in Molfetta. V prejšnjih dneh je Kras poleg tega prejel pisno obvestilo, da se je Caserta odpovedala drugi fazi, tako da sta v igri za edino mesto, ki vodi v višjo ligo, dejansko le Kras in Asola, skupno pa bo tekem osem. Prav ekipa iz bližine Mantove bo jutrišnji Krasov prvi nasprotnik v Zgoniku. Asolo sestavljajo Kitajka Yang Bo, mlada Soldi in izkušena Semenza. Yang Bo igra s po seb no ob lo go, a kljub te mu ni med najmočnejšimi tujkami v Italiji. Soldijeva ima dober občutek na žogici in jo dobro rotira. Gre pa povedati, da ima nekoliko težav igrati proti takim oblogam, kot jih imajo krasovke. Semenza pa je zelo izkušena igralka, ki je že Martina Milič vrsto let v samem vrhu italijanskega namiznega tenisa. Kljub temu pa ni nepremagljiva, tako da bi ji lahko krasovke, z dobro igro in kančkom sreče, iztržile zmago. Predpogoj za uspeh je, da Kra- sova okrepitev iz Slovenije Helena Halas osvoji dve točki. Tekma z Asolo (pri-četek ob 18. uri) je torej ključnega pomena, štejejo pa seveda tudi rezultati doseženi proti ostalim. V tem drugem delu bo imel Kras adut več, to je Matejo Crismancich, ki zdaj trenira s polno paro. Trenerju Fengu izbor kakovostnih igralk ne manjka. Ostale tekme Krasovi fantje, ki nastopajo v C1 ligi, se bodo v soboto borili proti ekipi TT Vicenza. Za zeleno mizo bodo tako stopili Bojan Simoneta, Edi Bole in Michele Rotella. Po prvem delu prvenstva zaseda nasprotnikova ekipa zadnja mesta na lestvici, tako da v Krasovem taboru upajo v zmago. V nedeljo bodo na domačih tleh igrali tako C2 kot D1 ligaši. Prvi bodo svoje moči merili z ekipo San Marco Pordenone, drugi pa z D'aronco iz Humina. Za D2 ligaše pa sta ta konec tedna predvideni dve tekmi, in sicer z Libertas Latisana in San Giorgiom Porcio. naš pogovor - Lokostrelec Moreno Granzotto Brez »botra« ne gre Vrata reprezentančne ekipe se s težavo odpirajo - Treniral sem tudi 12 ur na dan - Vsak lahko postane lokostrelec, tudi kratkoviden »Nič ne bo iz tebe!« Besede, ki so Morena Granzotta zbodle. »Sam bom odločil, ali bom postal dober ali povprečen lokostrelec,« seje prepričal, vztrajal in kmalu dokazal, da so se društveni delavci motili. Zdaj 32-letni Moreno, lokostrelec bazovskega društva Zarje, je že v prvi sezoni na dijaških športih igrah osvojil zavidljiv rezultat: postal je pokrajinski in še deželni prvak, nato pa na državni fazi osvojil bronasto medaljo. Uspehi so se potem stopnjevali, saj je lokostrelec iz Bazovice nastopil sedemkrat zapored na državnem prvenstvu, dvakrat med kadeti (2. in 3. mesto), dvakrat med ju-niorji (4. in 5. mesto), naposled pa še trikrat med člani (okrog 20. mesta). Kdaj se je sploh začela lokostrelska pot? Ko sem bil star trinajst let, torej leta 1989. Pred tem sem seveda, kot vsi ostali sovaščani mojih let,igral nogomet. Na začetku me lokostrelstvo sploh ni zanimalo. Ob meni je Aleksander Ražem poklical tudi Marka Metliko, prijatelja, ki pa se je z lokostrelstvom nasprotno začel ukvarjati. Ko sem ugotovil, da prijatelj trenira, sem se naposled odločil, da začnem tudi sam. Nogomet sem zaradi nesporazumov s trenerjem in društvom opustil, saj je društvo začelo vlagati v druge igralce, ne pa v domačine. Kateri je bil višek kariere? Leta 1994 sem nastopil tudi na Pokalu dežel, kjer imajo pravico do nastopa samo najboljši iz dežele, ki ne nastopajo z reprezentanco. Šlo je za različico amaterskega državnega prvenstva. Za ta nastop sem se