VESTNIK
^nm)m)tmmmmm<uutumnntmmmmnmummtmm
Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E	izhaja v Celovcu	=
Erscheinungsort Kiagenfurt
E Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	§
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
^	P. b. b.
=	š
Umtmmutmuiniimiimiuiumuiiiuiiiuiimtutummuuuttnh?
LETNiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 27. NOVEMBER 1981
ŠTEV. 48 (2047)
6. srečanje narodnosti sosednih deže! na Madžarskem
Koristno medsebojno povezovanje manjšin
V obmejnem mestu Koszeg, kjer so za časa turških vpadov Madžari, Hrvati in Nemci skupno braniti mesto, je biio 20. in 21. novembra šesto srečanje narodnosti sosednih dežei. Sovpadajo je z obiskom avstrijskega kancierja Kreiskega na Madžarskem in je biio točno eno teto po zadnjem srečanju v Žeiezni Kapii. Posebno pomembno je biio to šesto srečanje predvsem zaradi tega, ker je biio prvič prirejeno ha Madžarskem. Pred petimi ieti so narodnosti sosednih dežei v Sekiri ob Vrbskem jezeru začeii z izmenjavo izkušenj, nadaijevaii so jo z vedno širšim krogom udeiežencev v Lendavi v Prekmurju, v Trstu, v Kopru in v Žeiezni Kapii. Tokrat je bita gostiteij viada Žeiezne županije s svojim narodnostnim odborom._____________________________________
Pesem naša izpoved
neztomtjive živtjenjske votje in samobitne kulturne ustvariainosti
KoroJka siovemka pesem, ki jo je prepevaio minuio nedeijo več kot 500 pevk in pevcev v 17 zborih in skupinah na veiikem koncertu Siovenske prosvetne zveze v poini dvorani ceiovtkega Doma giasbe, je biia brez dvoma več kot samo pesem — biia je mogočna izpoved nate neziomijive živ-ijenjske voije, nate samobitne kuiturne ustvarjainosti. Posvečena je biia spominu pred dvemi ieti umriega avtorja nettetih korotkih pesmi in napevov Pavia Kernjaka; veijaia pa je tudi vsem drugim, ki so prispevati svoj deiei v nato domačo giasbeno zakiadnico in med katerimi sta biia posebej poča-tčena Foiti Hartman ob 50-ietnem deiovanju na zborovsko-pevskem področju in ob biiinjem 7S-ietnem živijenjskem jubiieju ter Tone Mageie ob njegovi ietoinji70-ietnici.
Med udeieženci, ki so v nedeijo popoidne napoiniii koncertno hiio v Ceiovcu, so biti tudi korotki deieini giavar Leopoid Wagner, novi generaini konzui SFRJ Marko Kržitnik in konzui Aifonz Maberžnik, avstrijski konzui v Ljubijani Cirii Štern, zastopnik Zveze kuiturnih organizacij Siovenije prot. Janez Boie, zastopniki obmejnih občin v Sioveniji ter vodiini predstavniki na-rodnopoiitičnih organizacij in ustanov korotkih Siovencev.
Sicer pa je biia nedeijska prireditev v kratkem času ie tretja zapovrstna veiika kuiturna manifestacija korotkih Siovencev in ta naia bogata dejavnost gotovo najboij prepričijivo dokazuje, da v naiem boju za narodnostne pravice ne gre za to, da bi nam kdo kaj podari) kot drobtinice z mize bogatinove, marveč za upravičene zahteve narodne skupnosti, ki hoče obstati in se enakopravno razvijati na svoji podedovani zemiji.
[O nedeijski prireditvi obtirno poročamo na 3. strani.)
GRADiŠČANSKi HRVAT) VPRAŠUJEJO:
Kdo pa brani Avstriji
izpolniti svoje obveznosti do manjšin?
Dvodnevnega srečanja so se ude-^žili predstavniki desetih narodnostnih skupnosti iz Itaiije, Jugo-^avije, Madžarske in Avstrije: Slo-^enci iz itaiije, Italijani in Madžari Slovenije in Hrvatske, Nemci, Hrvati in Slovenci iz Madžarske ter Hrvati, Madžari in Slovenci iz Av-strije. Zvezo slovenskih organizacij ^a zastopala predsednik dr. Franci ^Mitter in tajnik dipl. inž. Feliks ^ieser, za Narodni svet koroških Slovencev pa sta prišla podpred-Sodnik Filip Warasch in član predsedstva Blaž Kordež. Srečanja so So udeležili tudi predsednik SZDL ^ovenije Mitja Ribičič, predsednik komisije za narodnosti SZDL Jože Hartman in predsednik skupščinske komisije za narodnosti Geza
Kačič.
Okoli 50 predstavnikov narodnosti je pozdravil podpredsednik že-Sznožupanijskega sveta Gyorgy Ksonka, ki je tudi predstavil Šetez-['o županijo, pokrajino, kjer poleg Madžarov živijo v Porabju tudi Stojnci, ob meji z Avstrijo pa Hrvati Nemci. Generalni sekretar Demokratične zveze Južnih Slovanov Kjuro Djurok, ki združuje Slovence, Obrate in Srbe na Madžarskem, je ^odstavil v kratkih potezah življe-^3 teh narodnosti fn delovanje njihove zveze, z zelo samozavestnim Vstopom pa je o položaju madžarskih Nemcev spregovori) general-m sekretar Demokratične zveze ^mcev oa Madžarskem Anton Re-9er.
Poročila o položaju svojih narod-!*3&ti so nato dali Janos Moor in ^jos Szeberenyi za gradiščanske
Madžare, dr. Ivan Muller za gradiščanske Hrvate, dr. Franci Zvvitter za koroške Slovence in Duško Udovič za Slovence v Italiji. Leo Fussih je za Italijansko unijo za Istro in Reko poudaril pomembnost letoš-
njega leta za Italijane, ker se sprejemata novi zakon o šolstvu v jeziku narodnosti na Hrvatskem in zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Kot še vedno odprt problem pa je imenoval družbeno vrednotenje italijanskega jezika.
Ferenc Hajos je v imenu madžarske narodnosti v Sloveniji poudaril pomen sedemletnega delovanja samoupravnih interesnih skupnosti za narodnosti. Poudaril pa je tudi vključitev madžarske narodnosti v vse družbeno dogajanje, posebej tudi še na področju kulturne in informativne dejavnosti.
Gostitelji so za udeležence srečanja v petek zvečer priredili kulturni večer, kjer je s pesmimi in plesi narodnosti na Madžarskem nastopil centralni ansambel narodnosti Madžarske, ustanovljen leta 1959 v Budimpešti. Ansambel je dokazal dokajšnjo profesionalnost, navdušila pa je predvsem odlična koreografija posameznih plesov. V soboto dopoldne pa so manjšinske delegacije obiskale hrvatsko vas blizu Koszega Hrvatski Zidanj / Horvatzsidanyi.
Naslednje srečanje narodnosti sosednih dežel bo prihodnje leto na povabilo Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem. Med posameznimi manjšinskimi delegacijami vlada prepričanje, da bo tam od splošne izmenjave informacij treba preiti na obravnavanje konkretnih vprašanj. (Glej tudi poročilo na8. strani!).
„Tudi v jubilejnem letu Gradiščanske mora občni zbor Hrvaškega kulturnega društva v stereotipnem ponavljanju svojega zdaj že desetletja vedno znova izrečenega očitka z vedno večjo razočaranostjo in zagrenjenostjo ugotoviti, da še vedno ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev najosnovnejših obveznosti iz člena 7 avstrijske državne pogodbe."
Tako začenjajo gradiščanski Hrvati svojo zelo ostro, vendar povsem
upravičeno obtožbo Avstrije in njene manjšinske politike, ki so jo izrekli v posebni resoluciji, sprejeti na nedavnem občnem zboru Hrvaškega kulturnega društva v Vulkaprodršto-fu (Wulkaprodersdorf), kjer so kritično pretresli svoj trenutni položaj. Pri tem so prišli do zaključka, da so se razmere, ki so bile že prejšnja leta vse prej kot razveseljive, v zadnjem času še bistveno poslabšale. Krivdo za to poslabšanje v prvi vrsti nosi avstrijska vlada, ki ni izpolnila niti enega samega določila člena 7, poleg tega pa je že prej povsem nezadovoljive podpore iz javnih sredstev zdaj še občutno skrčila ali sploh ukinila.
Na podlagi takšnega odnosa do manjšin gradiščanski Hrvati kritično ugotavljajo, da odgovorne dejavnike v državi ta za manjšine naravnost pogubni razvoj očitno prav tako malo razburja ko pa nespoštovanje državne pogodbe in dejanska opustitev ciljev zakona o narodnih skupinah (ki pa ga avstrijski predstavniki hkrati v svetu in doma ponujajo kot ,.najboljšo" in baje celo ,.vzorno" rešitev manjšinskega vprašanja — op. ured.).
V luči teh dejstev — in to so gradiščanski Hrvati na svojem zboru še posebej poudarili — seveda zgubijo vso veljavo lepe izjave in obljube, ki jih dajejo avstrijski predstavniki na primer ob srečanjih z jugoslovanskimi državniki. Ob takih priložnostih avstrijska stran vedno poudarja svojo pripravljenost, da bo izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe in iz drugih mednarodnih dokumentov, obenem pa še zagotavlja, da bo napravila vse potrebno za obstoj in uspešni razvoj svojih manjšin. „Kdo pa brani odgovornim v Avstriji končno uresničiti že tolikokrat dane obljube glede izpolnitve svojih že desetletja starih obveznosti?" vprašujejo gradiščanski Hrvati ter pristojne avstrijske dejavnike opozarjajo, da s svojim odnosom do manjšin prevzemajo tudi vso odgovornost za posledice, ki jih ima in jih bo imela takšna politika.
Zakaj se nadaljuje oboroževanje, če pa so baje vsi za razorožitev?
To vprašanje se še posebno vslljaje ravno v zadnjem časa, bo o j? e najbolj prizadeti in seveda tadl najboij merodajni siii — America in Sovjetska zveza — pripravljata „teren" za nov is rog razorožltvenlh pogajanj, id se (m v ponedeljeb začel v Ženevi. V okvira tel? priprav namreč obe strani naravnost teismajefa v prepričevanja svoje domače in predvsem tadi široke mednarodne javnosti o tem, babo sta baje obe za razorožitev oziroma vsaj za omejitev oboroževanja.
Posebno mesto v današnji oboroževalni tebml, bi jo apraviceno imenajejo največjo blaznost človeštva, ra-zamljivo igra jedrsbo in rabetno orožje. Že sedanje zaloge tega orožja bi zadostovale ne le za enbratno, mar-
Potrdito iz Evropskega sveta
Kakor smo svojetasno poroiaii, sla osrednji organizaciji koroJkih Siovencev prejJnji mesec v skupnem pismu, ki sia ga posiaii Evropskemu sveiu in evropskemu paria-mentu, izraziti zadovoijstvo, da je evropski pariament v Strasbourgu izgiasovai posebno iistino o pravicah manjfin.
Staini predstavnik Avstrije pri Evropskem svetu zdaj ..hvaiežno" potrjuje prejem omenjenega pisma. Pri tem pojasnjuje, da gre pri omenjeni iistini za skiepe evropskega pariamenta, ki je ustanova Evropske skupnosti, v katero pa Avstrija ni vCianjena. Avstrija je čianica Evropskega sveta, ki je samostojna in od Evropske skupnosti povsem raziiina organizacija. Zato je Staino zastopstvo Avstrije akreditirano samo pri Evropskem svetu in ne pr) Evropski skupnosti.
Misiimo, da bo iistina o pravicah manj:in, sprejeta v evropskem pariamentu, ktjub temu obvezovaia tudi Avstrijo — vsaj morainot
več za večbratno anlčenje celotnega svetovnega prebivalstva. /n vendar se medsebojno tebmovanje ravno na tem področja nadaljaje s posebno hitrostjo, z vlaganjem vellbansblb sredstev, s baterlml bi po dragi strani labbo aspešno napovedali boj labotl, boleznim In vsem dragim težavam, bi pestijo predvsem dežele v razvoja.
Toda polltlbl In predvsem generali ravnajo po dra-gačnl loglbl. Pravijo, da je treba obraniti ..ravnotežje straha",- da je treba na obeh straneh še naprej boplčltl anlčevalna orožja, jih nenehno Izpopolnjevati, ber je po njihovi „loglh!" baje samo tabo mogoče obvarovati mir. Tej čadnl loglbl povsem odgovarjajo tadl najnovejši ,,predlogi", bi sta jih napravila Peagan In Prež-njev. Oba sta menda pripravljena govoriti o tem, babo bi omejili rabetno oborožitev v Pvropl, samo njana govorica nima dosti sbapnega v tem smisla, da bi b tej omejitvi enabo prispevali obe strani, marveč je sbapna le v tollbo, da Izraža medsebojno nezaapanje.
5eveda je v tem treba videti tadl prizadevanje obeh strani, da sl astvarlta primerno Izhodišče za že omenjeni začeteb ženevsblh pogajanj, /n tabaj je bil P režnjev brez dvoma spretnejši od Peagana. Medtem bo so v ŠTasblng-tona postavljali samo zahteve In prabtlčno ničesar po-najall v zameno, obenem pa celo ,,/llozo/lrall" o možnostih omejene jedrsbe vojne, je Prežnjev med svojim oblsbom v Ponna nedvoamno govoril o pripravljenosti na določen ..vnaprejšnji prlspeveb" v tej obllbl, da bi Sovjetsba zveza amabnlla z evropsbega ozemlja več sto ravno tistih rabet, bi so zahodnim silam menda najbolj tw vpeti.
Otvoritveno potezo sta torej napravila že oba partnerja. Od tega, babo se bo bližnja ženevsba partija razvijala naprej, pa je lahbo v vellbl meri odvisna nadaljnja ašoda človeštva.
Posvet o koroškem vprašanju
na srečanju jugosiovanskih in avstrijskih zgodovinarjev v Ljubijani
Pretekli teden je bi! na univerzi Edvarda Kardeija v Ljubijani pogovor referentov ianskoietnega simpozija na celovški univerzi, na katerem so razpravijaii o koroškem piebiscitu. Sedanji pogovor ekspertov o koroškem vprašanju je bii domenjen že pretekio ieto, neposredni povod pa je nudiia knjiga ianskoietnih referatov, ki je pred nedavnim izšia pod nasiovom „Karntens Voiksabstimmung 1920" in o kateri je naš iist že poroča). Diskusije v Ljubijani so se udeiežiii poieg referentov še nekateri drugi izvedenci za koroška vprašanja, med njimi prof. Fran Zwitter in prof. Theodor Veiter.
Po pozdravnih besedah prorektorja univerze Edvarda Kardelja prof. Franceta Vrega, dekana filozofske fakultete prof. Juraka, rektorja celovške univerze prof. Hod-ia ter prof. Janka Pleterskega so zborovalci začeli z delom. Uvodoma je prof. Pleterski podčrtal važnost lanskoletnega simpozija v Celovcu in sedaj izdane knjige ter poudaril, da v tej zvezi ne namerava komentirati uvodnih besed koroškega deželnega glavarja. Ugotovil je, da pogreša v knjigi dvojezičnost, kot je prišla do veljave na simpoziju samem. Prav tako je zavzel stališče k vprašanju, da je izdajatelj sprejel v zbornik poleg
Razvoj dogodkov na Poljskem je privedel državo v krizo, ki traja zdaj že skoraj dve leti in ji še vedno ni videti konca, poleg tega pa tamkajšnji pojavi vedno bolj prizadenejo tudi druge države. Tako tudi široka mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja, kako se bodo razmere na Poljskem razvijale naprej, zavedajoč se, da bi vsako zaostrovanje na Poljskem s strani tujih držav nujno ustvarilo nevarno žarišče napetosti sredi Evrope.
