L0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 12 — Leto XXI — 27. marec 1982 r; n1!: r 11-3' ii g.' V o«; 3. V' Ora*s* -J.C' h, K ' s5# ca, ,Plavl„ idar, ub tef, gr ali ^ h| ^ m derbt o je1”1' ista1* itelja ebc inlna vrha a čas apin, kega 5 ainc i ačlla ; nski IJ JEf>NEj jan posebej za glasilo iskra Uvozno naravnanost Iskre uveljaviti kot njeno ključno razvojno usmeritev ^vinske Cevanje Kako je trenutno z naši m izvozom, uvozom in s problematiko, povezano z zunanjetrgovinskim poslovanjem, o tem in še marsičem drugem smo se pogovarjali s članom republiškega izvršnega sveta in Predsednikom republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernejem Janom, ki je sprejel našega odgovornega urednika in ljubeznivo odgovoril na nekaj spodaj zastavljenih vprašanj. zacijami združenega dela. Ni več možnosti računati na kakršnakoli sredstva, ki bi jih dobili iz nekega skupnega Žaklja ali z novimi zadolžitvami v tujini. Odplačilo anuitet v tujino si lahko omogočimo le tako, da dosežemo predvideni izvoz, in da za ta predvideni izvoz dosežemo tudi devizni priliv. V tem smislu je torej izvoz pogoj za razvoj te/8’ Vemo> v kakšnih gospodarskih ~ vah smo, zlasti glede zunanjetr- bilance. Najboljše vključi, . v gospodarsko stabiliza-J° i® vsekakor izvoz, in to zlasti na . nvertibilno področje. Kakšno je .nutno stanje izvoza v Sloveniji, ki '"a šep - - — vozu? i,a š® posebej težke naloge prav pri , in za celotno dejavnost v letu 1982, pri tem pa gre za to, da dosežemo čim boljše cenovne in dohodkovne rezultate« V Iskri je izvozna naravnanost prisotna že celo vrsto let. V devetih letih je Iskra šestkrat povečala svoj izvoz v dolarjih na konvertibilno po- TOZD ATC Ii Izv ^dsednik RK za mednarodno sodebvanje Jernej Jan v pogovoru z Dušanom ^jeznovim. "Kljub uspehom, ki smo jih’v eko-^skih odnosih s tujino dosegli v letu l. 81 - je stanje v naši zunanjetrgovinski anci in tudi v naši plačilni bilanci še dno izredno zaostreno. V letošnjem d dospeva za odplačilo dosti več d0|gov, in seveda poleg tega tudi obre- v letošnjem letu so zaostrene tudi katere druge potrebe za uvozom v dgoslaviji in Sloveniji. Zato bo tudi v ošnjom |etu bitka za izvoz in bitka za žKc° Pr°dajo blaga na konvertibilna tr-iCa ključna bitka za dosego predvi-snega razvoja v letu 1982, za nor-dlno odvijanje proizvodnje in za po-®bno oskrbo domačega trga. Hred našo republiko so v tem okviru postavljene izredno zahtevne naloge. _y?z blaga rn storitev na konvertibilno z dročje je treba v povprečju povečati a 23% nominalno, kar pomeni za ^1 /o realno, ob tem je lahko uvoz 4®9a in storitev večji nominalno za /°' V primeru če bomo dosegli taka 9' enja, bo v izvozu blaga in storitev -ase republike v letošnjem letu dose-6p auficit 465 milijonov dolarjev. . Mri lem pa imamo seveda tudi neka-re težke obveznosti. Samo za odpla-10 kreditov moramo v naši republiki Jigažirati 811 milijonov dolarjev deviz r~ (kreditov z anuitetami), za uvoz su-)|ln in reprodukcijskih materialov 932 "idnov, za uvoz energetskih surovin ~~ naf1e in derivatov 233 milijonov, za oz opreme 350 milijonov, za vzdrže-H^dje oz.-za prispevek federaciji 115 vJ"® bo zahtevalo izredne napore v ah organizacijah združenega dela, a ustvarimo predviden devizni priliv in o^dHHbgočimotudi poravnavo naših Pomeni to izvoz za vsako ceno? r ‘‘.Mislim, da v tem smislu ne moremo aci, da gre za povečevanje izvoza za nSako ceno. Gre za to, da pri takem v.asem povečanju izvoza dosežemo dročje, svoj celotni izvoz pa celo za osemkrat. Vendar pa takšne izvozne naravnanosti doslej ni bilo v številnih naših delovnih organizacijah. Kaj torej storiti, da bi bil izvoz iz Slovenije zares skupen napor? »Da, dosežki Iskre v izvozu so nedvomno pozitivni. Iskra se je uveljavila kot prvi in največji slovenski izvoznik, še posebej kot izredno močan izvoznik na konvertibilno tržišče. Ta izvozna ekspanzija je dajala poseben zagon in posebno razvojno kvaliteto dejavnosti celotnega kolektiva. V vseh naših organizacijah še vedno ni prisotna taka izvozna naravnanost. V marsikaki organizaciji ; združenega dela je delež izvoza v proizvodnji minimalen. V letu 1981 smo v Sloveniji dosegli okoli 25% delež izvoza blaga in storitev v ustvarjenem družbenem proizvodu. Za ekonomijo, kakršna je naša, je to dosti premalo. Morali bi dosegati vsaj 35 do 40%. Res pa je tudi to, da Iskrine izvozne možnosti sploh še niso izčrpane, da je delež Iskrinega izvoza v njenem družbenem proizvodu še vedno premajhen, in da je potrebno tudi v Iskri storiti vse, da se delež izvoza v družbenem proizvodu bistveno poveča. To velja tako za Iskro kot celoto, kot tudi za posamezne delovne organizacije v njenem okviru. Iskra izvaža tudi precej na klirinško področje. Vendar opažamo, da ta izvoz ni tolikanj vrednoten, čeprav je Iskra v preteklosti v duhu programov povečevala tudi ta izvoz, ki je terjal od Iskre precejšnja vložena sredstva tako za proizvodnjo kot pridobitev klirinškega tržišča. Glede deviznih omejitev s tega področja, za to proizvodnjo nismo sposobni izvažati tja in logično se zastavlja vprašanje, ali naj z izvozom na klirinško področje sploh prenehamo? (Nadaljevanje na 3. strani) V sorazmerno kratkem časovnem razmaku smo zabeležili že drugi pomembnejši delovni uspeh delavcev TOZD ATC. Tokrat gre za polelek-trorisko avtomatsko telefonsko centralo ISKRA 500 A. Kot so nam povedali njeni ustvarjalci, je to prva javna telefonska centrala, kije bila v zadnjih dvajsetih letih razvita v Iskri, medtem ko je šlo v ostalih primerih predvsem za različne dopolnitve in izboljšave. čim ugodnejši dohodkovni rezultat. Gre .-H u udi zato, da smo pri tem čimbolj racio-. a ni’ organizirani, z ustrezno ponudbo 'n cla dosežemo na tujih trgih čim višje sne. Hkrati pa je res, da je v letošnjem u izvrševanje izvoznih obveznosti Predpogoj za to, da se bo proizvodnja ovijala tako, kot je predvideno, oz. da 6 bo sploh odvijala. Vsaka organizacija združenega dela tr ^^dovizeza pokrivanje lastnih po-dnh za90,ov'li sama ali v samoupravni hodkovni povezavi z drugimi organi- Oglejmo si kratko zgodovmo razvoja nove centrale! Po nakupu licence za centrale sistema Metaconta 10 C je skupina - sodelavcev iz tehničnega razvoja TOZD ATC skupaj s skupino prof. dr. Jerneja Viranta s Fakultete za elektroniko razvila polelektronsko avtomatsko naročniško centralo EPABX 300, v kateri so uporabljene mnoge rešitve iz Metaconte 10 C. Proizvodnja omenjene centrale se je začela leta 1976 in se odvija še danes. Izdelanih in prodanih je bilo 150 takih central. Leta 1978 je bila sklenjena pogodba s kupcem iz Sovjetske zveze za dobavo štiridesetih central za potrebe posebne mreže in skupina razvijalcev iz TOZD ATC je na podlagi izkušenj o delovanju centrale EPABX 300 opravila določene tehnološke in funkcionalne spremembe. Kupec iz Sovjetske zveze je bil z izdelanimi centralami tako zadovoljen, da je dodatno naročil še 25 central istega tipa s povečano zmogljivostjo. Leta 1980 je bil na sestanku med predstavniki tedanje TOZD Prodaja in TOZD ATC sprejet sklep o razvoju in izdelavi maj Ime končne avtomatske telefonske centrale z zmogljivostjo do 760 naročnikov. Novo centralo so poimenovali ISKRA 500 A ali krajše I 500 A. Razvoj novega izdelka je vodil Mihael Šubic, dipl. ing., kasneje pa še (Nadaljevanje na 2. strani) Nova telefonska centrala ISKRA 500 A je zlasti primerna za potrebe krajevnih skupnosti. V njej je uporabljenega kar 80 % domačega materiala. V sredo, 24. marca letos je bilo v Škofji Loki srečanje slušateljev Iskrine zunanjetrgovinske šole z najvišjimi predstavniki Slovenije za zunanjo trgovino. Pogovora se je udeleži! predsednik SISEOT SRS Janez Bedina, pomočnik predsednika republiške komisije za mednarodno sodelovanje Janez Urbas. V pogovorih so sodelovali še rektor ljubljanske Univerze Edvarda Kardelja Ivan Fabinc, dr. Ferdinand Trošt z Ekonomske fakultete in namestnik predsednika K PO SOZD Iskra Ljuban Artič in še nekateri člani KPO, zastopniki IC in seveda slušatelji z vodstvom zunanjetrgovinske šole. Pogovor je tekel o naši zunanjetrgovinski menjavi, o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji in v svetu. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki. Meta Maksimovič iz SOZD Iskra (stiki z javnostjo) je goste iz Ugande seznanila s proizvodnimi ih samoupravnimi odnosi v SOZD Iskra. PRED IX. KONGRESOM ZKS Vse za povečanje izvoza Pri uveljavljanju odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela za urejanje ekonomskih odnosov s tujino in medsebojno povezovanje združenega dela za učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela si komunisti v organizacijah združenega dela, bankah, samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah niso dovolj prizadevali za dosledno in s sistemskimi temelji usklajeno reševanje problemov. Organizacije združenega dela so kljub nekaterim pozitivnim rezultatom, ki smo jih dosegli v letih 1979—1982, še vedno premalo dolgoročno usmerjene v izvoz in v bolj enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Zaostreni problemi na tem področju so posledica vse večjega neskladja, v katerem je ustvarjeni devizni priliv manjši od odobrenih uvoznih pravic, ker še vedno ni dosledno uveljavljeno načelo, po katerem se vrednost uvoza lahko giblje le v okviru doseženega deviznega priliva. Naraščanje deficita plačilne bilance in vse težje vzdrževanje zunanje likvidnosti države se je v letu 1981 z vso ostrino pokazalo kot osnovni omejevalni dejavnik našega razvoja. Zato so Zveza komunistov Slovenije in druge organizirane socialistične subjektivne sile spodbujale prizadevanja za povečanje izvoza v organizacijah združenega dela, SISEOT in družbenopolitičnih skupnosti. S takšno dejavnostjo smo v zadnjih dveh letih povečali obseg izvoza in dosegli večje pokrivanje uvoza z izvozom. V okviru teh prizadevanj smo v združenem delu okrepili zavest o nujnosti vključevanja v mednarodno delitev dela in o skupni odgovornosti za zmanjševanje deficita plačilne bilance države in zadolževanja v tujini Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino se je uveljavila kot mesto, kjer so delavci temeljnih organizacij združenega dela na osnovi svojih planov že začeli uveljavljati samoupravne prvine usklajevanja interesov in v vse večji meri prevzemajo odgovornost za uresničevanje projekcije plačilno—bilančnega in deviznobilančnega položaja republike. Kljub številnim dosežkom pa zveza komunistov in druge socialistične subjektivne sile niso povsod uspešno zavračale teženj nosilcev lastninskega in nesamoupravnega odločanja na področju ekonomskih odnosov s tujino. Ukrepi ekonomske politike niso dovolj spodbujali hitrejšega uveljavljanja zakona o deviznem poslovanju s tujino, saj pogosto niso temeljili na vsebini določil tega zakona. Organi državne uprave pa so ohranjali takšno svojo vlogo in način delovanja pri urejanju ekonomskih odnosov s tujino tudi tako, da so vplivali na oblikovanje in izvajanje politike SISEOT, ne da bi pri tem spodbujali krepitev samoupravnega urejanja na področju ekonomskih odnosov s tujino. Projekcije plačilno—bilančnega in devizno—bilančnega položaja republik niso temeljile na realnih in usklajenih planih temeljnih organizacij združenega dela. Neizdelana ustrezna metodologija za izdelavo plačilno—bilančne projekcije je povzročala v praksi številne težave. V takih razmerah in uporabi neustreznih instrumentov in mehanizmov ekonomske politike so se posledice izrazile v slabitvi ali celo prekinjanju že vzpostavljenih proizvodnih in dohodkovnih povezav ter zapiranje organizacij združenega dela v republiške meje in v okvire plačilno—bilančnih položajev republik. Kljub velikemu številu sklenjenih posebnih sporazumov o udeležbi pri ustvarjenih deviznih sredstvih pa samoupravni sporazumi o temeljih planov organizacij združenega dela, bank in drugih izražajo še vedno premajhno skrb in odgovornost za skupno ustvarjanje deviz za potrebe združenega dela. Enako velja za samoupravno povezovanje zunanjetrgovinskih organizacij združenega dela s proizvodnimi organizacijami na trajnih dohodkovnih temeljih, kar bi zagotavljalo načrtno, dolgotrajno in večjo poslovno usmerjenost proizvodnih organizacij združenega dela v mednarodno delitev dela in ustvarjanje boljših možnosti za razvitejše oblike vključevanja v mednarodno delitev dela. V preteklem obdobju nismo dovolj izkoristili možnosti pri povečanju obsega neblagovnega deviznega priliva, zlasti v turizmu ih na področju investicijskih del v, tujini. V takih razmerah so se krepile težnje po centralizaciji deviznih prilivov in distribuciji uvoznih pravic. Nosilci teh teženj so izkoriščali idejnopolitično neenotnost komunistov v zvezi z različnimi razlagami ekonomskih in družbenopolitičnih vzrokov za veliko vrednostno in materialno neskladje v reprodukciji in primanjkljaj v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije. D.