pripravljal res veliko. Na internih kvalifikacijah za nastop sva s tekmecem prišla do finala z enakim številom točk in še eno puščico. Pri zadnji puščici pa mi je v oko priletela muha in sem zato zgrešil. Trenerja sem vprašal, ali bi lahko ponovil. Tega mi ni dovolil, tako da sem jaz jezen zapustil kvalifikacije in odšel domov. Po nastopu pa me je trener poklical in mi povedal, da grem vseeno na Pokal. Ker je to storil zame, sem naposled odločil, da moram Pokal nujno osvojiti. Takrat sem treniral vsak dan, streljal sem po 400 puščic na dan, kar pomeni 12 ur dnevno. Kako se je izteklo? Zasedel sem prvo mesto med juniorji, absolutno pa sem bil šesti. To je bilo tudi leto, ko bi moral biti zaradi uspešnih nastopov vpoklican v reprezentanco. Zakaj potem te niso vpoklicali? V bistvu, kot v drugih stvareh, potrebuješ »botra«, ki te potegne v reprezentanco. Le fenomeni lahko vstopijo brez spletkarjenja. Seveda »boter« ne Moreno Granzotto je leta 1994 premagal Mattea Bisianija, italijanskega reprezentanta, ki je nato nastopil na treh olimpijskih igrah kroma pripomore h rezultatom, pomemben je predvsem za vpoklic. To je bilo tudi takrat, ko si premagal reprezentanta, ki je nato nastopil na treh olimpijskih igrah in osvojil bron in srebro v ekipnem tekmovanju? Tako. Takrat sem na Pokalu dežel premagal Mattea Bisiani, ki je bil potem s pomočjo trenerjevega brata (bil je selektor turške reprezentance) vpoklican v reprezentanco. Matteo je še danes lastnik svetovnega rekorda v kvalifikacijah indoor, saj je z 12 puščicami dosegel maksimum, 120 točk. On bo za vedno ostal najboljši, saj lahko drugi rekord kvečjemu izenačijo. Ker pa je bil on prvi na svetu, bo nedvomno ostal v zgodovini lokostrelstva. Ko sem ga tisto leto premagal, sem dosegel tudi osebni rekord 573 točk. Torej je bil tudi pri Matteu odločilen »boter«. Bi tebi torej uspelo, če bi imel tudi ti zaščitnika? Najbrž, a tega ne morem potrditi. Mislim, da je bila pri meni tudi težava zaradi trenerja. Prišel sem do take faze, kjer bi potreboval strožjega trenerja, ki je tudi bolje pripravljen, ki bi mi omogočil kakovostni trening. Zahvaljujem se svojima trenerjema, Sandru in Stojanu, ampak tudi lokostrelstvo potrebuje za vsak nivo drugega trenerja. To opažam tudi danes, ko sem sam postal trener. Iz osebnih izkušenj zato rad pokličem Mattea Bisianija, ki enkrat mesečno obišče naše treninge in tekmovalcem ponudi vsakič nekaj dodatnih koristnih informaciji. Po odličnih rezultatih si nato prešel na poljsko lokostrelstvo, ki je tvoja paradna disciplina. Za kaj gre? Tako. Zanimiva je, ker ne streljaš po ravnem, ampak na vse strani. V tej zvrsti lahko tekmuješ en dan, v katerem imaš 24 tarč, 12 z znanimi razdaljami in 12 z neznanimi. Lahko pa tekmuješ dva dni, prvi dan je 24 tarč z znanimi razdaljami, drugi dan pa 24 z neznanimi razdaljami. V Cor-tini na državnem prvenstvu smo imeli na primer tarčo na skakalnici, 60 m oddaljeno, mi pa smo streljali iz arene. Ponavadi kje trenirate? Pozimi treniramo v dvorani, poleti pa na odprtem, na društvenem terenu. Od leta 2005 treniramo v novem športnem centru Zarje. Tu imamo na razpolago deset ur na teden: to je tudi veliko v primerjavi z ostalimi lokostrelskimi društvi. Z novimi prostori smo privabili tudi osem novih članov. So torej nasploh prostorske težave... Seveda. Veliko let smo v zimskih mesecih trenirali na seniku, včasih je skoz vrata sneg pobelil senik. Pogoji