C 135/1953 LETO VII. ŠT. 138 TRST, 1. JANUARJA 1953 CENA LIR 25 Genovežani zopet proti Trstu Strah tudi pred konkurenco „Jugolinije“ Neznanka ameriških pošiljk v tržaškem prometu 1952 Promet v luki tvori samo del gospodarske dejavnosti v Trstu; vendar se v njem zrcali večidel le dejavnosti mednarodnega pomena. Po tem prometu bi iahko sodili celoten razvoj tržaškega gospodarstva, ko bi razpolagali s podatki, ki bi nam povedali, kdaj gre za pravo trgovino, r< kdaj samo za goli tranzit, se pravi za prehod blaga, ki samo potuje skozi Trst, ne da bi pri tem imela tržaški trgovec, indus*rijec ali bankir kaj posla, oziroma zaslužka z njim. Ker že uradni podatki ne navajajo vrednosti blaga v prome.u. bi morali vedeti vsaj, za kakšno vrslo blaga grej količina sama ne zadostuje. Saj je navadno pri težkih predmetih (rudah, premogu itd.) manj zaslužka kakor pri lahkih (kavi, čaju itd ). Toda ob koncu leta 1952 smo v zadregi celo glede razvoja prometa v luki Bo s?mi količini. Dotlej ro namreč bili objavljeni samo padalki za deset mesecev. Celotne podobe za leto 1952 si torej ne bomo mogli še ustvariti. Ako vzamemo za osnovo statistične podatke Zavezniške vojaške uprave in Tržaške trgovinske zbornice, lahko u-gotovimo, da| je pomorski promet v prvih desetih mesecih znašal 3,559 milijona ton, in, sicer je bilo izkrcanega 2,743 milijona ton blaga, vkrcanega pa isld.OOO ton. Uvoz je torej bil nad trikrat večji kakor izvoz. Trst je pretežno uvozne luka. To po-seflnost je imel še pod Avstrijo, vendar se zdaj razmerje med uvozom in izvozom slabša, se pravi, da napreduje uvoz v razmerju do vsega prometa; Jaj je v prvih 10 mesecih dosegel kar 77% celotnega prometa. Uvoz po morju je leta 1913 dosegel 67% prometa r-o morju, leta 1950 68% in leta 1951 72%. Ni upanja, da bi podatki za zadnja dva meseca to razmerje med uvozom in izvozom mnogo popravili. Napredovanje uvoza in hkrati nazadovanje izvoza se je pokazalo že v letu 1951 ko je bil uvoz za 11,90 večji kakor v letu 1950, a izvoz za 4,99% manjši. Nazadovanje izvoza skozi tržaško luko, pomeni v bistvu zmanjšanje izvoza iz tržaškega zaledja in samega Trsta v čezmorske dežele. Samo podrobni ppiatki bi lahko pokazali, v kolikšni meri gre za zaledje in v kolikšni za Trst, oziroma cono «A». Med najvažnejše izvozne artikle sodi les. Ze leta 1951 je bilo vkrcanega manj lesa kakor leta 1950 (381.000 ton nasproti 417.000' tonam. Tudii v letu 1952 je očitna težnja za nazadovanjem izvoza lesa; lesa je bilo namreč vkrcanega n.pr. v avguštu 22.552 ton (avgusta 1951 -25.686 t), septembra 18.544 (11.858) in oktobra 20.534 (23.244) ton. Najbolj očilno nesorazmerje med u-vozom in izvozom se pokaže pri državah ki najve. uvažajj, t.j. pri Siriji Libanonu in Združenih amer. državah. Uvoz iz Sirije-Libanona je danes na prvem meslu zaradi naraščanja uvoza nafte za, tržaške čistilnice. V tromesečju avgust - scptem. - oktober 1953 se je ta uvoz skoraj podvojil nasproti letu 1951 in je znašal povprečno 76.C0C' ton na mesec. Bolj zgovorno je omenjeno nesorazmerje pri ZDA: Uvozu iz ZDA v prvih desetih mesecih 1,069.504 stoji nascroVi izvoz komaj 46.674 ion. To pomeni namreč, da je treba velik del tržaškega prometa pripisali pošiljkam iz ZDA, ki jih tržaško zaledje ne plačuje z iz\c-zom, pač pa z ameriško pomočjo v najrazličnejših oblikah. To velja zlasli glede prometa z Avstrijo. S trgovinskega vidika ta Pojav pač ni zdrav. Kaj pa ko te pošiljke prenehajo? Promet z Jugoslavijo (po železnici) se je v tromesečju avgust - september - oklolber dvignil (uvoz 22.808 ton v letu 1952 in 14.312 v letu 1951); po morju je oktobra 1952 prispelo 4.0C0 ion blaga iz Jugoslavije (prejšnje leto samo 55 ton). Vse kaže, da je pomorski premet skozi tržaško luko v lelu 1952 prekosil promet v letu 1951. Ako računamo, da bo zadnja dva meseca, glede katerih še nimamo podatkov, znašal toliko kakor lansko leto, bi v vsem lelu 1952 dosegel 4,253 milijona ton (leta 1951 3,724 mil, in let? 1913 3.450 mil. ton). Ponavljamo samo gornje vprašanje: Kako dolgo bo trajala konjunktura z ameriškimi pošiljkami? Vprašanje je tudi, v kakšni meri se bodo v bodočnosti čutile v Trstu posledice naraščajoče konkurence severnih pristanišč. (Ko jc bil naš članek že nalisnj-n, so prišli v javnost podatki o luškem prometu v It mesecih !. 19S2. Ti podatki ne izpremenijo celotne slike, ki smo jo podali v članku. V 11 mesecih je uvoz po morju dosegel 2,928.107 ton, izvoz pa 867.384 ton; uvoz predstavlja 77,2%, izvoz Pa 22,8% vsega prometa po morju. Celoten promet (po morju in železnici) je v 11 mesecih znašal 6,425.432 ton; v primeri z letom 1951 je bil za 379.312 ton večji, izvoz po železnici je dosegel kar 1,830.000 ton pač zaradi ameriških pošiljk.) božični prazniki na angle- SKEM Iz Londona poročajo, da -so bili nakupi tudi v okrajih, kjer vlada brezposelnost letos večji kakor lansko leto. Živila so letos dražja kakor v prejšnjih letih. Večje je bilo povpraše-vanjc po pisemskem papirju, po papirju sploh, po darilnih predmetih in i-gračkah. Slabša je bila prodaja pohištva, preprog in radijskih aparatov. Antonio Giordano pazljivo sledi pomorskemu razvoju na Jadranu in na Tirenskem morju ter se kot pomorski strokovnjak pogosto oglaša v milanskem gospodarskem listu »24 Ore«. Razburja ga zlasti konkurenca »Jugoslovanske linijske plovbe«. Ze 14. novembra se je list v dopisu iz Benetk vznemirjal, da sta med štirimi ladjami, ki so pripejale bombaž v novembru iz Egipta, bili dve jugoslovanski. V tem se jasno vidi nevarnost konkurence jugoslovanske mornarice, čeprav obsega še komaj nekaj stotisoč ton, piše list. »Jugoslovanske proge so vsekakor organizirane s kriterijem velike gibčnosti; zaradi tega je dana zanje velika možnost aktivizacije prometa«. V članku »Težave za luški sporazum med severom in Jadranom (»24 Ore«, 26. novembra) ugotavlja Giordano, da se italijanska pristanišča ne morejo postavljati uspešno v bran proti konkurenci severnih pristanišč (Hamburga, Bremena, Anversa in Rotterdama), ker so sprta in v ostri medsebojni konkurenci. Poleg (ega se vpliv Marseja čedalje bolj čuti in se razteza tudi na področje Genove, Benetk in Trsta; Marsej je znižal prevozne postavke. Položaj italijanskih luk je danes težji kakor pred vojno, ker nima Italija več v svojih rokah Reke, da bi lahko vskladila promet Benetk, Trsta in Reke. Reka odvaja promet Trstu in Benetkam. Na Sredozemskem morju vdirajo nove proge s severa, kakor n. pr. v zadnjem času proga švedskega podjetja »Transmarin«, ki predstavlja zvezo med Neapljem in severnimi lukami. List poziva italijansko vlado, »naj vodi politiko, ki bi omogočila Trstu sporazum s sredozemskimi lukami«. Bolj jasno povedano: Trst je treba popolnoma podrediti koristim italijanskih luk. Ta misel je bolj jasno razpredena v drugem članku (»24 Ore« 10. decembra). Tu poudarja pisec, da je treba postaviti na trbiški progi (Trst-Videm-Trbiž) še drugi tir in izboljšati progo čez Brenner, da bi se promet iz Bavarske usmeri! na Jadranu, se pravi v Be-neike. Giordano se vprav brije norca iz Trsta, ko piše: Vsak tovor bavarskega blaga, ki ga bodo Benetke vzele i.amburgu, izkoriščajoč svojo ugodno 'go cb Jadranu, bo poj?čil položaj Trsta v prometu z Avstrijo. Pisec torej odkrito priznava, da je treba z modernizacijo prog, kakor trbiške in brennerske pospešiti promet med Bavarsko in Benetkami. To se bo zgodilo lahko samo na škodo Trsta, ki ima direktno železniško progo z Monakovom (Trst-Jesenice-Beljak-Morakovo). Navedeni članek je pravzaprav bolj posvečen jugoslovanski konkurenci in jugoslovanski promelni poliiiki. List o-I čita Jugoslaviji, da je njena delegacija onemogočila ugoden zaključek nedavne železniške konference v Linzu s tem, da je delala težave glede železniške tarife za prevoz iz Trsta in Reke v Avstrijo. Po vsem tem' je jasno, da v Beogradu imajo Jadransko vprašanje izključno za politično, ne da bi upoštevali njegovo gospodarsko stran. Ako bi radi dali prednost gospodarskim razlogom, bi Jugoslavija uvidela, da koristi konkurenca Reke Trstu ne samo severnim, temveč tudi črnomorskim pristaniščem. Tik pred izdihom starega leta je svet obogatel za novo senzacijo; Sla-lin je izjavil, da je pripravljen sesta-titi se z novim predsednikom ZDA, gen, Eisenhcweijem, da bi se dogovorila glede najbolj perečih oprašanj, ki danes kvarijo odnose med obema državama in tako onemogočajo pomiritev sveta. Ali gre za taktičen manever ali je stvar resna, bo kmalu pokazala bodočnost. Kmalu se bo tudi videlo, ali ima prav francoski general Pierre Carolet, ki je doslej poveljeval francoskim četam v zahodnem Berlinu in je ob odhodu dejal, da