Sami Poljski grozi v tej zimi občutno pomanjkanje živil in drugih potrebščin, kajti tako vsled nezmožnosti upravnih organov kakor tudi zaradi nenehnih „divjih stavk" proizvodnja življenjsko važnih dobrin zaostaja in razdelitev le-teh nikakor ni zadovoljiva. V tem položaju mnogi Poljaki obupavajo ter bodisi iz strahu pred morebitno intervencijo tuje sile bodisi zaradi grozeče lakote ali pa zaradi obeh teh dejavnikov ne vidijo drugega izhoda, kakor da zapustijo svojo domovino in takorekoč „s trebuhom za kruhom" iščejo rešitev v tujini.
referatov še dodatne prispevke. Ustavil se je ob pogoju, ki se v uvodni besedi izdajatelja postavlja jugoslovanskim zgodovinarjem glede na odprto diskusijo z avstrijskimi kolegi: rečeno je namreč, da je tak predpogoj popolno in brezpogojno priznanje meje. Pleterski je odvrnil, da je avstrijsko-jugo-slovanska meja priznana s pristopom Jugoslavije k avstrijski državni pogodbi. In končno je prof. Pleterski meni), da morajo zgodovinarji raziskati vse aspekte sloven-sko-nemškega odnosa še posebno v letih 1848, 1920, 1938, 1941, 1945 in 1955.
Profesor Rumpler kot izdajatelj
poljske državljane znova uvesti vize, ker Avstrija sama pač finančno ni zmožna sprejeti še več beguncev. V ta namen je notranji minister Lane tudi odpotoval v Avstralijo, da bi tamkajšnje oblasti prepričal o potrebi, da bi glede sprejema beguncev pokazale večjo širino.
Pri vsem tem pa so glavna žrtev seveda Poljaki sami, ki po krivdi zahodne propagande mislijo, da jih na Zahodu čaka obljubljena dežela, kjer se cedita mleko in med. Navadno šele potem, ko so že tu, se jim odprejo oči, ko morajo opaziti, da v bistvu niso niti zaželeni in jih potem prestavljajo sem ter tja kakor figure na šahovnici. Predvsem v njihovem interesu, pa tudi v interesu mednarodnega miru je upati, da bo Poljska kmalu samostojno našla pot iz sedanjih gospodarskih in političnih težav, da bo poljski narod, ki je v svoji zgodovini prestal že toliko grenkega, čimprej na svoji zemlji svoj gospodar in mu ne bo več treba s trebuhom za kruhom v tujino.
frater.
knjige je odgovoril, da zbornik seveda ni bilateraini učbenik zgodovine; pri tem je obrazložil, kako je prišlo do dodatnih prispevkov v knjigi. Dejal je, da ima prebivalstvo še stalno nek rezerviran odnos posebno do vprašanja meje. Sicer pa je zagotovil, da se je trudil za izravnanost stališč v zborniku, medtem ko je dvojezično izdajo mora) opustiti zaradi finančnih težkoč.
V teku razprav so obravnavali domala vse prispevke v zborniku ..Karntens Voiksabstimmung 1920". Večinoma so razpravljalci nanizali k posameznim prispevkom dopolnilne aspekte, precizirali svoja stališča in opozorili na nekatere napake, deloma tudi metodičnega značaja, nekaterim prispevkom pa so posvetili tudi širšo pozornost.
Prof. Fran Zwitter je govoril o izoblikovanju narodne zavesti in naroda v teku zgodovine ter opozoril na odločilno socialno strukturo. VValter Lukan je menil, da prispevek Monike Glettler premalo navezuje na koroško problematiko; opozoril je na študijo Miroslava Hrocha in se zavzel za strukturno analizo slovenskega prebivalstva, ki bi nakazala različne stopnje narodne zavesti v teku zgodovine. V tej zvezi je posebej opozoril tudi na zadružništvo in na organizirano kulturnoprosvetno dejavnost.
Posebno intenzivna je bila razprava o Moritschevem prispevku o gospodarskem in socialnem položaju koroških Slovencev ter o njegovem vplivu na glasovanje leta 1920. Določeno skepso glede tega prispevka sta izrazila zlasti prof. Pleterski in prof. Rumpler: prvi je menil, da ob odločitvi enega dneva ne gre pozabiti zgodovinskega razvoja — del slovenskega kmečkega prebivalstva se je že pred vojno nagibal na nemško stran, medtem ko se je kmečki proletariat tudi oziroma zlasti na slovenskem in etnično mešanem czemlju odločal za socialno demokracijo; drugi pa je nakazal predvsem težave glede dosegljivosti statističnega materiala za detajlno (Dalje na 7. strani)
Poljski begunci in Avstrija
SKUPNA /Z/AVA
6. SREČANJA NARODNOST! SOSEDNtH DEŽEL 10.	11. NOVEMBRA 1981 V KOSZEGU NA MADŽARSKEM
V organizaciji Zeieznožupanijskega sveta, Narodnostnega odbora žeieznožupanijskega sveta in ieieznoiupanijskega odbora Domovinske ijudske fronte je biio 10. in 11. novembra 1981 v Koszegu na Madžarskem organizirano 6. srečanje narodnosti sosednih deiei, ki so se ga udeiežiii predstavniki nasiednjih narodnostnih skupin:
# iz Ljudske repubiike Madžarske Narodnostni odbor žeteznožupanij-skega sveta kot predstavnik tu živečih Hrvatov, Siovencev in Nemcev;
$ iz Sociaiistične federativne repubiike Jugoslavije Zveza Madžarov Hrvatske, deiegacija Madžarov iz Siovenije in ttaiijanska unija za istro in Reko;
0 iz Repubiike itaiije Siovenska kuiturnogospodarska zveza;
^ iz Repubiike Avstrije Kuiturno druMvo gradižčanskih Madžarov, Hr-vatsko kuiturno druStvo iz Gradifčanskega, Narodni svet koroSkih Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Korožkem.
Udeleženci posvetovanja so ugotoviti, da je srečanje v Koszegu — prav tako kot prejžnja srečanja — ponovno dokazaio koristnost in nujnost mnogostranske izmenjave izkufenj narodnostnih skupnosti na na !em področju. Ponovno so poudariti svoje prizadevanje, da naj narodnostne skupnosti, ki jih zastopajo, odigravajo viogo mostu v razvijanju stikov med državami, v čimboij temeijifem spoznavanju kuitur-nih, znanstvenih in umetnifkih dosežkov njihovih narodov in v negovanju prijateijstva. izraziti so svoje prepričanje, da je na stikajočih se obmejnih področjih, kjer se srečujejo raziični jeziki in kuiture, raziični družbeni in gospodarski sistemi, posebnega pomena razvoj — značilen tudi za pretekia ieta — gospodarskih, kuiturnih in žportnih stikov tukaj živečih narodov.
Na srečanju zastopane narodnostne organizacije so resno skieniie, da bodo v okviru svojih možnosti tudi v prihodnje pripomogie k razži-ritvi teh stikov. Vse deiegacije so z zadovoijstvom sprejete povabiio Hrvatskega kuiturnega društva, da bo srečanje narodnosti sosednih dežei prihodnje ieto v Zeieznem/Eisenstadt na Gradiščanskem.
Udeieženci srečanja pozivajo pristojne organe prizadetih držav, da zagotovijo enakopravnost jezika narodnosti, pouk v jeziku narodnosti in razvoj narodnostne kuiture.
Udeieženci srečanja narodnosti v Koszegu se zavedajo, da je uresničevanje narodne enakopravnosti in družbenega razvoja v najtesnejši povezanosti z vprašanjem miru in varnosti, izhajajoč iz tega podpirajo vse tiste, ki čutijo odgovornost za prihodnost čioveštva. Z velikim zaupanjem sptemijajo konferenco v Madridu v upanju, da bo odgovornost za usodo Evrope spodbujata vsakega udeieženca posvetovanja k ohranitvi in razvijanju heisinškega duha, k pospeševanju vojaškega popuščanja. Od madridske konference pričakujejo, da naj da iniciativo za skiic take konference, ki bi pripomogia k ohranitvi dosežkov popuščanja in k omejitvi oboroževanja. To zahteva mir in družbeni razvoj Evrope in čioveštva.
Koszeg, 11. novembra 1981.
Predstavniki koroških Siovencev na manjšinskem srečanju
Prva postaja na tem Iskanju novega doma je navadno Avstrija: ne samo, ker se je že večkrat izkazala kot klasična eksilna država (Madžarska 1956, Češkoslovaška 1968, Čile 1972, Vietnam 1974 itd), marveč preprosto tudi zato, ker je Avstrija edina zahodna država, v katero poljski državljani lahko potujejo brez vize. Večina Poljakov sicer ne namerava ostati v Avstriji, temveč hoče naprej v ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo; toda ravno te države imajo glede pritoka tujcev zelo restriktivne predpise in sprejemajo le strogo omejeno število političnih beguncev. Tako mnogim Poljakom ne preostane nič drugega, kakor da ostanejo v Avstriji in si tukaj skušajo najti zaposlitev in nov dom.
Trenutno se v Avstriji mudi okoli 50.000 Poljakov, kar seveda močno bremeni našo državo. Begunska taborišča so že prenapolnjena in je zato za begunce treba najti drugod možnosti bivanja, kar pa je povezano z velikimi stroški, ki jih morajo poravnati avstrijski davkoplačevalci. Zato je avstrijska vlada že pred meseci pozvala velike zahodne države, ki so tudi v glavnem cilj poljskih beguncev, naj jih bolj širokogrudno sprejmejo — naj jim pomagajo ne le „moralno", marveč predvsem tudi dejansko. Toda — je resignirano ugotovil kancler Kreisky — razen lepega pisma ameriškega predsednika Reagana, ki je hvalil ..človečansko politiko" Avstrije, ni bilo odmeva.
Vendar pa s praznimi besedami ni pomagano ne Avstriji ne poljskim beguncem, je menil kancler, ki je za primer, da druge države ne bodo sprejele večjega števila beguncev, tudi napovedal, da bo morala Avstrija za
Wagner in njegova izpoved o oblasti
„V po/itiki gre za ok/ast," je deja/ koroški deže/ni g/avar Wagner prejšnji torek prej s/ovenskimi študenti na Danaja, ki so ga povaki/i, da z njimi razprav/ja o manjšinski po/itiki koroške deže/ne v/ade in koroške sociaiistične stranke.
V	tako čisti ok/iki menda dežeini g/avar dosiej še ni izpoveda/ svojega poiitičnega kreda. Ne da ki s tem poveda/ kaj novega, saj staro je že spoznanje, da je vprašanje okfasti kistvo poiitike. Vendar je ie neke vrste razodetje, da to siišiš tadi iz ast koroškega dežeinega giavarja. Kajti iz tega siedi najen skiep, da tema vprašanja Teopo/d Wagner kot predsednik najmočnejše stranke v dežeii in kot dežeini giavar podreja vsa vprašanja, ki se pojavijajo na poiitič-nem okzorja naše dežeie. 5eveda tadi manjšinsko vprašanje.
V	razpravi v K/aka siovenskik šiadentov na Danaja, ki ji je dajai pečat tipično -tvagnerjansk; stii Jiska-tiranja, je ŠVagner ta skiep nekajkrat posredno in neposredno potrdii. Kot osnovno načeio te iogike je iz nje-govik kesed kiio mogoče razkrati podrejenost voiiini iogiki. Tako ko je dejai, da je ..pritisk pakiike" pri-siiii koroške sociaiiste, da kot vročo žerjavico spastijo iz rok 5imov zakon o dvojezičnik napisik. Tako tedaj, ko je terjai priznanje, da v poii-tiki okstaja tadi še reainost, torej vsakik štiri aii pet iet voiitve. /n tadi tedaj, ko je neposredno govorii o voiitvak na Koroškem, kako so soe.aiisti izgakiii Ceiovcc in s tem
večino pri koroškik žapanik in kako si prizadevajo te postojanke spet osvojiti.
..Pritisk pakhke" oz. voiiino odio-čanje prekivaistva po vtisa poiitikov takorekoč kot Damokiejev meč visi nad giavami po/itikov in jik sta/no postav/ja pod prisi/o, da si z vsemi sredstvi, ki jim jik daje po/ožaj iz-
sti. Kdor ni integriran v ta sistem, ta vedno ostaja varnostni jaktor za senzikdno ok/astveno ravnotežje. A/i, kakor je to raz/oži/ Wagner ok primera Osterreickiscker Tarnerkand, takik si/ ne smeš spastiti izven svoje kontro/e, ko/je jik je integrirati.
To nače/o — seveda z dragim
gra;ajejč sv.;, ok/ast, da si ;o zava- predznakom - ^	^ ^^en
ar;' ce. Tad; on; so neznanka v ten
ra;e;o in zagotovijo. 5eveda pa pr; tem kot na/ašč spreg/edajo, kako sami s svojik po/ožajev ok/ikajejo mnenje vo/i/ne množice in s tem asmer-jajo ..pritisk pak/ike".
Kakšno mesto ima tedaj v tej /o-giki manjšinsko vprašanje/ V /ogiki ok/asti ima ve/javo samo, kdor ima moč, kdor ima večino — a/; pa, kdor se noče podvreči mekanizmom ok/a-
tem
račana, ker — vsaj kar zadeva nji-kovo narodnostno živ/jenje — in ko-/ikor niso integrirani v preizkašenc organizacijske mreže etak/iranik strank. Zato je g/avni c.7j koroške po/itike, da .S/ovenccm prizna ravno to/iko njikovik pravic, da je njikovim zaktevam odkita ost in je mednje vnešena zmeda. Ta ne gre za demo-
Deietni glava; Wagner v Klubu slovenskih Mudenlov na Dunaju
kratična nače/a a/; za kako sociak' stično ideo/ogijo, ki naj ki jo in)^ socia/istična stranka,- te ideje pr;"f' jo do ve/jave /e tedaj in to/iko, ko"' kor jik je mogoče vpreči v koj Z ok/ast in njeno okranitev.
Pri S/ovencik ti poskasi integral je jankcionirajo s pritiskom in s P^ najanjem joramov, ki so samo v 'j/, teresa v/adajočik strank. Wagner je na Danaja nekaj našte/.- omf4'. je „taje/rande",- omeni/ je „zkorn' podokno inštitacijo", ki da so jo venci zakteva/i,- opozori/ je na sosV^ te, k; da so izpo/nitev zakteve P „zkornici" — in omeni/ je si/o", ki ki jo socia/isti že zdavp j /akko postavi/i na noge, kot je d^ Wagner. /n že kar sam se vidi % . enega izmed vodite/jev 5/ovencev, L ga po njegovik kesedak vo/i soče" 5/ovencev, torej je tadi zast<^. nik njikovik interesov. Če pa "N ki/ nov poskas pritiska odprava ^ svetov, potem se ko to gotovo za/o kot avtogo/.
S/ovenski štadenti Wagnerja ak osta/i nič do/žni. Kot povzetek a kasije in tadi siceršnjik nasik /z šenj z deže/no manjšinsko P<"^'a, pa ki /akko zapisa/;'.- Noč ncm<K v sistema, ki dopašča samo moč manjšine v sistema, kjer samo večina, ni v tem, da se kj^ ko/i aranžirajo z ok/astjo; mof ' močn k in manjšin proti mof, kom je /e v tem, da se aprejo P vi/om ok/asti in se ne dajo integt , ti. Noč nemočnik je njikova ^ stojnost.	^
OB 2. OBLETNiC) SMRT) PAVLA KERNJAKA:
SPZ priredita manifestativen koncert koroške
narodne pesmi v Ceiovcu
Že tretjo nedeljo po vrsti so slovenske organizacije na Koroškem vabile na svoje osrednje prireditve ' in vse so bite velik odraz življenjske volje naše narodne skupnosti, saj je na teh prireditvah — koncertu KPPZ v Celovcu, srečanju mladinskih pevskih zborov KKZ v Borovljah in na koncertu SPZ preteklo nedeljo v Celovcu — skupno sodelovalo daleč preko tisoč, pretežno mladih pevk in pevcev, prireditve pa obiskalo okoli dva tisoč ijudi. Tu seveda ne more biti govora o številnih lokalnih prireditvah, ki so jih v zadnjih treh tednih priredila naša krajevna društva,
gojiijo pestro kulturno dejavnost. Vse to pa v širši koroški oz. avstrijski javnosti nima odziva, ali Pa zelo malo. Prav v tem pa se odraža tudi odnos večinskega naroda do naše narodne skupnosti o kateri vedno spet trdijo, da nas jo samo še peščica, ki „krši mir v deželi".
Nedeljski koncert Slovenske prosvetne zveze, ki ga je naša osrcd-
no priznanje vsem, ki so neposredno imeli opravka z nedeljskim koncertom, pri čemer posebno mislimo na tajništvo SPZ. Tembolj pa z začudenjem ugotavljamo, da je to veliko prireditev popolnoma zamolčala nemška redakcija koroškega študija ORF (slovenski oddelek v tem primeru ni in ne more veljati kot nadomestilo), ki ni smatrala za potrebno, poslati svojega urednika in javnost obvestiti, kaj se je preteklo nedeljo dogajalo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Tam je namreč nastopalo skupno več kot 500 pevk in pevcev, ki so nastopali v 17 posameznih zborih in ansamblih, številni obiskovalci pa so dvorano do kraja napolnili.