Ž. Sodoben program v TOZD HIPOT V četrtek, 18. marca so obiskali TOZD Potenciometri in hibridi v Šentjerneju vodilni družbenopolitični in poslovodni delavci SOZD. Na pogovorih so sodelovali tudi vodilni delavci DO Iskra - IEZE in seveda TOZD HIPOT. Pogovorili so se o poslovanju, proizvodnji in družbenopolitičnem ter samoupravnem življenju v TOZD, delovni organizaciji m tudi o razmerah v SOZD Iskra. Direktor TOZD HIPOT Franc Blaznik je predstavil to 30 let staro tovarno. Zaposlenih je 540 ljudi. Delajo v glavnem v treh panogah: v proizvodnji potenciometrov, hibridnih vezij in pokazalnikov. Njihov „želez-ni“ program so potenciometri, ki jih izdelujejo že 30 let. Teh izdelkov izvozijo med 90 in 95 %. Druga dejavnost - proizvodnja hibridnih vezij je mnogo mlajša, zato pa tudi zelo obetavna. Na tem programu pridobivajo največ prihodka, saj imajo naročil toliko, da vsem komaj ustrežejo. Za hibridna vezja so pravzaprav edini jugoslovanski proizvajalec in ta dejavnost v celoti zamenjuje uvoz. Naj večja težava pa je v tem, da mnogih komponent za hibridna vezja ni mogoče dobiti na domačem trgu, zato morajo precej uvažati, s tem pa nastajajo motnje v proizvodnji. V letošnjem januarju so ostali s proizvodnjo precej pod načrti. Tretja dejavnost so pokazalniki (displey). Ta del tovarne je nekako v fazi poskusne proizvodnje in v načrtovanju tehnične opreme za množično proizvodnjo. In kaj bi bilo najbolj značilno za TOZD Potenciometri in hibridi? Predvsem to. da se strokovno in poslovno vedno zanašajo nase. Imajo močan strokovni kader, ki je kos načrtovanju proizvodov in tehnične opreme za proizvodnjo, ki jo večinoma izdelajo v lastnih delavnicah. To je še posebej pomembno zato, ker se pri njih program, zlasti v hibridnih vezjih zelo hitro menja. Zato je treba sproti načrtovati in izdelovati novo opremo, da lahko steče proizvodnja novih hibridnih vezij. Prav zaradi tega so skupno s TOZD Upori organizirali skupino za razvoj elektronike. Ta strokovna skupina se ukvarja z razvojem in aplikacijami novih hibridnih vezij, potenciometrov, uporov in tudi z avtomatizacijo proizvodnje. Ta zadnja dejavnost razvoja je dala že zelo dobre rezultate, čeprav dela šele dve leti. Precej faz proizvodnje so avtomatizirali in tako zelo dvignili storilnost, seveda tudi pocenili proizvodnjo in dvignili kvaliteto. TOZD Potenciometri in hibridi posluje zelo solidno. Kljub zelo visokemu izvozu se veča akumulacija in leto 1981 so zaključili s solidnim ostankom dohodka. Tako so močno povečali poslovni sklad in napolnili ostale sklade. Žal pa se ob njihovi solidni poslovnosti vendarle pojavlja kopica težav. Muči jih nelikvidnost, tako dinarska kot tudi devizna. Inozemske firme prepočasi plačujejo pa tudi Iskrini kanali zelo počasno naka- Nov delovni uspeh... Ob novem izdelku smo na fotografijo uspeli ujeti le del najzaslužnejših delavcev. (Nadaljevanje s 1. strani) Brane Habič, dipl. ing. in Majda Stojsavljevič, dipl. ing. Osnovno vodilo pri razvoju je bilo ustvariti izdelek, v katerem bo uporabljenega čimveč domačega materiala, hkrati pa naj bo zanesljiv v obratovanju in enostaven pri odpravljanju nepravilnosti. Uporabljene so bile izkušnje, pridobljene pri razvoju centrale za kupca iz Sovjetske zveze ter vse novosti na sistemu Metaconta. Upravičenost razvoja te centrale je vidna iz števila naročil, saj je število sklenjenih pogodb opravičevalo stroške razvoja že takrat, ko je bila montirana prva centrala. S centralo ISKRA 500 A je zapolnjena zadnja praznina v proizvodnji avtomatskih telefonskih central za potrebe domače PTT mreže. Kazimir Mohar ISKRA SOZD, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: PSIH ODI AGNOSTIKA V ISKRI ki bo dne 6. 4. 1982 ob 8. Na strokovno posvetovanje vabimo vse sodelavce Iskre, ki s svojim znanjem in predlogi lahko prispevajo k razvoju in uporabi psihodiagnostike v Iskri. VSEBINA: 1. informacijo o vlogi psihodiagnostike v OZD, vrstah testiranja razpoložljivih testih pri nas in standardih za posamezne vrste dela bo podala tov. Živana Bele—Potočnik iz Zavoda SRS za produktivnost. 2. sledila bodo poročila tistih DO, kjer že uporabljajo rezultate psihodiagnostike in kjer so testiranje opravili iz Iskre ali zunanji sodelavci. 3. osrednji del posveta naj bi bila razprava s predlogi o načinu urejanja te problematike v Iskri, zagotavljanje medsebojne pomoči oziroma izmenjavi uslug. VODJA POSVETOVANJA: Ditka BAGON, dipl. psih., SOZD Iskra, DSSS, Ljubljana. ČAS IN KRAJ: Posvetovanje bomo pričeli ob 8. v Iskri—PPG, sejna soba v pritličju, Ljubljana, Trg revoludije 3. Zaključek je predviden ob 12. Udeležba na strokovnem posvetovanju je brezplačna. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega posvetovanja dobite pri Ditki BAGON po telefonu št.: 213, int.: 21—25. Gostje si ogledujejo proizvodnjo v TO/D HIPOT. zujejo sredstva za že davno opravljen izvoz. V razpravi so menili, da bo treba v okviru SOZD Iskra te zadeve pospešiti, sicer take težave zelo ovirajo načrtovan izvoz in seveda tudi uvoz repromateriala. Lani je bil skupen prihodek 61 % višji od leta 1980. Proizvodnjo pa so dvignili za 29 %. Vsekakor pomemben pozitiven skok v storilnosti, če upoštevamo dejstvo, da novih delavcev praktično niso zaposlovali. Čistega dohodka so ustvarili 54 % več kot leta 1980. Ti skoki v dohodku so sorazmerno večji kot običajno, kar je najbrž zato, ker so se s 1.1. 1980 v šentjemejski Iskri razdelili v 3 TOZD in je lansko poslovno leto po predlanskem letu začetnih težav pravzaprav prvo „normalno“ poslovno leto. Lani so tudi osebne dohodke pomembno dvignili, zlasti na račun storilnosti. Sistem nagrajevanja imajo namreč urejen po učinkovitosti, tako nagrajevanje po delu. pa se seveda pozna tudi na storilnosti. Predsednik KPO IEZE Stane Kovačič je TOZD Hipot zelo pohvalil Predvsem je ta tovarna s Trbovljami na prvem mestu izvoznikov v IEZE. Druga značilnost te TOZD pa je inovativnost, kar je na domačem in tujih trgih življenjskega pomena. Poleg tega se ta kolektiv tvorno vključuje v gospodarsko in samoupravno življenje delovne organizacije. Službe imajo organizirane zelo racionalno in se poslužujejo uslug skupnih služb DO za več strokovnih področij seveda vse v okviru svobodne menjave dela. Namestnik sekretarja OO ZK Vinko Škofijanc je povedal, da osnovna organizacija dobro dela, predvsem pa se tvorno vključuje v gospodarjenje in proizvodnjo v TOZD. ZK ^ tesno sodeluje s komunisti v kraj6': skupnosti v Šentjerneju in z obcif15 ' konferenco v Novem mestu. Predsednik delavskega sveta Fr^' Žičkar pa je dejal, da samoupf3'1' sindikalnih skupinah, prek ogl* deske, Biltena DO in seveda prek f sila Iskra. I Prevoze na delo imajo urejene,/e. prevozi iz manjših vasi izpod Gori® - -- t-!'- ’ • ■ - ■ • iiii' cev je bilo nekaj težav, ki pa so Jikj uredili. Zaposlenih imajo -tudi ne'il organi posegajo v vse pore proizvodi in gospodarjenja. To je še zlasti fj membno ob zapletih s pomanjkanj6? repromateriala. Delovni kolektiv ” tudi delegati so tekoče obveščeni ® t t Romov, ki se uspešno vključujej0 delo, kot ostali sodelavci. Za šport in rekreacijo skrbijo t^jC da imajo 2-krat tedensko najeto te . vadnico, za počitnice pa imajo 4 P1 kolice in 7 ležišč v počitniškem dofl1 v Poreču. Tudi v kulturno življenj6' TOZD uspešno vklaplja," zlasti v k? imajo pa svoj pevski zbor in godbo16 pihala. Predsednik samoupravne delav^ kontrole Ivan Grubič je dejal, daj6*’ organ ob še kar urejenem delu TOZD skoraj brez resnejšega p0^,: Uredili so nekaj pritožb in spi# načrt dela. Predsednik IO 00 ZSMS S# [ Sluga je govoril o delu mladinske ( nizacije, ki je po manjšem zaW ( zadnji čas zelo poživila svoje dej11 -Delajo na področju izobraževan]® športa in rekreacije. Tudi v kultuf11” , delo se vključujejo prek sindikat , Mladi so dobro zastopani v vseh san10 | upravnih organih in tudi v družb6110' I političnih organizacijah. - i i Tričetrt proizvodnje v TOZD Upori v izvoz | Tudi v TOZD Upori so bili na obisku v četrtek, 18. marca vodilni nekoliko pesimistično vendar i družbenopolitični in poslovodni delavci SOZD Iskra, ki so v zelo odprtem povemo, da TOZD Upori posluje in s i pogovoru z vodilnimi delavci DO in TOZD pretresli gospodarski in druž- bo s pozitivnimi bilancami. Za 10 j benopolitični položaj v tej TOZD, uspehe in probleme, ki se z njimi imajo dober kader in dragocene dolg0 ’ srečujejo. letne izkušnje. j Najprej je direktor TOZD Upori Stane Močnik gostom predstavil tovarno. Ogledali so si tudi proizvodnjo, zlasti njihove, domače inovacije. Delovni kolektiv šteje 470 delavcev. Imajo sorazmerno dobro strokovno zasedbo, ki dobro obvlada razvoj, tehnologijo in proizvodnjo te 31 let stare tovarne. Proizvodnjo delijo na 3 veje: to so njihov 31 let star program ogljenoplastnih uporov, mlajši metal-film upor in pa strojne delavnice, ki delajo po večini vso potrebno strojno opremo za doma, delajo pa tudi usluge izven Iskre. Značilnost proizvodnje v Šentjernej sk ih uporih je velikoserijska proizvodnja. Velike serije so pogoj za rentabilno poslovanje. Tako so lani naredili 440 milijonov kosov uporov. Za tako velike količine seveda ni tako enostavno najti trg. Dobrih 25 % prodajo doma, ostalih 75 % pa izvozijo, povečini na konvertibilno tržišče. Tako so lani izvozili okrog 300 milijonov kosov uporov. Konkurenca, zlasti na konvertibilnem trguje zelo močna. Srečujejo se s konkurenti renomiranih evropskih proizvajalcev elektronskih elementov, še večji pa ji pritisk z Daljnega vzhoda. Konkurenca je močna tako po visoki kvaliteti, kot tudi po cenah. Vendar v Uporih z zadovoljstvom ugotavljajo, da so njihovi upori, tako ogljenoplastni, kot tudi metalfilm upori po kvaliteti- enaki kot v konkurenčnih firmah. Druga značilnost Tovarne uporov je ta, da se trdno drži svojega železnega programa - izdelave uporov. Ta elektronski element sicer še vedno množično uporabljajo v elektroniki, vendar bi ga lahko označili za manj konjunkturni element. Tako zaradi hude konkurence in tudi zaradi vse bolj ostrih pogojev za tehnologijo, kvaliteto in zanesljivost, postaja proizvodnja vse manj akumulativna. Če pa k temu prištejemo še dejstvo, da tri četrtine proizvodnje izvozijo, si lahko predstavljamo, da gmotni položaj v tej panogi ni rožnat V Uporih v Šentjerneju so se leta nazaj okretno in strokovno prilagajali temu položaju. Z močno lastno inventivno dejavnostjo so proizvodnjo skoraj v celoti avtomatizirali in to, s sodobno elektroniko in mehaniko. Pridobili so ustrezen kader, ki lahko sledi zahtevam kupcev. Zal pa so zadja leta premalo, ali skoraj nič vlagali v proizvodnjo. Zato je večina strojev svoje odslužila in korak zaostaja za sodobno tehnologijo na tem področju. V proizvodnji uporov. Novejši program metalfilm upora je precej bolj rentabilen. Povpraševanje po tem elementu je doma in po svetu večje pa tudi cene zanj so precej ugodnejše. Žal pa spet manjka denarja za večje naložbe V to vejo proizvodnje in zato te svoje možnosti v TOZD ne morejo do kraja porabiti. Še največ težav pa jim delajo keramični polizdelki. TOZD Keramika kar ne more zagotoviti zahtevane kvalitete keramičnih nosilcev, vsaj permanentno ne. Zaradi pomanjkanja ustreznih keramičnih nosilcev se že leta dogovarjajo s TOZD Keramika v Vižmarjih, a žal pravega napredka ni. Zanimiva je njihova rešitev pri zahtevah dobaviteljev po devizni soudeležbi. Vsem po vrsti so se kategorično uprli po geslu: „Vse plačamo v dinaijih". In uspeli so, sicer ne takoj in enostavno. Z vrsto inovacij (letos že 5) jim je uspelo večino uvoženega materiala zamenjati z domačim. Tako imajo zelo pozitivno izvozno uvozno bilanco in lahko precej deviznih sredstev odstopajo drugim. Vsekakor lepo, zlasti v težkem deviznem položaju! Žal pa so prav zaradi take, pretežno izvozne naravnanosti doživeli lani in letos zelo nizko akumulacijo. Neustrezen in nerealen tečaj dolarja pri nas, jim je „pojedel“ težke milijone. Med razpravo so menili, da bo treba tudi za TOZD Upori priskrbeti še dodatni program. Direktor Stane Močnik je dejal, daje zdaj lepa priložnost, da strokovnjaki programskega področja SOZD Iskra vrnejo v obliki akumulativnega dodatnega programa tisto, kar z združevanjem sredstev Iskra v Šentjerneju plačuje že 31 let. Morda je tale razprava zvenela Sekretar 00 ZK Slavko Franko Jc družbenopolitično vzdušje v tovaO11 označil kot zelo pozitivno. 40-član# osnovna organizacija ZK se vključuj6 v vso tekočo problematiko TOZD, o” gospodarskih odločitev pa vse 06 proizvodnje. Evidentirane imajo # 3 nove kandidate za sprejem v ZK. Predsednik DS Drago Plaper pa i? dejal, da je samoupravljanje v tovaf*? na zares demokratični podlagi. D#! benopolitični delavci, samouprav organi in poslovodni organi se večkral srečajo na pogovorih, kjer odprto pr6' tresejo vsa aktualna vprašanja v tova(' ni. Tudi sindikat je aktiven nosil66 odločanja. Organizira javne razprav6' sindikalnih skupinah in skrbi za reda0 obveščanje prek delegatov, oglasa6 deske, Biltena DO in seveda naš# glasila. Za rekreacijo tudi skrbij0' imajo lastne prikolice za letovaaj6 sodelavcev in nekaj prostora v domu * Poreču. Predsednik 10 00 ZSMS Osias0 Halilovič je povedal, da mladi v tov^ ni dokaj živahno delajo. Sodelujejo.1 vseh samoupravnih organih in v drv2' benopolitičnih organizacijah. Z ra# skrbijo tudi za kulturno življenj6' zlasti prek KS, za izobraževanje 1,1 tudi za šport. Predsednik Odbora delavske ko*1' trole Maijan Šantl pa je menil, da odbor nima težkega dela. Uredili s° nekaj manjših pritožb v zvezi z vred; netenjem dela, večjih odstopanj pa1,1 bilo. „Delamo in odločamo demokr® tično in zato je naše posredovanj6 največkrat nepotrebno,“ je zaključil' pv K tj kraje' bčin* j F#' iiipraf zvodf) asti kanje ktiv čeni i,s oglaf rek 8* «=.‘j G«< 0 jd1 ^ 1 nek* ujejo1 o tak0, to te*y 3 4 p^j TdOl«1 r,i' idbo16 ela^' daj6 Uvozno naravnanost Iskre uveljaviti kot njeno ključno razvojno usmeritev delu ar u»i je in ^ 'za t° dolg0' nkoje ovam1 lansk3 jučuje ID, o6 ^ dj! 3 t^1 K. pa j« □van11 Druž; pravo1 ičkra1 opr6' tovan iosil6C rave1 redu0 glasne rašege :rbijO' rvanj6 )muv isinafl tovat' jej0.’' druZ' raven jenj6. koU' 1 da ili sf vred; pa n' okra-vanj6 jučik pv (Nadaljevanje s 1. strani) droA/lislirn’ da ie izvoz na klirinško pobeli 16 vtemtrenutku dohodkovno dosti biln 0Vreclnoten kot izvoz na konverti-ga ? Področje. V zadnjem času se or-b0i;IZac'ie združenega dela zato vse 1 usmerjajo v izvoz na kliring. Delež žv°za na skem dveh4l0/o’ v tetošnjem letu je v prvih tem mes?ciP okrog 45%. Ne gre pri .sla por spreje1' Stafl£ :e ot zatiki1 : del« evanj1, iltum" dikata-, sam0' ižben°- Vanev na ^drinško področje v jugoslo-tetu 4^ mer'lu je znašal v lanskem Wh mesecin okrog 45%. Ne gre pri liijA Zato: da bi kdorkoli zagovarjal sta-data’'da 'zvoz na k|trin9 ni koristen ali korist ZV°Z n' Potreben. Nedvomno je to nja tan izvoz, daje možnost dosega-na kr Se-9a Pšroizvodnje omogoča, da kate lnnal za zelo različne vrste poslov. nekatenh poslih gre skoraj izključno prevzem tehnologije in licence z Dl nienom proizvodnje za prodajo in dsman doma. Izvoz se v teh koope-Cliskih poslih izvršuje samo toliko, da s tem omogoči uvoz reprodukcije za 0'zvodnjo za potrebe domačega trga .el° različnimi dohodkovnimi učinki Pri izvo; doma. 