bodo Rusi zopet blokirali Berlin. Blokada se bo pričela, ko bodo dokončno potrdili pogodbo med Zahdno Nemčijo in zahodnimi evropskimi državami. Časnikarjem je izrazil mnenje, da nova blokada ne bo tako popolna, kakor je bila v letih 1948-49; to je privedlo do takšne zaostritve, da bi lahko izbruhnila vojna. Francoski general ne verjame, da bodo Rusi pričeli vojno zaradi Berlina, Prekinili bodo promet med vzhodnim in zahodnim delom Berlina, prerezali bodo tudi dovozne žile z zahoda in onemogočili prebivalcem zahodnega Berlina potovanje v Zahodno Nemčijo. Berlin je danes pravi otok, ki ga obkoljuje sovjetska zasedba, zahodne si- Jugoslavija računa, da bo lahko sama prevzela avstrijski promet. Zato je dovolila temu prometu skozi Reko posebne olajšave in je menda zdaj sklenila zgraditi 10 novih tovornih ladij po 10.000 ton. S temi ladjami namerava jugoslovanska linijska plovba postaviti nove proge med državami onstran Sueškega prekopa in Severno, Srednjo in Južno Ameriko ter z Afriko. Jugoslavija bo odprla nove proge sporazumno z nemško in japonsko mornarico. (Insinuacija, ki naj bi zbudila zlasti pozornost Angležev, je pač očitna). Močnejša tuja konkurenca na Jadranu bo škodovala tudi Genovi, pravi pisec. Ako hoče Italija ohraniti svoje postojanke na Jadranu, mora najprej izločiti domačo konkurenco, se pravi konkurenco Benetk in Trsta, ki imata preti bližnjem Vzhodu nižje tarife kakor Genova; v ta namen bi morale Benetke in Trst stopiti v pool Tirensko morje - Levant. Sklicevanje na predvojno moč mornarice jadranskih pristanišč — pisec cika očividno na tržaške zahteve po obnovitvi tržaške mornarice — ne zadostuje. Treba je realno presoditi današnji položaj Tako n. pr. Italija ne more več vplivati na tarifno politiko na progi Postojna-Trst. Ako hoče Italija pobijati konkurenco jugoslovanske mornarice, potem mora dati Benetkam in Trstu potrebne pomorske proge. Res, je pravi pisec, ita- Odbor za gospodarski plan in finance Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ je sprejel osnutek družbenega plana za leto 1953. V osnutku zveznega proračuna za leto] 1953 sta postavki 178.425 milijonov din dohodkov in 229.100 milijonov din izdatkov. Primanjkljaj v znesku 50.675 milijonov bodo krili iz razpoložljivih rezerv, posojil in pomoči iz tujine. Največji del zveznega proračuna je določen za narodno obrambo in za dotacije ljudskim rupublikam Izdatki za vzdrževanje državnega aparata se čedalje bolj krčijo in znašajo v tem proračunskem osnutku 3,2%; za ožjo upravo (brez ministrstva za zunanje zadeve) gre samo 0,8%. Število uslužbencev v državni upravi se je zmanjšalo od avgusta za okoli 3,9%. Odbor je črtal iz proračuna postavko 67,3 milijona din, ki je bila določena za podporo Zavodu za napredek turizma, ker je bil mnenja, da zavod ni več potreben. Poslovanje tega zavoda bodo prevzela turistična in gostinska podjetja. Izdatki za državno obrambo so biii znižani za 20 milijard in bodo znašali 180 milijard dinarjev. NOVA OBRESTNA MERA V JUGOSLAVIJI Narodna banka bo po novi uredbi računala vsem gospodarskim organizacijam obrestno mero 5%. Dosedanja obrestna mera ni bila enotna v vsej gospodarski panogi; gibala se je med 1 in 7%. Zasebne osebe bodo plačevale po novi uredbi od kreditov za gospe- le so samo v zahodnem delu mesta, medtem ko je vse mesto obkroženo s sovjetskimi četami. Naš zemljevid dokazuje, da sovjetsko vrhovno povelj-ništvo računa, da lahko nastopi trenutek, s katerim računa francoski general. Vprašanje je seveda, kdaj. Na sovjetsko povelje je bil namreč brez posebnega hrupa zgrajen nov prekop zahodno od Berlina z namenom, da se nemški kanalski sistem poveže izven Berlina. V primeru prekinitve prometa med vzhodnim in zahodnim Berlinom bi se ustavil tudi promet po prekopu, ki vodi skozi zahodni Berlin. V tem primeru bo skrbel za zvezo med prekopi nov prekop (glej zemljevid), ki teče od Niedr-neuendorfa do Paretza. Z delom na novem prekopu, ki je dolg 35 km, so pričeli sredi aprila 1951. Te dni je že plula skozi prekop prva. ladja. Delo je bilo združeno s silnimi žrtvami; smrtno se je ponesrečilo okoli 20 ljudi. Prekop se namreč vi- lijanska vlada mora pripomoči k temu, toda nekaj mora dati iz sebe tudi sam Trst. .. Glede strahu pred jugoslovansko konkurenco bi bila vsaka beseda z naše strani odveč. Izvajanje pisca predstavlja samo' priznanje smotrnemu vodstvu jugoslovanske mornarice. Povsem pravilna je opozoritev Giordana, da je treba računati z realnostjo. Prav te realnosti noče priznati italijanska prometna in gospodarska politika. V tej zvezi moramo vnovič opozoriti italijanske publiciste na izjavo tistega hamburškega špediterja na Dunaju, ki je odgovoril na italijansko pritožbo proti konkurenci severnih pristanišč in nemških železnic. »Ta konkurenca je prav tako naravna, kakor hočete vi, Italijani, čim1 dražje prodajati svoje limone Nemčiji«. To> je realnost, kakor je Reka realnost. Konkurenco je mogoče ublažiti samo z dejanskimi sporazumi; toda noben sporazum ni mogoč brez popuščanja tudi z druge strani! Vsiljevanje italijanske premoči mora vzbujati odpor in obrambo! Drugi del Giordanovih člankov predstavlja očitno odgovor na ostre proteste tržaške javnosti proti odvajanju novih tržaških ladij, zgrajenih predvsem s tržaškim državnim' denarjem in z Marshallovimi krediti, v Italijo, in na proge, ki imajo za izhodišče italijanske luke. danske namene 7%, od potresnih kreditov pa 6%. V izjemnih primerih lahko minister za finance določi tudi nižjo obrestno mero. Nova obrestna mera velja od 1. januarja 1953. Uspešen izvoz iz Slovenije olTrgovinski pregled« (Beograd) poroča iz Ljubljane, da bo izvoz Slovenije v letu 1952 kljub raznim težavam, ki so nastopile med letcen, dosegel po načrtu določeno višino. Po družbenem načrtu je bil izvoz določen na 10 milijard dinarjev; 81% te vsote se nanaša na izvoz industrijskih proizvodov, 10% na kmetijske pridelka. Med temi zavzema hmelj 12%. Med letom so se pojavile razne težave, tako da ni bilo upanja, da bo Slovenija lahko izpolnila določeno na. logo. V januarju je bila določena nova pariteta dinarja. Težava zaradi prehoda na nov devizni sistem so se čiutiie še v juniju. Cene na tujih tržiščih so padle; cena cinka je nazadovala skoraj za polovico. Prav tako je padla cena svinjskim kožam in steklu, daije svincu. Zaradi tega je bilo treba izvoziti mnogo večje količine blaga, da bi se dosegla določena vrednost. Izvoz svinca so nadkrili za 75% po količini, toda po vrednosti samo za 44%. Les je v načrtu glavni izvozni artikel. Zaradi mrtvila ina svetovnih tržiščih soi nastopile težave pri izvozu lesa. Zato je bilo Ireba mis'iti na izvoz drugih vrst blaga. V pianu je rubrika »razno Ma- je skozi nevarno močvirje, ki je na nekem mestu globoko 22 m. Močvirje je tako nevarno, da so mu vzdeli ime »Hudičevo močvirje«. Zaradi teh težav se ni dela lotila niti Hitlerjeva vlada, čeprav je bil že načrt napravljen. Težave so bile tako hude in žrtve tako velike, da je nemško vodstvo že po dveh mesecih odpovedalo in je bilo odstavljeno. Zaprli so tri nemške inženirje in jih obtožili sabotaže. Nato so vodstvo dela prevzeli sovjetski specialisti. Ti so nadaljevali delo z vso vnemo; včasih je bilo zaposlenih tudi po 10.000 ljudi, med njimi 3.000 jetnikov. Z delom niso prenehali niti ponoči. (Od našega nemškega soirudnika) »Nemčija je uspela dvigniti svojo proizvodnjo in zopet spraviti v red svojo plačilno bilanco. Cena za to je bila seveda vsaj za nekaj časa skromna življenjska raven za večino nemškega prebivalstva. Toda nap.Rdujoči kazalec realnih plač in potrošnje kakor tudi nazadovanje brezposelnosti kažejo, da ni bilo treba nemškemu narodu dolgo čakati na plačilo«. Tako se je nedavno izrazil o 'gospodarskem razvoju v Zahodni Nemčiji angleški «The Economist«. Zveza nemških delodajalcev se v svojem poročilu sklicuje prav na ta izvajanja angleške revije in dokazuje, da se je življenjska raven Nemcev v letu 1952 v resnici dvignila. Industrijska proizvodnja na posameznega delavca je v razdobju od septembra 1951 do septembra 1952 napredovala za 5-6%. V istem razdobju so se dohodki industrijskih delavcev življenjski stroški pa samo za 1%. Po vsem tem, so se realni dohodki delavcev zboljšali za 6%. Od srede leta 1950 so se dohodki industriskih delavcev dvignili za '5% in so danes po odbitku poviška cen celo na najnižjih stopnjah go» predvidevala izvoz 226 milijonov din, v resnici pa je dosegla eno milijardo 140 milijonov dinarjev. Da bi dosegli plan, so začeli izvažati blago, na kateiega ni prej nihče mislil, kakor n.pr. razne kovinske odpadke, žlindro, odpadke stekla, pesek za