Predsednik SPZ Valentin Polan-šek, ki je izrekel pozdrav gostom in številnemu občinstvu, je z verzi „Pesem užgimo..." pozval sodelujoče pevke in pevce, da zapojejo iz srca. In iz stoterih grl je zadonela pesem, naša koroška pesem, ki je pesem vsega sloven-
ja kulturna organizacija preteklo ledeljo priredila ob 2. obletnici smrti skladatelja in harmonizator-ia Pavla Kernjaka v veliki dvoran,: borila glasbe v Celovcu, je znova Potrdil močno kulturno zavest ko-
[oških Slovencev, čeprav je marsi-!	„napovedoval" slabo udelež-
I °o. Tu organizatorji gotovo n'so I "Peti lahkega dela, zato gre poseb-
skega naroda. Donela je tudi borbena in umetna pesem, ki jo naši pevci tudi gojijo in radi pojejo. Seveda je tokrat pretežno bilo slišati koroško narodno pesem, zlasti pesmi koroških ustvarjalcev, saj je vsak zbor zapel vsaj po eno skladbo koroškega avtorja. Prav tu pa je prišla do izraza bogata zakladnica koroške glasbene kulture, ne samo pretekle, saj je mnogo pesmi bilo zapetih izpod peres še živečih avtorjev, kar potrjuje živo ustvarjalnost na tem področju.
SPZ je tokrat glavni poudarek dala sodelovanju pevskih zborov iz Podjune, kljub temu pa je zajela celotno koroško območje, ker je kot goste povabila k sodelovanju moški pevski zbor „Vres" DPD ..Svoboda" s Prevalj in mešani zbor ..Planinka" iz Ukev v Kanalski dolini. Konkretno k sporedu pa lahko zapišemo in upamo, da bodo z nami soglašali vsi, ki so v nedeljo bili v Celovcu, da so posebno mladinski zbori oz. ansambli navdušili s svojo prisrčnostjo in veseljem do petja. Posebno razveseljivo je bilo, da so bile na sporedu ^i nove skladbe, ali take, ki jih v zadnjem času ni bilo
slišati. Tako je nedeljski koncert je poleg domačega zbora SPD bil tudi s tega vidika lepo doživet- ..Edinost" v Pliberku, vodil zdru-je. Pestrost je bila tudi v tem, da žene moške zbore SPZ in z njimi so številni zberi nastopali v nošah našo pesem večkrat ponesel v vsa ali posebnih oblekah, krojenih za slovenska mesta in vse do Beo-
ske glasbene kulture na Koroškem.
Tako lahko zapišemo, da je nedeljski koncert SPZ ob 2. obletnici smrti Pavla Kernjaka, res bil praznik koroških narodnih in slovenske pesmi sploh. Zato moramo zborovodjem, ki so s svojimi zbori in inštrumentalno-glasbenimi skupinami oblikovali nedeljski koncertni spored izreči naše čestitke, navdušenje občinstva pa je za vse nastopajoče gotovo bilo najlepše priznanje in pobuda za njihovo nadaljnjo gojitev slovenske, posebno pa koroške narodne pesmi. Naštevanje posameznih zborov in posameznih pesmi, ki so jih peli, bi prostorsko bito preobsežno, vendar naj navedemo imena zborovodij po vrstnem redu po katerem so nastopali: Hanzej Kežar, Hanes Košutnik, Albin Kranjc, Simona Rovšek, Helena Novak, Janez Pet-jak, Šiman Wru!ich, Mario Gariup, Rozina Katz, Branko Čepin, Valentin Polanšek, Miha Sadjak, Pepca VVeiss, Valentin Hartman, Joško Kert, Tone Ivartnik, Jozej Starc in
posamezne zbore. Kar zadeva pevsko raven, smo že zapisali, da je le-ta bila nadpovprečno dobra, če še ugotovimo, da so zbori nastopali tudi z novo naštudiranimi skladbami. Vsi pa so peli iz navdušenja in ljubezni do slovenske pesmi, zlasti koroške narodne pesmi, ki za nas koroške Slovence pcmeni mnogo, saj je v njej naša narodna izpoved, namreč, da se tej pesmi in besedi ne bomo odrekli, kot se ji nismo odrekli niti tedaj, ko nam je sovražnik napovedal smrt.
Na koncertu, katerega je SPZ priredila v spomin našemu največjemu pevcu — ustvarjalca naše pesmi - Pavlu Kernjaku je bilo na sporedu mnogo njegovih skladb, kakor tudi skladb Luke Kramolca,
grada. Valentin Hartman je za svoje delovanje na glasbenem področju prejel več odlikovanj, naj med njimi omenimo le Drabosnja-kovo priznanje SPZ, najvišje odličje SRS za delovanje na glasbenem področju kot amater — Gallusovo plaketo. Zato je prav, da ga

Zdravka Švikaršiča, Radovana Gobca, Lojzeta Lebiča in drugih. Posebno razveseljivo pa je bilo, da so nastopajoči zbori in ansambli izvajali tudi skladbe živečih koroških ustvarjalcev kot so Anton Na-
je SPZ posebno počastila na svoji centralni pevski prireditvi.
SPZ pa je v nedeljo počastila tudi koroškega skladatelja Tončija Ncgeieta, ki je letos cbha'al svoj 70. življenjski jubilej. Jubilant je
Jcško VVrulich. Višek koncerta SPZ pa je brez dvoma bil nastop združenih mešanih zborov, ko so ob koncu pod vodstvom centralnega zborovodje SPZ Hanzeja Kežarja zapeli Kernjakovo „Rož, Podjuna,
Žila", ki je bila namenjena pokojnemu skladatelju, čigar delo nesmrtno živi z nami, posebno s številnimi pevci, ki prepevajo njegove lepe melodije.
gele, Janez Petjak, Valentin Polanšek, Lenčka Kupper in Joško Kovačič. Kajti oni in mladi pevci so naša bodočnost, zato jim na tem mestu izrekamo našo posebno priznanje in željo da še ustvarjajo in pojejo.
Preteklo nedeljo pa je SPZ počastila tudi dolgoletnega centralnega zborovodjo Valentina Hartmana, ki letos obhaja 50-letnico delovanja na zborovodskem področju. V znak za njegov doprinos k razvoju zborovskega petja na Koroškem, posebno v Pliberku in za časa njegovega delovanja kot cen tralni zborovodja SPZ, mu je predsednik izročil delo koroške akademske slikarke Zorke Weiss-Lci-skandl. Ob tej priložnosti je napovedovalka sporeda Sonja Ban op-sala delo Valentina Hartmana, ki je sprva deloval v domači družini, petem v šoli in z zborom, ki so ga ustanovili. Seveda brez študija inštrumenta ni šlo, pri organistu Čehu se je naučil igranja na klavir. Tako se je začela zborovodska pot Valentina Hartmana, ki je prav z ustanovitvijo pevskega zbora v koncentracijskem taborišču Dachau postal živa legenda. Njegovo delo v povojnih letih vsi poznamo, saj
Zaradi velikega iteviia zborov in ansambtov, v dikovnem gradivu nizmo mog-ii upoMevaii v;eh zodetujočih, zato zrno dati prednozt miadini — iboru ii Sentiipia, zboru godu ..Planinka" iz Ukev in mlademu zboru „Kraij Matjaž" iz Libuč ter jubiiantu Vaientinu Hartmanu in Toniiju Mageietu in končno Številnemu občindvu in čaztnim godom.
napisal več skladb, ki jih naši zbori pojejo; prav letos pa je posebej za Koroški partizanski pevski zbor napisal novo skladbo na besedilo Karla Destovnika-Kajuha ..Partiza-novo slovo", katero je zbor prvič pel na koncertu prve obletnice obstoja. Med največje kompozicije, ki jih je napisal Tonči Nagele sodi „Ohcet iz Miklove Zale". Obema jubilantoma želimo, da bi vsak na svojem področju še dolgo deloval in tako prispeval k razvoju slcven-
S to prireditvijo se je SPZ ter vsi sodelujoči pevski zbori in številno občinstvo dostojno poklonilo svojemu velikemu rojaku — Pavlu Kernjaku. Tako bo tudi v prihodnje, saj je SPZ sklenila vsako leto ob obletnici skladateljeve smrti, prirediti spominski koncert v Celovcu. Če bi Pavle Kernjak videl, koliko mladih ljudi je na koncertu pelo njegovo pesem, bi sigurno soglašal z mislijo, izpovedano v besedah napovedovalke, namreč, da so prav najmlajši pevci dokaz, kako živa je slovenska narodna pesem na Koroškem. Svoje navdušenje ob spominskem koncertu SPZ, ki so ga po koncertu izrazili tudi ugledni glasbeniki kot so: prof. Ciril Cvetko, prof. Janez Bole in Miro Kernjak, ki je prišel na koncert s člani svoje družine, je za sodelujoče pevke in pevce, za soliste ter za zborovodje gotovo najlepši poklon.
TOVARNA „OB!R":
Maj ho dežela zavrnila predrznost KHD-ja?
Prejšnji teden je heimatdienst protestira! proti imenovanju dipt. inž. Feiiksa Wieserja za direktorja rebrške tovarne ceiuioze „Obir", ker je pač bii imenovan čiovek, ki je narodno zaveden in angažiran Siovenec. Podtikava mu že v naprej poiitično vpiivanje na deiavce in na deiovanje tovarne spioh. Tukaj pokaže heimatdienst spet svoj pravi obraz. Zaskrbijen je, čim se pojavi kakšen Siovenec, zažene vik in krik ter upa, da bodo začeti detovati že tradicionaini koroški mehanizmi, dokier Siovenec ne bo padei spet pod mizo. KHD očividno še nima dovoij. Ko je što za rešitev detovnih mest, se je zoperstavijai proti siovenskim investitorjem in deiavci so ga odtočno zavrniti in tudi še danes tega ne morejo pozabiti.
Na naše vprašanje je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter na novi izziv heimatdiensta dejal, da je postopanje KHD-ja izrecna predrznost, kakor da bi zaveden Slovenec ne mogel dobiti vodilnega mesta v nekem podjtju na Koroškem. V tem konkretnem primeru jim gre očitno le za to, da bi delali razcep v tovarni, je dejal dr. Zwitter, saj novemu direktorju že v naprej podtika vaj o, da bo z delavci ravnal pristransko zaradi njihovega nacionalnega in političnega prepričanja. Kolikor ima sam upogled v druga podjetja, so tudi v drugih podjetjih zelo politične osebnosti, je dejal Zvvitter, ker gre pa v tem primeru za Slovenca, skuša sejati KHD razdor med oba naroda, Čudil se je, da se gospodarska zbornica, predvsem pa dežela nista oglasili k temu in se izpovedali proti takšnemu postopanju KHD, ko gre za očitno diskriminacijo koroškega Slovenca, ki naj bi po tej logiki ne smel enakopravno sodelovati na gospodarskem področju. Predvsem pa je predsednik ZSO opozoril na to, da že desetletja opazujemo, da v javni upravi Slovenci ne morejo priti do vodilnih mest. To kar se sedaj dogaja, pa je poskus nemškonacionalnih sil, tudi na privatnem sektorju, zlasti na gospodarskem, preprečiti takšne možnosti.
S tem stališčem in z dolgoletno prakso je koroški heimatdienst ponovno dokazal v kateri politični in ideološki tabor spada. Na vse krip-Ije pa se trudi v zadnjem času oprati svojo rjavo srajco, in pri tem delu ima tudi dosti pomagačev v deželi. Tako se je v zadnjem času distanciral od svoje predhod-
nice Karntner Heimatbunda in od nacistične miselnosti, niso pa mogli zanikati dejstva, da so bili pri obnovi nemškonacionalnih organizacij po drugi svetovni vojni aktivni deloma isti ljudje kot pri bivših nemškonacionalnih organizacijah, da obstajajo osebne povezanosti in kontinuiteta pri vodilnih funkcionarjih teh organizacij. Prav tako skušajo njegovi predstavniki na procesu na Dunaju ustvariti najbolj
nedolžno sliko o tej domovinski službi. Ravno danes je spet nadaljnja obravnava v procesu, ki ga vodi KHD proti avtorju članka o KHD-ju v knjigi „Rechtsextremismus in Osterreich nach 1945". In prav v zvezi s to knjigo se je v teh dneh zagnala ta domovinska organizacija, da bi preprečila njeno razširje-vanje po avstrijskih šolah. Od deželnega glavarja in drugih političnih predstavnikov je zahtevala naj vplivajo na to, da se bi ta knjiga šolam ne dajala v okviru „medij-skega kovčka II", kateri vsebuje obširno zgodovinsko dokumentacijo o Avstriji v zadnjih desetletjih.
Kljub temu zadnji protest KHD-ja v zvezi z ..Obirjem" ne bo umil ..nedolžnih" rok KHD-ja. Je le dodatni madež. Barvo si lahko izbere sam.
Slovenski iiimi odmevajo pozitivno
Kot smo poročali, si je na celovški univerzi v okviru cikla slovenskega realističnega filma ogledalo prvi film .Idealist" okoli 120 ljudi, od teh precejšen del nemškogovorečih. Zadnji četrtek je bil na sporedu film .Na klancu" po istoimenski noveli Ivana Cankarja, ki je najobširnejše in umetniško najlepše Cankarjevo pripovedno delo, spomenik pisateljeve matere, proletarskega dekleta, služkinje, žene in trpeče matere. Film, ki ga škoda le ni b:!o mogoče sinhronizirati za nemškogovoreče gledalce, si je ogledalo okoli 70 ljudi.
Tudi to sredo se je zbralo lepo število — predvsem slovenskih dijakov in študentov celovške univerze — in si ogledalo film .Boj na požiravniku", posnet po Prežihovem besedilu, ki opisuje trpljenje zaničevanje, ljubezen in sovraštvo koroškega kmečkega in bajtarskega ljudstva.
Včeraj zvečer, po zaključku redakcije je bil na vrsti še zadnji film .Vrnitev", po povesti Janka Messnerja, kateri je sledila tudi zaključna diskusija. V prihodnji številki Slovenskega vestnika bomo objavili obširneje poročilo in oceno tega filmskega ciklusa slovenskega filma, ki ga je organiziral Klub slovenskih študentov v Celovcu.
Občn! zbor SPD Gorjanci v Kotmari vasi
Poteg deiovanja pevskega zbora naj dobi miadinsko deio večji poudarek, so vsi sogiašaii na občnem zboru Siovenskega prosvetnega društva Gorjanci v Kotmari vasi zadnjo aoboto. Že v zadnjih ietih je miadina na pomiadanskem koncertu in na drugih društvenih prire-ditvah pokazata, da tiči v njej veiiko, in da bo v prihodnje treba še boij dajati miadini možnost, da pokaže kaj zna in se razvije v samozavestne pripadnike siovenske narodnosti.
Zvezna gimnazija za Stovence v Ceiovcu in Združenje staršev
na tej šoti
vabita na
DAN STARŠEV in
OBČN! ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
ki bo v soboto, dne 12. decembra 1981. Ob 8.00 uri se bo pričei občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši tahko med 10. in 11. uro pomeniti skupno z razredniki o probiemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individuatno s profesorji.
Dnevni red občnega zbora:
1.	Pozdrav in ugotovitev skiepčnosti
2.	Poročiio predsednika in ravnatetja šoie
3.	a) Poročilo biagajnika in pregiednikov računov b) Predpisi o šotskih naiogah in o spraševanju
4.	Debata in razrešnica starega odbora
5.	Voiitev novega odbora
6.	Skiepanje o spremembah pravii
7.	Razno
dipi. trg. Janko Urank
predsednik Združenja staršev
dr. Reginaid Vospernik
Žatna seja društva „Vinko Potjanec"
Na dan pogreba narodnega delavca Francija Piceja se ga je Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu skupno z domačo hranilnico in posojilnico, z zastopniki gospodarske liste Škocijan ter sosednjega društva „Danica" spomnilo na žalni seji.