so onemogočali, da bi razširili sekcijo. Nasploh pa se ne strinjam z diferenciacijo med športi. Nogometnih igrišč je v Trstu ogromno, v deželni prestolnici pa ni niti ene dvorane, ki bi bila namenjena lokostrelstvu. Naj le omenim, da ima na primer tržaško društvo Arpa trikrat tedensko občinsko telovadnico uro pa pol, v tem času pa morajo postaviti tarče, na koncu pa še vse pospraviti. Lokostrelci bi morali za treniranje v optimalnih pogojih imeti svojo dvorano, ki bi bila na razpolago 24 ur na dan. Dvorano v športnem centru Zarja torej še ni optimalna? Tako. Pri gradnji centra bi se morali odgovorni sestati tudi z vsemi odgovornimi pri sekcijah, da bi jim oni svetovali, kaj res potrebujejo. Menim, da bi moralo društvo poskrbeti za takšnee razmere, da bi tekmovalci lahko dosegli zastavljene cilje. Menim, da si je pri športu treba vedno postaviti določene cilje in jih naskakovati. Naj omenim, da sem jaz pri 14 letih, ko sem postal član deželne reprezentance, izpolnjeval vprašalnik. Spraševali so tudi o ciljih. Vsi so napisali, da si želijo vpoklic v reprezentanco, jaz pa sem zapisal: »Želim postati olimpijski prvak.« Selektorji so me pogledali osuplo, a mislim, da si je treba vedno postavljati visoke cilje. Kaj če si na primer postaviš manjši cilj in ga potem dosežeš? Če smo že pri rezultatih. Kaj je odločilno pri lokostrelstvu? Pri lokostrelstvu je najtežje ponavljanje gibov, ki usmerijo puščico vedno v isto smer. Obenem pa je streljanje važno, ampak ni prioritetno. Kar 85 % odloča glava, 10 % material in 5 % je umirjenost. Ko treniraš, moraš vse misli posvetiti izključno lokostrelstvu, ne pa osebnim ali delovnim stvarem. To je tudi težava pri amaterjih. Pri profesionalcih je seveda drugače. Mora biti lokostrelec določene rasti, mora imeti mogoče določene fizične sposobnosti? Ni idealne postave lokostrelstva. To je šport za vse. Tudi moč ne pride v poštev, saj je lok premosorazmeren z močjo. Tehta od kile in pol naprej. Lok, s katerim jaz streljam, tehta kilo in sedemsto, z vsemi pripomočki pa tri kile in pol. Velja prepričanje, da kdor je kratkoviden, ne more streljati. To pa sploh ne drži. Koliko pa stane oprema? Baza stane 100 evrov, bolj profesionalna oprema pa 400 do 500 evrov. Potem so puščice, ki stanejo vsaka od tri do 45 evrov. Razlike so v materialih. Lahko so iz aluminija, karbonskih vlaken ... Vsak tekmuje in trenira s tistim kar ima. Kdor ima več denarja, lahko trenira s kakovostnejšimi. (V.S.) šolski šport Smučarji »Zoisa« na deželni fazi Na Piancavallu je bil v torek veleslalom za šolsko prvenstvo tržaških nižjih in višjih srednjih šol. Ude lež ba ni bi la kdo ve ka ko šte -vilčna, dobro pa so bile zastopane ne ka te re na še šo le. Ta ko so se na beli strmini preizkusili smučarji nižjih srednjih šol Gruden in Kosovel ter višjih srednjih šol Zois in Pre še ren. Naj bolj ši rez ul tat so med »naraščajniki« dosegli dijaki Zoisa, ki so si z uvrs tit va mi od 2. do 5. mes ta pri slu ži li ekip no zma go in pra vi co do nas to pa na de žel ni fa zi. Več je bi lo tu di vi so kih po sa mič nih uvrstitev. IZIDI Nižje srednje šol Kadetinje: 1. Laura Vescovo (Ist. commerciale) 51,41; 5. Karen Kravos (Kosovel) 53,45; 6. Ingrdi Peric (Gruden) 53,97; 11. Ivana Škerk (Gruden) 55,02; 12. Martina Osvaldini (Kosovel) 57,07; 14. Carol Ghezzo (Gruden) 58,30; 16. Ka-rol Kravos (Kosovel) 59,65; 19. Vanessa Strain (Kosovel) 1:01, 41; 23. Tamara