livarne, zvonce za živino, aluminijev sulfat, žvepleno kisline, mramor, žagovino, gobe, kostanj itd. Računajo, da je izvoz Slovenije v letu 1952 dosegel višino, ki mu ga določa plan, čeprav je padla cena cinka, svinca, stekla in kožne galanterije. JUGOSLOVANSKO-IT ALI JANŠKA POGODBA PODALJŠANA Trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo je bila podaljšana do konca lela 1953. Zadevni noti sta bili izmenjani na italijanskem zunanjem ministrstvu. JUGOSLOVANSKO - SVEDSKA POGODBA V Stockholmu so bila zaključena pogajanja med Švedsko in Jugoslavije1, ki so se pričela 1. oktobra v Beogradu. Podpisan je bil zapisnik o izmenjavi blaga za čas od 1. oktobra 1952 do 30. septembra 1953 v višini 40 milijonov švedskih kron v obeh smereh. Jugoslavija bo izvažala trd les, cink, svinec, feromangan, vino in drugo, uvažala pa bo papir, kroglične ležaje, posebno jeklo, valjane plošče, trde kovine, razne stroje in aparate. V Ljubljani so zgradili pri mestnem podjetju «ZagaJLjubljana» novo sušilnico za. les. Na en kurilni agregat sta priključeni dve komori z zmogljivostjo po 17-25 kub. m žaganega lesa. Les sušijo pri toploti nad 120 stop. C. Sušenje traja 16.40 ur. Sušilnica je domač izum. Angleški listi poročajo, da je konjunktura ladjedelstva prešla svoj vrhunec in da zdaj pada. Leta 1951 so prejele angleške ladjedelnice za 3 milijone ton naročil, kar predstavlja delo za dve leti. Letos je bilo. novih naročil samo za trejino v primeri z letom 1951, Kljub temu imajo ladjedelnice prepolno dela in bi gradile hitreje, kd bi bilo na razpoago dovolj jekla. Letos bodo ameriške ladjedelnice dogradile celotno okoli 1,400.000 ton. Potrebovale bodo več let, da izvršijo sedanja naročila, ki skupno znašajo 7 milijonov ton trgovske mornarice. Naročila so se zmanjšala predvsem zaradi pomanjkanja jekla, ker ne utegnejo ladjedelnice tako hitro graditi; zato odhajajo naročila na Japonsko, v Nemčijo in drugam. SOVJETSKE LADJEDELNICE V razdobju 1928-1941 so sovjetske ladjedelnice izdelale povprečno. 4C0 do 600.000 ton ladij na leto. Okoli polovica je bilo brezmotornih čolnov za plovbo na rekah, 10 do 15% vojnih ladij in okoli 100.000 ton pomorskih ladij. Med drugo svetovno vojno je bilo 98 ruskih ladjedelnic uničenih; do leta 1949 so Odkar je Italija izgubila Idrijo, pridobiva živo srebro samo na področju Monte Amiate v Toskani. V letu 1949 je italijanska proizvodnja dosegla 35.6 procentov svetovne proizvodnje. Tako je prišla Italija na prve mesto glede proizvodnje živega srebra. Leta 1950 se je proizvodnja dvignila na 1835 ion Ker so se tla vdirala, so se pregrade podrle 67-krat. Ko so zasipali močvirje, se je blato pod pritiskom, nasutega materiala dvignilo na drugem mestu. Do konca junija 1952 so končno dovr-širi prekop. Ko so izvršili prvo poskusno vožnjo, sta dve ladji obtičali v prekopu, stisnjeni kakor v kleščah, ker se je obalno zidovje vdalo. Zopet so šli na delo in popravili prekop, tako da ga je nedavno iahko preplula poskusna ladja. Za zdaj lahko plovejo po prekopu ladje s tonažo 750 ton. Prekop stane 300 milijonov nemških mark. proizvodnosti industrije več kal.;r za 10% višji kakor pred vojno. Takšenga dviga realnega dohodka ni v tem času zabeleiežila nobena država, niti Združene ameriške države. Omenjeno poročilo nemških delodajalcev pripisuje ta razvoj pelitiki Zveze nemških delodajalcev. Ta je šfa za lem, da se plače in cene v času od leta 1951 do 1952 ne dvignejo, oziroma da se prepreči njihovo valovanje. Nemškim delodajalcem ni šlo za odnos med- ceno in plače: izhodišče njihove gospodarske politike je bil odnos med kupno močjo in proizvodnjo. To stališče nemških delodajalcev je našlo razumevanje pri nemških sindikatih. V nemški industriji se je število razpoložljivih delavskih mest v teku ’52 dvignilo za pol mil.; število nezaposlenih se je znižalo za 1 milijon. Zdaj sodi med največje naloge socialnega, človeškega in političnega, pomena odstranitev strukturne brezposeflnosti im nastanitev beguncev, Težišče nemške socialne politike je prav v tem, da se najde delo in stanovanje za neštevilne begunce iz vzhodne Evrope, ki so pre-pravili Zahodno nemško republiko. — a — nn n nase MM Samo zunanji blesk Recimo, da b;, pred prazniki, prišel v Trst Anglež, ki 'ima še danes opravka z racioniranimi živili, ali pa Jugoslovan, ki kljub nadčloveškimi napori še ni uspel odstraniti posledic strahovitega vojnega opustošenja. Ostala bi ob pogledu na zunanji blesk Trsta in na izložbe, prenapolnjene z vsem naj-boljšim. Tržačanom se pač dobro godi! Lažnivo je javkanje nekaterih listov o tržaški bedi. In vendar nimata prav ne Anglež ne Jugoslovan. Slepi ju zunanji blesk, sodobna neonska razsvetljava na ulicah v nanovo tuksuzno preurejenih trgovinah. (Trgovci in lastniki javnih lokalov investirajo v ta namen ogromne vsote računajoč nw stalnost konjunkture. Naj postaneta za hip in ču-jeta mnenje tržaškega jestviničarja, kako je bilo z nakupom pred prazniki: »Slabše kot lansko leto, polagoma bo med revnejšimi sloji popomoma zginila navada, da bi si kaj posebnega privoščili Zal, praznike«. Kdo ve, kako je bilo v hišah tisth 20.000 nezaposlenih, ki jih doslej še ni bilo mogoče Zbrisati Z uradnega spiska, ali pa tistih, ki jim je bil prav te dni napovedan odpust iz službe? Zunanji blesk govori samo o nepravilni razdelitvi bogastva. Trst se v tem pogledu vedno bolj prilagojuje i-talijarvski družbeni sestavi: na eni strani bogastvo, na drugi beda, vmes praznota. Vedno bolj t\udi prevzema navade, pretiranega zunanjega lišpa, za katerega povprečni Italijan mnogo izda in s katerim pogosto skriva svojo revščino. Koliko je poleg tega improviziranega bogastva, koliko trgovin živi od danes do jutri? Koliko prišlekov čaka Amerikanca, da bi jim dal zas'.už,ti a-li pa da, bi izpodrinili kakšnega domačina? Koliko ljudi živi od skritega dela najrazličnejših vrst? Na vrh vsega napovedujejo za leto 1953 nove občinske davke, ki bodo prizadeli vse potrošnike! jih obnovili. Računajo, da znaša danes zmogljivost sovjetskih ladjedelnic dvakratno predvojno višino. Okoli polovico ladij je namenjenih plovbi po morju. Sovjetske ladjedelnice lahko zgradijo na leto 60 podmornic, 10 rušilcev in 2 križarki. Sovjeti še vedno nabavlja ladje v inozemstvu. VELIKA NAROČILA NEMŠKIM LADJEDELNICAM Naročila nemškim ladjedelnicam znašajo, skupno. 3 milijone t (nosilnosti 2,3 milijona ton). Naročenih je bilo 445 pomorskih ladij. Okoli 57% je naročil iz inozemstva. in leta 1951 na 1.356 ton. Rudnik Monte Amiata je danes že tako opremljen, da bi proizvodnjo lahko še dvignili, toda proizvodnja se ravna po, izvozu; okoli 80% proizvodnje gre namreč v inozemstvo. Na svetovnih tržiščih pa ni konjunktura vselej ugodna. Združene države potrošijo polovico svetovne proizvodnje. Proizvodnja je pred vojno (1939) dosegla v Italiji 2.315 ton; tedaj je Italija imela še idrijski rudnik. Leta 1942 je znašala 2.617, leta 1944 990, 1. 1945 1.750, 1947 1.860 in 1948 1.313. Število zaposlenih delavcev je znašalo leta 1939 2.070, leta 1947 2.439 in leta 1951 1.430. Navajamo v odstotkih svetovne proizvodnje proizvodnjo posameznih držav (Statistike o proizvodnji v Jugo- siaviji, ki je 3. na svetu — takoj za Španijo — nimamo pri rokah); 1939 1945 1949 Italija 45,5% 19,4% 39,6% Španija 24,8 31 28,6 ZDA 12,8 23,5 8,8 Mehika 5 12,6 — Ostale drž. 11,9 13,5 23 * *) z Mehiko vred. Zgrešeno je mnenje, da se živo srebro uporablja predvsem: v vojaške namene, Tako so v Združene državah leta 1950 potrošili v ta namen samo 0,5% živega srebra. Največji odstotek je šel za električne aparate (24.65), 12,3% za zdravila, 9.20 za kmetijstvo, 6,46 za barve, 2,80 za zobno tehniko, 9,75% za razne aparate itd. Med Jugoslavijo in Avstrijo Koroški deželni glavar Wedenig je izjavil, da so Avstrijci pri pogajanjih z Jugoslovani v Pohorskem dvoru pri Mariboru dosegli 98% uspeh. Gre za vprašanje ureditve dvolastniške posesti, za posestva Korošcev na jugoslovanski strani. »Slovenski vestnik« poroča, da je mešana komisija doslej obravnavala 350 predlogov dvolastnikov. Ugodno je bilo rešenih 148 predlogov, 95 je' bilc;i odvrženih, ostali so še nerešene. Ugodno rešeni predlogi se nanašajo na zemljiško posest 874,8 hektara; dokončno odloženih je bilo zemljiške posesti za 584,2 ha. Med razpravo o šolskem vprašanju je glavar izjavil, da bo deželna vlada odločala o obveznosti dvojezičnega pouka v koroških šolah in ne bo dor puščala, da bi to vprašanje reševali po gostilnah. V Velikovcu so namreč nekateri starši nemških otrok zahtevali, da bi njihove otroke oprostili obveznosti učenja slovenščine. VZ.