Predsednik društva Miha Kap je ob težki izgubi Francija Piceja poudaril zasluge, ki jih je imel umrli kot dolgoletni odbornik domačega društva, kot frakcijski vodja Gospodarske liste Škocijan ter predsednik nadzornega odbora Posojilnice Škocijan. Opisal je pomembno vlogo Francija, ki je po razpadu Hitlerjeve diktature bil med prvimi, ki so organizirali delo naše narodne skupnosti. Povsod je bil prisoten kot stoodstoten sodelavec in neustrašen borec za pravice naše narodne skupnosti. Imel je za po* litika redko lastnost — ni se znal lagati in bil vedno pripravljen pomagati. Domačemu moškemu zboru je med drugim dajal na razpolago za vaje svoj dem, pa tudi sosednja društva so bila deležna njegove pomoči.
Društvo Vinko Poljanec se zahvaljuje po tej poti tudi vsem, ki so v smislu umrlega darovali za domače društvo. Do sedaj so darovali: Burchad in Freiwald (BRD) 695 šil., Posojilnica Dobrla vas 600.—, Posojilnica Škocijan 500.—, družina Mlinar 500.—, SPD Danica 500.—, Krajevni odbor ZSO Pliberk 200.—, Zeppifz Janez 300.—, Polcer Franc 300.—, M. G. 400.— Kačnik Miha 500.—, Urankar Leni 300.—.
Ob tej priliki se pevci domačega društva iskreno zahvaljujejo tudi vsem pevcem sosednjih društev za njihovo sodelovanje ob poslednjem slovesu od Francija Piceja.
Dijaki se učijo še preveč na pamet
zika Iskra bo skrbela za najmlajše, za dopise v časopisih pa Jože Wakou-nig.
Precej kritike gre v zadnjih letih na račun učiteljev na višjih in srednjih šolah, ker se dijaki še vedno preveč učijo na pamet in se premalo ba-vijo z bistvom stvari. Vzroke takšnega razvoja je treba iskati tudi v izobrazbi na univerzah, ki mlade profesorje bolj usposobi kot znanstvenike, manj pa kot pedagoge, ki svoje znanje znajo v primerni obliki posredovati učencem. Na ta način pridelc številne izkušnje dijakov premalo do veljave, nobeden jih ne upošteva in vplete v pouk, kar je vzrok za plitve rezultate.
Od srede tega tedna do danes se s problematiko strokovne didaktike ba-vi na celovški univerzi okoli 100 stro-
Ob številni navzočnosti članov prosvetnega društva je tajnik ugotovil, da so imeli Gorjanci od zadnjega občnega zbora maja 1980 naprej precej razgibano delovanje. V tem času je imel mešani pevski zbor društva 3 celovečerne koncerte v Šentilju, Kotmari vasi in v Laškem v bližini Celja. Društvo je organiziralo koncert ansambla Francija Meheliča, zbor pa je sodeloval tudi na prvi Reviji Kernjakovih pesmi in v okviru serije ,,Od Pliberka do Traberka". Tudi v občinskem merilu društva ni mogoče več prezreti, saj je bilo povabljeno na sodelovanje pri otvoritvi novega poslopja za pošto in požarno brambo in še pri drugi prireditvi, kljub temu pa so v Kotmari vasi še sile, ki ob drugih priložnostih preprečujejo petje slovenskih pesmi in sploh prisotnost slovenskega jezika. V okviru Rožanskega izobraževalnega tedna je društvo priredilo diskusijo s prof. dr. Norbcrtom Schaus-bergerjem s celovške univerze in Jelko Kuchar iz Železne Kaple. Sledila pa so tudi druga predavanja, predavanje filma „Boj na požiravniku" ter dve veselici Gorjancev. Za pevce in društvenike pa je društvo 'organiziralo 2 izleta in sicer na Gorenjsko in Gradiščansko. Ob raznih življenj-
skih jubilejih je društvo vedno spet pristopilo k raznim domačijam in s petjem in darili čestitalo.
V živahni diskuziji, ki je sledila poročilom, je prišlo do raznih pobud za nadaljnje delo, med drugim za poživitev mladinskega dela. Zastopnika Slovenske prosvetne zveze tajnik Franci Sadolšek in Sonja Ban sta ob tej priliki zagotovila društvu vso podporo pri naštudiranju igralskih komadov, pri tem pa poudarila, važnost, tla Čim bolj prevzemajo domačini vloge režiserjev in organizatorjev. Tudi v drugih vprašanjih so zastopniki SPZ — med katerimi jr bil tudi član odbora Peter Sitter iz Bilčovsa — zagotovili svojo podporo, prav tako pa so morati slišati kritike glede navzočnosti zastopnikov tc osrednje kulturne organizacije pri lokalnih prireditvah.
Ves stari odbor je bil po devizi, da uspešnega moštva ne smeš zamenjati, na novo izvoljen. Roman Schellander in Peter Hribernik sta bila izvoljena še dodatno v odbor. Predsednik društva je Joži Pack, njegov namestnik Stanko Adlalšnig, tajnik ostane Vinko Wieser, njegov namestnik Ferdi Kulnig, za finance bo naprej srbet Hanzi Waschn'g, podpiral ga pa bo Kristi Lajčahar, Rc-
Knjižnica z nad 25.000 knjig
Siovensko študijsko knjižnico v Tarviser StraBe 16 v Ceiovcu so pred kratkim obiskati študentje siavistike in knjižničarstva pedagoške akademije v Ljubijani. Pod vodstvom prof. Emiia Cezarja so obiskati tudi ijudsko šoto v Žitari vasi. Usiužbenki knjižnice trena Vatentinič in Vida Potanšek sta prikazati razvoj knjižnice in obseg njenega deiovanja. Z nad 25.000 knjigami je ustanovita Stovenska študijska knjižnica sotidno osnovo za vsakega, ki seže po kakršnikoti stovenski knjigi na Koroškem. Že nekaj tet dobiva knjižnica tudi obvezen izvod vseh knjig, ki izidejo v Stoveniji. V sodetovanju s prosvetnimi društvi in s Potujočo knjižnico pa skrbi tudi za servis na podežetju. Vsem društvom, ki te možnosti še niso izrabiti tahko samo priporočamo takšno sodetovanje.
dno
kovnjakov iz cele Avstrije, da bi iz* delali boljše načrte za izobrazbo ton učiteljev. Že leta 1979 je bilo na cc* lovški univerzi za izobrazbene vedo zasedanje, kjer so obravnavali pfO' bleme šolske prakse. Letošnje zaseda* nje je že drugo, ki obravnava pf°' blematiko izobrazbe učiteljev. Rezul' tate zasedanja bodo upoštevali Pl* preureditvi študija učiteljev srednji in višjih šol, ki naj bo kmalu uV' dena v vsej Avstriji. Celovška un'* verza je prva, ki že od leta 19^ naprej izobražuje po novih načrtih' ki vsebujejo več splošne pedagogik^ več strokovne didaktike in tudi vf* šolske prakse pri vseh, ki naj poznef poučujejo na raznih šolah. Pri tetn ugotavljajo na univerzi določene H' predke v poučevanju novih učitelji' so pa nekateri tudi mnenja, da^ b° nova ureditev preveč birokraticfZ; tako da je nevarno, da bo pozitiv' efekt na ta način spet zožen.
Brez dvorna je takšno zasedanje V' likega pomena, saj skoraj petina af' strijskih študentov po končanem stj* diju načrtuje poučevati na srednj'. in višjih šolah. Na vsak način J delež učiteljev večji kot pa delež sju
dentov, ki se usmeri v pravosO' oz. medicinsko stroko.
Bo,M)adi rod'
!e dobi! podporo?
Kakor smo v našem iistu že P" ročati, je šotski iist „Mtadi rod' veiikih finančnih težavah, ktjub ^ mu pa na pristojnih mestih zanj % več tet niso pokazati nobenega ' zumevanja. Zadnja prošnja za P^ poro pa bo baje te imeta doloc uspeh.
Zvezno ministrstvo za pouk umetnost je uredništvu „Mlad<?A: roda" sporočiio, „da ktjub že časa izredno napetemu P^^gjtt skemu stanju, ztasti na pod'° ,j pospeševanja, v btižnji bodočno tahko računa z dodetitvijo f'"^ -ne podpore za izdajanje šc tista Miadi rod" in da je m'"' tozadevni predlog že odobrit.
is!"
Prisluhnili bomo petju miadih gostov iz Siovenj Gradca
Ljubljana - odprli zahodno obvoznico
Pred dnevi so v Ljubljani odprli pomembno cesto - zahodno mestno obvoznico, ki povezuje Celovško cesto z Dolgim mostom. Nova avtocesta je velika pridobitev, saj bo mestno središče razbremenila dobršnega dela tranzitnega in turističnega prometa iz zahodne Evrope.
Cesta je dolga 9 km, široka pa od 25 do 30 metrov. V okviru gradnje te ceste je bilo potrebno zgraditi 26 mostov oz. nadvozov. Gradnjo so končali v sorazmerno hitrem času, v dveh letih. Poleg težke mehanizacije je bilo na gradbišču zaposlenih stalno 700 do 800 delavcev. Gradnja obvoznice je stala 2,7 milijarde dinarjev. Denar sta zagotovila republiška cestna skupnost in ljubljanski sis za gradnjo cest. Zahodna obvoznica, ki ima karakter avtoceste, je gotova, na programu pa sta še severna in južna obvoznica, da bo prstan obvoznic slovenske metropole dokončno sklenjen.
Če se iz Avstrije peljemo z avtom preko Ljubljane k sinjemu Jadranu (Koper ali Trst), imamo od Šentvida naprej do Razdrtega enosmerni promet (od Šentvida do odcepa k zahodni obvoznici s semaforji), kar je dejansko velika olajšava za avtomobiliste, ki bodo tako mnogo hitreje prispeli do svojega cilja, saj bodo kolone obšle Ljubljano in se bo tako prihranilo mnogo dragocenega časa in pa tudi raznih nevšečnosti, ki so neizbežne v gostem mestnem prometu.
Na Koroškem prvi avstrijski narodni park
V nedeljo prireja SPD „Danica" v kulturnem domu v Šentprimožu koncert, na katerem bo nastopil znani mladinski zbor osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca. Ta zbor deluje že od leta 1945 na-Prej in nastopa na šolskih, krajevni in drugih prireditvah. V teku let se je uvrstil med najboljše zbore v Sloveniji. Redno sodeluje na republiški reviji v Zagrebu, festivalu Kurirček v Mariboru, večkrat pa je sodeloval tudi na mladinskem festivalu v Celju. Letos je na zvez-
PreJ ^rgf^zzz: j<z je vrnz/g z DcK-(#767 7??), jej!fg% 7M;v;'jjfg<! jvefK, jejr<%37!j^% j/ovez!:^
7*o je prM
^oizen^tz „že/!7M" oJpraw. /Kr:'j7M
$o jo rejtdv/jzzjz' 47-/efnz' ^tzzzze Be/zz^, 22-/etzzz Cezze /ferczč zzz -32-/er?zž 7'zzz J 7*r^zZzzz^, je poj zzzzjtež-ji?Hz'	TzreHMgzz/zZ 4000 zzz Njo^o
JRŽzzo srezzo Dzzzzfzzgzrzjzz, A;z je ve/jzz/zz Zzz zzeTzrezzzzzg/jžfo. FzzzzZje jo /zoZe/z Pržrz je zzzz vz*/z Dzzzzfzzgžz*zjzz, to 77% jzzzz jr pz-e^zz-eoz/o zzczzzzzVzzo pOj/zzMzzzzje "Urezzzezzzz, jzzc/žTz 200 zzz 770J 'or^ozzz, Zzz^o z7zz jo je zzzorzzJž o^rzzžtž. ^rjrop jr trzzjzz/ ^zzr jrjt Jz::. Bz7 je przzfz' czz-^rz, J% jo pzzj/z je žzvz zzzzzzzj. Pz*z -srjtopzzzzjzz jo zzzzjfz zzzjzzzjcezz jzZ^OZZ-^z' jotorce^, ^jer jo rzzo zzoc prej\pzz/z.
Ojz prjzojz: j/cuezzj^z/z zz/pzzzzjfozz ^zz Rrzzz^zz je vozVjzz oJpMfc ^tzzzze
^DtNCE
nem tekmovanju v Celju prejel srebrno plaketo. Poleg nastopov po vseh večjih krajih Slovenije je gostoval tudi v Varaždinu, Gornjem Milanovcu, Gradcu na Češkem in tudi že v Celovcu.
Med najlepše dogodke zbora spada prav gotovo nastop pred tovarišem Titom in tovarišem Kardeljem, ki sta obiskala Slovenj Gradec ob priliki mednarodne razstave Mir in prijateljstvo med narodi.
Dragi bralci, gotovo vas bo zanimalo, kdo vodi ta odlični zbor.
Be/zz^-^rzzzz/ žzjzzvž/, &z je przztz gotovo zzzzz/o jzzzzzzzfzzjj^zjz ozjjzrztv JožzveJo tzzMzzo ^zz/vzzržjo ^ot jo jo ozzz. Ne Jzzzzzo to, 7zz jo 7z7z tzzzfž je jzrez jzrzz-zze, jžTz je zzzrzzz tzz^o zzje/zz/, J% jo Rerčzčzz ozzzrzzzž/e ro^e zzz zzoge zzz tzz-J: voz/jzz ozjjzrzzve Re/zzT: je JoM /zzžje ozeNzzze.
Nzzee/zzzTz ^ozzzzjzje zzz ozfprzzve pr: /VzzzzzzzjTzz' zvez: ^/ovezzzje 7*ozze ^zzr-jzz je vrzzztvz prve j/ovezzj^e oz. /zzgoj/ovzzzzj^e „žep7ze" oJpr^ve Je-jzz/, Jz! je j tezzz zzjpeTzozzz oJpzrzz j/o-vezzj^ezzzM z!/pz'zzz'zzzzzz zzovo pog/zzvje ter Jz! je z JojeJzzzzjzzzzz' Jo7ro orgz!-zzzzzrz!zzzzz!z oJprzzvzzzzzz v zzzzjvzjje gore zzz! jvetzz, zzjpejzž v zl/pzzTz žzz oJvojztvz-jo jzzžzze Jtezze Dzzzzfzzgzrzjzz j/ovezzsTzž zz/pzzzzzezzz Jo^ZZZzz/, Jz! N/zTzO pojegz! tzzJz' po tezzz, ^z!r je v TVzzzzzJzzjz' zzzJ-zzje Jejzzzzje.
No, to ni nihče drug kot Jože Leskovar, znani glasbeni pedagog na osnovni šoti Franjo Vrunč v Slovenj Gradcu. Organiziral in vodil je že celo vrsto zborov, med njimi tudi mladinski zbor osnovne šole Franjo Vrunč, s katerimi je dosegel tako doma v Slovenj Gradcu, kot tudi na gostovanjih in pevskih turnejah (po Hrvatski, Srbiji, Avstriji, Češkoslovaški) izredno lepe uspehe. Leta 1953 je bil Jože Leskovar med ustanovitelji Glasbene šole v Slovenj Gradcu in njen prvi učitelj klavirja. Istega leta se je vključil tudi v Učiteljski pevski zbor Slovenije „Emil Adamič" in poleg aktivnega prepevanja postal njegov korepetitor.
Pred tremi leti se je Leskovaru uresničila dolgoletna želja. Ustanovil je mešani pevski zbor, ki sodi med najboljše mešane pevske zbore v Sloveniji. Jože Leskovar pa ni le dirigent, marveč občasno tudi skladatelj. Pred leti je izšla v reviji Odsevi v Slovenj Gradcu njegova pesmarica Ko so fantje proti vasi šli. Tak je Jože Leskovar: mladosten, zagnan, ustvarjalen.
V nedeljo boste imeli priložnost slišati in videti nastop mladinskega zbora in dirigenta Leskovarja, ki skupaj tvorita harmonično celoto kvalitetnega petja, ki ga še nismo slišali na Koroškem. Prijatelji lepe slovenske pesmi, poslužite se te edinstvene priložnosti.
Dr. Josef Kteindienst 15 tet direktor cetovskega sejma
Pred H leti, 13. avgusta je postat dr. Kteindienst ceiovžki sejemski direktor. To funkcijo opravijo z veiikim la-no:om v spiožno dobrobit korožkega gospodarstva. Mjegovi :prefno:ti je pri-pi:ati, da !o teiovžke :ejem:!:e prireditve izredno priviačne in da uiivajo ugied daiei preko meja Avjtrije.