Castlunger (Gruden) 1:14,08. Kadeti: 1. Enrico Catania (Al-tipiano carsico) 51,03; 2. Štefan Žužek (Gruden) 52,52; 4. Albert Kerpan (Kosovel) 52,83; 12. Igor Va-lič (Kosovel) 58,51; 13. Marko Per-narčič (Gruden) 1:00,38; 14. Mirko Juretič (Kosovel) 1:02,21; 15. Daniel Antoni (Kosovel) 1:04,38; 20. Daniel Guštin (Kosovel) 1:13,73. Višje srednje šole Naraščajnice: 1. Erica Bardi (Galilei) 52,59; 3. Sara Tence (Prešeren) 53,95; 6. Tanja Valič (Prešeren) 57,54. Naraščajniki: 1. Nicolo Bellis (Galilei) 51,53; 2. MinejPurič (Zois) 51,94; 3. Goran Kerpan (Zois) 52,14; 4. Aleksander Cossutta (Zois) 52,25; 5. Lenard Castellani (Zois) 53,91; 7. Dennis Riosa (Prešeren) 1:00,95; 8. Andrej Labiani (Zois) 1:07,51; 89. Francesco Lozei (Prešeren) 1:10,58. Stroga kazen Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je strogo kaznovala v nedeljo izključenega nogometaša Vesne Daniejela Donno. Kaznovan je bil s prepovedjo igranja za tri kroge. Eno tekmo bodo morali odsedeti tudi Ferruccio De-grassi (Vesna), Emanuel Morsut (Juventina), Alen Sardoč in Matteo Farra (Primorec), Adriano Trampus (Sovodnje). Lorenzo Clarich (Zarja Gaja), Luca Coppola (Breg). Odbojka UNDER16 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - Sokol 3:0 (25:15, 25:6, 25:6) SLOGA DVIGALA BARICH: Barbieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro. TRENER: Drasič SOKOL: Bembi, Bogatec, Ci-bic, Collovatti, De Franceschi, Ghezzo, Krebel, Škerl, Škerlavaj, Vi-doni, Von Egitz. TRENER: Žerjal V torek zvečer je bil na Opčinah povratni derbi naših dveh mladih šesterk. Po predvidevanjih so zmagale igralke Sloge dvigala Barich, ki so že izkušenejše in tehnično boljše v vseh elementih. Svojo večjo »rutiniranost« so dokazale tudi s tem, da so znale nadomestiti odsotno podajačico Va-ličevo (nadomestili sta jo Pertotova in Porrova) ne da bi to vplivalo na njihovo igro. Sokolove mlade igralke so sicer v posameznih setih osvojile nizko število točk, vendar so se srčno borile in se po svojih močeh trudile, da bi tehnično boljšim nasprotnikam nudile čimveč odpora. (Inka) / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. januarja 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. video natečaj 2007 - Pino Rudež - Trdoživi kamen 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 10.55 Slovesnost ob odprtju sodnega leta in poročilo o upravljanju sodstva 11.25 Vremenska napoved in Dnevnik 12.20 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 16.50 Parlament - Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: W Radio 2...Minuti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: Uomo e gentiluomo 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tv 7 0.30 Aktualno: Appuntamento Rai Due 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik; običaji in družba; potovanja 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea - Demoni e angeli 22.40 Nan.: Medical Investigation - Morbo letale 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.45 Aktualno: Confronti 0.30 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Cifre in chia- 12.25 ro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Dok.: Timbuctu - Animali africani, pipistrelli 13.45 Aktualno: Messaggi autogestiti 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Šport: EP umetnostno drsanje na ledu; Zagreb 20.25 Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 17.50 18.50 20.20 21.10 