-HODNA CONA-n/ Niedemeuendorf Spandau UORNov/'prek o p Porsaan. BZBZBSfdr/ prekopi VZHODNA CONA Jugoslovanski proračun za leto 195J Znižanje izdatkov za obrambo PREKOP SKOZI ..HUDIČEVO MOČVIRJE Mar bodo Rusi zopet blokirali Berlin? Nemške plače bolje kakor pred vojno Svetovna proizvodnja živega srebra Mednarodna trgovina Izvoz lesa Iz Avstrije je v letu 1952 nazadoval tisoč, II sort. 33137.000; III sort. 23-26 tisoč IV sort. 16-20.000; manjše mere 17.500-24.000; stebri 26.500-30.500. Doslej so znani uradni -podatki o izvozu avstrijeskega rezanega lesa samo za prvih 10 mesecev leta 1952, vendar v dunajskih poučenih krogih že krožijo podatki o celotnem izvozu v 1. 1952 Trdijo, da je Avstrija leta 1952 izvozila okoli 2 milijona kub. metrov rezanega lesa. Izvoz rezanega lesa je leta 1951 dosegel 2,250 milijona kub. metrov, ise pravi, da je izvoz v letu 1952 nazadoval za okoli 10 .V strokovnih krogih trdijo, da je nazadovanje avstrijeskega izvoza razmeroma manjše kakor v drugih državah. Razlogov za to je več; med njimi tudi okolnost, da se avstrijski izvoz v 1. 1950 in 1951 ni tako dvignil, kakor v drugih državah. Napredoval je izvoz avstrijskega lesa zlasti v Nemčijo; od leta 1951 do 1952 se je dvignil od 174.000 na 550.000 kub. m. Glavni odjemalec avstrijskega lesa je še vedno ostala Italija, ki je kupila 1. 1952 40% vsega avstrijeskega izvoza. Dvignil .se je izvoz v Francijo, in sicer od 157.000 na 180.000-190.000 kub. metrov. Izvoz na trge Bližnjega vzhoda je bil različen. Prodaja v) tranzitnem prometu skozi Trst za proste dolarje in funte je nazadovala od 189.000 kub. m. v letu 1951 na 48.000 v letu 1952. Temu nasprotno, je kupčija z Grčijo ostala neizpremenjema; izvoz v Turčijo je napredoval od 33.800 v letu 1951 na 100.000 kuto. m. v letu 1952. Izvedenci so mnenja, da je nazadovanja tranzitnega prometa skozi Trst kriv neugoden tečaj šilinga. Ta okolnost je pomagala jugoslovanski in češki konkurenci, ki se je tako usidrala. Zelo je nazadoval avstrijski izvoz na severne evropske trge. Najbolj je nazadovale trgovina z Anglijo, ki je skoraj povsem mrtva. Izvoz v Britanijo nazadoval od 285.000 na 19.000-20.000 kuto. m., Se pravi, da je leta 1952 padel ne eno desetino. Izvoz v Holandijo je nazadoval od 312.500 na 80.000 kub. Nemška poročila ugotavljajo povprečno nazadovanje cen med oktobrom in novembrom v Nordrhein - Westfa-lenu, in sicer od 190,37 (21. oktobra) na 188,31 (21. novembra). Obrobljen les (Kantholz) je v južni Nemčiji dosegel ceno okoli 120 DM za kub.m, gradbeni les okoli 130 DM za kub. Čuti se pritisk ponudbe iz inozemstva. TRENTO — Jelka: hlodi 15.200-17.200 lir kub. m; lombante 30.500-32.300; jelove deske I sort. 20x60 mm 45-47.000, II sort. 36.500- 38.000, III sort. 25-800-26.800; jelovi stebri 26-28.000; tramovi po tržaškem običaju 14-16000 lir kub. meter. Macesen: hlodi 16.400-17.900; deske tombante 31.300-33.000; deske I. sort. 20x60 mm 47-49.000, II 38-39.800, III sort. 25.500-26.700. BOČEN - Jelka: hlodi dolž 4 m. premer 20 cm in več 14.500-18.000; deske tombante 26-30.000; deske I sort. 40-44.000, II sort. 33-36.000, III sort. 24-27.000; IV sort. 19-21.000; manjše mere 23-25.000; stebri 26-29.000; tramovi po tržaškem običaju 13-16.000. Macesen: hlodi dolž. 4 m, premer 20 cm in več 15-19.000; deske sort. 43-47 Kupčija z M pokvarjena Jugoslovanska drva stanejo danes 850-900 lir stot fco vagon Sežana, neocarinjena. Cena je torej ostala neiz-premenjena tudi sredi zimske sezone, ko se drva navadno podražijo. K tej je treba dodati carino 13%, prevozne stroške, kakor tudi dobiček grosista in detaljista pa dobimo ceno na drobno okoli 1.500-1.550 lir za drva, postavljena dom v Trstu. Po vsem tem so tudi cene na drobno ostale v Trstu tudi sredi sezone še vedno neizpremenjene. Na ceno drv vpliva seveda cena premoga in koksa. Črni (poljski ali nemški) premog stane danes okoli 15.000 lir tona na debelo, medtem ko stane koks okoli 21.000 lir tona. Cena premoga kakor tudi koksa je letos nižja kot lansko leto; koks je n.pr. lansko leto stal 23-24.000 lir tona. Grosisti niso zadovoljni s takšnim razvojem trga. Zaradi nenavadnega pojava — da so namreč cene sredi sezone šibke in negotove — se težko odločijo za večje nabavke. Današnjega položaja niso krive samo omenjene okoliščine (nižje cene premoga in koksa). Krivdo za to nosi predvsem neenoten nastop jugoslovanskih izvoznikov. Predvsem je bila cena v I polletju postavljena previsoko (okoli 1.000' lir stot fco Sežana); nekaj nenavadnega je, da je bilo treba iz tega razloga znižati ceno pozneje ob pričetku prave sezone. Temu se je pridružil še neenoten nastop jugoslovanskih izvoznikov. Manjša jugoslovanska podjetja so namreč pričela ponujati manjše količine po nižjih cenah. Te manjše količine so takoj pograbili improvizirani trgovci v Trstu, ki so se pogosto zadovoljili tudi z malenkostnim zaslužkom, včasih tudi z! 1%, in tako potisnili ceno navzdol. Na trgu je tako nastala negotovost. Večji uvozniki trdijo, da solidna trgovina ne more delati s tako malenkostnim zaslužkom; potreben je minimalen pribitek 5%, ako hoče podjetje vzdrževati ves poslovni obrat z o-sebjem. Iz teh razlogov so večji uvozniki zavzeli rezervirano stališče in se ne morejo odločiti za večje nabavke sredi zime. Splošno je Trst precej založen z drvmi. SPOR ZARADI CENE ROTACIJSKEGA PAPIRJA V AVSTRIJI V spor zaradi cene rotacijskega (časopisnega) papirja se je vmešala tudi vlada. Priporočila je založnikom lista, naj sprejmejo 15% povišanja cene; na to ceno (302 šil.) bi industrijci dovolili 4% popusta. Med tem časom je nastal med industrijci razdor, tako da je neko podjetje (Croellwitz-Obermuelh) ponudilo papir po 260 šilingov, to je za 2 šilinga izpod stare cene. ANGLEŠKI AVTOMOBILI CENEJŠI Tvrdka Standard Motor Company je znižala ceno za limuzino 18 konjskih sil »Vanguard« za 124 na 794 funtov (v ceno je vključena pristojbina 66 2/3 purchase tax). Podjetje je napovedalo izdelavo novega majhnega avtomobila 8 konjskih sil. Znižane so bile tudi cene avtomobilskih obročev, in sicer za 10%; prvo znižanje 7 1/2% je bilo izvršeno v aorilu. ATOM V KORISTNE NAMENE Atomska peč bo kmalu gnala ladje (KENNETH FEAKNSIDE IZOTROPSKI FIZIK ATOMSKEGA CENTRA V HARVVELLU) Uporaba atomske enrgije v angleški industriji še ni gospodarska perspektiva; vendar je izredno pomembna, vest, da bodo v kratkem prav v Angliji zgradili prvo atomsko centralo za kar bodo izdali več kot milijon funtov šter-lingov. Para, ki jo bo ustvarjala vročina a-tomske peči, bo gnala turbine na paro ali plin, ki bodo na običajen način proizvajale električno energijo. Stroški energije, ki jo bodo proizvajali v trgovskem obsegu z atomskim postopkom v bližnji bodočnosti — ki je mnogo nižja, kot se splošno misli — gotovo ne bodo večji in mogoče celo nižji, kot so sedaj. Čeprav bo atomska centrala stala trikrat toliko kot navadna električna centrala, se bo pa potrošnja goriva zmanjšala na eno tretjino: računajo namreč, da bo treba atomsko gorivo nadomestiti samo vsakih 15-30 let. V atomski centrali bodo sedanje »peči« na premog in koks zamenjale atomske peči. Prihranek premoga bo torej že sam v nemalo pomoč britanski industriji, ker bo s tem na razpolago več premoga za izvoz in industrijo. Pomisliti moramo samo, da narašča poraba premoga v angleških centralah tako naglo, da bo od leta 1960 nadalje predvidoma potrebnih 13 milijonov ton na leto več. Atom, prilagojen industrijski uporabi, pa postaja tudi sicer vedno; bolj važen v razvoju virov Britanske skupnosti. V Avstraliji in Južni Afriki bodo na primer atomske centrale lahko črpale vodo, ki je potrebna za namakanje puščavnih področij. S tem bodo o-gromne nerodovitne predele spremeni-Ji v plodno zemljo. V bodočnosti, ki je že na vidiku, bodo vozile velike čez-atlantske ladje, kot sta »Queen Mary« in »United States«, na pogon z atomsko energijo. Že danes se na prostoru, ki zavzema samo nekaj kubičnih decimetrov, postavi atomsko peč, s katero lahko plove 10.000 ionska ladja Ueto dni, v ta namen bi stalo potrebno gorivo o-koli 30.000 lir in bi ne bile potrebne nikake naknadne dobave. Res mora biti atomska peč zavarovana v betonski celici z dva metra debelimi stenami; zaradi teže te celice pa ni treba, biti v skrbeh, ker je na 10.000 tonski ladij določenih okoli 3.000 ton za stroje in gorivo. Atomska peč pa skupno z varnostnimi napravami ne bi tehtala več. Danes je Anglija največja izvoznica derivatov atomske energije, tako zlasti radioaktivnih izotopov in njihovih sestavin, s pomočjo katerih je bilo mogoče izdelati mnogo novih nad vse koristnih instrumentov na medicinskem, poljedelskem, industrijskem in znan- •sm? II - po