Ma pobudo :ejem:kega direktorja dr. Kteindien:ta je je ieta 1949 rodila :ejem:ka prireditev GAST, ki ima dane: v mednarodnih terminskih koiedar-jih dobro zasidrano mesto. Prav tako je skozi svojo kreativnost da! ceiov-Skemu tesnemu sejmu fe vetji poudarek, tako da je mednarodno priznano prizorifte vsakoietnega srečanja gozdnih in tesnih izvedencev.
Kot že omenjeno je dr. Kteindienst izredno spreten in sposoben gospodarstvenik in zato privtatna osebnost oz. gost na mednarodnih področjih sejemskega udejstvovanja. V teh H tetih svoje postovne dobe, si je direktor dr. Kteindienst pridobit mnogo ugteda in to ne samo doma, marveč dateč preko meja Avstrije kot izredno spreten izvedenec svoje stroke.
Za vso to dejavnost opravtjeno v H tetih njegovega stuibovanja, mu je prezident cetovikega sejma, podžupan Watter Dermuth izreket izredno za-
Končno je tudi Avstrija stopila v vrsto številnih držav po svetu, ki imajo svoje nacionalne parke. S posebnim veseljem ugotavljamo, da je prvi nacionalni park našel svoje območje prav pri nas na Koroškem in sicer na področju Glocknerjeve in Schoberjeve skupine.
Predlog, da se ustanovi nacionalni park je bil že sprejet pred desetimi leti med deželami Koroška, Solno-graška in Tirolska, vendar realizirala ga pa je samo Koroška. Prepričani smo, da bosta temu „prodoru" sledili tudi ostali zvezni deželi.
Področje novega nacionalnega parka zajema področje občin Heiligen-blut, Dellach in Wink!ern. 47 odstotkov površine teh treh občin, ki imajo 415 km- površine pokriva novi nacionalni park. Namen takšnega nacionalnega parka ni samo, da se ohrani nedotaknjena narava marveč tudi prebivalstvo s svojo večstoletno kulturo.
V zvezi s proglasitvijo prvega avstrijskega nacionalnega parka na Koroškem, je bila v Dellachu v minulem mesecu slovesna otvoritev, katere sta se poleg domačinov udeležila tudi zvezni minister za varstvo okolja dr. Kurt Steyrer in koroški referent za varstvo okolja, namestnik deželnega glavarja Erwin Frtihbauer. V svojih govorih sta med drugim napovedala, da bo Koroška v teku bodočega razvoja nacionalnega parka že prihodnje leto prejela en milijon šilingov podpore.
hvato in mu predat častno dartto. Prezident je pohvatii konstruktivno sode-tovanje med postovodjem sejma dr. Kteindienstom in nadzornim odborom, Kateremu on predseduje in nakazat le druge vrtine tega nad vse zasiužnega in prizadevnega sodetavca.
Stevitnim čestitkam se pridružuje urednižtvo Stovenskega vestnika.
Ker je področje novega nacionalnega parka bogato na vodah, to se pravi, da so tam idealne možnosti gradenj elektrarn, bo to seveda za gospodarstvenike zelo interesantno. Kako se bodo vskladile težnje obeh interesnih skupin je pa seveda problem posebne vrste — v nacionalnem parku naj bi namreč bilo vse prvobitno, torej nobenih elektrarn in cest ter druge tehnike. Ker pa je danes veliko pomanjkanje energije, ki je pa na področju nacionalnega parka ne manjka, bo to seveda povzročalo skomine gospodarstvenikom, kar je tudi razumljivo.. Kako vskladiti vse to, pa bo dejansko velik problem.
Uspešen knjižni sejem v Ljubljani
V dneh od 18. do 14. novembra je v prostorih Cankarjevega doma v Ljub-tjani potekat $. stovenski knjižni sejem. Stovenske zatožbe so ob tej priložnosti razstavite bero knjižnih izdaj zadnjih dveh tet, kar z drugimi besedami pomeni, da so si tjubitetji titera-ture tahko ogiedati 3.000 knjig. Razen tega so v okviru tetofnjega knjižnega sejma potekate Mevitne prireditve, kakrfnih na prejfnjih sejmih ni bito. To je v prvi vrsti zastuga organizator-jev-zatožnikov in programskega vodstva Cankarjevega doma. Tako so biti nastopi domačih pesnikov in pisate-tjev, razprave o knjigi in zatožniMvu na stovenskem kutturnem prostoru in kajpada tudi o pojavih v stovenskem kutturnem živtjenju. Poteg vetike razstave najnovejfih knjig, so bite že manjže razstave knjig o MOB, s čimer so počastiti 40-ietnico vstaje stovenskega naroda, o detih Bena Župančiča, Edvarda Kocbeka, o prvih natisih knjig Josipa Jurčiča, Levstikovih det in knjig napisanih o Levstiku, nadatie razstava žepnih knjig, potjskega knjižnega pta-kata, zatožnižke dejavnosti zamejskih Siovencev in knjig samostojne avtonomne pokrajine Kosova.
Požar upepeti) ve!ik mizarski obrat
Minuti teden je v Ledincah požar uničit veiiki mizarski obraz Jožefa Wunt:cheka, v katerem je bito zapostenih 70 detavcev. Škodo, ki je nastata, tenijo na 40 mitijonov žitingov. To je vetik udarec za tastnika obrata, predvsem zaradi tega, ker je bit prenizko zavarovan, menda samo na 18 mitijonov Mitingov. Občutno prizadeti pa so seveda tudi detavci, ki so zgubiti detovno 9<esto. Vzrok, kako je mogto priti do te nezgode, že ni pojasnjen. Čeprav ie bito pri gaženju v akciji 140 gasitcev, požara niso mogti spraviti pod kon-boto, omejiti so se na to, da ogenj ne bi napredovat in upepeiit že sosednih hiž.
Izreden uspeh slovenskih alpinistov
Preplezana južna stena Daulagirija

PAVLA ROVAN
Kje so tiste stezice
KOROŠKA POVEST
Danes začenjamo kot podtistek objavijati „ko-roško povest" KJE SO TtSTE STEZtCE, v kateri je stovenska pisatetjica Pavia Rovanova, doma v Laškem, pretita v umetniško besedo utrinke iz pretekio-sti in sedanjosti siovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Odiomki iz njene knjige so biii v zadnjih tetih že objavijeni v Koroškem koiedarju in so med braici vzbuditi vetiko zanimanje, zato smo se odiočiii, da knjigo v našem iistu ponatisnemo v ceioti.
Avtorici pa se tudi tem potom iskreno zahvaiju-jemo za njeno nakionjenost, ko nam je dovoiiia, da povest objavimo v Stovenskem vestniku. Pisaia je: ..Odpovedujem se honorarja in mi bo nadomestite zanj topia zavest, da bodo braii naši zamejski Sio-venci."
Uredništvo
Okoli nje je svet tišine. Povzpela se je do roba, kjer ^esetletja stoji obmejni kamen. Bel, označen z imeni dr-^3v, ki vsaka na svojem utirata korake človeku. Teman ^blak je spremenil beloto v sivino in spet se je oddaljila, ^biila navzdol po ozki izhojeni stezici.
Bilo je poletje. Tedaj je tišina koroških gozdov ču-i ^sžna, globina zatišja se utre v srce in če je v tebi ža-
lost, se še bolj razširi in boli. Sem gor na greben prihaja k mejnemu kamnu, kadar prekipita v njej srd in bolečina. Zazre se v daljavo in razmišlja. Kje so tiste stezice, da ob njih obmejni kamen, hladen In trd, oživi in povezuje željo sožitja in miru v ljudeh z obeh strani mejnika? Danes pa čuti za svojo slovensko govorico te ponižanje, upognjene veje drevesa, katerega korenine so se vrasle na tej zemlji v tisočletju, se lomijo. Človek pa je ob nasilju tako pretresen in ponižan.
Zala je pričakovala kamnoseka z onstran meje. Odtod se je pogledu odprla dolina, kjer je sta) na sončni strani Karavank njegov rojstni dom. Šumenje gozdov se preliva s te in one strani mejnika tako, kot se je stoletja prelivala slovenska govorica. Poznala ga je iz vojne, ko je prihajal prek meje na njihovo domačijo kot mlad partizan, dokler jih nacizem ni pahnil v brezdomstvo. Očeta so ji ustrelili Nemci v Celovcu, mater In sestro Ano so odgnali v Auschvvitz, Zalo in Primoža v otroško taborišče, da bi iz njiju zrasla janičarja. Le Mojco je rešil stric, ko mu je pomagala v gostilni. Na slovenski domačiji se je potem razbohotil Nemec. 2e ob rojstvu so mu vcepili v dušo nestrpnost. Ko je Sepperl odrasel v Seppa Wei-nigga, je z rjavo srajco in s strumnim korakom preganjal ljudi z zemlje svojih prednikov. Zato je med vojno prišel prek Drave.
„Sepp, dein GroBvater war dort daheim" (Sepp, tvoj ded je bil od tam doma), mu je tedaj ob odhodu rekla mati.
In tako si je Sepp v vojni izbrat najlepšo slovensko kmetijo na sončnem pobočju, da utrdi ob meji svoj hei-matland. Čez čas je spoznal od partizanske puške, da tu nima kaj iskati. Leto štiriinštirideset se je ob hudi zimi preselilo v petinštirideseto, ko se je Sepp spet vrnil prek Drave. Takrat se je oglasil v trgu. Gostilničar Jurač mu je te-
daj natočil čistega vina.
„Vojne bo menda kmalu konec", je dejal in Sepp je prebledel. Ves čas je rad videval Mojco in bil presenečen, ko je zvedel, da kmetuje na domačiji njenih staršev. Zrl je v Mojco in zdaj je obema ob slovesu stisnil roko topleje kot ob prihodu.
Ko je bilo vojne konec, je Sepp svojo rjavo srajco slekel in navlekel nase angleško. In tako spremenjen se je spet oglasil v trgu pri gostilničarju Juraču. Njegova priču-ječnost za mizo ob vhodu gostilne je delala vtis, da varuje vrata. Skoraj bi ne mogel verjeti, da je to Sepp, ki je prej večno strumno odzdravljal „Heil Hitler". Prinesel je Juraču seznam, za koliko je dvignil slovensko kmetijo, na kateri je med vojno gospodaril... Bistri gostilničar mu je pritrjeval. Pri tem je seveda imel v mislih, da ima Sepp že besedo pri Angležih. Tako je prihajal večkrat v trg na angleških tovornjakih in na obeh straneh Drave se je življenje spet počasi utirilo.
Mojca se je po vojni vrnila od strica Jurača na prazno očetovo kmetijo. Nekaj časa na njej ni bilo nikogar. Tudi Sudtirolec, ki je nasledil Seppa, je nekega dne izginil. Ta tudi ni zahajal v Juračevo gostilno. Pogumno in vztrajno je Mojca z marljivim delom dvignila zanenmarjen dom, posejala njive In nekega večera je Sepp s stricem Jura-čem prignal tudi kravo. Kadar se je Sepp prevažal z ! Angleži, je pri gostilničarju Juraču odložil velike škatle dobrin. „Za vas in za Mojco," je dejal in sedel k angleškemu šoferju.
Tisti večer, ko je v hlevu spet zamukala krava, sta se iz otroškega taborišča vrnila domov tudi Zala in Primož. Bile so ju same oči in noge in roke so se kot trske držale telesa. Nekje se je vlak ustavil in od tam sta prehodila lačna že dva dni. Samo domov, domov ju je gnala ! želja in strah. Pila sta mleko in solze veselja so jima pol-

Ime! sem strica, ki mu je bilo ime Luka. Moja mati, njegova sestra, se ga je rada spominjala z zanosom in ljubeznijo. Tudi on jo je ime! rad in jo je pogosto obiskoval, kadar ni bi! po svetu. Praviti so mi, da me je večkrat pestova! in ujčka! na kolenih. A bil sem takrat še preveč samosrajčnik, da bi se tega spominjal.
In vendar ga še danes vidim pred seboj. Poznal sem ga po rjavi, pobledeli fotografiji, ki smo jo hranili v leseni skrinjici med knjigami in raznimi papirji.
Bil je močan fant s širokimi ličnicami in s krepkim, malce ukrivljenim nosom. Brki so mu bili ostro zavihani, oči žive, močne ustnice so se mu prav narahlo smehljale. Nosil je štajerski jopič s širokimi, zelenimi obšivi in belimi, koščenimi gumbi. Taka obleka je bila nekdaj pri nas višek veljave in imenitnosti. A držal se je tako trdo in togo, kakor da drobi veliko porcelanasto pipo, ki jo je tiščal v pesti.
Pogosto sem odpiral skrinjico in ogledoval fotografijo. Stričeva podoba se mi je do zadnjega gumba vtisnila v spomin. Obžarjen z materino hvalo je zrasel v mojih očeh v izrednega človeka. Bilo mi je zanj stokrat žal, da ga že dolgo ni več med živimi.
Njegova smrt mi je bila zagonetna. Bolj zagonetna kot katera koli druga smrt. Težko sem verjel, da je res umrl. Ni bilo njegovega groba, da bi z materjo poromala nanj. Ubili so ga bili nekje v svetu — menda v Bosni — kamor je hodil drvarit. Ko se je neke noči vračal iz krčme domov, so ga napadli iz zasede.
Takrat, ko se je to zgodilo, sem bil še pre-otroški, da bi bil kaj razumel. A v naši hiši so pogosto govorili o tem, obnavljali dogodek in ga opletali z legendami. Z leti, ko sta mi rastli pamet in razumevanje, sem to poslušal z drhtečo dušo. Bil sem kot goba in sem željno vsrkaval vtise. Skrivnost v mrak zavitega uboja mi je živo burkala domišljijo. Prizor sem si naslikal po svoje in ga stokrat obnovil v mislih. Vsakikrat sem se stresnil od groze.
Kdo je ubijalec? To sem se vpraševal že koj spočetka. Včasih me je to vprašanje bolj zanimalo kot rajni stric. Da, saj so doma govorili tudi o krivcu. Toda le polglasno, z na-migavanjem, nikoli ga niso imenovali. Dolgo sem zaman napenjal ušesa, da bi prodrl v to skrivnost.
Le počasi, besedo za besedo, sem uganil, na koga pada senca suma. Na nekega fanta iz sosednje vasi, ki so ga klicali za Drejca. Bil je že prileten, veliko je hodil po svetu, a je ves zaslužek sproti vtopil v žganju. S stricem sta takrat delala pri istem gospodarju, baje sta bila na usodni večer skupaj v krčmi. Drejca so bili zaprli, a so ga izpustili, ker niso imeli dokazov.
Nisem ga poznal. A trapila me je strastna želja, da bi ga vsaj enkrat videl v obraz. Ta želja se mi je izpolnila.
Bil sem že deček, ne več otrok, in sem že
hodil v šolo. Tedaj sva nekega decembrskega dne z materjo odšla v dolino. Osojni obronki so bili pokriti z debelo slano. Ob potoku, kjer se je že delala poledica, sva srečala pijanca, ki se nama je po stezi bližal naproti. Obleka mu je bila povaljana, brada zanemarjena, temni lasje so mu razmršeni gledali izpod krajcev klobuka. Upala lica so mu trzala, oči so mu izpod košatih obrvi ostro sršele nekam v tla. Dolge noge so mu opletale, roke so lovile ravnotežje. Kazalo je, da se samozadovoljno vdaja pijani omami. Zdaj pa zdaj je pritišano zaklel skozi zobe.
Ko ga je mati zagledala, je za trenutek ob-
Vljudni Peter
Peter je bil povabijen k prijateiju na praznovanj rojstnega dne. Preden je še!, ga je mama še opomnita, naj bo vijuden in naj ne pograbi kot navadno največjega kosa.
Po praznovanju se je vese) vrnii domov in pripovedovat:
„Najprej smo piii kavo in jedii koiač, potem pa smo dobiii jaboika. Na sredini krožnika je iežaio eno veiiko, okrog pa šest maiih."
„Pa vendar nisi vzei veiikega?"
„Ne mamica, saj mi vedno praviš, da ne smem vzeti največjega kosa; sem pa vzei vseh šest majhnih jaboik."
stala, nato je stopila s poti v breg. Bilo je videti, da ji to srečanje ni prijetno in bi se mu rada izognila v velikem ovinku.
Tudi pijanec je za trenutek obstal in zasršel vanjo, kakor da je neprijetno presenečen. Ne vem, kaj so izražale materine oči, ker sem stal za njenim hrbtom. Pijanec je umaknil pogled in se pognal dalje. Hodil je hitreje kot prej, noge se mu niso več tako zapletale. V brado je brundal neke nerazumljive besede.