'zu tujemu partnerju in pri prodaji . Teh kooperacij je veliko število, za-orin SosePred davnimi leti, koje bil tudi tiv"08 1;1 tisti, ki je takrat pomenil pozi-n° komponento v primerjavi z nor-tok n'm oc*nosom v zunanjetrgovinskih kovih. Iz teh kooperacij pa so se v dajem času razvile tudi nekatere druge kooperacije, ki imajo dosti pomembnejši cilj in namen, ki so v bistvu privedle do tega, da so naše organizacije združenega dela pridobile sodobno tehnologijo, da so s to sodobno tehnologijo pridobile bogat lasten razvoj in da so s to sodobno tehnologijo istočasno pridobile tudi možnosti izvoza na tretja tržišča, tudi na konvertibilna tržišča, ne samo na klirinška. Torej za kooperacije, kjer gre za specializacijo in delitev proizvodnje in kjer gre za to, da smo z odnosi s temi partnerji pridobili nove trge in možnosti novih plasr,lanov itd. V tem smislu mislim, da ni možno vseh kooperacij obravnavati kar počez, ampak da jih je treba obravnavati zelo selektivno in da se bomo morali v naši republiki tudi dogovoriti, kako posamezne kooperacijske pogodbe razvijati naprej. Korak naprej je treba napraviti tudi v tem smislu, da se kooperacijske pogodbe ne bi več odvijale izključno v razmerju 1:1, ampak da bo treba povečevati delež izvoza v teh odnosih in delež uvoza postopno zmanjševati.« Na jugoslovanskem skupnem ''trgu prav elektroindustrija nima enakih pogojev proizvodnje in gospodarjenja, zlasti glede devizne participacije, medtem ko na drugi strani vsi iz te industrije nastopamo na istih tržiščih doma in po svetu pod enakimi pogoji. Ali bi ne kazalo urediti tudi tega problema za celotno Jugoslavijo? Mislim, da ne gre za. problem tako, kot je opredeljen Vprašanje bi postavil drugače. V novem sistemu ekonomskih odnosov s tujino je uveljavljen princip, da z vsem deviznim prilivom razpolagajo, ga upravljajo in o njem odločajo delavci v TOZD. Ta princip velja za vse v Jugoslaviji. V tem smislu so vse organizacije združenega dela izenačene. Poleg tega se s samoupravnimi sporazumi omejuje razpolaganje z deviznimi sredstvi, ki jih te organizacije združenega dela ustvarjajo, s tem da se s tem razpolaganjem združujejo sredstva za pokrivanje nekaterih skupnih potreb, za nafto, energetske surovine, kulturo, zdravstvo, šolstvo, znanstveno raziskovalno delo, prispevek za federacijo, nekatere gospodarske prioritete itdd. Od višine teh potreb, odtega, kakšen je ustvarjen devizni priliv, so seveda tudi odvisni odstotki omejevanja razpolaganja z devizami. Ti odstotki so danes v Jugoslaviji po posameznih republikah in pokrajinah različni. Večji del omejevanja je pri tistih OZD, kjer celotno združeno delo v teh republikah in pokrajinah ne dosega zadostnega deviznega priliva, da bi lahko z manjšim procentom take obveznosti pokrivali.« Iz vprašanja izhaja, kot da bi kazalo urediti ta problem, za celotno Jugoslavijo tako, da bi bile stopnje omejevanja po panogah in grupacijah enake, oz. da bi namesto samoupravnega povezovanja in združevanja deviz za skupne prioritete ponovno uvedli faktorje vezave uvoza na izvoz po panogah in grupacijah. Tu pa gre za temeljno neskladje s sistemom socialističnih samoupravnih družbeno—ekonomskih odnosov, saj bi določanje faktorjev po grupacijah izničilo pravico in odgovornost delavcev, da z ustvarjenimi devizami razpolagajo in s svojimi odločitvami usmerjajo tokove njihovega združevanja in uporabe. Tako stališče predvideva in tudi pomeni, da se morajo devizna sredstva centralizirati da se je potrebno na osnovi centraliziranih deviznih sredstev dogovoriti za faktorje razpolaganja z devizami, oziroma vezave uvoza na izvoz za celotno Jugoslavijo; to pomeni tudi, da bi se organizacije združenega dela, namesto povezovale v okviru reprodukcijskih in proizvodnih povezav po vertikali, začele v večji meri ponovno povezovati v različne grupacije, ponovno bi začela distribucijska funkcija splošnih združenj, kar bi pomenilo bistven korak nazaj in bistveno destimulacijo izvoznika za ustvarjanje njihovega deviznega priliva. Tudi rezultati, ki jih je Iskra dosegla v preteklem obdobju, kažejo, da novi sistem ekonomskih odnosov s tujino daje v praksi dobre rezultate. V tem smislu je treba tudi delo nadaljevati ter izvozno usmeritev, še posebej v Iskri, uveljavljati kot ključno razvojno usmeritev ter faktor integracije in napredka proizvodnje. V tem smislu želim delavcem Iskre tudi v prihodnje čim hitrejši napredek in doseganje čim boljših rezultatov,« je končal naš razgovor Jernej Jan' Dušan Željeznov Obisk ugandskih novinarjev v Iskri V četrtek, 18. marca je kranjsko Iskro obiskala skupina novinarjev iz Ugande, ki so se na povabilo Zveznega sekretariata za informacije mudili na študijskem obisku v Jugoslaviji. Informativna sredstva Ugande posvečajo Jugoslaviji veliko pozornost. Zato je naš zvezni sekretariat ugandske novinarje povabil v našo deželo, da spoznajo naš družbenopolitični sistem, uresničevanje politike enakopravnosti narodov in narodnosti, delovanje Jugoslavije na zunanjepolitičnem področju in še posebej v gibanju neuvrščenih ter možnosti naše dežele v gospodarskih stikih s tujino, še posebej z Ugando. Ugandske novinarje v spremstvu predstavnikov zveznega in republiškega komiteja za informiranje so v Iskri na Laborah sprejeli predstavniki Iskre. Goste je pozdravila Meta Maksimovič in jim predstavila SOZD Iskra, njen proizvodni program in samoupravljanje, vodja proizvodnje TOZD ATC Marjan Pokorn pa proizvodnjo Telematike. O gospodarskem sodelovanju med Iskro in Ugando je spregovoril Bogdan Udir in v ta del razgovora so se ugandski novinarji izredno intenzivno vključili. Na koncu so si gostje iz Ugande z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo TOZD ATC in se od svojih gostiteljev prisrčno poslovili. ^ Mohar Temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematika n°silci obveščanja Jskladu z Ustavo so nosilci obveščanja lem?,' 'judje. torej tudi vsi člani DO Te-ipi atlke' Pravico in dolžnost imajo, da da-r.1 VSe podatke oziroma informacije, ki so r-^mbne za delo in življenje v kolektivu, '=ne Pobude, predloge in podobno. Še sin?6?,110 odgovornost pri tem pa imajo po-skii ni ,or9ani TOZD oziroma delovnih ZličPn°s*i ter DO, delegati, izvoljeni v ra-drn-k samouPravne organe in delegacije in boi- ^Politični delavci. Ta poudarek še I velja za odnose v sistemu obveščanja ron' re'ernatike. V tem sistemu namreč pod-skb? °dv6ščanja m profesionalizirano v htev U Z nekater'mi teorijami, zato pa za-va toliko večjo angažiranost strokovnih, cev ouPravTh in družbenopolitičnih delav-0)q v TOZD in delovnih skupnostih, oz. v Oku''??n' interesi delovnih ljudi se porajajo v naiKr TOZD in delovnih skupnosti, kjer v 'ar?0 neP°srednih okoliščinah poteka tudi rnoupravno odločanje. Tu je tudi največja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) potreba in hkrati možnost za uresničevanje razvoja samoupravljanja, za razvijanje medčloveških odnosov v delovnem okolju in splošne humanizacije dela in delovnega okolja ter s tem delovnega človeka. Logično in razumljivo je torej, da prav okviri TOZD in delovnih skupnosti zahtevajo najbolj kvalitetno obveščenost za orientacijo in odločanje. Tako so tudi doslej znane teorije o samoupravnem obveščanju pogosto orientirane na te okvire. Avtor S. Mična primer v svoji knjigi »Psihosociološki aspekt informiranja v združenem delu« striktno predlaga ustanavljanje informacijskih centrov v TOZD. V praksi to pomeni, da bi morala DO Telematika ustanoviti najmanj pet strokovnih služb, ki bi se v okvirih TOZD ukvarjale izključno z obveščanjem delavcev, torej s strokovnim zbiranjem podatkov, dokumentiranjem.ter z oblikovanjem in emitiranjem informacij ter z zbiranjem povratnih informacij itn. Taka rešitev bi bila vsekakor idealna, toda ne tudi ekonomsko sprejemljiva. V obstoje- čem stanju samoupravne kulture pa je bila še bolj nesprejemljiva ideja iz dosedanje prakse samoupravnega obveščanja v bivši Elektromehaniki, ki pravzaprav izhaja iz preveč dobesedno razumljenih zakonskih načel, namreč, da naj bodo nosilci in organizatorji obveščanja delavci sami, po praksi sodeč — brez ustrezne strokovne pomoči in celo brez potrebnih tehnično materialnih sredstev. Pred oblikovanjem sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematiki smo bili seznanjeni tako s teoretično skrajnostjo, kot tudi s skrajnostjo, ki nam jo je ponudi la dotedanja praksa. Odločili smo se, da uberemo srednjo pot. To pomeni, da so glavni nosilci obveščanja še vedno vsi delovni ljudje, ki preko svojega odbora za obveščanje vodijo politiko o celotnem področju obveščanja, izvajalec njihovih nalog pa je oddelek za obveščanje z uredniškim odborom. Samoupravne in profesionalne funkcije so v odnosih na tem nivoju izredno prepletene. Zato smo odbor za obveščanje, uredništvo in oddelek za obveščanje zaokrožili pod pojem center samoupravnega obveščanja. Center za samoupravno obveščanje je glavni oziroma najviše razvrščeni nosilec obveščanja v DO Telematiki. Toda — da bomo laže razumeli njegovo funkcioniranje, se moramo prej seznaniti z vso strukturo sistema ter s pravicami in odgovornostmi niže razvrščenih nosilcev, oz. informacijskih teles. Nekateri vidiki uresničevanja pravice do samoupravljanja V zvezi s samoupravnim odločanjem v združenem delu se kot osrednje vprašanje zastavlja, ali ima delavec možnost, da s svojimi stališči dejansko vpliva na opredeljevanje posameznih vidikov medsebojnih razmerij v samoupravnih splošnih aktih. Ugotovljeno je, da delavci večino samoupravnih splošnih aktov TOZD sprejemajo predvsem z oblikami osebnega izjavljanja. . Zaradi neenotnih stališč ustavnih sodišč, sodišč združenega dela in drugih institucij glede načina sprejemanja samoupravnih splošnih aktov se strokovni delavci v OZD pri pripravi samoupravnih splošnih aktov zavarujejo z ..demokratičnim postopkom" sprejemanja samoupravnih aktov in za večino samoupravnih splošnih aktov predvidijo osebno izjavljanje. Glede obravnavanja varstva samoupravnih 'pravic delavcev pa ugotavljajo, da samoupravna delavska kontrola iz različnih vzrokov še ni dovolj zaživela kot sestavina samoupravljanja v združenem delu. Izkušnje kažejo, da družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in delavci v TOZD čedalje aktivneje uveljavljajo — čeprav to še ni prevladujoče - delavsko kontrolo kot del celovitega procesa samo-, upravljanja, s čimer postaja sestavina samoupravnega odločanja in uresničevanja odločitev o temeljnih vprašanjih gospodarjenj.- in upravljanja z družbenimi sredstvi. Nadalje ugotavljajo, da so pri tem premalo angažirane družbenopolitične organizacije, še posebej sindikat, ki ima na tem področju posebne naloge. Slabosti v delovanju organa delavske kontrole je opaziti tudi v načinu dobivanja informacij. V praksi organi samoupravne delavske kontrole premalo sodelujejo in se povezujejo z organi zunaj OZD, s sindikatom, z družbenimi pravobranilci samoupravljanja, s sodišči združenega dela, SDK in drugimi organi, ki skrbijo za izvajanje- zakonitosti ter za varstvo samoupravljanja in družbene lastnine. Izkušnje opozarjajo, da delavci v združenem delu marsikje še vedno niso postali dejanski subjekti postopka in vplivanja na vsebino samoupravnih splošnih aktov. Organi družbenega nadzorstva se že dlje soočajo tudi s problematiko nezakonitega posredovanja delovne sile. Ob ugotovitvi, da se število brezposelnih mladih strokovnjakov stalno povečuje ter dejstvu, da je kljub zakonskim omejitvam družbenih sredstev za plačevanje izdatkov o pogodbah o delu, to delo v stalnem naraščanju. Praksa OZD opozarja, da se določbe o pogodbenem delu izigravajo, in to na različne načine. Prav tako se ne izvajajo določbe, da se pogodba o delu lahko sklene le z nezaposleno ali z delno zaposleno osebo, z drugo osebo pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi, da ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb. Poseben problem predstavlja zaposlovanje upokojencev po pogodbi o delu. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 1980 delalo po pogodbi o delu približno 10 do 11 tisoč upokojencev. Posebno pozornost so posvetili tistim samoupravnim splošnim aktom, ki bi v OZD gospodarstva urejajo stanovanjske zadeve delavcev. Ugotovili so, da veliko število samoupravnih sporazumov s tega področja ni sprejetih na zakonit način. Sodišča združenega dela, ki se tudi pogosto srečujejo s problematiko kadrovskih stanovanj, so zavzela enotno stališče, da delavcu ni mogoče dodeliti stanovanja, če pogoji za delitev niso predhodno ugotovljeni v samoupravnem splošnem aktu. Sredstva sklada skupne porabe, ki jih delavci namenijo za reševanje stanovanjskih problemov, se po ugotovitvah sodišč združenega dela ne uporabljajo namensko, ampak se nezakonito uporabljajo za izboljševanje stanovanjskega standarda, za gradnjo hiš ali celo za gradnjo počitniških hiš. Mak Ugandski novinarji so si ogledali proizvodnjo Iskrinih telekomunikacij na Laborah. Informatorji oz. poverjeniki za informiranje Informator (poročevalec, obveščevalec) je v bistvu vsak član kolektiva. Lahko deluje samostojno neposredno z oddelkom za obveščanje, seveda predvsem v smislu pisanja prispevkov za različna glasila. Vendar, kadar zastopa interese določene delovne, samoupravne ali družbenopolitične organizacije, naj deluje z njeno vednostjo in z njo povezan. Pravzaprav naj ga posamezna sredina za to funkcijo določi. S tem informator postane poverjenik za informiranje. Poverjenike za informiranje določajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi znotraj svojih vrst. Praksa dokazuje, da je v okviru posameznih samoupravnih organov in številčno šibkejših DPO najbolje določiti posamezne nosilce obveščanja, v okviru bolj množičnih DPO (sindikat, v večjih TOZD tudi mladina) pa je možno ustanoviti komisije za Informiranje v DPO, ki volijo svoje predsednike. Osnovna naloga poverjenika za informiranje je, da skrbi za dobro obveščenost znotraj svoje DPO ali samoupravnega organa, in da obvešča delovni kolektiv o delu in sklepih DPO ali samoupravnega organa, katerega v procesu obveščanja zastopa. To pomeni, da med njegove osnovne naloge sodi tudi pisanje in distribucija zapisnikov z različnih sestankov in sej, pa tudi ustno obveščanje delavcev, kadar je zapisnik pomanjkljiv, ali posamezne točke v njem kako drugače porajajo vprašanja. Osnovna organizirana celica delovnega, samoupravnega in družbenopolitičnega procesa je sindikalna delovna skupina, ki najbolj neposredno povezuje vse delavce različnih delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij v še obvladljivem številu in prostoru. Zato smo sindikalno delovno skupino izbrali tudi za osnovno točko, kamor namerjamo informacije in od koder pričakujemo povratne informacije, zlasti, kadar gre za zadeve neposrednega odločanja vseh delavcev (referendumi, volitve, delavski zbori ipd). V takih primerih imajcr glavno vlogo na področju obveščanja vseh