22.40 23.35 Nan.: Ellery Queen Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Il cielo puo attendere (fant., ZDA '43, r. E. Lubitsch) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Mission: Impossible (akc., ZDA, '96, r. Brian de Palma, i. Tom Cruise) Dnevnik in vremenska napoved Film: Tequila Connection (dram., ZDA, '88, r. Robert Towne) Canale 5 7.55 8.00 9.25 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.10 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik, Insieme Aktualno: Mattino cinque (vodita Barbara d'Urso in Claudio Brachino) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Realistični show: Amici Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Settimo cielo Realistični show: Grande Fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerri Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: Fuga per la liberta (dram., It., '07, r. C. Carlei, i. S. Castellitto, A. Valle) 22.15 Kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrrico Mentana) O Italia 1 9.15 Nan.: Happy Days 10.20 Nan.: Dharma & Greg 10.50 Nan.: Hope & Faith 11.20 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.45 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvivenza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Variete: Le Iene show 23.50 Nan.: I Soprano ^ Tele 4 8.00, 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 A tu per tu: Lettere a Don Mazzi 9.00 Dokumentarec o naravi 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Don Matteo 5 11.05 Klasična glasba 2008 12.05 Aktualno: Obiettivo lavoro 12.30 Inform. oddaja: La Provincia ti informa 12.50 Gledališče: Il Rossetti 13.30 Inform. oddaja: Pari opportunita in Provincia 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.15 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 18.35 Aktualno: Fondazione Crup per il territorio 19.55 Športna oddaja 20.05 Šport: Košarka - Snaidero passio- ne basket 20.30 Deželne vesti 21.15 Glasba: Musica che passione 21.30 Film Tv: Detective anni 30 (krim., ZDA, '71, r. Robert Forster) 22.40 Šport: Smučanje - SP (Ž) - Cortina sport 23.50 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mondi LA 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.45 18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 23.40 La 7 Aktualno - Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo - Manhunt Nan.: Cuore e batticuore - La camera blindata Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: I quattro cavalieri dell'apo-calisse (dram., ZDA, '62, r. Vincente Minnelli, i. Glenn Ford) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterpise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Chi protegge il testimone (krim., ZDA, '87, r, Ridley Scott) Nan: Law & Order (t Slovenija 1 7.00 (8.00, 9.00, 15.00) Poročila 7.10 (8.10) Dobro jutro 9.05 Risana nanizanka: Fliper in Lopaka 9.30 Lutkovna nanizanka: V znamenju dvojčkov 9.45 Risanke 9.55 Dok. film: Monika (p.) 10.10 Enajsta šola (p.) 10.45 kontaktna odd. za mlade: Jasno in glasno (p.) 11.30 Osmi dan (p.) 12.00 Dok. oddaja: Vsak dan našega telesa 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Duhovni utrip (p.) 13.40 Nad.: Doktor Martin 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nanizanka: Babar 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Vse o vesolju 17.40 Nan.: Bela meja 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 Zabavni infokanal