s/cn> PRED SESTANKOM DRŽAVNIH GLAVARJEV Dopisnik ameriškega lista »New York Times« je vprašal Stalina, ali je pripravljen sestati se z novim predsednikom Združenih držav, da bi se omilila napetost v svetu. Stalin je odgovoril: »Jaz ugodno gledam na ta predlog«. Na zadevno vprašanje je Stalin tudi odgovoril, da se vojna med Združenimi ameriškimi državami in Rusijo ne more imeti na neizbežno in da bosta ti dve državi še dalje živeli v miru. Američani bodo proučili ta predlog. V Beogradu so mnenja, da gre za navaden manever sovjetske zunanje politike. Predsednik angleške vlade VVinston Churchill se bo te dni na poti v Jamajko ustavil, v New Yorku, kjer se bo sestal z novim predsednikom ZDA. Nato odpotuje v Washington k sedanjemu predsedniku Trumanu, ki ostane na vladi še nekaj tednov. ODKLONITEV JUGOSLAVIJE Jugoslovanska vlada je odbila predlog italijanske vlade, da bi Mednarodno sodišče v Haagu obravnavalo jugoslovansko politiko v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslovanska vlada je mnenja, da je treba iskati rešitev tržaškega vprašanja v medsebojnih razgovorih v duhu mirovne pogodbe. Po njenem mnenju hoče Italija s svojim predlogom samo prikriti dejansko postopno priključevanje anglo-ameriške cone k Italiji, ki je v polnem teku zlasti po podpisu londonskega sporazuma maja meseca 1952. Prav ta okolnost najbolj otežuje sporazumevanje. ELEKTRIFIKACIJA PROGE REKA- ZAGREB Elektrifikacija železniškega vozla Reka-Sušak v dolžini 6 km bo te dni dokončana. Stroški znašajo 110 milijonov dinarjev. Gre za začetek velikih del na elektrifikaciji proge Reka -Srp-ske Moravice-Zagreis. mmv&m DENARJA NI V zadnjem času se v Trstu čedalje bolj čuti pomanjkanje denarja. Deloma jel to v zvezi z razvojem gospodarskih razmer, deloma pa s finančno politiko italijanske vlade, ki hoče zaščititi liro. Precejšnjo količino denarja v obtoku bo gotove* absorbiralo novo italijansko državno posojilo. Nekatere banke, ki ,so doslej obrestovale vloge po 1,5%, so na tihem dvignile obresti na 3-4,5%, samo da) 'bi privabile vloge. PADEC FRANCOSKEGA FRANKA Predsednik francoske vlade Pinay, ki se je precej časadržal na površju, je moral tik pred ] razniki odstopiti Ko je borza pričakovalada mu bo vendar izglasovana zaupnica v ljudski skupščini, je zlato nazadovalo od 502 na 449 frankov za .gram; toda po odstopu vlade je zlato skočilo kar za 524 frankov. Niti po praznikih ,se frank ni več popravil. Dolar je v Parizu) poskočil od 406 na 420 frankov. K padcu franka je tudi pripomoglo napredovanje Zlata v Tangerju (od 37,15 na 37,35 dolarja za unčo); proti koncu prejšnjega tedna se je cena ustalila okoli 37,30 dolarja za unčo. LIMONE IN POMARANČE C AT A NI A — Limone 60 lir kg domače proizvodnje, iz Siracuse 62-63 lir za kig; pomaranče «tarocchi» 75-80 lir, bele 34-35; mandarini 35-55 lir kg. Ameriški lešniki 700 lir kg neoluščeni, oluščeni 1.400. stvenem področju. V Harwellu izdelajo zdaj 12.000 skupin radioaktivnih izotopov na leto. Od teh so letos poslala 4.000 skupin v 37 raznih držav. Za prevoz uporabljajo posebne posode, ki preprečujejo škodljivo izžarevanje. Ker je v določenih primerih »življenjska doba« izotopa zelo kratka, jih često prevažajo z letali; posode z njimi nameščajo na koncu letalskih kril, zaradi česar se izžarevanje skoraj ne občuti in odpade s tem potreba težkih varovalnih o,klopov. Zato je prevoz izotopov z letali za 60% cenejši kot navaden prevoz. Radioaktivne izotope že uporabljajo v industriji v Yorkshireu in drugje v Angliji. V tovarnah, v katerih nastaja statična elektrika in s tem požarna nevarnost, se z uporabo izotopov odstranjuje električni naboj, kar je zlasti važno v tekstilni industriji. Nadvse koristni so se pokazali izotopi tudi v radiografiji: aparati, ki so potrebni za u-porabo izotopov, so mnogo cenejši in enostavnejši kot aparati za navadne rentgenske žarke; s temi novimi aparati lahko fotografirajo najraznovrst-nejše stvari, od notranjosti telefona do ustroja rastlinskega lista. MAURO FISCHER ■poznana stara tvrdka kupuje kune, belice in zlatice, Plača najvišjo dmevnoi ceno. Trst, ul. Pieta št. 24, tel. 93134 Obilo uspeha v novem letu Trgovina z lesom na drobno in debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna; Trst Ulica Boccaccio št. 1 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja Cene ugodne! Jestvine HROVATIN CIRIL Briščeki št. 9 IM P EX PO RT TRST - UL. ČESA RE BA TTISTI ŠT. 23 TELEFONI 44-208 -92-250 TUTTO Z = Jl^VO^S V Zeti uu/ieha. i/iatiA-a. M-ua teto.! IZ VOZNO/ UVOZNO PODJETJE 13. ]P E M ][ O TRST - UL. XXX 0TT0BRE 8 - Tel. 29-812 oe/f cenjenim doSaoiteljem m odjemalcem uspeha polno nooo leto/ TVRDKA A. PIZZI uvoz KOŽ, USNJA IN IZDELKOV ‘zvoz TRST - ULICA XXX 0TT0BRE 18 - - TEL. 74-86 Želimo ccnj. dobaviteljem in odjemalcem mnogo uspeha v novem letu 1953! Elektro-inštalacijsko podjetje Trst/iUlica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko št. 29-322 Se priporočamo! GOSTILNA SIMONIČ OPČINE - NARODNA ULICA ŠTEV. 39 želi cenjenim gostom, znancem in prijateljem srečno novo leto! UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE. KARIŠ VLADIMIR Trst - Ulica Irerveofdella Croce 3/IV.-Tel. 43.4-98 Drogerija SCHEIMERITEDV Trst - Barkovlje, ul. Cerreto št. 2 Tel. 28-641 Cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Priznana krojaška delavnica za dame in gospode Košuta Stanislav se priporoča in želi cenjenim Mientom polno uspeha v novem letu 1953! Trst, ul. Raffineria št. 5 Telefon št. 95-498 . Gostilna MAKS HMELJAK Cenjenim gostom in znancem želimo srečno novo leto! Trst, ul. Crispi 33 DRUŠTVENA GOSTILNA Opčine, ProsešKa ulica št. 39 Želimo vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem srečno novo leto! GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba cluloim (*(TiMclw %'M - Ulica cJ&igia Magiki it. 3 zeli ojem cen j. klientom Mečno in nebelo nooo leto! SOM ANONIMA Di comcio S. p. A. UVOZ-IZVOZ Kavarna - Bar 992%. 10 IR, I želi cenjenim gostom srečno novo leto! Se priporoča lastnica FORNASIERI ALBINA Ulica Murat št. 6 - Tel. 29-480 TRST = UL. ROMA 30/H TELEFON 72-39 TiigovU, faU/iciilaili, mevaiii, \peUi! PAPIR vseh vrst za ovoje slamnati, sivi, pergamin vrečice in drugi naročajte pri tvrdki PAPVROS TRST, - Ul. F. Severo št. 10 Kličite telefonsko Štev. 64'53 Kvalitetno blago - Nizke cene Dostavljamo na dom! F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-85 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL. 96-8.47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPAOSPEDIT vošči svojim odjemalcem veselo in srečno novo leto ! GOSTILNA ‘EX USSARO. litem SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM IN VOŠČI VESELO IN SREČNO NOVO LETO l TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 Edino tricikel] BENELLI za ekonomično izkoriščanje poslov! Zastopnik za Trst in podeželje: CIANI cav. ANTONIO & FIGLI0 Trst-Trieste - Via della Tesa k - Tel. 96-1 lAi PETELIN & PELIKAN oirnz- izpoz VSEH VRST LESA IN PARRETOV PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO Trst, ul. Tor San Piero štev. 22 Telefon štev. 50-15 JAKOB PERHAUC Iigovina Mii vin, ieriev, um in sirupov Ustanovljena leta 1881 Trst - Ulica Xidias 6 - Telefon 96-332 želi cenj. odjemalcem veselo in srečno novo leto ! TVRDKA D. Z O. J. TRST - ULICA PASC0LI 13 Tel. št. 90-978 SHEKOV LES TBOI SLAVONSKI LESOVI SLAVONSKI PARKLJI t JUGOSm LINIJSKA PLIM DIREKCIJA - RIJEKA Telegromi: 3UGOLINI3A - Tel. 26-51, 26-52, 26*53 (poldne) 26-61 VZnRŽriJF RfiDM POTNIŠKO BLAGOVNI PROMET IZ JADRANA za: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI BLIŽNJI VZH0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: ,,N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piszza Duca degli Abruzzi štev. 1 sedež, trst . ulica fabio pilzi St. to/i. - telefon St. is-os ^rofrOSPOmRSKEGA ZDRU2ENJAI Sotini slanovatiiski izgoni odločni Z ukazom št. 192 z dne 18.XliI.1952 se izvršba sodnih odločb, ki odrejajo prisilno izpraznitev stanovanjskih prostorov v občini Trst, odloži -do 30. junija 1953. Odložitev omenjene izvršbe ne velja za naslednje primere prisilne izpraznitve stanovanjskih prostorov: a) izpraznitve, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, izdanem pred 1. januarjem 1951; b) izpraznitve na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, s katero se je zavezana stranka izrecno odrekla prejšnjim, in bodočim izjemnim zakonskim ugodnostim; 0) izpraznitve zaradi neplačane najemnine; če se v takem primeru ponudi plačilo najemnine, se sme dovoliti odložitev izpraznitve za največ tri mesece; d) izpraznitve izrečene zaradi nemoralnosti