delavcev predvsem poverjeniki sindikalnih delovnih skupin, ki morajo vsem delavcem zagotoviti obstoječe, oz. potrebne pisne in ustne informacije (distribucija glasil, biltenov, zapisnikov, sestanek skupine ipd.) Hkrati morajo zbrati tudi mnenja in pripombe delavcev, oz. povratne informacije in jih posredovati svoji sindikalni organizaciji, kije organizator razprave. V primerih, ko recimo na posamezna vprašanja delavcev ni možno preprosto odgovoriti in bi bilo v odgovor potrebno pripraviti širšo informacijo, ki je morda celo zanimiva za širšo javnost, predvsem pa za vse delavce TOZD, je treba povratne informacije posredovati komisiji za obveščanje TOZD, oz. delovne skupnosti. O tem odloči vodstvo osnovne organizacije sindikata. Po podobnem načelu se v podobnih primerih obnašajo tudi drugi družbenopolitični in samoupravno organizirani subjekti TOZD, oz. delovnih skupnosti. (Se nadaL e) IZ POROČILA O POSLOVANJU AVTOELEKTRIKE Bilo bi še bolje, a je primanjkovalo materiala Čeprav smo posredno že večkrat omenili — v raznih člankih, kako smo poslovali v lanskem letu, bomo danes obširneje preleteli poslovno poročilo in se zadržali pri najvažnejših postavkah, ki so vplivale na dokaj dobre rezultate. Ue-ti so razmeroma blizu ciljem, Id smo si jih zastavili lani. Pri realizaciji proizvodnje plan sicer ni bil v celoti dosežen, predvsem zaradi velikih težav pri oskrbi s potrebnimi materiali za nemoten potek proizvodnje, pri prodaji, dohodku in čistem dohodku pa smo dosegli celo nekaj več, kot smo planirali. PROIZVODNJA PO TOZDIH Vrednost proizvodnje po stalnih cenah, gledano na celotno delovno organizacijo je bila za štiri odstotke manjša, kot v letu poprej, letni plan pa je bil izpolnjen le 87 %. Vzrok za tako slabe rezultate je iskati predvsem v pomanjkanju reprodukcijskega materiala, največ bakra in paličastih jekel. Največji izpad proizvodnje so zabeležili v tovarni malih zaganjalnikov, kjer so morali velikokrat vsi delavci s posameznih linij na prisilni dopust, včasih pa celo vsi iz temeljne organizacije. Sešteto so bili delavci iz te TOZD kar 93.460 delovnih ur doma. Pomanjkanje materiala je vplivalo na manjšo proizvodnjo tudi v tovarni velikih zaganjalnikov in v tovarni generatorjev. V teh dveh TOZD so morali stalno prilagajati proizvodnjo razpoložljivim materialom in izdelkom, ki gredo prek naših meja. Zaradi pomanjkanja materiala so bili delavci TOZD blem s pokrivanjem potreb naših kupcev. To smo predvsem občutili v zadnjih mesecih, saj smo ostali konec leta brez minimalnih zalog določenih izdelkov. Tako smo plan prodaje na domačem trgu presegli za 14%. Nekoliko slabši rezultati so bili na področju izvoza, ki je predstavljal 15% celotne prodaje, plan pa smo dosegli le 88 %, Razlogov objektivnega značaja je veliko, med najvažnejšimi pa najdemo: velika recesija v svetovni avtomobilski industriji, finančne težave pri kupcu rezervnih delov v Italiji, spremembe v poslovanju Cimosa, nerealizirana pogodba s firmo Polmot (poljska kriza) itd. Omenimo pri izvozu še to, da smo v lanskem letu pričeli koristiti možnosti maloobmejnega sodelovanja. Začetni rezultati so resda skromni, so pa realne možnosti za hiter razvoj. Predvsem bo potrebno prenesti nabavo repromaterialov na maloobmejno območje, s hkratnim večanjem izvoza na to območje. Montaža alternatorjev v TOZD GE. VZ doma 69.276 delovnih ur, v TOZD GE pa 22.533 delovnih ur. Zaradi izredno velikega padca prodaje vžigal-nih tuljav je bila proizvodnja tega artikla v bovški Iskri znatno manjša. V drugem polletju se je stanje sicer nekoliko izboljšalo, s še prostimi zmogljivostmi pa so povečali obseg storitev za ljubljanski Saturnus in druge kooperante. V tovarni žarnic Ljubljana so se velikim problemom pri oskrbi z uvoznimi repromateriali pridružile še težave s pridobivanjem kadrov in veliko fluk-tnacijo delavcev. Pravo nasprotje opisanim težavam pa je tolminska Iskra, kjer pomanjkanje materiala ni vplivalo na raven proizvodnje, plan pa so celo presegli in to za 9 %. Tudi v tovarni odlitkov Komen so presegli plan proizvodnje. Pomanjkanje primarnega silumina, za katerega bi sicer morali plačevati devizno soudeležbo, so reševali s pomočjo predelave sekundarnih surovin. Nekoliko manjša naročila za domače kupce so nadomestili z izdelki za zunanje kupce. Ostane nam še tovarna delovnih sredstev, kjer so lani obravnavali kot prioritetne naloge naslednje: izdelava orodij za rotor zaganjalnika AZJ, za štancanje rotorskih listov, za usmernik alternatorja AAK in izdelava orodij za potrebe RPP. V tej TOZD so lani realizirali 2294 različnih naročil, orodij,rezervnih delov, osnovnih sredstev, generalnih popravil, rekonstrukcij prostorov, energetskih naprav in instalacij. Naj navedemo nekaj najvažnejših: dokončali in preizkusili so orodja za hladno kovanje in štancanje krempljaslih polov ter predelali stiskalnico z ustreznim podajalcem, preuredili so navijalni stroj za navijanje statorjev, alternatorja AAK, izdelali so stroj za vlaganje utorovne izolacije itd. PRODAJA Plan prodaje je bil v lanskem letu presežen za 7 %. Na tem področju so se težavam in zastojem v proizvodnji, ki so vplivali na manjšo količino izdelkov, pridružile še težave kupcev Iskrinih izdelkov pri plasiranju svojih izdelkov na tržišče. V pryem polletju praktično sploh ni bilo povpraševanja po vžigal-nih tuljavah, na drugi strani pa smo : ^"'i zaradi manjše proizvodnje pro- KOLIKO NAS JE Ob koncu lanskega lega je bilo v Av-toelektriki 3115 zaposlenih, to pa je 140 manj, kot smo predvideli s planom. Med letom se je število delavcev zmanjšalo za 63, ali za 2 %. Na novo je sklenilo delovno razmerje 233, odšlo pa 296 delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih smo dosegli tako, da smo na novo zaposlovali le naše štipendiste, delavce, ki so odšli, pa smo nadomeščali z internimi premestitvami. Poleg tega pa se je razvojni oddelek v Ljubljani, kjer je bilo 19 zaposlenih, vključil v DO Široka potrošnja. Kljub manjšemu številu zaposlenih pa je bil izkoristek delovnega časa slab, saj je bilo res veliko zastojev v proizvodnji. V lanskem letu smo bili kar 205.515 delovnih ur na prisilnem dopustu, to pa predstavlja celotni letni fond ur za 100 delavcev. V strukturi zaposlenih po dejanski izobrazbi se je povečal delež zaposlenih z višjo in srednjo šolo, padel pa je delež polkvalificiranih delavcev. Razmerje med produktivnimi in režijskimi delavci se je poslabšalo v korist režijskih delavcev, ker je bila fluktuacija večja pri produktivnih delavcih. Število nadur pa se je v lanskem letu zmanjšalo kar za 50% nasproti letu poprej. Poslovno poročilo zajema tudi področje razvoja, investicije, inovacijsko dejavnost, .varstvo pri delu in zdravstveno varstvo ter stanovanjsko problematiko. Ker pa smo o večini teh dejavnosti že obširno poročali v zadnjih številkah našega glasila, se danes podrobneje ne bomo spuščali vanje. Iz vsega kar smo navedli pa lahko zaključimo, da je bil poslovni rezultat v vseh TOZD, razen v TOZD Žarnice pozitiven. Na slab poslovni rezultat v TOZD Žarnice je vplivala predvsem porast cen izdelavnega materiala in porast obresti. Rast stroškov ni bila kompenzirana niti s prodajnimi cenami, niti s povečano proizvodnjo, ker je bil v letu 1981 poleg težav pri oskrbi z materiali stalno prisoten tudi problem pomanjkanja delavcev v proizvodnji. Ob upoštevanju vseh razmer, v katerih se je odvijalo ‘lanskoletno poslovanje pa lahko ocenimo poslovni rezultat Iskre — Avtoelektrike za leto 1981 dokaj zadovoljivo. MR. S posvetovanja o ekonomiki in organizaciji'3 Či »Prilagodimo se razvoju!«, to bi bila osnovna in poenostavljena misel sicer izredno odmevnega in poglobljenega referata Miloša Kobeta, pomočnika predsednika KPO SOZD Iskra na nedavnem sedmem posvetovanju Društva ekonomistov v Portorožu o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Morda bi kazalo, da bi zaradi pomembnosti tega prispevka tudi v našem glasilu nanizali nekaj tez tega razmišljanja, iz katerega pa nastajajo tudi marsikateri novi vidiki in napotila za naše delo pri proizvodnji in še posebej pri razvijanju znanstveno—raziskovalnega dela. Tempo tehnološke revolucije postaja iz dneva v dan hitrejši. Delo prehaja iz ročnega obdelovanja čedalje bolj v miselno področje. Znanje postaja vedno bolj temeljni dejavnik pri ustvarjanju novih vrednosti. Zlasti elektronika in elektrotehnika sta industrijski panogi, ki sta vezani na nenehni tempo odkrivanj in razvoja. Seveda pa moramo vzporedno z novimi procesi na področju znanja in proizvodnje svojo rast tudi nenehno usklajevati z novim tržnim okoljem. Iskra je šla doslej skozi različne faze svoje organiziranosti. Problem optimalne organiziranosti pa je vedno pogojen ne samo s tempom tehnološkega razvoja proizvodnega področja, ampak tudi z razvojem družbenoekonomskega sistema v katerem se ta reprodukcija razvija. Pri nas in v svetu se zato postavlja dilema, ali se oblikovati v velike sisteme, ki so sicer proizvodno in investicijsko močnejši, ki pa so po svojih odlo- čitvenih možnostih počasnejši, ali pa je bolje prepustiti inovacijsko tehnologijo majhnim, novo nastajajočim in prožnim enotam. »Včasih po domače menimo,« je med drugim ugotovil Miloš Kobe, »da naj tehnološki razvoj razvija tisto, kar v proizvodnji znamo in zmoremo, trženje pa naj poskrbi, da bomo to tudi uspešno prodajali. Sodobna propulzivna in fleksibilna, na znanju zasnovana kompleksna reprodukcija pa take logike seveda, ne prenese. Nasprotno temu je sodoben reprodukcijski sistem popoln, če ima ravnotežno razvite tri osnovne segmente, namreč RR dejavnost, ožjo materialno proizvodnjo in trženje. Samo vsi trije segmenti skupaj predstavljajo kompleksen, življenja in obnove sposoben reprodukcijski sistem.« Ko je obravnaval značilnosti materialne proizvodnje in miselnih, softwar-skih delovnih procesov je menil, da vse to terja obvladovanje novih znanj, pojmov in pristopov, tako pri delavcihv razvoju, kot v proizvodnji in trženju, f prav posebej, pa je treba gledati ra' zvojno v naši stroki, t.j. elektrotehniki’ kjer je očiten pojav, da se nekdanja klasična področja pregrupirajo in križn0 povezujejo v nova interdisciplinarna v/ » v. z. vij v j v v HVV ti 1111C1 UldUipiillt1'* področja, terjal je tudi večja vlaganjav R R fl A tQ\/nr\Ct L-, 1/ eirofa, «/-, {lj(y RR dejavnost, ki v svetu dosegajo I 10 % od-celotnega prihodka. Po njegovem lahko štejemo za družbenoekonomski absurd, če poizkušamo doseč* celovito osvajanje proizvodnje sodob- ^ nih kompleksnih elektronskih sistem0v |e^ samo na ravni ene TOZD. . [Va Prav zaradi težnje po večji prožnost* ^ pa se je referent ob koncu zavzel za to. , da v velikih sistemih, ki imajo kljub & svoji sorazmerni inertnosti tudi p0' membne prednosti in zato so družbeno SW _________________:x ■ j. i • -•___,»i vani in razvojno upravičeni, da bi čimprej pristopili ne le k tehnološkemu, ampak tudi k organizacijskemu in funkcional' “le ivzvii iv vigaiiiz.tiuipK.cinu 111 lUFiKUun^* nemu prestrukturiranju, da bi prisl2 •■'■'***^^vi v«rvl cii n tniju, uti vi pi čim bolj do izraza učinkovitost in gibljivost, kar so sicer bolj lastnosti malih organizmov. Vsekakor je problem pril2' klc gajanja velikih proizvodnih sistemov 6od ---------------■ ■ ■ - - in inš hitrim spremembam tehnološkega tržnega okolja na področju elektronike nadvse aktualen, zaradi česar bi morali po] vsi v Iskri o tem intenzivno razmišljati- adr Mak tia la DO ELEKTROZVEZE - TOZD TTS h Tudi profesionalne tehnike bi lahko več izvažali Čeprav je povečanje izvoza navadno povezano z dolgoročnimi prizadevanji, prihaja tudi do tega, da se izvozne možnosti na hitro odprejo in tedaj je nujno nastopiti z vso prožnostjo, saj kupec navadno ni pripravljen čakati. V TOZD JTS so v letošnjem letu že prišli v položaj, ko jim trenutna pravila za uvoz onemogočajo nabavo uvoženega repromateriala in to ne glede, da le-ta predstavlja kvečjemu petino vrednosti aparature, namenjene izvozu. O omenjeni problematiki nam je IPO TOZD TTS Ljubo Pla-nišček povedal naslednje: „V TOZD TTS nameravamo povečati letošnji konvertibilni izvoz za 7-krat glede na lansko leto, t.j. od 150.000 dolarjev na 1,19 milijona dolarjev, kolikor smo ga registrirali pri SISEOT. Mnogo močnejši smo v izvozu na klirinško tržišče, vendar nam to predstavlja hude probleme pri oskrbi z repromaterialom s konvertibilnega področja. Omenjeni porast izvoza na konvertibilno področje je v končnem posledica osveščanja in naraščajoče zavesti, da nimamo drugega izhoda, vendar moramo poudariti, da smo se tega zavedli že mnogo prej. Poročali smo že, da smo z uresničevanjem naših izvoznih teženj začeli na ta način, da smo naprave za prenosno tehniko, ustrezne za konvertibilno tržišče, najprej razvili, oz. specifično priredili. Sedaj lahko rečemo, da smo prve cilje že dosegli. Kanalna naprava Z 12/24 za prenos prek posebnih kablov se vse bolje prodaja, celo v ZRN pa tudi v nekatere dežele v razvoju že prodiramo (Saudova Arabija, Tanzanija). Prav tako se nam kažejo tudi možnosti za izvoz drugih aparatur. Zelo razveseljivo je n.pr., da smo sklenili pogodbo za VF-telegrafske naprave z iransko pošto, kjer smo na mednarodni licitaciji premagali veliko število tujih ponudnikov in lahko rečemo, da ne z nizko ceno, temveč s kakovostjo. Imamo še več naprav, ki jih ponujamo na zahodna tržišča. Mnoge od teh prek DO Avtomatika pa tudi prek drugih jugoslovanskih izvoznikov. Vse bolj se namreč kaže, da imamo izbor naprav, ki so dovolj zanimive, da bi lahko njihov izvoz še precej povečali. Vendar pa se pri proizvodnji za izvoz srečujemo s prav enakimi težavami, kakor pri proizvodnji za domače tržišče. Težave pri uvozu repromateriala so ozko povezane z obsegom dovoljenega uvoza in ta obseg se izračuna na osnovi lanskoletnih rezultatov. Vsi tisti, ki so tako močno povečali konvertibilni izvoz kot mi, ne morejo uvoziti toliko, kot bi to terjal letošnji izvozni plan. Tako smo n.pr. morali porazdeliti dovoljenje za uvoz repro- Vse kar navajam pomeni, da sam0 ,ltoi materiala, nujnega za prej omenjeni naročila s konvertibilnega tržišča nis° ttp: posel v Iranu, na 2-mesečno kvoto dovolj, pridobiti si moraš na kakršen- Po$ (marec, april), pri čemer je dobavni koli način pravočasna dovoljenja z2 j*go rok za končni izdelek 4 mesece. (Nadaljevanje na 5. strani) J Marko Kuhar pri umerjanju VF - - večkanalnih aparatur. POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prijele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int 21-25. ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD PMD 1. Električar Pogoji: poklicna šola elektro smeri, KV, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 10.408 din TOZD KI 1. Skladiščni manipulant Pogoji: Osnovna šola, tečaj skladiščnega poslovanja, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 6.924 din 2. Vodja za plan prodaje in realizacije Pogoji: ekonomska ali elektro fak I. st., 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 11.427 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11 ISKRA ZMAJ 1. Transportni delavec (za TOZD Baterije) Pogoji: osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poizkusno delo 1 mesec, dejo je dvoizmensko. 2. Snažilka Pogoji: osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, 1 mesec poizkusnega dela, delo je v dopoldanskem času, predviden OD 8.350 — 8.500 din. Delo je za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. 3. Snažilka Pogoji: osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, 1 mesec poizkusnega dela, delo je v popoldanskem času, predviden OD 9.180dn — 9.500 din Delo je za nedoločen čas razen pod točko 2, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Zmaj. Kadrovsko socialna služba, Stegne 23, Ljubljana, POPRAVEK Pri razpisu Iskra ZMAJ (objavljenem 20. 3. 82 v glasilu Iskra) za prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TEHNIŠKO—RAZVOJNEGA PODROČJA je datum prijave do 9. 4. 1982 in ne »v 30 dneh« kot je bilo objavljeno. Cvj dev čirr Mt ugc K Pro Dej Ind r \ r V Uv< zaj za risi org on sla' nje vse naj iji pripravljeni smo delati, c® bo le delo? /cihv iu. §e i ra; miki' ikla-rižno iarna njaJ i tudi jego- iekO' oseči dob- Vodilni delavci, člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in drugi delavci DO Iskra Kibernetika so se v velikem številu udeležili informativnega sestanka, ki sta ga 17. marca 1982 sklicala *van Cvar, v.d glavnega direktoija in Božo Lampič, predsednik delavskega ^sta delovne organizacije. Na dnevnem redu je bilo poročilo o poslova-nju Elektromehanike in temeljnih organizacij v sedanji sestavi Kibernetike y letu 1981, informacije in naloge v zvezi z izvajanjem letnega programa, informacije o programu investicijske izgradnje v DO Iskra Kibernetika ter Reditvi njene okolice. Na koncu so bili navzoči seznanjeni tudi s predla-Sanimi kadrovskimi spremembami v vodstvu delovne organizacije. :rn°v letu iQ°i 39.9o5 93.872 6<6.521 Za patentno zaščito prijavljenih Praviloma prihajajo inovacijski predlogi iz neposredne proizvodnje iz TOZD. Zato je toliko bolj potrebno to področje samoupravno opredeliti s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti, s pravilniki TOZD o inovacijski dejavnosti. Osnovo le-tem predstavljajo tako zvezni Zakon, samoupravni sporazum SOZD, kot samoupravni sporazum na ravni delovne organizacije. Javna obravnava, ki poteka po TOZD Avtomatike prav v tem času, bo dala s strani delavcev marsikatero pripombo ali spremljevalni predlog za ureditev, tega vedno bolj pomembnega področja dejavnosti. Naslednje, 1983. leto bo svetovno leto telekomunikacij, za dan proslav pa je mednarodna unija za telekomunikacije UIT izbrala 17. maj. Osrednja strokovna manifestacija dosežkov s tega področja bo mednarodna razstava TELECOM ‘83 v švicarski Ženevi in sicer med 26. oktobrom in 1. novembrom. V novi razstavni in kongresni palači v Ženevi smo se udeležili drugega sestanka predstavnikov razstavljalcev, ki bodo sodelovali na naslednji specializirani razstavi TELECOM ‘83. Mednarodna razstava bo prihodnje leto v času od 26. oktobra do 1. novembra. Glede na to, da je mednarodna unija za telekomunikacije — UIT določila naslednje leto za svetovno leto telekomunikacij in posamični dan proslav 17. maj, bo razstava izrednega pomena in velja zanjo vsepovsod po svetu veliko zanimanje. Mednarodne razstave TELECOM organizirajo v Švici vsaka štiri leta. Prva je bila leta 1971. Iskra se te razstave ni udeležila, pač pa vseh naslednjih. Tudi za naslednjo razstavo TELECOM ‘83 smo prijavili udeležbo. Na tej razstavi bo sodelovalo le 40 držav z omejenim številom razstavljalcev. Razstave TELECOM spremljajo vsakič tudi strokovna posvetovanja, ki bodo pri hodnje leto še pomembnejša in na višji strokovni ravni. Ujemajo se z obdobjem tehniške revolucije, oz. vstopom mikroelektronike v področje telekomunikacij. Posvetovanja, posebej imenovana Forum ‘83, bodo v času razstave, število udeležencev pa je omejeno na 1.300. Udeležencem posvetovanj bodo na voljo vsi prostori v razstavni palači in seveda najmodernejša audio—video sredstva. Pripravljalni sestanek, katerega se je udeležilo nad 200 predstavnikov proizvajalcev in poštnih združenj, je vodil generalni sekretar UIT g. Milli. V uvodnem poročilu je podal stališče vodstva UIT do razstave TELECOM v svetovnem letu telekomunikacij. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč lani zadolžila UIT za vse aktivnosti in kot koordinatorja z drugimi agencijami v svetovnem letu telekomunikacij. Razstava TELECOM ‘83 in Forum ‘83 sta načrtovani kot osrednji prireditvi v svetovnem letu telekomunikacij. Povabil in prosil je za sodelovanje čim več strokovnjakov za administrativno, tehnološko in ekonomsko mednarodno vsklajevanje, da bi telekomunikacije resnično dobile svetovne dimenzije. Organizator razstave in posvetovanj je predlagal sodelovanje Iskre še v naslednjem: za svetovni telekomunikacijski Forum naj bi Iskra pripravila en ali dva referata na ustrezni ravni o sodobnih telekomunikacijskih omrežjih in dosežkih Iskre vv tej dejavnosti. Za mednarodni filmski festival »Golden Antenna« ne bi bilo napak, če bi se ga Iskra udeležila z nekaj filmi o naših dosežkih na področju sodobnih sredstev zvez. Sodelovali naj bi tudi naši predstavniki puhlic relations ob predvidenih srečanjih s predstavniki svetovnega tiska, Organizator razstave in mednarodna unija UIT nas bosta v prihodnje obveščala o vsem glede prireditev v naslednjem letu. Šele maja prihodnjega leta pa bo zaključni sestanek, namenjen predvsem specialistom za posvetovanje na Forumu ‘83. Po končanem sestanku smo se še zasebno pogovorili tudi z g. Millijem. Izročili smo mu pozdrave vodstva naše SOZD in se zahvalili za njegove izraze sožalja ob smrti našega sodelavca Vla-dimira Šenka. Generalni sekretar M. Milli se je zahvalil za podrave in je bil očitno zadovoljen, da se bo Iskra ponovno udeležila razstrave TELECOM ‘83, hkrati pa je pripomnil, da je vsak čas na voljo ob morebitnih težavah pri organizaciji naše udeležbe. Ob koncu naj pripomnimo, da se je Iskra Electronics AG v Solothurnu že aktivno vključila v priprave za to razstavo in bo še v naprej vzdrževala redne stike z upravo v priprave za to razst UIT v Ženevi prek direktorja Departement Technical Assitance UIT, g. Wernerja in seveda neposredno tudi z g. Millijem. Tone REMŠGAR IEZE s profesionalnimi elementi na angleški trg V sredo, 17. marca so se v tovarni v Žužemberku srečali vsi vodilni delavci TOZD in delovne organizacije ter komerciale IEZE z našimi sodelavci iz Anglije — Iskra — Limited. Sprejeli so sklepe o letošnji realizaciji izvoza elementov v Anglijo in dolgoročno usmeritev proizvodnje in izvoza na angleški trg. Na pogovorih vodilnih delavčev Iskre Limited in IEZE v Žužemberku. Zanimivo je, da so na pogovore povabili vse poslovodne ljudi iz delovne organizacije, tudi iz TOZD, ki v Anglijo ne izvažajo. Zastopniki Iskre —-Limited pa so prednje razgrnili možnosti, ki jih daje raziskava trga v Angliji. Srečanje je imelo dva namena. Letošnjo realizacijo izvoza v Veliko Britanijo in dolgoročno osvajanje novega trga za polprofesionalne in profesionalne namene. Ugotovili so namreč, da je Iskra, ali bolje IEZE s prodajo elementov ostala ob strani. Zelo ostra konkurenca elektronike z Daljnega Vzhoda je dobesedno preplavila britanski trg z elementi, ki so v glavnem namenjeni izdelkom široke potrošnje. Konkurenca je močna s količinami, asortimajem, ceno in zanesljivostjo. Prav zato je prišlo do tolikšnega izrivanja Iskre s tega zanimivega trga. Tako je Iskra IEZE že pred leti letno izvozila na angleški trg za 1,6 milijona funtov, kar pomeni prek 3 milijone dolarjev. Zato je padec izvoza v Anglijo leta 1980 na 500 tisoč funtov velika izguba trga. Leta 1981 se je sicer izvoz elementov spet dvignil, toda le na dobrih 600 tisoč funtov. V IEZE menijo, da v Angliji še niso izčrpane vse možnosti za izvoz. Doslej so namreč izvažali tja po večini elemente za elektroniko široke potrošnje, v glavnem za zabavno elektroniko. Zadnji čas pa se kažejo možnosti in že so realizirali določen izvoz polprofesionalnih in profesionalnih elementov. Ti elementi so po številu sicer običajno nižji, so pa toliko bolj zahtevni, ker je vanje vloženega daleč več znanja 'in dela. Sodelavci Iskre —Limited si prizadevajo povečati izvoz in v IEZE računajo, da bodo realizirali izvoz tam nekje okrog 1,6 milijona funtov. Prišlo pa je do nekaterih problemov. Uslužbenci Iskre — Limited so po večini strokovnjaki za komercialo, niso pa strokovnjaki na področju elektronike. Zato je teže poiskati možnosti prodaje v Veliki Britaniji in tudi signalizirati tehnične zahteve, parametre in ostale tehnične podatke, ki jih zahtevajo angleški kupci, našim proizvajalcem. Vendar bodo s strokovnimi inštruk-cijami, ki jih v Iskri Limited zmorejo in ob pomoči strokovnjakov IEZE vse te tržne raziskave opravili in tako poiskali ne le možnost plasiranja elementov za širokopotrošno elektroniko, ampak tudi za polprofesionalno in profesionalno. Ta naloga seveda ne bo realizirana letos. Novo strategijo lansiranja najzahtevnejših elementov bodo uresničili s triletno akcijo, ki naj bi zagotovila stal-nejši in permanentnejši prodor na ta zanimivi trg. Trenutno v Veliko Britanijo izvažajo največ TOZD IEZE: Polprevodniki Feri ti ter Upori in Potenciometri. Poiskali pa bodo tudi možnosti za izvoz mokronoških Elektrolitov in povečanje izvoza v dogovorjenem asortimentu za TOZD, ki že izvažajo prek Iskre — Limited. Za nosilca tega pr« jekta so določili Grahama Thomasa, ki je najbolje tehnično pripravljen za tak načrt. Dobro namreč pozna aplikacije in podva-riante - elementov, ki jih proizvajajo TOZD IEZE. FY ISKRA-AVTOMATIKA Začetek gradnje — 15-marec V avgustu 19 78. leta je bil zaradi izgub, ki jih je imela novomeška TOZD ELA v letih 1975 in 1976, izdelan sanacijsko investicijski program, ki je obsegal saniranje delovnih pogojev, oz. preselitev proizvodnje v nove prostore na lokaciji Cikava, nabavo opreme za modernizacijo in povečanje obsega proizvodnje in nabavo opreme za osvojitev nove proizvodnje mehanskih elementov in naprav za gradnjo sistemov. V tev tako, da bi ta TOZD postala nosilec tehnologije spajanja, tako elek-tro, kot elektronske industrije. In sicer naj bi se obstoječi program prestrukturiral v smislu pokrivanja potreb za investicijsko potrošnjo, namesto dosedanje "široke potrošnje. Program elektrospojnih elementov pa naj bi se asortimansko tako razširil, da bi z njim v celoti nadomestili dosedanji uvoz. V preteklem desetletju je program TOZD ELA zajemal naslednje blagovne skupine: elektrokonfekcijo, spaj-kala in spojne elemente. Programska izhodišča pa so narekovala preusmeri- Novi program, za katerega lahko rečemo, da so ga v TOZD ELA danes kljub velikim prostorskim in izvozno-uvoznim težavam že osvojili pa je obsegal sistem mehanskih vtičnih panelov, kot osnove za enotno in lažjo gradnjo profesionalnih . elektronskih naprav in sistemov ter jakotočne Sodelovanje s SAP Vojvodino Pred kratkim je v Zrenjaninu naša DO Elektrozveze podpisala samoupravni sporazum z delovno organizacijo PTT prometa v Zrenjaninu. Po tem sporazumu, ki daje podlago za združevanje dela in sredstev, naj bi na območju občine Zrenjanin v obdobju 1981-85 zagotovili precejšnje število novih visokofrekvenčnih kanalov, ki naj bi v primerjavi z obstoječimi po-rastli kar za 163 %. Dalje gre v planu za povečanje in razširitev visokofrekvenčnih telegrafskih sistemov, sistema usmerjenih zvez in UKV sistema. Že doslej je DO PTT prometa v Zrenjaninu uspešno sodelovala z Iskrino DO Telematiko, kateri se zdaj pridružuje tudi DO Iskra Elektrozveze. Med pogovori v Zrenjaninu so predstavniki DO Elektrozvez naleteli na visoko stopnjo razumevanja in pripravljenost na dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje, ki naj bi pripeljalo do znatno tesnejšega sodelovanja med strokovnimi službami Iskre DO Elektrozvez in DO PTT Zrenjanin pri izbiri tehničnih rešitev, projektiranju, montaži, usposabljanju in šolanju kadrov, kot tudi pri uporabi in razvoju novih telefonsko—telegrafskih sredstev ter metod vzdrževanja naprav v eksploataciji in končno tudi pri določenem razvojnem sodelovanju. S podpisom tega samoupravnega sporazuma v Zrenjaninu je omogočeno na tem območju s srednjeročnim planom zagotoviti potrebne prenosne poti, ki omogočajo povečanje od 19.000 telefonskih priključkov na 39.000 tisoč telefonskih priključkov ob koncu planskega obdobja na območju DO PTT Zrenjanin. Vsekakor pomeni podpis omenjenega samoupravnega sporazuma med DO Iskra Elektrozveze in DO PTT Zrenjanin pomemben korak naprej k sodelovanju preko republiških meja, to pot s SAP Vojvodino, na drugi strani pa to pomeni tudi pomembno priznanje Iskri in kvaliteti njegovega dela. D.