Tv prodaja Pisave (p.) Tv prodaja (p.) Črno beli časi (p.) Slovenski ČB film: Tri zgodbe Primorski mozaik Študentska Magazin v alpskem smučanju Zakopane: svetovni pokal v smučarskih smokih Poročila Zagreb: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju Italijanski film: Ne gani se Ameriška nad.: 4400 povratnikov 9.00 10.20 11.20 12.20 12.50 13.45 15.30 16.00 16.20 16.55 18.00 20.00 22.50 0.50 Koper 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Rokomet: Evropsko prvenstvo Slovenija - Češka (posnetek) 17.00 Mladinska odd.: Fanzine 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Športna oddaja 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Košarka NLB Magazin 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 11.00 Videostrani 17.00 Kmetijska oddaja 17.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (p.) 18.45 Kultura (p.) 19.15 Rally magazin (p.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Davčna uprava Nova Gorica obvešča (p.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 22.00 Vedeževanje 23.00 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (28. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Cecilijanka 2007; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Ura slovenske glasbe; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 EPP: Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13.ih;14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.00 Vreme ob koncu tedna; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Jararaja. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Me-digra; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.30 Koncert; 20.00 Posnetek koncerta iz Maribora; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 25. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla DUBLIN 0 4/14 AMSTERDAM LONDON O ^ O g/g iSV^^^Sflfl 1040 A O PARIZ 6/11 BERLIN 4/6 O OBRUSELJ X\ 8/9 /V VARŠAVA C -1/2 O KIJEV -1/3 ŽENEVA -3/6 O MILAN O -2/12 DUNAJ -3/6 O LJUBLJANA 0-6/9 1030 LIZBONA o g/18 o SOFIJA -1/5 SKOPJE O v1/5 V' *' • V Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '„„ATENE V\ 1020 C Nad osrednjo in južno Evropo je obsežno anticiklonsko območje, ki bo vztrajalo več dni. Danes dopoldne bo oslabljena hladna fronta oplazila naše kraje in se bo prehodno povečala oblačnost. Nad jugozahodno Evropo, Alpami in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta bo zjutraj od severozahoda prešla naše kraje. V višinah bo dotekal nad naše kraje prehodno nekoliko hladnejši in sprva tudi bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 Dolžina dneva 9.25. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 20.36 in zatone „ ob 9.00. BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave. Popoldne bo obremenitev postopoma slabela in do večera ponehala. Razmere v noči na soboto bodo za spanje ugodne. rchz^ PLIMOVANJE Danes: ob 0.00 najvišje 42 cm, ob 5.45 najnižje -17 cm, ob 11.00 najvišje 32 cm, ob 17.33 najnižje -53 cm. Jutri: ob 0.31 najvišje 41 cm, ob 6.280 najnižje -15 cm, ob 11.28 najvišje 21 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 5 2000 m...........-2 1000 m ........... 3 2500 m ...........-4 1500 m............0 2864 m...........