Stopical sem poleg matere, ki je šla dalje, in se venomer ozirala.
„Ne oziraj se!" mi je rekla. „Ne glej za njim!"
„Kdo je?" sem vprašal.
„Drejc. Saj ga ne poznaš."
Drejc! Čudno me je spreletelo po telesu. Nisem se mogel premagati, da bi se ne bil še enkrat ozrl. Temna postava pijanca se je bila že izgubila za ovinkom in med grmovjem.
Dogodek, ki sem ga bil že na pol pozabil, mi je znova kot živ stopil pred oči. Pijanec je napravil name tak vtis, da niti za hip nisem podvodil, da je on ubil mojega strica. Le čudil sem se, da tega nisem uganil že v prvem trenutku, ko sem ga zagledal. In obnovilo se mi je vprašanje, na katerega si nikoli nisem znal odgovoriti.
„Mati! Pa zakaj je ubil strica?"
Tedaj se je mati zdrznila, se ustavila in me premerila z dolgim, na pol začudenim, a na pol očitajočim pogledom. Morda je mislila, da pred leti nisem ujel niti besedice namigavanj, ki niso bila za otroška ušesa. Zdaj se je zgrozila nad tem.
„Molči!" je rekla strogo in stopila dalje. „Da mi tega nikoli več ne zineš! Ali je bil on ali ni bil — nihče za trdno ne ve," je dostavila po premolku. „Ne smemo ga soditi, da mu
Na gozdni poti sem sreča! dva starca. Prvi je bil vprežen v voz, drugi pa je stopal poleg njega in držal v roki bič, ves od časa zdelan.
Prvi je bi! konj, drugi je bil človek, a oba sta bila starca. Eden je moral biti star približno trideset in morda še čez, kar je za konja že velika starost, drugi pa jih je nosil že čez sedemdeset.
Bil je jesenski dan. Nebo so prevlekli težki, sivi oblaki, ki so grozili, da se vsak čas utrgajo na ljudi. Zadnja jesenska vročina je delala dan zatohel in soparen.
Skoraj sram me je bilo, ko sem ju zagledal oba stara in zdelana. Sam pa sem tako lahkotno koračil proti domu. Pozdravil sem ju s krepkim .dober dan", potrepljal Sivca po nabrekli koži na vratu in povpraša! voznika po delu.
Dva starca
Stara, žilasta roka je otrla s čela umazano znojno roso. Tenke, ožgane ustnice so se nagubale, ko je povedal z utrujenim glasom, kako malo važno je njegovo delo in da ga pač mora kdo opravljati:
.Midva s Sivcem jo že dobro voziva. Dolgo vrsto let sva že skupaj in dobro se poznava v dobrem in slabem. Da, prav dobro jo voziva, ker razumem jaz Sivca, Sivec pa mene. Vidiš, med nama pa je še neka druga sorodnost, ki naju bo prej ali slej pobasala. Pri delu sva postala nadušlji-va. To naju bo tudi potlačilo."
Oddahnil se je, pogledal Sivca, ki se je z glavo obrnil k njemu, jo rahlo nagnil, kakor da bi mu pritrdil. Nato mi je mož rekel:
.Kdaj bi naju že ne bilo, če se ne bi poznala in vedela, kaj zmoreva. Se sedaj delava,
ko naju močno tlači naduha. Seveda, počasi, a delava, ker veva, da bi brez dela kmalu ne vozila več. Tako pa bova končala, da še sama ne bova vedela, kdaj. Morda naju bo pobralo kar na poti. Pa kaj bi?t"
.Vidiš," mi je dejal, ,ti si mlad, zdrav in vesel, dom imaš in starše. Midva pa imava samo drug drugega. Menda me razumeš. No, ne bom ti več o tem pravil."
Obrnil se je k Sivcu in ga ljubeče potrepljal:	.Ali bova
še malo stopila?" .Bova," je rekel kakor da bi odgovoril za Sivca.
Se dolgo sem gledal za njima in premišlja), kako naj bi rekel: Človek in konj, ali bi ne bilo bolje reči samo: Človek in človek. Se danes ne vem, po čem naj ločim oba starca. Človek je močnejši, če ni sam.
Sanje
tačnega
Tina
7*iMO Ž47H Z?	SVfŽK
strašno Lr^o?o žrpr, vse F; rarf, prerarf poferfe/, Mr orfveč ;wawo M.
Ao zvečer se lačen vleže, se v težM misli zažopl. ToJa glej: naenkrat seže po je<čl, H fa^o <člsl;
miza Ma vsa je polna prerfolrlj? žel? sžvarl.
A M; — Me so le sanje In lačen spet se preMrll.

ne storimo krivice ..."
Bil sem za trenutek ves trd od presenečenja in razočaranja. Na tihem mi je bilo žal, da Sf je na mah zrušilo vse, kar mi je zgradila d°' mišljija. A četudi sem bil še majhen, sem se ta* koj ovedel, da je mati tako govorila le žara"' mene. Ni hotela, da bi spoznal greh in hudo* deltsvo. In da bi kogar koli sodil in obsodn le zaradi suma. V svoji duši pa je imela Dr^J' ca za ubijalca.
Tudi jaz se nikoli več nisem otresel tega ob* čutka.
Ko sem Drejca pozneje nekoč naše! pijanega v krčmi, kako glasno blede predse, sem z grozo zijal vanj in čakal, da izreče strašno prizna* nje. Ni ga izrekel. Iznenada je umolknil, ^ krvavo pogledal, naperil vame črni kazalec? kakor da me hoče prebosti, in srdito žaren* čal .. . Od strahu sem pobegnil . ..
Drejc je skrivnost odnesel s seboj v grob-Naj mi odpusti, če sem mu delal krivioo! Vse* lej, kadar slišim lahkomiselne sodbe in obsoo* be ljudi, pa se spomnim materinih besed.
France Z?ev%
žele po udrtih licih. Ob edini skledi, ki jo je zdaj premogla domačija, so se pogovarjali pozno v noč.
Vsak dan so čakali na mater in sestro Ano, ki so ju gestapovci odgnali v Auschvvitz. Ločili so jih že v Celovcu. Mati je tedaj zaman pokleknila in z vzdignjenimi rokami prosila: Pustite mi otroke! Odvlekli so jih v neznano. Še jih je prosila za milost in materin krik ju še danes prebuja v spanju.
Čez nekaj dni, ko se je kravica prilagodila praznemu hlevu in se umirila, se je s stricem Juračem spet oglasil Sepp. Zala in Primož sta ga ogledovala s strahom. Oči so nezaupljivo begale od strica k nepoznanemu človeku, ki je govoril mešanico slovenskega in nemškega jezika. Zahajalo je sonce in oba otroka sta hkrati rekla: „Spat greva". Izginila sta, ne da bi pozdravila. Ko sta stric in Sepp že zavila za vrtno lopo, sta se tiho in počasi vrnila v izbo. Strah pred hudim se jima je vlegel v kosti. Otroci ne pozabljajo. Sestra Mojca ju je pobožala in umirila.
Stiki s Seppom so bili ob tistem času lakote pomembni in mnogokaj jim je preskrbel od Angležev. Pomagal je delati tudi na sosedni kmetiji, ki je še vedno samevala. Preorali so in sejali ajdo. Tako je odločila Mojca, da bi soseda imela tudi kaj jesti v jeseni, četudi je stric Jurač zmajeval z glavo. „Ne bodo se vrnili," je dejal. Sepp je tudi zmajeval z glavo. Docela spremenjen je bil zdaj in večkrat je dejal: „Ne bi smeli pustiti, da je Hitler počenjal take stvari. Mi pa smo morali biti poslušni."
Zala se je jezno obrnila, obenem pa je odločen gib roke dal razumeti: „Da, mi pa smo pomagali partizanom, ki so se pri nas edini borili proti Hitlerju."
Tisti večer je rahlo potrkalo na dveri, kot bi sunek vetra premikal lesene zapreke. Oljenka je še medlo razsvetljevala prostor, in kakor bi se za trenutek ustavil čas, je za durmi rahlo zastokalo.
„Jaz sem, odprite, Ana." Primož je skočil s klopi in oljenka je ugasnila. Mojca je odprla duri in v temi so se objeli štirje otroci Juračeve domačije. V temi je bilo slišati le ihtenje, ki se je spremenilo v strah, kot bi nevidna usta zadrževala besedo: Kje je mati? V tem trenutku so se z živim duhom zavedeli trpke resnice, da so ostali sami, da se mati ne bo nikoli vrnila. Ostali so brez očeta in matere. Izbo je v temi objela napeta tišina. Zala je odprla železna vratca ognjišča, kjer je še rahlo svetila žerjavica in spet so prižgali leščerbo. Svetloba je obliznila okostenelo telo sestre Ane in kot bi senca smrti stala ob njih, sta njeni ličnici poglobili grozljivost izčrpanega, izmučenega obraza.
„Mamo so ubili. Ubili so jo. Ubili na apelu, ker je zakrivala bolno Avstrijko. Ugotovili so, da je to dekle bilo Židinja. ,Vsi smo ljudje,' je dejala mama in zato je morala umreti."
Nato je Ana molčala in uprla pogled v Primoža. Plamen luči ga je obsvetil.
„Vse tri bomo tvoje mame," je rekla, stegnila svojo izčrpano suho roko proti njemu in ga pogladila. Zajokali so vsi trije. Solze je brisala mračna svetloba. Legli so v hiši na slamo, vsak s svojimi težkimi občutki, medtem ko je plamen ugašal v peči.
Naslednje dni in še nekaj tednov ni bilo Seppa. Vrnil se je domov prek Drave na svoj dom. Vojaški angleški šofer ni več potreboval vodnika. Pogovarjali so se o njem.
Ana je hodila počasi, molče po hiši. V vsaki besedi je našla dvom in le s težavo je verjela sestrama in bratcu o njegovi nemški dobroti. Ni verjela, da bi žarki človeške dobrote in ljubezni povsod že presijali svet, toliko je bilo v njej nagrmadene dvomljivosti.
„Mogoče sem krivična," je rekla Ana. Prav tedaj je stopil v hišo Sepp. Pozdravil jih je v potujčeni slovenščini in potem povabil v hlev. Tam sta se ob koritu gnetla mla-
da prašička. Pripeljal ju je s svoje domačije, Mojci v dar-
Ane to ni ogrelo. Molče se je vrnila v hišo. Vse druga* če je njegovo uslužnost sprejemala Mojca. Občutek na* klonjenosti se je v njej razraščal. In prišel je dan, ko odšla z Juračeve rojstne domačije prek Drave na Seppo^ dom za mlado gospodinjo.
Rodila je otroka. V svoji lepi slovenski govorici jima ponavljala prve besede in pela uspavanke. Ko sta odraščala, se je trudila, da bi govorila tudi tako kot ona in ^ samo kot Sepp, ki zadnja leta drugega kot nemško n' hotel več znati. Skazilo bi mu dober zaslužek, kot čla^ gemeinderat/občinskega sveta je bi) čislan, delna sloves* ska govorica v družini bi ga postavljala v čudno, man) vredno luč.
Ta vpliv je prenašal tudi na otroka. Uspel je le P' sinu Hansu. Deklica Greti pa je brezskrbno čebljala materjo in jo razveseljevala. Smehljala se je očetu in 9^ namerno dražila s slovensko govorico, četudi ji je de)S'? naj molči.
Tako je ginevala slovenska beseda tudi po vaseh n^ koč strnjenega slovenstva.	^
Kakor da bi se povrnila v svet grozot, je Ana nek° ob obisku dvignila svojo roko, ožigosano s tabriščno vitko, in uprla pogled v trpečo Mojco. „Zdi se mi, da I tudi Sepp bil sopotnik tistih, ki so nas v vojni uničena^ To, kar se spet začenja pri nas, ni en udarec, ampak ves9 udarcev, vam pravim. Od njih naš narod na svoji zemlji Is ko izhira."
Kmalu nato je Ana umrla. Preveliko je bilo njeno hP Ijenje v vojni. Ne dolgo za njo je žalost stisnila tudi ra^ očarano Mojco. Želela si je še enkrat videti rojstno vas ^ domačijo. Ko je ob oknu doma že vsa onemogla zrla_
temne gozdove in domače planine, je želela tudi biti pokopana.
je zastalo srce ' .
(Dalje
Posvet o koroškem vprašanju...
Ljubitelje slovenske knjige opozarjamo, da si lahko
brezplačno izposojajo knjige
v Slovenski študijski knjižnici, ki ima svoje prostore v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva, Tarviser StraBe 16, telefon 82 9 68.
Knjižnica posiuje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8.16. ure.
SŠK dobiva nekako od leta 1974/75 naprej obveznostne izvode vseh knjig, ki izidejo v SR Sloveniji. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko slovenico. Knjige so različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
KRATEK iZBOR KNJiŽNtH NOVOST) v Siovenski študijski knjižnici
Z KMECL Matjaž: Fran Levstik, Levstikov življenjepis,
185 str., ilustr.
H VOLARIČ Zlata. Koraki, povest, 236 str., ilustr.
H šOMEN Branko: Panonsko morje, roman o avtorjevi mladosti in njegovi generaciji, 380 str., ilustr.
H NAŠ MALČEK, nega, vzgoja in razvoj otroka od rojstva do tretjega leta starosti, 226 str., ilustr.
H ZGONEC Slavko: Vrtnice, 191 str., ilustr.
K KOLIŠEVSK) Lazar: Makedonsko narodno vprašanje, 335 str. ZA MLAJŠE BRALCE
K KDO LETi NAJViŠJE, Ezopove basni, 16 str., ilustr.
Rt KOS Božo: Kaj pa žebeij? otroška slikanica, 24 str., iiustr. tK SITAR Sandi: Pozor! Teievizor gori! 83 str., ilustr.
fNgJg/jfvanje z 2. stran:') ^natizo. Moritsch je poudaril, da je s svojim prispevkom želel odpreti nov aspekt v razpravah o prvinah in elementih plebiscitne odločitve.
Direktor koroškega deželnega arhiva Alfred Ogris je polemiziral zlasti proti poročilu o celovškem simpoziju v ..Osterreichische Ost-hefte", ki ga je napisal celovški univerzitetni asistent Derndarsky; Poleg tega je zavzel tudi stališče ^ posameznim prispevkom ter nakazal pomanjkljivosti, ki so po njegovem metodičnega značaja. V diskusiji o slovesnih obljubah koroškega deželnega zbora septembra 1920, ki se je nanašala predvsem ha prispevek prof. Veiterja, je zlasti Lojze Ude govoril o moralni obveznosti Koroške in njenih oblasti do Slovencev. Oglasil pa se je tudi Valentin Einspieler, ki je zastopal stališče, da je koroški deželni zbor ! svojo obveznost že izpolnil s tem, da je koroškim Slovencem ponudil kulturno avtonomijo. Einspieler je hienil, da gre v tej zvezi za tri obljube koroškega deželnega zbora, ter se zavzel za razprave s področja kulture in šolstva koroških Slovencev, obdelala pa naj bi se poleg tega še propaganda slovenske strani.
Prof. Ernest Petrič je v bistvu Potrdil Veiterja ter govoril o eksterni in interni pravici do samoodločbe narodov in narodnih manjšin. Prof. Veiter je ugotovil, da se razpravljale! pri obravnavanju koroškega vprašanja vse premalo opijajo na literaturo, ki je izšla oz. Izhaja izven Koroške in Slovenije; nienil je, da bi bilo dobro izdati o koroškem vprašanju posebno bibliografijo. Dosti diskusije je bilo tudi o prispevku Emila Brixa, ki obravnava glasovanje 1920 v povezavi z avstrijsko nacionalno statistiko. Češki zgodovinar Jiri Ko-
ralka je pogrešal specifičen prikaz nemškega nacionalizma na Koroškem, na osnovi katerega bi šele mogli potegniti paralele med posameznimi deli avstroogrske monarhije. Karl Stuhlpfarrer je v teku diskusijskih prispevkov preciziral predvsem svoje stališče glede na plebiscitno odločitev koroških Slovencev, pri čemer je poudaril, da ta odločitev nikakor ne pomeni pristanka Slovencev na asimilacijo. Temeljita stališča k posameznim vprašanjem pa sta prispevala zlasti tudi prof. Grafenauer in prof. Mitrovič.