ali drugih težkih kršitev najemne pogodbe, ugotovljenih s sodno odločbo proti zavezani istarnki; e) izpraznitve zaradi protizakonite zasedbe stanovanja ali zaradi zasedbe brez pravnega maslova, razen če se je zasedba izvršila zaradi posledic vojnih dogodkov ali izselitve iz ogroženih krajev, ki še vedno obstojajo; g) če se izpraznitev nanaša na najemno razmerje nastalo po 28. februarju 1947; h) če gre za opremljene sobe, ki se dajejo v najem na podlagi policijske licence; 1) če se ponudi zavezani stranki odškodnina, ki jo ima za primerno sodnik, ki odreja izpraznitve. Predpisi o prazniki Z ukazom ZVU št. 189 z dne 9. decembra 1952 so nanovo določeni dnevi, ki veljajo za splošne praznike. Ti dnevi so; 25. Aprila - obletnica rojstva Gugliel-ma Marconija 1. maja - praznik dela ZAHVALA ZA VOŠČILA Uredništvo in uprava »Gospodarstva« se zahvaljujeta vsem, ki so jima po kakršni koli poti izrazil božična in novoletna voščila. Se enkrat mnogo sreče v novem letu doma in na delu! VOŠČILO BETFOR Poveljstvo angleških zasedbenih čet »BBTFOiR« pošilja po »Gospodarstvu« iskrena voščila vsem bralcem v novem letu. 2. junija - praznik pomladi 4. november - praznik jeseni. Kot splošni praznik je torej izpadel 25. julij - padec fašizma. y Davčne prijave Opozarjamo člane, da so glasolnj veljavnih zakonskih predpisov dolžni, da izvrše sledeče prijave radi odmere davkov: 1) Prijava dohodkov v letu 1952 — prijava Vanoni — radi odmere davka na izgradbe, dohodninskega davka (R. M.) in dopolnilnega davka (complemen-tare). Rok za predložitev te prijave je do 31. marca 1953. 2) Prijava prejemkov uslužbencev v letu 1952 radi omere dohodninskega davka na plače (R.M. eat. C/2). Rok za predložitev te prijave je do 31. januarja 1952. 3) Prijava kosmatega dphodka v letu 1952 radi omere davka na poslovni promet (IGE). Ta obveznost se tiče o-nih podjetnikov, ki plačujejo davek na poslovni promet v pavšalni izmeri t.j. trgovine na drobno, krčme in gostilne, obrtniki, turistične pisarne, profe-siomisti. Rok za to prijavo je do 28. februarja 1952. Članom priporočamo, da se glede vseh omenjenih prijav obrnejo na tajništvo Slov. gosp. udruženja, .kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in nasvete. Tajništvo jim, bo tudi sestavilo in vložilo prijavo. Podaljšanje najemnih in podnajetnnlh pognati Z ukazom ZVU št. 190 z dne 18. decembra 1952 ,so bile najemne in pod-najemne pogodbe, ki so bile z ukazom št. 188 z dne 19.XII.1951 podaljšane do 31. decembra 1952, znova podaljašne do dneva, ki bo določen s kasnejšim ukazom. Prijava uslužbencev uradu za delo. Opozarjamo člane, da so dolžni da do 15. januarja t.l. predložijo Uradu za delo v Trstu seznam vseh uslužbencev, ki so pri njih bili zapolseni na dan 31. PREGLED UTEŽI Po nalogu conskega predisedništva bo pregled uteži za razdobje 1953-54 v ulici Lavatoio št. 1 po naslednjem razporedu: vladni uradi, ambulance, družbe, prosta luka in podjetja v pasu trg Tom-maseo, Borzni trg, Corso, ul. Pellico, Capitolina, trg Vico, ul. Besenghi in Navali od 15. januarja do 25. junija, od 8. do 11.30 ure vsak dan razen ob petkih in praznikih. dec. 1952. Za vsakega uslužbenca treba poleg osebnih podatkov navesti datum namestitve in kvalifikacijo. Sporazum med jestvinarji in drogeristi Med prodajalci jestvin na drobno in med drogeristi se že več let vleče spor, ker prodajalci jestvin prodajajo artikle, ki spadajo pravzaprav v drogerijo in obratno. Strokovne organizacije so pred kratkem, tudi na pritisk higijenskega urada, dosegle sporazum, ki v glavnem določa sledeče: Med 13. in 23. decembrom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Barletta« je priplula iz Carigrada z. 93 t blaga in se vrnila s 185 t blaga. »E-notria« je prispela iz Bejruta s 424 t blaga in odplula v Bejrut natovorjena. «In-diana« je pripeljala iz Sidona 8213 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Priplule so: »Italico« iz Port Arthura z 9753 t žita, »Lorenzo Onorato« iz Splita prazna, »Patrizia« iz Carigrada z 239 t blaga, »Aristide« iz Sitije s 85 t blaoa, »Altair« iz Trebizonda s 179 t blaga, »Saraga« iz Benet,^ prazna, »Treviso« iz Carigrada s 1687 t blaga, »Otranto« iz Carigrada z 230 t blaga, »Chioggia« iz Bejruta s 1136 t blaga, »Portorose« iz Benetk prazna, »An-črea Contarini« iz Benetk prazna, »Fran-cesca« iz Genove z 218 t blaga, »Biče« iz Iskenderuna z 2116 t blaga, in »Triton Mario« iz Brindisija prazna. Odplule so: »Motia« v S, Antioco prazna, »Asteria« v Ravenno natovorjena z min. oljem, »Au-rora« v Sidon prazna, »Maria Carla« v Malto s 535 t blaga, »Lore.dan« v Carigrad s 405 t blaga, »Lamone« v Carigrad natovorjena, »Teresa Cosulich« v Casablanco s 502 t blaga, »Alessandro C.« v Aleksandrijo natovorjena, »Resi« v Pirej natovorjena, »Tergeste« v Združene države prazna, »Aldeberan« v Šibenik s 1045 t lesa, »Rosario« v Aleksandrijo s 1050 t lesa, »Timavo« v Bombaj s 180 t blaga, »Maria Luisa R.« v Bari prazna in »Assiria« v Citta del Capo natovorjena. AMERIŠKE LADJE »Lipari« je priplula iz Filadelfije z 9641 Prodajalci jestvin na drobno se odpovedo prodaji sledečih artiklov: vare-kina, luigovma, so'da, pesek za čiščenje posode, žica za čiščenje posode, čistilni papir, luščilni vosek za parkete, profumirana mila, profumi vseh vrst, mila v prahu, razna čistilna sredstva za kovine. Z druge strani se drogeristi odpovedo* prodaji sledečih artiklov: čaj, kakao, pudingi, sirupi, mled, sladkarije vseh vrst. Te medsebojne o-mejitve, ki dajejo nasprotni stranki eskluzivo za prodajo, bodo stopile v veljavo tri mesece potem, ko bo predsedstvo cone izdalo tozadevni odlok. Sporazum se nanaša le na občino Trst, vendar so izključene vasi v zgornji okolici Trsta. t premoga in odplula v Livorno prazna. »Margaret Brown« je pripeljala iz Corpus Christisa 3125 t blaga in odplula v Združene države, »Excellenci« je prispela iz New Vorka z 2375 t blaga in odplula v Benetke prazna, »Exceller« je prispela iz New Yorka s 440 t blaga in je odplula v Združene države natovorjena. Priplule so: »Seasplendor« iz Galvestona z 2060 t blaga, »Norman Lykes« iz Savannaha s 378 t blaga in »T. J. Stevenson« iz Norfolka z 8206 t blaga. Odplula je: »We-ster Raucher« v Pirej s preostalim tovorom. Panamske: »Germaine« je priplula iz Baniasa s 7031 t mineralnega olja, »Georgia« je odplula v Perzijski zaliv prazna in »Jonian Explorer« na Reko prazna. Nemška ladja »Konsul Sartari« je pripeljala iz Casablance 947 t pomaranč in se vrnila v Casablanco prazna. Norveška ladja »Elimg Haven« je prispela iz Ne\v Vorka s 120 t blaga in je odplula v Bejrut s preostalim tovorom. Holandska ladja »Atlas« je priplula iz Amsterdama s 105 t blaga in se vrnila v Amsterdam s 100 i blaga. Belgijska ladja »Irene Marie« je odplula v Casablanco natovorjena. Špan ska ladja »Castillo Belver« je odplula v Huelvo prazna. Grška ladja »Aristode-mos« je priplula iz Pireja prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE »Zagreb« je priplula iz Aleksandrije s 100 t blaga in je odplula na Reko natovorjena. »Skopje« je priplula iz Benetk prazna. Napovedan j; prihod naslednjih ladij: »Makedonija« 5. januarja, »Kozara« 7. in »Učka« 8. januarja. Radio Serbo TRST - DL. CJSSA Dl RISPARMIO 8 - TELEFON 87-« koliko stanejo begunci Mario Polla, tržaški dopisnik videmskega lista «Messaggefo Veneto», se vznemirja v svojem dopisu »Begunsko breme» zaradi velikih stroškov, ki jih ima vojaška uprava z vzdrževanjem begunskih taborišč na Tržaškem. V II. polletju 1950 je iz državnega proračuna šlo v ta namen 144,250.000 lir, v I. polletju 1951 209,730.000, v II. polletju 1951 287.500.000 in za I. polletje '53 bo menda določenih okoli 300,000.000. Po piščevem mnenju je treba prenehati s financiranjem begunskih taborišč, v katerih iso begunci raznih narodnosti iz Jugoslavije; skrbeti je treba samo za I-talijane. Drugi naj gredo po svetu, ker ni tu dela zanje. Po zadnjem poročilu generala Win-tertona je bilo ob koncu leta 1951 v taboriščih 4.218 oseb. V zadnjem času je izseljevanje! iz Trsta v popolnem za>-stoju. Nekateri begunci čakajo že po več let na izselitev in sanjajo o deveti deželi. V llefcu 18® je prispelo v Trst 5-587 italijanskih optantov iz Jugoslavije. Poročilo gen. Wintertona ugotavlja, da se je večina teh nastanila pri prijateljih in sorodnikih v Trstu ali pa v prostorih, ki jim jih je pripravila italijanska vlada. Ce še dodamo število novih priseljencev iz Italije, dobimo razlago, zakaj je v Trstu toliko ljudi brez posla in zakaj vlada še vedno stanovanjska -stiska pri vseh miliajrdah, hi so bile izdane ža nova stanovanja. BORZNI agenti Izbrano je bilo novo vodstvo