-5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -1/11 S VIDEM O -1/13 O PORDENON 0/12 & ' CELOVEC O -5/6 TRBIŽ O -7/4 -3/6 O 7/4 „ KRANJSKA G. ČEDADO^* o ^ GRADEC -3/7 'S ¿^r« -5/7 O" S. GRADEC 0/12 O TRŽIČ -5/5 O KRANJ A CELJE -5/7 M. SOBOTA 0-4/7 MARIBOR 0-4/8 ^ PTUJ O ---- O N. GORICA ) O LJUBLJANA -3/6 N. MESTO -4/5 ZAGREB -4/5 O O -6/6 <5 KOČEVJE \° čO J ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo spremenljivo ali oblačno, v Julijskih Alpah bo v višinah možno prehodno rahlo sneženje. V popoldanskih urah se bo od severa razjasnilo. Ob morju bo zapihala zmerna burja. Zjutraj in dopoldne bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa se bo od severa zjasnilo. Na Primorskem bo spet zapihala šibka od zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -7, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C. O GRADEC -4/g TOLMEČ O -4/12 TRBIŽ O -7/7 VIDEM O -3/15 O PORDENON -2/14 o -8/6 KRANJSKA G. ČEDAD O GORICA 0° N- GORICA 0/15 .¿L/10 CELOVEC O -6/8 ¿ž3 TRŽIČ -6/7 o ^ KRANJ h o ^ LJUBLJANA -4/8 POSTOJNA O-7/8 KOČEVJE o-6/9 S. GRADEC CELJE -6/9 O MARIBOR o-5/10 PTUJ O M. SOBOTA O-5/9 ZAGREB -5/7 O N. MESTO -5/7 Jr" _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Pretežno jasno bo, ozračje bo suho in čisto. V gorskih doli- Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah krat-nah bo nastal izrazit temperaturni obrat. V visokogorju bo kotrajna megla. V nedeljo bo delno jasno z občasno poza ta čas zelo toplo. večano oblačnostjo. Razmeroma toplo bo, ponekod bo pihal jugozahodni veter. D opis iz mehike - Popotna bel e ž ka trž a š ke S l ovenke Ciudad de Mexico - najbolj obljudena urbana sredina na svetu V mehikanski španščini je veliko izrazov indijanskih staroselcev Značilne terase Prvi vtis glavnega mesta Mehike zadeva gotovo njegova presenetljiva velikost. Ko letalo, na katerem potuješ, leti nad mestom (ne da bi se začelo še spuščati in torej pripravljati na pristanek), te kar vznemiri dejstvo, da ne ute gneš na ni kakršen na čin opa zi-ti konec mesta. To, kar vidiš, je le morje lu či, bolj ali manj ena ko mer no razporejenih: luči hiš se spajajo s svetilkami, postavljenimi vzdolž cest, in vse skupaj krasijo še neštete premikajoče se luči avtomobilov. Iznad tega umetno razsvetljenega morja se tu pa tam dvigajo goli, nerazsvetljeni vrhovi, hribčki, ki se vzpenjajo v sami notranjosti mesta (in ki jih le-to uporablja za an tene in dru ge ra dij ske na pra ve). Glavno mesto Mehike, Ciudad de Mexico, leži pod tropikom raka, v južni polovici države. Podnebje je tu zmerno. Pozimi tem pera tura sega do 20° C podnevi, ponoči pa le-ta bridko pade na približno 5° C. Ciudad de Mexico se nahaja na višini 2100 m nad morsko gladino, na pla no ti, ki se raz teza v sre di ni dr žave, od seve ra pro ti ju gu. To moč no nad -mor sko viši no sle her ni člo vek zago to-vo občuti: zrak je tu bolj redek in suh, sonce pa bije veliko močneje, kot smo mi navajeni. Vsi ti elementi pa posta- Palacio Nacional v Ciudad de Mexico nejo posebno kritični, če jim prištejemo še močno onesnaženost mesta. Ciudad de Mexico namreč ni samo mes to, ki le ži na poseb no visoki točki nad mor sko viši no, tem več tudi urbanistična konglomeracija, ki šteje najvišje število prebivalcev na svetu. V Ciudad de Mexico živi približno 20 milijonov ljudi, ogromno, če pomislimo da celotna država (ki sicer zagotovo ni majhna) šteje 100 milijonov prebivalcev. In vse te osebe se morajo premikati po mestu za delo, za nakupe... Delovna mesta se namreč koncentrirajo v "središču" mesta, medtem ko veliko ljudi živi v obrobnih predelih, kjer je življenje