Čeprav je vodilni predstavnik današnjega koroškega zgodovinopisja Alfred Ogris zagotavljal, da ne-
IDRIJA — Člani organizacijskega komiteja 8. Trnovskega smučarskega maratona so pričeli s pripravami, da bi najbolj množična manifestacija smučarjev tekačev v Jugoslaviji, ki bo 7. februarja 1982 v Črnem vrhu nad Idrijo, v celoti uspela.
„Izredno uspeli 7. Trnovski maraton z rekordnim številom skoraj 4000 udeležencev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, med njimi je bilo tudi številno zastopstvo zamejskih Slovencev, predstavlja veliko obveznost za člane organizacijskega komiteja in ostale organizatorje Trnovskega maratona, da kar najbolje pripravimo prihodnjo manifestacijo smučarjev tekačev," je dejal Stanko Murovec, predsednik organizacijskega komiteja, ki že vse od leta 1974, ko je bil organiziran 1. Trnovski maraton s 553 udeleženci, vodi in bedi nad organizacijskimi pripravami.
Da je Trnovski maraton poznan v Evropi, prav tako pa tudi v ostalem
kega posebnega ..koroškega zgodovinopisja" oz. oficioznega „koro-škega stališča" ni in da vsak avtor pač odgovarja za svoje pisanje, so med dvodnevno razpravo le zelo jasno prišle do izraza očitne razlike med stališči ..koroškega zgodovinopisja" na eni ter stališči „du-najske šole" na drugi strani (v tem smislu je bilo v koroškem tisku „s posebne strani" tudi pravočasno poskrbljeno za primeren uvod v ljubljanski posvet — op. ured.). Sicer pa so pogovori zgodovinarjev v Ljubljani potekali sproščeno in so se domenili, da bodo stališča diskutantov objavljena v strokovnem časopisju tako v Sloveniji kot v Avstriji.
smučarsko — tekaškem svetu, potrjuje tudi vabilo organizatorjem TM iz Idrije, da sodelujejo na posvetovanju organizatorjev enajstih najbolj množičnih tekmovanj smučarjev — tekačev na svetu (Vaša, Engadin, Marcialunga). Posvetovanja, ki je bilo julija letos v Helsinkih (Finska), se organizatorji TM iz Idrije niso mogli udeležiti, ker jim je bilo vabilo prepozno dostavljeno. S telegramom, v katerem so opravičili odsotnost, so se zahvalili za vabilo in izrekli pripravljenost za nadaljnje sodelovanje.
Na zadnjem sestanku organizacijskega komiteja v Idriji so sprejeli finančno poročilo, izvolili delovne komisije ter se dogovorili za nadaljnje aktivnosti na področju zbiranja sredstev za prireditev. Izoblikovali so tudi razpis 8. Trnovskega maratona, ki bo vseboval tudi nekatere novosti. Teh bodo veseli predvsem nastopajoči in tudi obiskovalci prireditve, organizatorji pa bodo o njih tekoče ob-
veščali v vseh sredstvih informiranja. Razpis 8. Trnovskega maratona bo natiskan v začetku decembra, nato pa bo razposlan smučarskim klubom, sindikalnim organizacijam, šolam in ostalim ljubiteljem smučarskega teka. Komisija za pripravo prog, ki jo vodi Janez Pavčič, je že poleti naredila ogled in korekcijo nekaterih delov proge, ki bodo prispevale k boljšim pogojem nastopajočih in organizaciji celotne prireditve.
Na programu 8. Trnovskega mara-
tona bodo naslednje discipline: maraton 42 km, mali maraton 25 km, smučarski tek za pripadnike JLA, TO in milice na 10 km in pionirski smučarski tek na 8 km. Za predstavitev najbolj množične tekaške prireditve, ki naj bi se je prihodnje leto udeležilo okrog 4500 tekačev, so organizatorji TM poskrbeli tudi na sejmu smučarske opreme v Ljubljani, ko so prikazali film o TM in slikovno gradivo.
5:7fo Aofdč
Pričete so se priprave
na 8.Trnovski smučarski
maraton

a		A V S T R ! J A 1		R A D i O — TELEViZIJA	
K		PETEK 27. 11.: 9.00 Poročita			
		— 9.05 Za predšolske otroke			
— 9.30 Ruščina — 10.00 Duhaj smo mi vsi — 10.50 Viharne višine — 12.05 Risanka — 12.15 V središču je bil tiovek — 13.00 Redakcija — 17.00 Za pred *°iske otroke — 17.30 Pustolovščine torna SdWyerja in Huck!eberryja Finna — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum " 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 'kts v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Panorama — 22.20 Nočni studio — poročila.
SOBOTA. 28. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 An-t^eščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Izgon iz raja — 11.25 Noč-studio — 12.30 Igraj z nami — 13.00 Redakcija — 15.30 Kitare ljubezni — 17.00 ^aily box — 17.50 Napete pustolovščine — P.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva *"at sedem — 18.25 Dober večer v soboto Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije m Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in Iport — 20.15 Peter A!exander: čestitamo ^ 21.50 šport — 22.40 Euro-show — 23.40 "oročila.
NEDELJA, 29. 11.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Nasprotovati ni težko — 15.20 Trocadero ^ 16.45 Nils Holgerson — 17.10 Gibanje je ^se — 17.40 prometni svetovalec za otroke ^ 17.45 Klub seniorjev — 18.00 Srečanje med živaljo in človekom — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Adventni pogovor — 19.30 ''"s v sliki in šport — 20.15 Magdalena — '"an Grozni — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, !0. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 7a predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	Motivi pesništva: svoboda — 10.30 kitare ljubezni — 11.55 ..Eksperiment" človeštvo — 12.05 Risanka — 12.15 Divji smuk m^d polom in palmami — 15.00 Redakcija ^ 17.00 Za predšolske otroke — 17.30 Las-*ie — 17.55 otrokom za lahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.30 Mi — 19.00 Slike h Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Po "edeljski šport — 21.05 Profesionalci — h.55 šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 2. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 Za ^tedšolske otroke — 9.30 Angleščina —
10.00	Uporabna fizika — 10.30 še enkrat z Občutkom — 12.00 Mi — 12.15 Klub senior-lev — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predelske otroke — 17.25 Tudi poveseliti se je *'eba — 17 55 otrokom za lahko noč — 10-00 Pustolovščine — 18.50 Mi — 19.00 Sli-iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 'eieobjektiv — 21.00 Zakaj gledališče — , h.5Q večerna svetloba — 22.55 Poročila.
SREDA, 2. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi ""veseliti se je treba — 9.35 Francoščina ^ 10.05 Varstvo pite — 10.20 Tehnike likov-
ne umetnosti — keramika — 10.35 Mi — 10.55 Svetovni poka!: smuk za ženske —
12.1	Teteobjektiv — 13.00 Redakcija — 17.00 Čarobni kamen — 17.30 Viki in močni možje
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Smeh na recept — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Tekma v Bombay — 21.45 Svetovni pokat: smuk za ženske — 22.15 Poročita.
ČETRTEK, !. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 Obraz stotetij — 10.30 Svetovni pokat: vetestatom za ženske — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Wattoni — 13.00 Redakcija — 13.40 Svetovni pokat: vetestatom za ženske — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki
—	20.15 Happy — 21.25 Mati Courage — 22.25 šport — 23.15 Poročita.

A V S T R ! J A 2
PETEK, 27. 11.: 17.30 Na sprotovati ni težko — 18.00 Gaterija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Zdravniški svetovatec — 21.20 Potitika v petek
—	deset pred deseto — 22.20 Franken-štajn — kot je bit v resnici — 23.55 Poročita.
SOBOTA. 28. 11.: 14.00 šport — 17.00 Draga družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika?" — 20.15 Figaro se točuje — 22.40 šef je posta! svojega najbotjšega moža — 0.00 Poročita.
NEDEUA, 29. 11.: 10.00 Advent umetnikov
—	13.30 Svetovno prvenstvo v tetovadbi: na orodju — 16.30 Adventno petje — 17.C0 Jutius Raab 1891—1964 — 17.45 Stevie Won-der — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Še enkrat z občutkom — 21.45 šport — 22.00 Uporniki iz Liang shan po-a — 22.45 Anatotij Karpov
—	Viktor Korčnoj — 23.15 Poročita. PONEDELJEK, 50. 11.: 8.00 Znanje danes —
18.30	Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo ... — 19.30 Čas v stiki — 20.15 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sestre Bronte — 0.15 Poročita.
TOREK, 1. 12.: 16.30 !z partamenta — 17.45 Nastanek gramofonske ptošče —	18.00
Orientacija — 18.30 Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo —
19.30	čas v stiki — 20.15 „2egnanje na Ti-rotskem" — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 2. 12.: 16.45 tz partamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kutturni žurnat v sredo — 21.00 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto — 22z.20 Neta — zgodba sti-karice — 23.55 Poročita.
ČETRTEK, 5. 12.: 16.30 tz partamenta — 17.45 Tehnika tikovne umetnosti — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo . . . —
19.30	čas v stiki — 20.15 Datti, datii — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
		JUGOSLAV!JA
§		PETEK, 27. n.: 8.50 TV v šoli — 15.50 TV v šoli — 17.10
Poročita — 17.15 Padta z neba — 17.45 Tetestart 81 — 18.15 Obzornik — 18.25 Energetika — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zenska, imenovana Mojzes — 21.35 Fitmska kronika 1945 — 22.20 V znamenju — 22.35 Mož, imenovan konj, ameriški fitm.
SOBOTA, 28. 11.: 8.00 Poročita — 8.05 Gtasba za cicibane — 8.20 Lotek in Botek
—	8.30 Jetenček — 9.00 Nihče kakor jaz —
9.30	Dva dni v Weimarju — 10.05 Jedrska revotucija — 10.35 Zupan v Casterbridgeu
—	11.25 Poročita — 15.55 Poročita — 16.00 Ne obračaj se, sinko, jugostovanski fitm
—	17.45 Festiva! „Revotucija in gtasba": Pesem mtadih — 18.4 Naš kraj — 19.00 Zta-ta ptica — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Naše 12. srečanje — 21.40 Modni utrinki — 21.45 Evro-show, zabavno gtasbena oddaja — 22.40 Kažipot — 23.00 Poročita.
NEDEUA, 29. 11.: 8.35 Poročita — 8.40 Ziv žav, otroška matineja — 9.30 Anno Domini 1573 — 10.30 Narodna gtasba — 11.C0 Ljudje in zemtja — 12.00 Kažipot — 12.20 Poročita — 13.25 Nogomet Grčija : Jugo-stavija — 15.15 Pekinška opera — 16.15 Pesem zapojmo si — 17.15 Skrivnost Nikote Teste, jugostovanski fitm — 19.00 Pikapo-tonica — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Manj strašna
noč ... — 21.00 Hanzova pot, dokumentarna oddaja — 21.30 športni pregted — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 30. 11.: 9.05 Poročita — 9.10 Otroška vesetica — 9.40 Drejček in trije Marsovčki — 10.40 Riki-tiki-tavi, sovjetski miadinski fitm — 11.55 Poročita — 15.00 Gtasba za cicibane — 15.20 „Vesna" iz Zagorja, gtasbena oddaja — 15.50 Poročita
—	15.55 Pekinška oprea — 16.55 Morta-deta, itatijanski fitm — 18.30 Jedrska etek-trarna Krško: Vetika izkušnja — dragocen napotek — 19.00 Ztata ptica — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Murva, drama — 21.25 Evropa išče tretjo pot — 22.05 Poročita.
TOREK, 1. 12.: 16.50 Poročita — 16.55 Potovanje škrata Hajaška — 17.05 Drugo srečanje tamburaških skupin Stovenije — 17.35 Pisani svet — 17.55 Mati, drama — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Aktuatno — 20.55 Zenske z obate — 22.25 Don Kihot, batet — 22.30 Poročita.
SREDA, 2. 12.: 9.00 TV v šoti — 16.40 Smuk za ženske — 17.30 Poročita — 17.35 Cirkus — 18.00 Romantika proti ktasicizmu
—	18.30 Obzornik — 18.45 Batet za vsako-
gar — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —	20.00 Zakonsko živtjenje Marie
Braun, zahodnonemški fitm — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 3. 12.: 10.25 Vetestasom za ženske — 15.30 TV v šoti — 16.15 Vetestatom za ženske — 17.25 Poročita — 17.30 Jeten-ček — 18.00 Podobe btaginje, pakistanski fitm — 18.30 Obzornik — 18.40 Mtadi za mtade — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Studio 2 — 21.35 Sad v ustih smrti, batet — 22.15 V znamenju.
ORF - KOROŠK) RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, M. It.: 14.10 Koroški obzornik — Naši pevci — Dr. A. Feinig: Svetinska le-
SOBOTA, ŽE. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDEUA, M. 11.: 7.05 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, !0. 11.: 14.10 Obzornik — Napoved sporeda — Zbori pojo (koncert Kernjakovih pesmi 22. 11. 81).
TOREK. 1. 12.: 9.50 Pisani svet — 14.10 Obzornik — Ob zvokih tamburic — Zanimalo vas bo.
SREDA, 2. 12.: 14.10 Obzornik — Minute z . . . — Za starejše letnike.
ČETRTEK, !. 12.: 14.10 Obzornik — Popevke.
Stovemko pianinzko drultvo Ceio-vec vabi na
DtA-PREDAVAMJE o ziovenzki odpravi na Oreniandijo
*	v petek i7. novembra 1981 ob 19.30 uri v dijaikem domu S$D, Tarvizer Strahe 16, v Ceiovcu
*	v zobota !8. novembra 1981 ob 19.30 uri v goitiini Putnik v Ločah
Predava vodja odprave Janez Bizjak iz Ljubijane. Ra tej ekzpeditiji zo ie ziovenzki aipinizti proiiaviii z prvenztvenimi vzponi na večtizoč-metrzke greniandzke vrhove.
Prizrčno vabijeni!
S!ovenska prosvetna zveza in Avstrijsko-jugosiovansko društvo vabita na operno predstavo
MADAME BUTTERFLY
v sredo 2. decembra 1981 v ijubtjanski operi Odhod avtobusa iz Betjaka (giavni koiodvor) ob 16. uri, iz Ceiovca (giavni koiodvor) ob 17. uri.
Cena za vožnjo in predstavo znaša 200 šiiingov. Prijave do 25. novembra pri Siovenski prosvetni zvezi, 9020 Ceio-vec, Gasometergasse 10; te-iefon (0 42 22) 32 5 94
tzdajatetj, zatožnik in tastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Cetovec/Kta-genfurt, St. RuprechterstraBe 19/tV (Sindok), tetefon 84 9 24, teteks 42086; uprava: 9021 Cetovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borov!]*.
!Z POROČIL DELEGACIJ !Z AVSTRtJE !N !TAL!JE
Mačehovstvo državnih obiasti
Na srečanju narodnosti sosednih deže! v Koszegu so vse detega-cije izrazite svoje zadovotjstvo, da je srečanje tetos bito na Madžarskem, kjer so se tahko srečate manjšine iz tako raztičnih poiitičnih in družbenih sistemov in primerjate potožaj svoje manjšine z drugimi.
V tej zvezi naj podrobneje omenimo posege manjšin iz Avstrije gradiščanskih Madžarov in Hrvatov ter koroških Stovencev.
Centralni ansambet narodnosti na Madžarskem je odiično zapiesa!
Janos Moor in Lajos Szeberenyi sta poročala o položaju gradiščanskih Madžarov, ki jih predvsem okoti Obervvarta živi okoli šest tisoč. Združeni so v Kulturnem društvu gradiščanskih Madžarov, ustanovljenem leta 1968. Ker za gradiščanske Madžare ni drugih zakonskih določil, so se odločili sodelovati v manjšinskem sosvetu, na zadnji seji tega sosveta pa so zahtevali, da naj država določila člena 7, ki veljajo za Slovence in Hrvate, razširi tudi na Madžare, ker da določila sedmojulijske zakonodaje nikakor ne zadostujejo za zaščito manjšine. V pogovoru pa so Madžari poudariti, da popolnoma razumejo odklonilno stališče koroških Slovencev do sosvetov. Če bi bili Madžari v enakem položaju, bi rav-
nali ravno tako. Kot eno bistvenih vprašanj sta Moor in Szeberenyi poudarlia šolsko vprašanje, opozorila pa sta tudi na to, da se v avstrijskih sredstvih javnega obveščanja veliko premalo informira o manjšinah. Na prvem mestu sta izrekla tudi kritiko madžarskih oblasti, ki da premalo angažirano podpirajo svojo manjšino v Avstriji.