tržaških borznih agentov za razdobje 195*3 - 54. Komite je sestavljen tako-le: dr. Gior-gio Rizzardi - predsednik, Elio Natalia - podpredsednik, Mario De Giovani in Bruno Visintin - člana. PREMALO BOŽIČNIH DREVESC Letos je bilo* na trgu premalo božičnih drevesc. Tega ni bilo krivo morda omejevanje uvoza iz Jugoslavije, pač pa nepričakovano povečana potrošnja. Božično drevesce je prišlo v modo. Zadnji dan pred božičem so se za drevesca kar pulili. Nekatere podjetne prekupčevalke so izrabile priložnost in pričele prodajati veje po 100 lir. Cene na drobno so se sukale* okoli 700-1.500 lir za drevesce. Ko ni bilo več drevesc, so si mnogi pomagali z brinjem. Jugoslovanski izvozniki niso postavili cene po enotnem kriterju. Zato so nekateri tržaški uvozniki plačali drevesca draže kakor drugi. KUPČIJA S 'STANOVANJI Kupčija s* stanovanji v Trstu v »kondominiju« je zelo razvita. Cene zasedenih stanovanj so pravzaprav nizke. Cena se določa po številu sob. Za posamezno sobo plačujejo povprečno 300-400.000 lir. Tako je n.pr. stanovanje s 4 sobami v ulici Kandler bilo te dni prodano za 1.300.000 lir. Na ceno vplivajo seveda, tudi finančne razmere prodajalca. Tako je šlo stanovanje 3 sob v ulici Ireneo della Croce v lepi hiši za 1.000.000 lir. Kakor rečeno, gre za zasedena stanovanja, ki so blokirana s stanovanjsko uredbo. NAZADOVANJE IZVOZA ITALIJANSKIH TKANIN V teku 11 mesecev 1952 je padel izvoz italijanskih volnenih tkanin od 10.733 ton v letu 1951 na 7310 ton v letu 1952, izvoz bombažnega prediva je nazadoval od 27.828 na 17.776 ton, izvoz bombažnih tkanin od 30.166 na 14.444 ton in izvoz tkanin iz umetnega vlakna od 20.221 na 8738 ton. | RADIO APARATI DELAVNICA ZA VSAKOVRSTNA POPRAVILA VELIKA IZBIRA GRAMOFONSKIH PLOSC I Operne arije, solnspevi v več jezikih, plesni kumadi ild. j PLAČILNE UGODNOSTI _________ j2acUaUCclmaU>ia radioaparati - šivalni stroji fcadia: TELEFUNKEN - MINERVA - UNDA - CGE - IRRADIO Štedilniki na drva, premog-in električni Plinski kulialniki, Električne potrebščine TRST - TRIESTE - V. VALMAURA 1 TELEFON 44 = 140 Sprejemajo se popravila radioaparatov OBIŠČITE NAS! Cene ugodne I flwdaja na ofoo/ie Sh&miiu UVOZ - IZVOZ UJ S T iSc 1^' o V ]Li JI JE re i3L IIDETiS. 118 S 7 TmST ~ ILAKG*© KAIR.iRIIE.iaA. VE.CC2SHA 5°<& KOŽE-ČEVLJI- PRIBOR STROJI ZA TOVARNE ČEVLJEV vi. 74K4r npr EfATr FPRF.MT..rA.m LADJO Mirno plovemo blizu obale. Za seboj smo ie pustili mesto Bona in malo kasneje še Philippeville; obe luki ležita v prijaznih zalivih. Ze delj časa nas spremlja številna jata delfinov, veselo poigravajoč ,se pred kljunom ladje-Trije izmed njih tedaj gotovo niso niti slkitili, da bo njihova fotografija kasneje v Buones Airesu vzbujala pozornost na neki fotografski razstavi in tudi osvojila prvo nagrado. Zanimivo je opazovati te hitrel plavače, ki ure in ure spremljajo ladjo na njem poti. v razliko od morskih psov se pri tem za-držujejo izključno ob kljuna ladje; smoter njihovega spremljanja torei ni lov za hrano, temveč prav drugega izvora. Opazil sem namreč, d« se radii mudijo na višini penečega se vala, ki Ja vsled brzine ladje povzroča njen kljun. Znano je, da se na hrbt‘,% več-Hh rib sčasoma nabere neštevilo pa-rasitov, ki imajo majhnim algam podobno obliko. Ko sem med tem opazovanju' delfinov opazil, da se poedini večkrat popolnoma približajo kljunu ladje in se s svojim hrbtom vanj tudi odrgnejo, sem prišel do zaključka, da se tako skušajo otresti svojih zajedal-cev, bodisi z neposrednim drgnenjem ob prednjo statvo ladje ali pa v močno deročem toku vala, ki ga povzroča brzmal ladje. Naslednjega dne je veter polagoma začel spreminjati svojo smer in se je proti večeru spremenil v močan jugozahodnik. Da čim bolje izkoristimo po- SSgŠDO 2 I V L J- A J I T L O V E N uršino vseh jader, smo na višini Orana desno v nameri, da s tem vetrom izpod španske obale) dosežemo Gibraltar. Malo pred zahodom sonca smo daleč nal odprtem morju srečali malo ribiško ladjo, ki je z, bogatim lovom- rib plovila v smeri Orana. Ker se je naš kuhar ravno tedaj mučil z mislijo, kaj bi vrgel v lonec in smo se l/udi mi vsi zaželeli dobre ribje večerje, smo takoj začeli z barantanjem. Precej valovito morje nam ni dopuščalo pristati ob ribiški ladji, ki je medtem ustavila svoje motorje, pai smo zato po dolgi vrvi v košari poslali ribičem steklenico dobrega. palermitanca in vrečico kave ter, v zameno privlekli na brodi dobro napolnjeno košaro rib. Tako smo po srečnem naklučiu in z mornairiem že prirojeno iznajdljivostjo, nadomestili vsaj za en dan naš običajni jedilni list, ki je v glavnem vseboval le polento in makarone, z dobro pripravljenimi pečenimi ribami. Kasno v noč nam ie rahlo svetlikanje na obzorju naznanilo bližino španske obale. Kasneje so nam prvi sončni žarki razkrili enega najlepših razgledov našega potovanja; Pred nami je iz morja štrlela mogočna, masa rta de Gata. Kraj, kjer se južna španska obala zaobrne proti severu, je mornarjem dobrd znana orientacijska točka. Skalovje tega rta je po svoji karakteri- UEGA p O M O M C A K ASažCž: stični rdečkasti barvi v živem nasprotju temnoplavim morjem in zelenilom košatih borovcev. Stana napol porušena, trdnjava daje, temu kraju še posebno pravljično obeležje. Da bi slika bila popolnejša jo v ozadju obdajajo mogočni, večno s snegom pokriti vrhovi Sierre Nevade — prioni ponos Spancev; saj je to najlepše gorovje v Evropi. - V MESTU SAMIH ZENA Na žalost so se nam pa ti lepi vtisi kaj smalu razpršili, ko smo vsled premočnega vetra, in morja morali vploviti v malo pristanišče Adra. Ze, prvi pogled, na malo mestece razkriva opazovalcu velika Isiroma^tvo. Prebivalci tega predela, se izključno bavijo z ribolovom, ker iih mogočna, veriga strmo, v morje padajočih pobočij Nevade popolnoma loči od ostalih bolj plodnih predelov. Na vsakem koraku lahko srečaš dokaze pomanjkanja. Naš prihod je bil prebivalstvu pravo, presenečenje. Na pomolu se je kmalu zbraliai velika množica otrok in žena. Med njimi sem opazil le malo moških. Na moje vprašanje so mi odgovorili, da so ti skoro vsi na sezonskem ribolovu ob maroški obali ali' pa pri vojakih. Med, enodnevnim bivanjem v Adri sem videl le nekaj starčkov, medtem ko vsa ostala, dela izvršujejo le žene, naj ,si bo to v javnih lokalih, ako jih tako smemo imenovati, trgovinah, v malem mlinu za', sladkorni trs in še celo v pristanišču. Pravi gospodarji mesta so številni orožniki, kar priča, da tihotapstvo z afriško obalo še ni zamrlo. Ker nismo razpolagali s španskim denarjem in ker v mestu ni bilo menjalnice, smo kmalu opazili, da. «si prav radi sprejemajo kot plačilno enoto naše angleške cigarete. S temi sem pri odhodu tudi plačal ne baš skromne pristaniške pristojbine; ni mi pa pri tem, šlo v glavo, kako jih je stari uradnik vnesel v svoje knjigovodstvo. Prepričan sem, da bi ti kraji vsled svojih lepot doprinesli državi mnogo več, ako bi ta kaj storila za pospeševanje tujskega prometa. To mesto samih žena se mi je zdelo pvsenevarno za naše mornarje pa smo zato drugo jutro kljub slabemu vremenu izplovili. Usoda nam tudi to pot ni bila naklonjena. Ze po nekaj urah vožnje smo ponovno morali iskati zavetišča1 ob obali, ker sta se veter in morje močno pojaeilai. Opoldne smo vplovili v malo večje pristanišče Motril, ki leži vzhodno od znane Malage. Pristaniške oblasti sem prosil, da lahko ostanem kar na zunanjem sidrišču, računajoč, da bomo tako bolj pripravljeni za takojšnje izplovljenje v primeru, da\ se vreme izboljša, in pa tudi zaradi štednje, ker sem vedel, da so v španskih pristaniščih zelo visoke pristojbine. K. P. r™-------——\ Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST Ul. CORONEO, št. 89 - Tel. 34-955 TRST - ULICA ORIANI ŠTEV. 7 - TEL. 94-037 GOSPODINJE - NEVESTE MLADE MATERE VSI KI IMATE NAMEN KOGA OBDARITI, OBIŠČITE NAS IN OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE SRAJCE -------- PLETENINE ..