cenejše, začenši z nakupom oziroma najemom stanovanj. Za premikanje po tem ogromnem mestu pomembno število ljudi uporablja zasebne avtomobile, obstaja pa tudi cela vrsta javnih prevoz nih sredstev, ki so ze lo poceni, a tudi v glavnem prenatrpani. Vse to povzroča ones na že nost, ki je poseb no pereč prob lem tega mes ta. Veliko ljudi se je priselilo v glavno mesto v zadnjih letih, v iskanju dela in boljših življenjskih razmer. Ta močna rast prebivalstva, predvsem pa ekonomska kriza, ki je prizadela Mehiko v devetdesetih letih, je povzročila v Ciudad de México val revščine. In to je pri pelja lo tudi do pomno žit -ve pojavov mikro-kriminalitete, tako da sedaj glavno mesto države velja za nevarno mesto, posebno za Mehikance, ki prihajajo od zunaj. Država je vse kakor pre mos ti la eko nom sko kri -zo, čeprav le pred kratkim. Sedaj Mehika velja za drugo najrazvitejšo ekonomijo v Latinski Ameriki (čeprav mehikanska elita ne smatra svojo državo za del Latin ske Ame rike in jo priš teva med sever no a me riš ke dr ža-ve, s katerimi ima sicer celo vrsto ekonomskih pogodb). Pravo ime Mehike je »Estados Unidos Mexicanos«, saj se gre za federacijo držav. Federacija šteje 31 zvez nih dr žav ter tako ime no van »Dis tri to Fede ral«, en ti teto, ki v glav -nem odgovarja glavnemu mestu. »Dis tri tu Fede ral« se poe no stavlje no reče tudi » D.F.«, kaj ti Me hi kan ci, ver -jetno podob no kot nji ho vi sever ni sosedje, ljubijo vse vrste kratic in jih uporabljajo v kateri koli priliki. Najbolj všeč mi je akronim PorFa, ki stoji za »Por Favor«. V Mehiki govorijo španski jezik. Obstajajo pa nekatere fonetične in je-ziko slov ne raz li či ce. Fone tič no je »me hi kan šči na« ma lo poe no stavlje na španščina, tako španski »c« se izgovori kar »s«. Jezikoslovno pa v mehikan-šči ni naj de mo celo vrs to besed, ki izhajajo direktno iz pred-španskih do-morodskih jezikov. In tak tip besed srečamo najpogosteje v kulinariki. Tako na primer chapulines (beri: ča-pulines) so kobilice. Kaj ima to opraviti s kulinariko? Chapulines, natančneje ocvrte kobilice, so zelo priljubljena hra na med Mehi kan ci in jih po- f v * ^ * * ¿i - ■o J ■ ■ -f-1 j ■ " _" ----- Pred katedralo na glavnem trgu Zocalu cestni prodajalci prodajajo v vrečkah, kot čipse. Lahko navedem še drug primer: cochinita pibil, ki je prašičje meso (cochinita v jeziku maja, južnih prebivalcev Mehike), pečeno na način »maya«. Originalni recept predvideva, da se meso peče pod zemljo. Zanimiva je jezikovna »querelle« med Mehiko in Španijo. Sodeč po špan skih pra vo pi sih, Mehi ka bi se mo ra la pi sa ti Méji co, in ne Mé xi co, kaj ti x se v špan šči ni bere » ks«, med -tem ko se j bere » kh«. Me hi ka pa ponos no bra ni svo jo poseb nost, v ime -nu lastne avtonomije in samoodločbe. Méxi co je na mreč ime, ki so ga uporabljali že pred prihodom Špancev v Ameriko (v 16. stoletju našega štetja). Ime je takrat označevalo kraljestvo prebivalcev te planote, to se pravi Aztekov. V transkripciji so z x ozna či li zvok podo ben ne ki vrs ti » -š«-ja. Ta zvok se je izgubil, ostalo pa je tako na pi sa no ime. Na sploš no sre -čamo še dru ge pri me re take ne do lo -čenosti. Mesto Xalapa, ki leži na vzhodu države, se piše bodisi Xala-pa kot Jala pa. Tako bos te naš li avtobuse, ki gredo v Xalapa, druge ki gredo v Jala pa, a vsi se bodo na kon cu znašli v istem mestu. Petra Šegina Ulični plesalci v oblačilih Aztekov