Ž. konektorje, ki so integralni del siste-njhi ma stičnih panelov. SANACIJSKO INVESTICIJSKI PROGRAM Če se povrnemo na sanacijsko investicijski program, je bil le-ta vročen Ljubljanski banki in Inštitutu za ekonomiko investicij pri združeni banki v februarju 1979. leta. Hkrati so bila pridobljena pozitivna mnenja s strani Sekretafiata za industrijo SRS, Zavoda za družbeno planiranje SRS, Instituta Jožef Stefan in s strani SISEOT za uvqz opreme. Po dinamiki programa bi morali že v tistem letu pričeti z novo gradnjo proizvodnih prostorov na Cikavi. V prvem polletju 1980. leta pa bi morala steči že poizkusna proizvodnja po vseh programih. Vzroki, da so v TOZD ELA odstopili od predvidenih rokov, so bili predvsem naslednji: — nepravočasna pridobitev vseh soglasij, — dopolnitve tehnične podloge za lokacijsko dokumentacijo, — projekti in tehnologija, — kooperacijske pogodbe — ter združevanje sredstev SOZD ISKRA. Navedeni vzroki, predvsem pa izvozne obveznosti TOZD iz kooperacijske pogodbe s firmo ERNI so bile povod, da se sanacijsko investicijski program deli v dve fazi. Tako je bil za fazo izgradnje izdelan ločen program, ki zajema tako imenovano prvo fazo. Njegova predračunska vrednost je ocenjena na 30,431.324 din in je namenjena predvsem za financiranje tehnične opreme in le delno za adaptacijo obstoječih proizvodnih prostorov. Po finančni konstrukciji se naložba finansira iz naslednjih virov: ^ 1. lastna udeležba 1,171.000 2. združena sredstva 6,500.000 3. komercialni krediti 12,760.000 4. krediti Ljubljanske banke 6.000.000 5. občinske rezerve 4,000.000 Od navedenih ima TOZD ELA že odobrene komercialne kredite, kredit Ljubljanske banke, občinske rezerve in lastna sredstva, medtem ko združena sredstva SOZD Iskra še niso zagotovljena. Kljub dokaj ugodno rešenemu pokritju finančne konstruk-: poiavliai cije pa se pojavljajo težave pri uvozu že prevzete opreme, ki je na carinskem skladišču. TOZD namreč nima svojih sredstev za plačilo carinskih stroškov. Koriščenje že odobrenih sredstev pa ni možno, dokler ne bodo pokriti vsi viri financiranja te naložbe. Iz tega sledi, da bo tudi pri montaži opreme in vpeljavi poskusne serije prišlo do kasnitev. J Novo mesto in so 2 km oddaljeflL sedeža TOZD. V teh prostorih 1 ' I TOZD centralno skladišče v iz111, l 330 m2 podstrešnih površin 'I « objekta, 210 m2 proizvodnih po^ j in 60 m2 pomožnih prostorov .1 DELOVNI POGOJI DANES IN JUTRI — skladišče v Draškovičevi vai^ izmeri 200 m2 in oddaljenosti 22 7 — skladišče v Prečni v izmed j, m2 (oddaljenost 8 km), objekt je Letalskega centra Novo mesto V Iskri je verjetno malo TOZD, ki bi bile prostorsko tako razdrobljene in kjer bi delavci delali v tako zelo slabih delovnih pogojih kot je to prav v TOZD ELA. Na lokaciji, kjer je sedež temeljne organizacije, razpolagajo s 660 m2 proizvodnih prostorov, 80 m2 skladiščnih prostorov in 250 m2 pomožnih prostorov. Vsi delovni in pomožni prostori so bili zgrajeni I. 1920. Zaradi pomanjkanja prostorov so bili prisiljeni najeti še: — obrat Graben v najemnih prostorih, ki so last Kmetijske zadruge Krka — ter obrat na Bizeljskem s pr< vodno površino 350 m2. j Kakšni so delovni pogoji v vS\ prostorih TOZD ELA, je razvidu0 analize službe varstva pri delu, dala oceno: povsem neustrezni- temu dodamo še povečanje stro: transporta, tehnološko nepoveza11 f» proizvodnje, potem je izhod za . to tovitev normalnih delovnih p08 -. č 297-članskemu kolektivu edinoh novogradnji. J b< Gradbena dela, ki jih je PreVZJ ^ Splošno gradbeno podjetje Pionir,ta bi bila predvidoma zaključena do) st nija 1983. § p * TOZD TV, PRŽAN Mladina z novim programotf in odločnostjo Volilno programska konferenca osnovne organizacije ZSMS, ki so j6 TOZD TV na Pržanu pripravili v sredo, 17. marca, je dokazala, da stop9]1 člani mladinske organizacije v tem tozdu po novih poteh. Odločite''-mesto podrejene družbenopolitične organizacije ne vodi nikamor vet, *• podprli tudi s podrobno razdelanim akcijskim programom in jasno del°T usmeritvijo. Voljo do dela pa so dokazali tudi s prvo številko glasila m ZSMS, ki so mu v skladu z duhom proizvodnega programa svojega tozdfl ^ deli ime »ZASLON««. Šapirografirani prvenec je v celoti namenjen uspešnejšemu delu in rezultatom volilno programske konference OO ZSMS, za zadnjih straneh pa je nekaj prostora ostalo tudi za aktualen intervju. Na enem mestu zbrano gradivo za konferenco — poročilo o delovanju osnovne organizacije v letu 1981, program dela v letu 1982, akcijski program — je nedvomno pripomoglo tudi k boljši udeležbi članov ZSMS na sestanku. Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da udeležba glede na mnogo večje siceršnje število mladih v tozdu ni bila ravno osupljiva. Glede na dejstvo, da je bila pripravljena v popoldanskem času, pa je bila vseeno reprezentativna. Brez dvoma so prišli vsi — ali vsaj velika večina — tistih, ki bi se radi vključili v delo organizirane mladine. Teh je bilo nekaj desetin, to pa tudi ni malo! vrste delavnih pritegniti kar najv£l mladih, saj bodo le tako predstavlj3' resnično večino svojih vrstnik0' Izboljšati bodo morali sodelovanj6/ sindikatom. Zvezo komunistov in posebej budno spremljati delo ml2^1 članov ZK. Akcijski program, ki so ga soglas”0 sprejeli, pa je sestavljen tako, da odg0" varja na vse ugotovitve iz poročila9 delu v letu 1981. Mladina ne bo smel več dopustiti, da gre delo v sam09' pravnih organih mimo njih, da se nd0 tevajo obravnav periodičnih rezultat0'1 gospodarjenja skupno s sindikat01* Tudi reševanja, stanovanjske prom6' matike ne mislijo več prepustiti dr9 gim, vsaj tistega dela, ki zadeva mla°£ ne! Akcij je planiranih še več. Obuditi111 poživiti nameravajo delo pohoda6 enote, poživiti delo markističn6f>a S konference mladih v TOZD TV Pržan. V poročilu o delovanju v preteklem letu so zapisali, da z delom ne morejo biti zadovoljni. Jedro dela je temeljilo na nebistvenih področjih, takih ki z delom enakopravne družbenopolitične organizacije nimajo nič skupnega — različnih delovnih akcijah, pri organizaciji proslav, tečajev, kulturnih srečanj. »Mimo« mladih pa je teklo delo v samoupravnih organih, niso se vključevali v obravnavanje vsakodnevnih problemov v zvezi z gospodarjenjem, niso obravnavali periodičnih rezultatov gospodarjenja, niso bili aktivni na področju razreševanja stanovanjske problematike, ki je še zlasti aktualna pri mladih. Menijo, da so premalo storili tudi pri vzpodbujanju izobraževanja, da jih ni bilo čutiti, kose je pričela odločneje izražati zahteva po učinkovitejšem in pravičnejšem nagrajevanju po delu. krožka, organizirati izlet, ki ga načrt*' jejo že 2 leti. Ob tem načrtujejo $e vrsto akcij družabnega in družbenop0' litičnega značaja. Oceno svojega dela in načrte za F hodnost so mladinci na Pržanu res16 aru11 meljito pripravili. Koliko načrtovat-, akcij bodo uresničili, kako uspe59 bodo pri svojem delu pa bo seveda P°) kazal čas — in predvsem vztrajanje P9! začrtanih ciljih. Izkušnje iz preteklo5 so namreč žč pokazale, da neusp1 vjv/ L m 11 n x- z-v, via ii'-' *■ i niso samo posledica zunanjih dejavn1' kov, ampak tudi premajhne odločno5*1 v mladinskih vrstah! Stane. Fleischnra9 Ob vsem tem je moč zapisati le še kritiko, da tudi sodelovanje z .ostalimi družbeno—političnimi organizacijami ni bilo tako, kot bi lahko bilo, pa bo slika skoraj popolna. Ni kaj reči, mladi so pokazali dobršno mero zrele in konstruktivne samokritike. Zakaj konstruktivne? Ob vseh mestih, kjer so ugotovili, svoje slabosti, so namreč zapisali tudi način, kako jih odpraviti. Na prvem mestu je tako spoznanje, da morajo v Iskra IEZE Odbor počitniške skupnosti Stegne 17 61000 Ljubljana RAZPIS Razpisujemo javno dražbo za kuhinjski kotel (150 litrov), plinski/ nerjaveč. Dražba bo v sredo, 14. 4. 1982 ob 10. pred Počitniškim domom Iskre IEZE, Obala maršala Tita, Poreč. Izklicna cena 5.000 din-Ogled možen eno uro pred dražbo^ iehi ! lj niSm da v. okviru občine izvozno |et. P s,bki, saj je bil izvoz v preteklem je ar za 64 % močnejši od uvoza. To bjigd^em posledica investicij, ki so niitau^Sn*čene v okvirut :sanacije rud-na|0vZlyega srebra. Skupna vrednost Zlih Zb ^ 1>2 milijarde dinarjev, re- nari 11 Pa bi morali seveda zadoščati za ad°mestilo $ki ^dohodka ob zaprtju Rudnika. ezki, ki so že uresničeni, naše usme- kar 40% izpada občin- iteVi ve<) ^ delov”" si EEF^°' obe“io pa ,udi v pozitivni smeri.« gospodarska področja pa bodo v (eIe^ili pozornosti komunistov vteko-nO 6 n je roč n e m obdobju? S**j n« src i ^M^Vsi načrti iz preteklega 9Z"a teklo erodne8a °bdobja, ki se je lani iz- najv6.; tavlja” tnikov' zanje,5 mlad'11 ; le naš »glasn” iodg°' očiln ” □ smel1 amo”' snel0" ultatov katoif' »robi6" ti dru" mlad£ udi«'” »hodn1 tičneg1 So /k Seveda niso uresničeni. Prav to pa Zda' at' nal°8e> ki jim bomo morali gn I Posvetiti še toliko večjo pozornost. ^ 0 °d glavnih nerešenih vprašanj sega -vSp Področje gradbeništva, ki je sicer idrjP °Šen družbeni problem, ne le taijlski. Posebno pozornost bomo Stv„Usrneriti tudi pospeševanju kmetijske ’ *Car I30 ob reševanju stanovanj-Zorn® VPra^ar*ja terjalo tudi največ po- u^lelj za izvajanje srednjeročnih ^tev so plani. Kako so jih spreje-in / v Idrijski občini v združenem delu rajevAj/h skupnostih ? tURM^Plani delavcev v združevali ^e*U 'n krajanov naj bi opredelje-sti P.otrebein interese v okviru možno-osn ^endar sodimo, da strokovne d0vOye za pripravo planov niso bile za-slah° ®Ve’ k£ir je v veliki meri posledica e kadrovske zasedbe planskih služb. Načrti namreč še vedno preveč temeljijo na željah in ne na resničnih možnostih, predvsem pa ne na stabilizacijskih opredelitvah.« Katera področja znotraj združenega dela pa bodo v ospredju pozornosti komunistov? ŠTURM: »Več pozornosti bomo namenjali predvsem delovanju organov samoupravnega delavskega nadzora. Danes namreč ugotavljamo, da so ti odbori preveč odmaknjeni od delovnega okolja, da ne delujejo tako, kot bi morali. Posebno pozornost bomo namenili tudi razvijanju sistema družbenega informiranja, izboljševanju delovanja delegatov in delegacij, vse to pa bo seveda temeljilo na aktivnejšem delovanju osnovnih organizacij ZK.« Delo sekretarja občinskega komiteja Z K je zahtevno in odgovorno, predvsem pa terja dosti izkušenj in prejšnjega delovanja na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Kakšne izkušnje imate za seboj, Miloš Šturm? ŠTURM: »Kar štiri leta sem bil sekretar OO ZK v Iskrini TOZD Montaža v Spodnji Idriji, in to prav v obdobju urejanja medsebojnih odnosov s TOZD Elektromotorji v Železnikih. Tu sva s kolegom iz Železnikov precej dosegla, saj sedanjih odnosov ni moč primerjati s tistimi izpred nekaj let ali celo mesecev. To je bila seveda tudi zahtevna šola ki mi bo na novi dolžnosti precej pripomogla. To pa seveda ni bila edina dolžnost, ki sem jo imel v tozdu. Bil sem med drugim vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine itd. Osnovna misel iz tega obdobja mi je še vedno vodilna — ključ do uspeha pri konfliktih in sporazumevanju nasploh je edino in zgolj v strpnem dogovarjanju. Drugačne možnosti v sistemu socialističnega samoupravljanja ne bi smelo biti, prav tako kot so za dolgoročni razvoj našega gospodarstva nesprejemljivi ozki tozdovski okviri ali zaprtost v občinske meje.« Stane Fleischman Naš pogovor i, Hti;ievati moramo delegatski sistem Ufe Delegatski sistem ne more delovati brez stalne aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, za sindikat je to ena stalnih nalog, ki mora biti ves čas v ospredju njegove politične aktivnosti. Novo mandatno obdobje bo pomembno za nadaljnjo graditev in utrjevanje delegatskega sistema, za kate-rega ugotavljamo, da še ni povsod dovolj zaživel. O tem smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom sindikata v TOZD Vzdrževanje v DO Kibernetika Matjanom Klopčičem. ačrtu-ejo š” :nop<>" za pri" res tf" »vani” ispeš”1 da p°: ije Pr! uspe111 javni; ►čnos11 :hma” -n za iskl, 982 lom ita, din- :bo. ODr PriPrava,ni 'n izvedbo volitev smo f avili obsežno nalogo, kako ste te JpPosti izpolnili v Vzdrževanju?’ Prave na vol'tve 50 bile letos naša Joolj pomembna in široka akcija, njo so bila vključena vsa okolja. Pri-ev^6 S? tekle demokratično in javno, jj.jdentirali smo okrog 160 delavcev, ni ' ^m° Prijetno presenečeni, saj nihče ^odklonil funkcijb. Zadovoljni smo z Sedanjim delovanjem delegacije za ku0r združenega dela, iz dosedanjih iz-z s®nj bomo črpali znanje in napotila dolv ° na^ib delegatov v novem raz-ju. Menim, da bo tudi splošna dele-n”uJ.a za samoupravne interesne skup-usstl: ki smo jo tokrat izvolili, lahko pesneje delovala. Izredno zadovoljni y ° z odzivom delavcev na volitvah. 0 »na udeležba V naši temeljni organi je bila 94,12%. I 'vJ® se se kažejo pomanjkljivosti v de-vanju delegatskega sistema? Vr , y*avci še vedno ne dobijo potov ni*1 'n^ormacij ocl svojih delega-- to je pomanjkljivost, ki jo bomo b orah odpraviti v tem mandatu. Morda na??iZ novi.m sistemom informiranja v v.1 delovni organizaciji uspeli pribli-c' ^lovanje delegacij vsem delav-jj, n,1 ezave povzročajo tudi gradiva, ki Se- .e8ati prejemajo, saj so preob-^>a in pogosto nerazumljiva. ^ | 0 večkrat ugotavljamo, da nam ovanje delegatskega sistema še ni v| X. j zaživelo. V izboljšanje bo treba bioz,tl. še dosti dela. V ta namen skr-0 za nenehno izobraževanje in usposabljanje naših delegatov. Tudi sindikalna organizacija vsako leto pošlje enega ali dva člana v sindikalno politično šolo. Vendar je morda naša napaka v tem, da teh delavcev po končanem usposabljanju ne spremljamo oziroma jih ne znamo primerno vključiti v politično delo.« Kako razvijate obveščanje in odločanje? »Spoznali smo, da ljudje lažje komunicirajo v manjših skupinah, zato je razumljivo, da je razprav na zborih delovnih ljudi še vedno premalo. Sicer pa je sindikat prisoten na vseh področjih življenja in dela naše temeljne organizacije. O vseh pomembnih vprašanjih obveščamo delavce prek oglasnih desk. Na seji komisije za obveščanje smo sklenili, da bodo vsi zapisniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov objavljeni na vseh oglasnih deskah. Za vsako organizacijo, oz. organ je določen nosilec, ki odgovarja za obveščanje. Glasilo temeljne organizacije bomo izdali le tedaj, kadar bo treba delavce posebej izčrpno informirati o kaki zadevi. Pri obravnavi poslovanja v letu 1981 smo dali letos večji poudarek tekstualnemu delu kot pa številkam in tabelam. Delavca namreč bolj zanima, kaj vse lahko vpliva, pozitivno ali negativno, na naše poslovanje in doseženi dohodek. Le na ta način smo lahko dosegli razprave in resnično obravnavo rezultatov poslovanja.« Marjan Klopčič. Pri nadaljnji krepitvi političnega sistema .socialističnega samoupravljanja, ki ga že nekaj časa obremenjujejo težave v našem gospodarstvu, bo potrebno enotno delo vseh organiziranih sil. Kako sodeluje sindikat z ostalimi DPO? »Sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na začetku mandata je bilo zadovoljivo. Skupaj se sestajamo in dogovarjamo za svoje akcije. Upam, da bo tako tudi naprej. Vsekakor bo sodelovanje moralo biti še tesnejše, saj moramo delovati enotno in povezano, v skladu s politiko Zveze komunistov. Taka skupna akcija so na primer predkongresne aktivnosti pred letošnjimi kgngresi Zveze komunistov, Žveze sindikatov in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Uspešno sodelovanje je nujno tudi zaradi težjih pogojev našega gospodarjenja. Prav tako je potrebno sproti obravnavati in obveščati delavce o rezultatih našega poslovanja, o sprejetih ukrepih za boljše gospodarjenje.