Tudi dr. Ivan Muller je v imenu Hrvatskega kulturnega društva izpostavil pomen šole, vrtcev, množičnih občil v jeziku narodnosti in postavil vprašanje, kako naj se manjšine razvijajo, če se vse javno življenje dogaja samo v večinskem jeziku. Ponovil je odklonilno stališče Hrvatov do manjšinskih sosvetov in dejal, da letos Hrvati kljub obljubam niso dobili niti ši-
linga subvencije. Avstrijo je obtožil dvojne mere, ki je na enem očesu slepa, ker vidi samo svojo manjšino na Južnem Tirolskem, manjšin v državi pa ne opazi.
Poročilo o položaju koroških Slovencev je podal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je ugotovil trenutno pat-situacijo, ker vlada vztraja na sodelovanju manjšine v sosvetih kot pogoj za reševanje odprtih vprašanj, Slovenci pa to sodelovanje odklanjajo, ker so sosveti del protiustavnega zakona, ki ne le ne jamči obstoja narodne skupnosti, temveč dejansko zmanjšuje njene pravice iz državne pogodbe. Kot izhod iz te zavožene politike so Slovenci že pred dvema letoma predložili ..operativni koledar", ki vsebuje bistvena življenjska vprašanja slovenske narodne skupnosti, vendar se odtlej ni nič premaknilo.
Za Slovence v Italiji je podal poročilo tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dušan Udovič, ki je poudaril vlogo čimprejšnjega sprejetja globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence, ki so zdaj razdeljeni na tri pokrajine in s tem tri kategorije, ki uživajo različne pravice: Slovenci v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in Reziji ne uživajo nobenih pravic, goriški Slovenci malo več, še največ, toda kljub temu premalo, pa Slovenci v tržaški pokrajini. Predvsem pa je tu veliko zagotovljenih pravic ostalo samo na papirju.
šesto srečanje narodnosti sosednih dežel je v soboto izzvenelo kot koristna izmenjava izkušenj narodnosti, hkrati pa tudi kot pomemben dejavnik sodelovanja med deželami in državami v tem prostoru.
70-tetnica Slovenskega planinskega društva v Gorici
Stovensko prosvetno društvo „Roi" v Šentjakobu v Roiu vabi na KONCERT
v soboto 12. decembra 1981 ob 19.30 uri v kuiturnem domu občine Šentjakob.
Nakopata: meloni pevski zbor „B)až Arnič" z Jesenic in domači mešani pevski zbor .Rož". Prisrčno vabijeni!
Oeže!ne!iterame nagrade 1981
Danes je koroški dežeini giavar Leopoid Wagner podeti) ietošnje iiterarne nagrade. Podeiitev je bita v okviru kratke svečanosti na sedežu dežeine viade.
Tako so ietos prejeti nagrado de-žeie Koroške akademski siikar Gi-seibert Hoke, priznavaino nagrado dežeie znani koroški pesnik Hans Renger, pospeševaine nagrade pa so prejeii mag. ingomar Rainer (za giasbo), akademski siikar Gerd Wucherer (za upodabijajočo umetnost), univ. doc. mag. dr. Hermann Kautschitsch (za znanost) in Anton Dekan (za književnost).
Med dobitniki tudi ietos ni nobenega pripadnika iz vrst siovenske narodne skupnosti, čeprav bi marsikdo tako nagrado oziroma priznanje zasiužii.
Slovensko planinsko društvo v Gorici (Italija) obhaja letos 70-letnico svojega obstoja. Za to priložnost je društvo izvedlo Izredno uspelo jubilejno slovesnost v goriškem avditoriju, katere so se poleg domačih planincev udeležili tudi najvšji predstavniki Planinske zveze Slovenije, zastopniki zamejskih planinskih društev, predstavnik italijanskega planinskega društva, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Cigoj ter številni zastopniki javnega življenja.
Slavnostni govor v nabito polni dvorani je imel predsednik društva Vlado Klemše, ki je izčrpno orisal zgodovino društva in ob koncu govora še napovedal, da bodo v novem kulturnem domu organizirali razstavo o zgodovini oziroma dejavnosti jubilejnega društva.
Primorski planinci so vsekakor lahko ponosni na svojo planinsko preteklost, saj so bili oni tisti v slovenskem prostoru, ki so dali prve znane planince, kot so to bili Valentin Stanič (prvi slovenski alpinist, bil med prvimi na GroRglocknerju), Tuma in Jug (slednji je bil aktiven član goriškega planinskega društva). Šele za Jugom (smrtno ponesrečil leta 1924) so ta primat začeli prevzemati Gorenjci.
Zgodovina Slovenskega planinskega društva v Gorici je zelo podobna zgodovini Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Oba sta preživela dve vojni in strašen čas fašizma oz. nacizma. Oba izhajata iz matične planinske organizacije, ustanovljene leta 1893. Goriška podružnica je bila ustanovljena leta 1911, Ziljska pa leta 1900 (rojstvo slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem). Obe delujeta danes pod imenom Slovensko planinsko društvo. Res zelo slični usodi in zaradi tega udi dolgoletna bratska planinska povezanost Goriški planinci so svojo 70-letnico obhajali na edinstven način, s slavnostno akademijo v povsem napolnjenem avditoriju. Kulturni pro-
gram, ki so ga pripravili, je bil tako kvaliteten, da bo ostal vsem, ki so se udeležili te jubilejne prireditve, v nepozabnem spominu. Slavnostno akademijo je začel mogočni harmonikarski orkester Miramar iz Trsta pod vodstvom Zajčeve, nato pa sta zapela sovodenjski nonet in kvintet bratov Zupan iz Tržiča, vmes pa je gledališki igralec Stane Raztresen prebral odlomke iz raznih del primorskih besednih ustvarjalcev.
Jubilejne prireditve v Gorici sta se udeležila tudi zastopnika Slovenskega planinskega društva v Celovcu in v imenu slovenskih planincev na Koroškem iskreno čestitala predsedniku Klemšetu k njihovemu prazniku in predala spominsko darilo.
AKCtJA VZAJEMNOST! NA PEČ!
Prejšnj:	v tf&M dopoldneva
je ngsžgl Mg ofwočj% Peči / O Jen ("7309 nzj, to je Mg tronreji meri Avstrijo, /tgiijo in /ggosigvijo požgr. A/g itg/ijgns&i strgni ;ggozg/?orlnegg po^očjg Peči se je vžgg/g snAg trgvg in ogenj se je Aitro rgzširii tgdi ng jggoslcvgns^o strgn. Pri gničevgnjg ognjg so to^rgt sodeiovg/i ggsiici iz vse/? tre A držgv. T?l!g je to g^cijg vzgjentnosti in ntedse/mjnegg sodeio-vgnjg, ^i zgsinži vse prizngnje. Po ocengA je požgr zgje/ več deset /?e^t-grov ng itgiijgMtld strgni, ng jggos/o-vgns/d pg približno tri.
Ponoči od pet&g ng soboto pg je ng pogor-UČK spet zggoreio in to ng Ifglljgns^l strgni. /tgiijgni so zgprosiii /ggoslovgne, dg /d jint 7?omggg!! g^rotiti požgr. S^Hpno z ggsiici jeseniške žeiezgrne, prostovoljni/? društev Jesenic, Krgnjske gore in Pgteč in oi? pomoči gozdgrjev so učinkovito pomgggii pri ggšenjg in gg ndn-šiii.
Ng ngši strgni Peči so možnosti, dg ki se rgzširii požgr zelo mgjkne, sgj severng senčng strgn nimg tgkš-nik pogojev kot jgžng, kjer so po-kočjg pokritg s presušeno trgvo.
ŠPORTNI VESTNIK
TRETJE EKtPNO PRVENSTVO V NAMtZNEM TEN!SU
V soboto 14. novembra 1981, smo na Obirskem igrali prva dva kola jesenskega tekmovanja; soboto navrh pa smo v Selah s 3. in 4. kolom zaključili slovensko ekipno prvenstvo 1981.
Na tem prvenstvu so bile zastopane 4 ekipe: SSK Obir z dvema ekipama, SSD Dijaški dom ter Selani. Slovenski ekipni prvak 1981 je senzacionalno postal Obir I z 12-imi točkami in s sledečo postavo: Zdravko Smrtnik, Stanko Haderlap, Hanzi Ojster ter Justin Polanšek. Drugi so bili Selani s sedmimi točkami (Marti in Mirko Ora-že ter Pavel Olip), ki so Obirčane podcenjevali in največkrat igrali le z dvema igralcema. Tretji je postal Obir H (Franc Jožef, Vladimir, Valentin in Mar-
Stovensko prosvetno društvo Bo-rovtje vabi na
REDN! OBČNt ZBOR v ponedetjek 7. decembra 1981 ob 19. uri v društveni sobi, Doiiich-gasse 4.
ko Smrtnik) s 5-imi točkami. Zadnje je bilo moštvo iz Dijaškega doma, ki ni doseglo nobene točke in se tudi zadnjih dveh tekem ni udeležilo.
Posamezni rezultati: Sele - Obir II 5:5, Obir I - Obir II 6:0, Dijaški dom -Obir I 1 :6, Dijaški dom - Sele 0:6, Obir II - Dijaški dom 6:0, Obir I - Sele 6:2
Končni rezultati: 1. Obir I 36:8, 12 točk; 2. DSG Sele 28:17, 7 točk; 3. Obir II 19:27, 5 točk; 4. Dijaški dom 9:36, brez točke.
Prvo mesto na lestvici je ponovno zasedel Mirko Oraže s 13:1 pred Zdravkom Smrtnik z 9:1. Tretji je postal Han-
zi Ojster s 4:1 pred Vladimirjem Smrtnik s 5:4 in Martijo Oraže z 3:6.
DRUGO NAM!ZNOTEN!ŠKO PRVENSTVO V SELAH
V nedeljo 22. novembra 1981 je bilo v Selah drugo slovensko namiznoteniško prvenstvo. Igrali so v dveh skupinah: skupina 4 (splošni razred) I" skupina B (mladinci). Na žalost pa se ga je udeležilo le 8 igralcev z Obir-skega in Sel. V skupini B je presenetljivo zmagal Zdravko Smrtnik in postal slovenski mladiniski prvak 1981. Drugi je bil Stanko Haderlap pred Vlo* dimirom Smrtnikom in Martijo Oraže. * skupini B pa je senzacionalno zmago' in s tem postal slovenski prvak 19°' Franc Jožef Smrtnik pred Mirkom Ora-žejem, ki nasprotnikov ni vzel dovolj resno. Tretji pa je postal Zdravko Smrtnik pred Stankom Haderlapom '" Hanzijem Ojsterjem .
ŠAH - KARPOV PONOVNO SVETOVN!PRVAK
Pred kratkim je sovjetski velemojster Anatolij Karpov uspešno ubranil slov svetovnega prvaka v šahu. hlje-gov izzivalec Viktor Korčnoj, po narodnosti Rus, ki živi v Švici, svojega cilja, da bi premagal Karpova še zda-leka ni dosegel. Naslov svetovnega prvaka bi dosegel tisti, ki prvi doseže 6 točk. In te si je suvereno pribor' Karpov. Dvoboj je bil dobljen za Karpova z rezultatom 6:2. Svetovni pr"° je izzivalca premagal v petdeset'" dneh. To je bil najkrajši čas šahovskega dvoboja za svetovno prvenstvo-
Na zaključni prireditvi v MeranU; kjer je bil Karpov proglašen za svetovnega prvaka v šahu je le-ta prej^ zlato kolajno FIDE in poleg tega se 500.000 švicarskih frankov. Tudi Korc-noj ni slabo odrezal, saj je preje
PR!RED!TVE
„Oder mladje* Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na premiero A. E. Greidanus
HODL DE BODL ati DVE VEDRt VODE
v petek 27. 11. 1981, ob 19.30 uri, v Marijanišču v Celovcu, Rudolfsbahn-gurtel 2.
Režija: France Končan
Lutke mladje in Oder mladje Koroške dijaške zveze
Lutkovna skupina KPD .Šmihel" Krščanska kulturna zveza vabijo na
SREČANJE
v nedeljo 29. 11. 1981, v Domu prosvete v Tinjah.
Spored:
13.00: Prihod v Tinje.
14.00: Nastop lutkovne skupine KPD iz Šmihela z igro .RtNGA, RtNCA RAJA'
14.45: Mladinska igra „HODL DE BODL AL) DVE VEDRt VODE
Nastopa .Oder mladje" Koroške dijaške zveze.
16.00: Lutkovna skupina .Lutke
mladje" Koroške dijaške zveze z igro .LUTKE STRtCKA JURJA"
Sledi splošen razgovor med vsemi sodelujočimi in vabljenimi gosti.
Gtedatiške predstave v cerkvah ivan Mrak PROCES
Stovensko statno gtedatišče v Trstu bo gostovato na povabito Krščanske kut-turne zveze in Katotiške prosvete v Ce-tovcu, med 6. in 8. decembrom 1981 na Koroškem in uprizorito svetopisemsko tritogijo stovenskega dramatika tvana Mraka v stedečih cerkvah:
#	v soboto S. 1i. 1981, ob 19. uri v farni cerkvi v št. Lenartu pri sedmih studencih
#	v nedetjo 6. H. 1981, ob 10. uri v farni cerkvi v Sentitju
#	v nedetjo 6. 1!. 1981, ob 19. uri v farni cerkvi v Kapti ob Dravi
^ v ponedetjek 7. H. 1981, ob 11. uri v mestni cerkvi Št. iij v Cetovcu (Stadtpfarrkirche St. Egyd)
^ v ponedetjek 7. 1!. 1981, ob 19. uri v farni cerkvi v Šentprimoiu
#	v torek 8. H. 1981, ob 14.30 uri v grebinjskem samostanu
Srečanje s pisatetjem ivanom Mrakom v nedetjo $. decembra 1981 ob 19. uri v Domu prosvete v Tinjah.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 26. novembra 1981 Za 100 dinarjev dobite	33.00	šil.
Za 100 d!narjev plačate	37.00	šil.
Za 100 Hr dobite	1.26	šit.
Za 100 !!r plačate	1.35	šil.
Za 100 mark dobite	692.50	šil.
Za 100 mark plačate	708.80	šil.
Stovensko prosvetno društvo .Danice v Šentvidu v Podjuni vabi na
KONCERT
mtadinskega pevskega zbora osnoV^ šote .Franjo Vrunč" iz Stovenjgradc" v nedetjo 29. novembra 1981 ob 14.3" uri v kutturnenm domu v Šentprimof" Nastopita bosta tudi: MMZ SPD .D"* niča" in MMZ iz Škocijana.
Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KONCERT
mtadinskega pevskega zbora osnovne šote .Franjo Vrunč" iz Siovenj Gradca v nedetjo 29. novembra 1981 ob 14.30 uri v kuiturnem domu v Sentprimožu.
Nastopita bosta tudi: MMZ SPD .Danica" in MMZ iz Škocijana-Prisrčno vabtjeni!
Stovensko prosvetno društvo .Danice v Šentvidu v Podjuni vabi na
MtKLAVŽEVANJE
v nedetjo 6. decembra 1981 ob 14 ^ uri v Kuiturnem domu v šentprimoiu.
Prisrčno vabtjeni!
RAZSTAVA OTROŠKtH tN MLADtNSK"* KNJiG
Prireditetj: Prosvetno društvo Vetikov^ in SPD .Srce" v Dobrti vasi
Kraj: Gospodinjska šota v Št. Ruped*^ pri Vetikovcu
Okvirni program:
#	Sobota 28. 11. 1981 ob 14.30 uri terarno branje koroških stovensk mtadinskih pisatetjev
#	Nedeija 29. 11. 1981 ob 14.30 ^ iutkovna predstava .Lutke st",. Jurja". Gostuje tutkovna skup"'
.Lutke miadje" KDZ v Cetovcu
RAZSTAVA ZNAMENiTtN UMETN"^ v Domu v Tinjah
Razstavtjajo: Michaeta Favarin, P" < Cervi, Karet Vouk, Marjan Jetenc, P ^ Stavko Kores, Carotine, prof. H Staudacher, Atbert Kraiger.
Tinjska gaterija je odprta do 8. dece bra 1981, vedno od 8. do 18. ure.
Kriminalka Agatha Christie .DESET ZAMORČKOV
Prireditelj: KPD .Planina" v Selah Kraj: farna dvorana v Selah	gfi
Čas: nedelja, 29. 11. 1981 ob j'gž<* Gostuje igralska skupina iz Stan pri Gorici v Italiji.