« Kako ocenjuješ prve rezultate reorganizacije? »Prva meseca po reorganizaciji pričakovanega napredka še nista mogla pokazati, za to je potrebno daljše obdobje. Na to vplivajo tudi nagle spremembe v gospodarstvu, katerim se morajo naše organizacije nenehno prilagajati. Zadovoljni bomo, če bomo v novi organiziranosti res dosegli začrtan razvoj.« Alojz Boc Letošnje mladinske delovne akcije Republiške in zvezne mladinske delovne akcije bodo v tem srednjeročnemobdobju organizirane na podlagi določil družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah in letnih samoupravnih sporazumov, na osnovi katerih bodo "podpisniki solidarnostno združevali sredstva za njihovo financiranje. Akcije bodo organizirane tudi na osnovi združevanja sredstev znotraj občin ali regij. V kranjski občini je bilo dogovorjeno, da se mladinsko prostovoljno delo vključi v občinski družbeni plan za obdobje 1981^—1985, z namenom, da pri investicijah v komunalnem gospodarstvu sodelujejo tudi občinske mladinske delovne brigade. Brigadirji bodo opravljali predvsem naslednja dela: čiščenje okolja, urejanje nabrežin, čiščenje vodovodnih zbiralnikov, zemeljska dela pri vodovodnih rekonstrukcijah in polaganju PTT instalacij. Brigade se bodo aktivno vključevale v vse ostale oblike dela, saj mladi želijo s svojim prostovoljnim delom neposredno prispevati h krepitvi materialne osnove samoupravljanja. S svojim angažiranjem in vključevanjem v širše družbene akcije bodo prispevali k izgradnji objektov, ki so osnova za gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj okolij, v katerih živimo in delamo. Občinska konferenca ZSMS Kranj bo letos organizirala naslednje brigade: MDA NOVI BEOGRAD ‘82 Na tej zvezni mladinski delovni akciji bo sodelovala MDB Jože Celar—-Tugo. V njej bo predvidoma 50 do 55 kranjskih brigadirjev, na delu bodo od 1. do 29. avgusta 1982. GORIČKO ‘82. Na tej republiški MDA bo sodelovala MDB Stane Žagar—mlajši. Poleg 40 do 45 brigadirjev iz kranjske občine bodo na njej Prodaja dobro poteka Tudi v Industriji elementov imajo precej težav v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Zato je še toliko bolj razumljivo, da so zadovoljni z realizacijo v prvih dveh letošnjih mesecih. Januarja in februarja so prodali 96% načrtovanih količin. Tudi v izvozu so v primerjavi z lanskim letom dosegli dober rezultat, saj so dosegli januarja 91 in februarja 90% načrta. Tako dosežena prodaja bi bila še znatno višja, če ne bi prišlo do odpoklicev nekaterih večjih naročnikov, kot so na primer RIZ iz Zagreba, Gorenje, Čajavec in še nekaterih. Pri proizvajal- s cih elektronike se namreč pozna manjša proizvodnja, zato tudi naročajo in kupujejo manj elementov. Kljub tem težavam na domačem trgu pa soz naročili v celoti pokrite TOZD Feriti, Upori, Polprevodniki. Nekaj manj naročil imajo v žužember-ških Keramičnih kondenzatorjih, mo-kronoških Elektrolitih in kostanjeviški Industrijski elektroniki. Še najtežje pa je, da imajo v vseh TOZD težav^z nabavo repromaterialov, že domačih, pri uvozu pa se tudi zatika zaradi novega uvoznega režima. ■ Industrija elementov ima namreč pravico v prvem kvartalu uvoziti le za 2,25 milijona dolarjev. Poleg tega pa plačujejo komercialne kredite iz lanskega leta, ki jih močno bremenijo. Pri tem je treba povedati, da ima IEZE za okrog 2 milijona dolarjev že zapadlih terjatev do kupcev. Torej teh devizno likvidnostnih težav sploh ne bi bilo, če bi inozemski kupci, po večini Iskrine firme plačevali pravočasno. Ob teh težavah z uvozno likvidnostjo in uvozno dovoljeno kvoto si TOZD med seboj zelo solidarnostno pomagajo Avgust Bregar. tako, da do zastojev skoraj ne prihaja. Tako si uvozne pravice in likvidna devizna sredstva delijo tako, da lahko uvaža tisti, ki je v največji zadregi. Seveda gre tu za medsebojna posojila, ki pa so kljub vsemu dobrodošla rešitev v trenutnem položaju. Sicer pa kljub nekaterim težavam upajo na kar dobro poslovno »letino«. Vsaj tako kažejo naročila in že podpisane pogodbe za prodajo elementov. Malo bolj jih skrbi sprotna oskrba z materiali, ki jih nujno morajo uvoziti. Pa tudi domača preskrba z reprodukcijskimi materiali ne kaže najbolje. »Poleg tega, da se ti materiali težko-dobijo, dobavitelji zahtevajo tudi participacijo v devizah in nekateri tudi določena sovlaganja v njihove investicije. Tako je z bakreno žico, pertinaxom in še nekaterimi materiali,« pravi vodja komerciale IEZE Avgust Bregar. F. Kotar sodelovale brigade iz OK ZSMS Ljub-Ijana-Šiška, Slovenska Bistrica in Sevnica, in sicer v izmenah od 27. junija do 17. julija 1982. SLOVENSKE GORICE ‘82. Zvezne akcije se bo udeležila brigada Sava—mladi gumar, v izmeni od 6. junija do 4. julija 1982. Poleg 45 do 50 kranjskih brigadirjev bodo sodelovale brigade iz OK ZSMS Titovo Velenje, Idrija in ena brigada iz druge reepubli-ke. Kranjski brigadirji bodo sodelovali tudi v drugih MDB, katerih organizator ni OK ZSMS Kranj: na MDA OSIJEK '82 bo sodelovalo sedem brigadirjev v Bratski brigadi. Izmena še ni določena. V pionirski delovni brigadi dr. France Prešeren, ki bo delala v Beli Krajini, bo sodelovalo 15 do 20 kranjskih brigadirjev. Organizirane bodo tudi mednarodne MDB, v katerih bodo samo izkušeni brigadirji, to bodo: slovaška (pet brigadirjev MDB Josip Broz Tito), madžarska (pet brigadirjev v MDB J.B. Tito), tunizijska (en brigadir v MDB J.B. Tito), ostale akcije izven SFRJ (4 brigadirji). Na vseh letošnjih akcijah bo sodelovalo prek 170 kranjskih brigadirjev. Vsi mladi delavci, ki bi radi sodelovali na teh akcijah, naj se prijavijo predsednikom osnovnih organizacij ZSM ali na Občinsko konferenco ZSMS Kranj, Trg revolucije 1, 64001 KRANJ. M. Klinar DO ELEKTROZVEZE Na merilnem mestu Delavci merilnega oddelka v TOZD TTS morajo ob svojem delu pokazati precej iznajdljivosti, da odpravijo vse težave, ki jim jih pozvročajo zaradi pomanjkanja repromateriala iz uvoza razdrobljene serije, obrabljena oprema in neustrezni prostori. O njihovem delu kakor tudi o možnosti za večjo produktivnost smo se pogovorili z Markom Kuharjem, merilcem končnih izdelkov. Kako ste v vašem oddelku usposobljeni za vaše delo? Imate zadovoljivo kadrovsko strukturo in opremo? Večina naših merilcev je že dovolj časa na svojem delovnem mestu, da lahko svoje zadolžitve zadovoljivo opravlja. Seveda je med nami razlika v učinkovitosti. Nekateri so spretnejši, drugi manj, nekaterim ležijo predvsem določene meritve in jih zelo dobro obvladajo medtem, ko so nekateri prožnejši in obvladajo vse meritve enako dobro. Omeniti še moram, da je zelo težko meriti učinkovitost našega dela. Nepredvidenih težav je lahko precej tako, da marsikdaj ni lahko reči ali je predolgotrajno umerjanje subjektivnega ali objektivnega značaja. Z osebno oceno poskušamo tudi urejati nagrajevanje po delu, ki naj bi vsakega posameznika stimulirala. Toda odkar ima naša TOZD težave z nabavo repromateriala je tudi to precej teže vrednotiti. Predvsem zato ker nam proizvodnja daje v umerjanje razdrobljene serije, kar nam marsikdaj onemogoča optimalno izkoriščanje naše dokaj skromne merilne opreme. To je zelo obremenjujoče ker imamo le toliko merilnih aparatur, da je lahko naše delo optimalno učinkovito samo ob ustrezno organiziranih meritvah. Tako pa se dogaja, da si moramo merilci inštrumentarij izposojati med seboj, pri čemer seveda izgubljamo čas pri čakanju pa tudi preskakovanje iz ene meritve na drugo zaradi razdrobljenih serij nam prav tako povzroči do- datno izgubo časa. Morali si bomo zagotoviti tudi ustreznejše delovne prostore, ki bodo klimatsko urejeni. Umerjanje naših aparatur zahteva točno določeno kontinuirano temperaturo ali pa prihaja do nesprejemljivih odstopanj. Tudi tukaj izgubljamo precej dragocenega časa. Kaj bi lahko največ prispevalo k vaši večji produktivnosti? Lahko rečem, da smo delavci našega umerjevalnega oddelka doslej vedno znali prisluhniti težavam naše temeljne organizacije ter poprijeti za delo tudi od jutra do večera, da bi nadoknadili izpade zaradi zakasnitev pri dobavi uvoženega repromateriala proizvodnji, toda vedeti moramo, da nam to, kakor tudi že dotrajana oprema, ki se rada kvari, zmanjšuje našo učinkovitost. Vložena sredstva v sodobno opremljeno merilno mesto bi zato kaj hitro povrnili že samo z našo večjo produktivnostjo. R ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 - Tisk: Časopisno-! iskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačilatemeljnega davka od prometa proizvodov. ''N y Invest servis V naši hiši Iskraš opravi vse „Firma, kakršna je Iskra, z renomejem v svetu in dimenzijami, ki jih ima in načrtuje, mora imeti tudi temu ustrezne poslovne prostore. Že po avtomobilu sodijo človeka, po poslovni stavbi pa delovno organizacijo. Mislim, da naš Projek-tivno-prodajni center, na kratko PPC ustreza vsem zahtevam sodobnega poslovanja. Sodoben in enostaven je, predvsem pa funkcionalen,“ je dejal Marjan Dvoraček. Iskra — Invest servis namreč upravlja in vzdržuje vse Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani. Pravzato smo prosili direktorja Marjana Dvoračka, naj nam kaj pove o teh poslovnih stavbah. Postavili smo mu tudi nekaj provokativnih vprašanj. Je res nujno, da imamo tolikšno in tako stavbo? Je res potrebno s tolikimi stroški vzdrževati to 14 nadstropno poslovno stolpnico? Ali so res nujne klima naprave? Do pred nedavnim, dokler ni bilo Projektivno-prodajnega centra, so bile različne dejavnosti in službe, skupnega pomena za vso Iskro, raztresene praktično po vsej Ljubljani. Takrat so načrtovali, da bodo lahko vse te dejavnosti preselili v PPC. Žal pa se je že kmalu pokazalo, da se Iskra prehitro širi in s tem se širijo tudi komercialne in inženiring funkcije in prostora je premalo. PPC je kljub velikim dimenzijam po načrtu namenjen 850 zaposlenim, danes pa v njem dela 1150 ljudi. Nujno je, da imamo tolikšno poslovno stavbo. Na stotine in tisoče tujih in domačih partnerjev prihaja v Iskro po opravkih. Večina se jih oglasi v PPC in tu dobivajo navadno prve vtise o Iskri. Zato je pomembno, da se bodočim poslovnim partnerjem dostojno predstavimo. Ce poslujemo in sodelujemo v svetovnem merilu, moramo imeti tudi temu ustrezen nastop. Partnerji nas sodijo po svojih vtisih. Sicer pa je naš PPC res sodobna stavba, z vsemi sodobnimi napravami, ki so nujno potrebne. Nikakršnega nepotrebnega dekorja, ali razkošja ni. Predvsem pa Invest servis skrbi, da vlada v hiši red, snaga in delovna disciplina in to ni vedno lahko. Naj še povemo, da je hiša vzdrževana tako, da ima vso urejenost in red, kakršen je bil prvi dan po vselitvi. Nobene svoje-volje, primitivizmov, plakatov, nenačrtovanih lončkov z rožicami ali politih podov ni. Vse odseva red in praktično uporabnost. Seveda pa tak način vzdrževanja terja določena sredstva. Tudi klimatske naprave so nujne. Samo pomislite, kakšen prepih bi vladal v tej visoki stavbi, če bi bila okna odprta. Odprta okna bi bila lahko tudi nevarna, lahko bi že manjši predmet, ki bi padel s take višine poškodoval mimoidoče. Sicer pa morajo biti klimatske naprave že zaradi računalniškega centra. Ce bi jih ne bilo po vsej hiši bi bilo treba vsaj v tej etaži urediti „mikro klimo". In kako se počutijo ljudje v tej hiši? V začetku je bilo mnogo pripomb na račun discipline in klimatskih naprav. Zdaj pa je že drugače. ..Aklimatizirali11 so se in je vzdušje v hiši tako kot je treba. Da pa ne bomo le hvalili, je treba povedati, da z Marjan Dvoraček. izhodi in prihodi ni vedno vse v uredu. Receptorji namreč od vseh zaposlenih zahtevajo dovolilnice za iznod in beležijo prihode. Tu se včasih zatakne, ker pač red zahteva svoje. Tudi nošnja Iskrinih izkaznic je delala precej časa težave. Tako velika hiša ima velike prednosti: obiskovalec lahko opravi vse v zvezi z Iskro v eni hiši. Sinhrono delo zaposlenih v eni hiši je tudi v prid ekspeditivnosti in poslovnosti. So pa tudi težave. Ce hoče kdo postopati, se zlahka „,zgubi“ v tolikšni stavbi. ,,Mi poskrbimo za točno evidenco prihodov, odhodov in izhodov. Za delo pa morajo seveda poskrbeti Vodje oddelkov, služb in sektorjev. Ti in samo ti lahko zagotovijo učinkovito spremljanje dela (ali nedela). „Sicer pa velja- tudi za Iskro: vojska, ki ima slabe kaplarje, propade,11 se je pošalU Marjan Dvoraček. Žanimivo je tudi vzdušje v hiši. V začetku je bilo precej odstopanj v delovnih navadah, hrupnosti in tudi v oblačenju. Zanimivo. Po prav kratkem času so zginile podrgnjene kavbojke in tudi ekstravagantni zadnji modni kriki. Oblačenje je umerjeno in ustrezno. Že množica 1000 sodelavcev z zgledom nekako ne dopušča in osmeši prevelika odstopanja. Tudi obzirnosti ne manjka. V nekaterih prostorih dela po nekaj 10 ljudi skupaj. Telefoni brnijo in stranke se dogovarjajo, sodelavci pa mirno opravljajo svoje delo. Treba je povedati tudi to, da PPC ni ravno najbolj funkcionalen. Ker je bila gradnja zastavljena - v druge namene, so se pač ljudje morali prilagoditi stavbi. Že novi prizidek pa je delan po potrebah ljudi in njihovega dela. Tako bo na primer možno v prizidku v miru pripraviti poslovne ljudi, ki odhajajo za več let na odgovorno delo v tujino. Prav tu pa bodo lahko opravili svojo ..aklimatizacijo11 po povratku, kar je bilo doslej teže narediti ob pomanjkanju ustreznih prostorov. Upravljanje PPC in tudi stavb na Kotnikovi in Celovški cesti je dobro urejeno, tako upravno v Invest servisu, kot tudi s samoupravnimi organi. Vse odločitve sprejemajo dvakrat. Prvič na svetu uporabnikov, ki je samoupravni organ lastnikov in najemnikov, drugič pa poslovne, tehnične in druge odločitve sprejemajo v samoupravnih organih Invest servisa. Marjan Dvoraček pravi, da se zelo dobro razumejo. Sicer pa ni čudno - vsi delajo za isti čili: za dobro Iskrino poslovanje. FY' NAJBOLJŠE PILE ORODJARNE Komisija za šport pri osnovni organizaciji sindikata TOZD Orodjarna je 27. februarja 1982, ob pomoči mladinske organizacije, članov sindikata in drugih delavcev, vzorno organizirala letošnje tekmovanje v veleslalomu v Dragi pri Begunjah. Letos smo se odločili za precej stabilizacijsko tekmovanje, organizirano z majhnimi sredstvi in z nekaj dobre volje. Tekmovali smo na neodkritih terenih, vendar ne neznanih, saj je Draga povezana z NOB in je med vojno dala mnogo žrtev za svobodo. Teren ni bil posebno strm, vsak rekreativec je lahko tekmoval brez velikega tveganja. Do tekmovalnih prog smo opravili še majhen trim pohod, vsakemu smo kaj priložili in tako je tovor prispel na prizorišče tekmovanja. Poskrbljeno je bilo tudi za ustrezno ogrevanje tekmovalcev. Ko smo steptali sneg do štarta, smo bili dobro pripravljeni za tekmovanje. Tekmovalcem ni zadoščalo zgolj znanje smučanja, temveč tudi ročne spretnosti. Na progi se je bilo treba ustaviti in sestaviti dve plošči z različnimi vijaki in maticami. Prav tu je bilo moč nabirati dragocene sekunde, ali jih izgubiti. Na koncu je moral vsak odžagati še kos lesa z ročno žago, nakar se je štoparica ustavila. Sledil je še drugi tek — „suhi" veleslalom brez vmesnih nalog. K sreči smo imeli lepo vreme, zato napor na progi ni bil za nikogar prehud. Pred tekmovanjem smo sami pripravili del terena nad progo za trening, saj je bilo treba obnoviti smučarsko znanje. Teren so že dan prej pripravljali delavci naše temeljne organizacije, pri čemer so se izkazali predvsem Franc Bukovnik, Miro Kaltenekar, veliko je pomagal domačin Andrej Koželj, kar se mu je pokazalo tudi pri rezultatih kot tudi Stanetu Rozmanu, ,.vsestranskemu" — Vikiju Šparovcu-Vikčetu in debitantu na snegu Josipu Štencu in ostalim neimenovanim. Na progi je za okrepčilo skrbel Bife Tavčar. Po tekmovanju smo se odpravili k Jožovcu, kjer smo se podprli in počakali na razglasitev rezultatov. V skupini nad 35 let je zmagal z elegantno vožnjo mojster Andrej Koželj pred strogim kontrolorjem Branetom Pristovom in planinskim vodnikom Jožetom Šparovcem. V skupini do 35 let je zmagal Stane Rozman, ki po prvem teku ni bil najbolj zadovoljen, pred dvojico Bojan Čuda in Janez Mubi, četrti je bil Viktor Šparovec. Tudi boj za predzadnji mesti je bil napet, saj je zmagovalca čakala steklenica rdečega, okronana z domačo klobaso. V obeh kategorijah sta si jo prislužila dva Mraka. Prve tri nagrade so bile nove pile na trakovih, na lesenih krogcih so bila označena mesta, na ročajih pa kraj tekmovanja. Tako smo proglasili ..Najboljše pile Orodjarne". Na sporedu je bil tudi srečolov: vsaka srečka je zadela. Dobitki so bili različni: od napolitank do dragocenega toaletnega papirja in športne torbe. Priredili smo tudi nogometno tekmo na terenu, pokritem s snegom. Oženjeni so se pomerili z neože-njenimi. Rezultat: 2:1 za neoženjene. Tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev, drugič bi jih želeli še več. Mislimo, da TOZD ELEKTROMOTORJI Privlačen kulturni dogodek V soboto, 13. marca, so v Iskrini Tovarni elektromotorjev v Železnikih odprli razstavo domačih likovnikov in fotografov amaterjev. Otvoritev, na kateri je med drugim sodeloval domači pevski zbor Iskra Železniki, je • poleg razstave same pritegnila precej navdušenja. Tudi za temeljno organizacijo samo je veliko zadoščenje, ko vidi na enem mestu zbrano vse, kar delavci ustvarjajo v prostem času na ljubiteljski osnovi. Prav za tozd v Železnikih pa velja, da tako pevski zbor kot tudi likovniki in fotografi prav uspešno dosegajo raven, ki spaja ljubiteljstvo s poklicnim udejstvovanjem. Volja, prepričanje v uspeh, pa tudi razumevanje kolektiva ni zgrešilo namena. V Železnikih lahko danes marsikaj pokažejo! Slikarska dela razstavlja v prostorih novega poslopja Tovarne elektromotorjev osem slikarjev — ljubiteljev: Lojze Tarfila, Matevž Jenšterle, Stane Zgaga, Vladimir Polajnar, Franc Rant, Jožica Rejc, Snežna Lotrič in Jana Bertoncelj. Razstavljena dela so izdelana v različnih slikarskih tehnikah, z različno motiviko, z različno usmeritvijo, ki pa v celoti združuje predvsem ljubezen do realistično zasnovanih podob — pejsa-žev, portretov, tihožitij. Fotografi, člani domačega fotoama-terskega društva, so pod vod- stvom vodje Vlastje Simončiča pripravili izbor najboljših dosežkov. Ob tem ne gre prezreti, da razstavlja tudi vodja ljubiteljev sam, z nekaj prepričljivimi posnetki z medicinskega ali še bolje — človeškega področja. Rojstvo otroka, ki ga predstavlja na fotografskem papirju, je prav gotovo doživetje, ki je tako globoko človeško, da ljubitelj izpovedi ne more mimo. Zanimivo in morda tudi simbolično je, da so te slike razstavljene prav v preddverju novega tovarniškega poslopja, ki šele oživlja, kaže pot v novo življenje. Fotografije razstavlja devet fotografov: Jože Tolar, Franc Šubic, Andrej Čufar, Tone Markelj, Jože Pintar, Ivanka Pintar, Zvone Pajnter, Vladimir Polajnar in Vlastja Simončič. SF DO IEZE Kam na dopust? V IEZE so že sredi temeljitih priprav na letošnjo dopustniško sezono. Po TOZD že zbirajo prijave za letovanje v počitniškem domu v Poreču, v Trbovljah in Veli Lošinj in drugod za letovanje v prikolicah. Na seji izvršilnega odbora sindikalne konference so se dogovorili, da bodo proste zmogljivosti v trboveljskem počitniškem domu na Velem Lošinju zamenjali s prostimi ležišči v poreškem domu. Dom v Poreču upravlja namreč 8 TOZD, medtem ko ima trboveljska Iskra svoje zmogljivosti v Velem Lošinju pri Počitniški skupnosti Trbovlje. Prijave za to zamenjavo bodo zbirali po 15. aprilu, ko bodo zbrali prijave domačih in bodo videli, koliko imajo še prostih sob. Razpis bo izšel v posebni številki Biltena. V počitniškem domu v Poreču pa bodo letos precej obnavljali. Sredi aprila bodo preuredili vse kuhinjske prostore, obnovili bodo pode in stenske obloge, kanalizacijo in vodovod ter elektriko. Za boljše počutje bodo za jedilnico kupili barvni televizor, postružili in lakirali bodo tla v sobah in na hodnikih. V sobah bodo tudi nove zavese in luči na nočnih omaricah. Upajmo, da bo še bolj prijetno! KF prav takšna tekmovanja prispevajo k boljšemu razumevanju in spoznavanju med ljudmi, s tem pa tudi k boljšim proizvodnim rezultatom. Pomenijo tudi razvedrilo in počitek po vsakdanjih delovnih nalogah. Organiziramo jih lahko s skromnimi sredstvi in z dobro voljo ljudi, brez žičnic in dragih tekmovalnih prog; za dokazovanje svojih - smučarskih veščin ima vsak posameznik še dovolj drugih priložnosti. Na koncu smo bili v glavnem vsi zadovoljni. Upamo, da se bomo drugo leto sešli v še večjem številu. Andrej Zupanc Motiv z razstave v Železnikih. ZBIRANJE FOTOGRADIVA ZA RAZSTAVO Občinski svet ZSS Kranj organizira vsako leto proslavo ob praznovanju 1. maja-Centralna proslava je na Joštu. Ob letošnjem praznovanju 1. maja se predvideva tudi razstava v avli skupščine občine Kranj. Razstava bi dala poudarek obisku tov. Tita na Joštu leta 1977. Ker nam primanjkuje foto dokumentacijskega gradiva za razstavo prosimo vse tiste, ki so se leta 1977 udeležili proslave na Joštu, inlotografirali, da nam fotografij6’ oz. filme odstopijo, oz. posodijo za organiziranje te razstave. Po končani razstavi bomo vso dokumentacijo vrnili. Prosimo, da nam to gradivo pošljete, oz. osebno dostavite na Občinski svet ZSS Kranj do 1. aprila 1982. Vse potrebne informacije lahko dobite pri tov.Vukancu na Občinskem svetu ZSS Kranj. • , Upamo, da se boste tej prošnji odzvali in prispevali svoj delež k razstavi. Občinski svet ZSS Krar) ČASOPISNE NOVICE Stane Sluga, delavec Iskrine TOZD Potenciometri in hibridi v Šentjerneju, je s tremi svojimi izumi, oz. izboljšavami dosegel velike prihranke pri proizvodnji. Samo z zadnjim izumom, s katerim je uspel zmanjšati lom keramike, je znižal izmet za 40% " beograjski Rad. Iskra — Elektrozveze iz Ljubljane je podpisala pred dnevi samoupravni sporazum 0 tehničnem sodelovanju z delovno organizacijo PTT prometa v Zrenjaninu. Organizaciji bosta v prihodnje sodelovali pri razvoju, gradnj in razširitvi telekomunikacijskih objektov. Po tem sporazumu bo dobila delovna organizacija PTT promet iz Zrenja-nina novih 1.500 visokofrekvenčnih kanalov in 960 tako imenovanih radiorelejnih prenosnih sistemov. Vrednost tega posla je ocenjena na 80 milijonov dinarjev, z realizacijo programa pa bo občina Zrenjanin dobila do leta 1985 novih 19 tisoč telefonskih priključkov — »Zrenjanin«, Zrenjanin. Po vsej Sloveniji so odprli vrata šol za učence osmih razredov pri novem usmerjenem izobraževanju. V prvih informativnih dnevih so učenci zvedeli najnujnejše podatke glede razpisnih pogojev in podatke o poklicih, za katere se bodo odločili. V kranjski občini je sedem srednjih in ena poklicna šola. Prva ocena obiskov osmošolcev v kranjski gimnaziji, ekonomsko-administrativnem, blagovnem, mlekarskem, tekstilno-obutvenem in izobraževalnem centru Iskre, Save ter poklicni šoli, je več kot dobra. Predstavniki teh šol so osmošolcem pokazali z besedo, sliko, filmi in praktičnimi primeri, kje, kako in zakaj se bodo izobraževali po dokončani osnovni šoli. Tako bi Iskrin šolski center sprejel jeseni kar 400 novih učencev, ki se bodo učili po 12 srednjih, treh skrajšanih in treh programih izobraževanja ob delu. Ker Pa se v Iskri srečujejo s hudo prostorsko stisko — njihova šola je bila zgrajena le za 250 učencev — morajo iskati dodatne prostore tudi drugod, (ljubljansko Delo). V razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju so odprli novo razstavo. Tokrat so povabili k sodelovanju velenjske občanke, ki naj bi se predstavile z ročnimi deli, oziroma tudi v drugih spretnostih ravnanja s šivanko. Ker bodo razstavo povezali s prikazom zbirke slovenske ornamentike, ki jo je uredil Ivan Razboršek, član delovnega kolektiva Iskra-Commercea, ki že več kot 40 let v prostem času proučuje narodno in folklorno bogastvo pri nas, so želeli, da bi bila tudi ročna dela ubrana na narodno motiviko. V Iskrini TOZD Tovarna žarnic v Stegnah bodo letos praznovali 28. obletnico delovanja. V vsem tem času so tudi razvili lastno tehnologijo izdelovanja avtomobilskih žarnic, torej brez pomoči in kupovanja licenc. Kar 50% svoje proizvodnje izvozijO' predvsem na konvertibilno področje. Dnevno izdelajo okoli 100 tisoč različnih avtomobilskih žarnic, oz. 20 milijonov na leto, — Ljubljanski Dnevnik je objavil ta tekst pod sliko delavke Marinke Kunilo, ki spajka kontakte žarnic pri stroju. Kranjska občinska kandidacijska konferenca je 22. februarja potrdila predlog kandidatov za Opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v kranjski občini ter določila kandidate za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Po obravnavi možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščine in interesnih skupnosti v temeljnih sredinah, kjer na predlog možnih kandidatov ni bilo pripomb, delegah prve občinske kandidacijske konference niso imeli težkega dela. Konferenca je tako sprejela predlog: Ivan Cvar v.d. direktorja delovne organizacije Iskra—Kibernetika za predsednika skupščine občine Kranj—Glas, Kranj. Med gorenjsko regijo in Koroško soše velike možnosti tesnejšega sodelovanja. Da je to v interesu obeh strani, je bilo že večkrat poudarjeno. S tem so se strinjali tudi ob obisku predstavnikov slovenskih organizacij s Koroškega na Gorenjskem, takšno pa je bilo tudi stališče izvršnega odbora Gospodarske zbornice Gorenjske na nedavnem sestanku na Bledu, ko so razpravljali o gospodarskem sodelovanju Gorenjske in Koroške. Za tem uvodom, ki ga je objavil gorenjski dopisnik Peter Golnar v ljubljanskem Dnevniku, so nanizani primeri dosedanjega sodelovanja med obema deželama, ob koncu članka pa je tale zaključek: »Iskra je že pred več kot tremi leti iskala možnosti za sodelovanje na Koroškem. ^ zadnjem času prihajajo od tam pobude za organizacijo manjšega obrata s področja mikroelektronike, seveda pa je sedaj vprašanje, ali se Iskra še zanima za svojo pr' votno pobudo.« Delo je priredilo okroglo mizo o mikroelektroniki in se pogovarjalo z naslednjimi strokovnjaki: Cirilom Bezlajem (Gorenje), dipl. inž. Milošem Kobetom (Isku), dr. Drogom Kolarjem (Institut Jožef Stefan), dr. Janezom Peklenikom (Fakulteta za strojništvo), dr. Marjanom Špeglom (Institut Jožef Stefan), dr. Lojzetom Trontljem (Fakulteta za elektrotehniko), Erikom Vrenkom (Republiški komite za kulturo-in znanost) in dr. F Po( iške Det |sPc pve Slei iver srn, hoi (me k j 1 I f || De r Antonom Železnikarjem (Elektrotehna—Delta). V sobotni prilogi je bil tako natisnjen pplnctranclri /'lanoV -7 noclz-n/z^m IZ/-1 oz% 1-»/-« ^ :____i___i„5 celostranski članek z naslovom »Kdo se bo moral s kom oženiti?« in podnaslovom ’ povezavo mikroelektronike s tehnologijami v drugih industrijskih dejavnostih lahko v Sloveniji pridemo do novih izdelkov, v katerih bo več znanja.« Kako napreduje mikroelektronika po svetu, je najbolj prikazal dipl. inž. Miloš Kobe s temi besedami: »Na Japonskem so npr. v zadnjih treh letih namenili za mikroelektronske projekt? približno milijardo dolarjev, v ZDA samo za enega izmed vojaških piojck.o\ za izredno hitra vezja približno 500 milijonov dolarjev. Francija in Velika Britanija dajeta za razvoj mikroelektronike dotacije v višini 200 do 300 m ilijonov dolarjev in to večji del neposredno gospodarskim organizacijam. V Avstriji grade dve tovarni mikroelektronike, eno v Beljaku, drugo v Gradcu; razvoj mikroelektronske proizvodnje zelo pospešujejo tudi v severni Italiji. Nove zmogljivosti grade v Švici, na Madžarskem, na češkoslovaškem, v Bolgariji in Sovjetski zvezi — povsod z državno podporo.« Zbral in uredil Marjan Kralj ZAHVALA Ob izgubi nadvse ljubljene mame LUCIJE ŠTERN se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD in GRP — ATC za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in za spremstvo ’ na njeni zadnji poti dikatoma Kibernetike in TEA, kakor tudi ^ novim sodelavcem iz TOZD TEA — J" možna orodjarna, linija telefonskega vlož*. TPP in delavnici vzdrževanja na Laborant podarjeno cvetje, izraze sožalja, dena"(j pomoč in spremstvo na njegovi zadnji P" žalujoča žena Francka sinova Tomaž in J°z žalujoča hčerka Mihela in sin Peter. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta FILIPA LOČNIŠKARJA se iskreno zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem iz TOZD Merilne naprave, sin- ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage mame Marije kepic ^ se najlepše zahvaljujem vsem sodelavk in sodelavcem TOZD Stikala za izraze ^ žalja, podarjeni venec in denarno P0^ Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni za P0" žalujoča hčej Pavla Zavrl z druži'1" \