^1__— NOGAVICE MOŠKO IN ŽENSKO PERILO PLATNO, BRISAČE, TKANINE NA SPLOŠNO IN PODLOGE Ivan Kerže TRST - TRG S. GIOVANNI ST. 1 - TELEFON 50-19 Gostilničarji, gospodinje, novoporočenci! Oglejte si v naši trgovini veliko izbiro vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog najboljših znamk Električni hladilniki in hladilniki na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetno izdelane keramike, stekla in kristala Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla VSE ZA BARE, GOSTILNE, DOM IN KUHINJO! ihipoloeamo ,le za nakup - PLAČILNE OLAJŠAVE srn 1^ b I J © PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO VoSči, friecm muo letal Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa \U m M. ]□> : TRST ULICA CR1SPI ŠTEV. 14 - TfiLEFUN 93-502 S 1KL JL 14 11J> 11 Š MILAN — Za kg italijanskih surovih kož: krave 290-320; voli 305-325; teleta 6-8 kg 900-930; 8-12i kg 610-640; junci 20-26 kg 410-430. Cene za surove kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sier-ra 10-11 kg 550-565; Buenos Aires 10-11 kg 530-550; Bahia (suhe kože) 9-11 kg 470-490; Ceara (suhe kože) 9-10 kg 580-600; Capo (suhe kože) 18-20 liber 530-560; Addis Abeba do 12 liber 500-590 lir kg. VREČE MILAN — Nove vreče iz jute 680-700 gr (120x70) 210-220 lir, 700-730 gr. 229-225; vreče iz jute (105x70) 550-730 gr. 165-170 lir. Rabljene vreče iz jute 550-570 gr. (105x70) 145-150 lir; rabljene vreče iz jute za otrobe 115-120 lir. RABLJENI AVTOMOBILI RIM — Cene dobro ohranjenih avtomobilov: Fiat 500 A (1938) 230-270.000 lir, (1947-48) 300-320.000'; Fiat 500 B (1948-49) 320-370.000; C (1949-50) 440-490.000, (1951-52) 740-830.000. Fiat 1100 A (1938) 230-260.000, (1947-48) 320'.350.000; B (1948-49) 490-540.000; E (1949-50) 570-620.000, (1951-52) 740- 830.000. Fiat 1500 D in E 440-520.000. Fiat 1400 (1950) 680-730.000, (1951) 800-850.000, (1952) 900.000-1,000.000. Fiat 500 giardinetta (les) (1949-50) 440-510.000, (1951) 550-600.000; Bevede-re (1952) 760-830.000. Lancia Aprilia 12 V. (1948-49) 680- 780.000. Lancia Aurelia 1750 (1950) 1 milijon 280.000-1.380.000, (1951) 1 milijon 400i.000-l.450.000, (1952) 1.520-1 mi- lijon 620.000. Lancia Aurelia 1900 (1951) 1,550.000- 1,650.000, (1952) 1 milijon 750.000- 1,850.000. Alfa Romeo 1900 (1951) 1,380.000-1 milijon 450.000, (1952) II serija 1 milijon 680.000-1.780.000. PAPIR VIDEM — Cene fco papirnica brez davkov: ovojni papir navaden 65-120 lir kg, fin 165-200; pisemski papir srednje fin 160-180, fin 240-300; tenek ovojni za pomaranče 260-260. Karton siv navaden 58 lir kg, bel navaden 100, karton patent 95 lir kg. KAVA TRST — Srednje cene za ocarinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: brazilska kava: Rio N.Y. 5 1.230; Rio N.Y. 3 1.245; Santos Superior 1.360; Santos E.P. crivello 18 1.370;srednje-a-meriška kava: Haiti naravna 1.330; Salvador 1.420; Kostarika 1.530; arabska kava: Gimma 1.330; Moka Hodei-dah 1 1.385; Indonezijska kava: Bali Robusta 1.155; afriška: Uganda, prana in prečiščena 1.150. Zadnje kvotacije z vira 'proizvodnje so naslednje: brazilska kava: fob pristanišče vkrcanja v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y. 5 53,40; Rio N.Y. 5 54; Santos Superior 58,50; Santos E.P. crivello 18 63; srednje-ameriška: cif Trst v dolarjih za 50 kg: Haiti naravna 60; Salvador 63,50; Kostarika 67; arabska: cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma 410; Moka Hodeidah 1 453; indonezijska: cif Trst v holandskih florintih za 100 kg: Bali Robusta 363; afriška: cif Trst v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 345. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. Koruza „ dol. za bušel) >J i) tt NEVV YORK Baker (stot. Cin Svinec „ Cink „ Aluminij „ Nikelj Bombaž „ srebro dol dol. za funt). >» )7 • » )> • )> )} )) » n y> 77 77 za steklenico LONDON Baker Cink Svinec (f. šter. za d. tono) I) 77 77 77 77 77 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 16/XII 2/XII. 29/XlI. 229.i/2 234 s/ 232 3/, 162.1/u 167i/3s 1623), 3650 36.50 36 50 121.50 121.50 121.50 13.80 14.50 14.25 12.50 12.50 8.75 20,— 20.— 20.— 56.50 56.50 56.50 33.55 35.50 33.35 217. - 205.- 220,— 285 285 285 114 114 114 98,— 94/h 104v, 197.40 197.40 196.30 Zaradi božičnih praznikov so bile nekatere važne borze na Zahodu po več dni zaprte. Počivalo je tudi delo po bankah in v uredništvih, ki sestavljajo poročila o poteku poslov in cenah. Poročila se omejujejo na opisova-nje| položaja tik pred prazniki. Splošno je zavladal precejšnji optimizem glede svetovnega političnega razvoja. Ta optimizem seveda vpliva iudi na gospodarski razvoj in zlasti na cene. Od tod težnja za znižanjem cen. V resnici so v zadnjem času cene nekaterih vrst blaga, dosegle najnižjo točko po izbruhu vojne v Koreji. Tudi splošni kazalec cen nazaduje. Tako je kazalec znanega ameriškega podjetja Mioody o razvoju cen dosegel položaj, ki je samo za tri točke višji, kakor je bila raven 20. junija 1950 (5 dni pred izbruhom vojne v Koreji). Tudi kazalec Reuterja se je približal položaju, ki je nastal v juliju. 1850, t. j. komaj nekaj dni po izbruhu korejske vojne. Povprečno so cene svetovnih surovin poskočile za 35% po začetku sovražnosti v Koreji. Danes je v glavnem ta razlika že izginila. VLAKNA Tik pred prazniki je bombaž na new-yorški borzi dosegel najnižjo točko po izlbnubu korejske vojne in nekaj časa notiral o3,10-3-3,15 stotinke dolarja za funt, medtem ko se je pozneje utrdil okoli 33,55-33,80 -stotinke dolarja za funt. Bolj čvrste so cene volne, ki je 26. decembra notirala v New York 195,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi in 196,7 proti izročitvi v' marcu. V Fraciji 0Rouibaix) je bila cena proti izročitvi v januarju 1440 frankov za kg; v Anversu 24.XII. proti izročitvi v januarju 191 belgijskih frankov za leg- KAVČUK Pred prazniki je kavčuk v Londonu kazal težnjo navzdol in nazadoval od 27% na 25 penijev, nakar se je ustalil na 25% penija. KOŽE Dne 28. decembra ,so telečje kože (5-7 funtov) kvotirale v New /orku 3.40 dolarja. KOVINE Glede pisnaih kovin ni nastopila ni-kakšna posebna 'sprememba. Značilno je vendar napredovanje cene živega sreSra. Začetna cena v New Vorku je bila 28. decembra 217, zaključna pa 220 dolarjev za steklenico 76 funtov. Ameriška industrija še vedno kupuje večje količine bakra. Na, londonskem trgu je baker notiral pred prazniki 275' funtov za tono cif, medtem ko je cink nazadoval na 80 funtov; fob Anvers je notiral 83-87 funtov;, cisti cink 93-95 funtov; svinec je v Londonu pred prazniki napredoval od 9614 na 97% in se nato ustalil okoli 96 7/8. Cin je v Londonu najprej nazadoval od 945% na 940%, toda prod koncu se je zopet popravil in dosegel 945% funta za tono. V Zahodni Nemčiji so bile cene 23. decembra naslednje: svinec 129,78 DM za 100 kg, cink (baza East St. Louis) 115,88; baker 341,50; cin (99,9% čistoče) 1.160,00 DM za 100 kg. HMELJ Na nuernberškem trgu so bile cene tik pred božičem čvrste. Kupčije so šle lahko od rok. Dosežene so bile naslednje cene! Hallertauer 790 D,M za 50 kg, Hensbrucker 720 in W;uertteniberger 750, Spalter nominalno 820 in Tettnanger 835. Povpraševanj e je po ameriškem hmelju. SVINEC V AMERIKI DRAŽJI Američan Smelting and Rafining Company je 22 decembra zvišala ceno za 1/4 stotinke na 141/4 stotinke na funt. Sledila so takoj ostala podjetja. ANGLEŠKA VOLNA DRAŽJA Tovarna Patons and Baldwins je povišala ceno pletilne volne za 1-2 1/2 penija za unčo. Nova cena naj bi veljala do velike noči. MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI I n u d i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p arke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino. 24 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 20. XII. 1952 29. XII Min. Maks1 Funt šterling 7.250 7.325 7 250 . 7.325 20. XII. 30. XII Min. Maks. Napoleon 5.750 5.800 5.750 5.800 Dolar 632,50 i 633 632,50 636 Južna železnica 1.322 1.875 1 815 1.875 Francoski frank 154 149.50 149,50 154,50 Splošne zavarov. 12.200 12.425 12.150 12.425 Švicarski frank 147,50 147.50 147,50 14,825 Assicuratrice 4.050 4.050 4.050 — Funt št. papir 1.620 1.630 1.620 1.640 Riun. Adr. Sic. 5.250 5.400 5.250 5.400 Avstrijski šiling 24.75 25 24,75 25 Jerolimič 5.300 5.300 5.300 — Zlato 766. 777 766 777 >Istra-Trst« 820 810 810 820 »Lošinj« 8.400 8.400 8.4C0 — BANKOVCI V CURIHU Martinolie 4.500 4.500 4.500 — dne 29 XII. 1952 Premuda 8.400 8.400 8.400 — ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,40 Tripkovič 9.500 9.500 9.500 9.500 Anglija (1. f: št.)10,95 Holand. (100 fi., 109,75 Openski tramvaj 1.500 1.500 1.500 — Francija (100 fr.) 1,02V, »vedska (100 kr.) 73,50 Terni 270 270 265 274.50 Italija (100 lir) 0,67Jh Izrael (1 f, št.) 1,80 1LVA 349 351 349 35!.— Avstrija (100 šil.) 16,40 Španija (100 pez.; 9,05 Zdr. jadr, ladjedel. 181 112 168 ) 81,— Čehoslov. (100 kr.) 1,40 Argent. (100 pez.) 19 Ampelea 800 800 800 800 Neme ( 100 mark) 90.7« Egipt (1 f. št.; 9,70 Arrigoni 1.000 1.000 1.000 1.000 m?/# KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54*58, Več razumevanja Čebelarstvo prištevamo navadno k postranskim vejam kmetijskega udejstvovanja, kakor n. pr. kokošjerejo, kunčjerejo in podobno. Prav poredko dobimo čebelarja, ki bi mogel preživljati svojo družino edinole s čebelarstvom, kakor to lahko dela n. pr. z vrtnarstvom, z živinorejo itd. Prav na tukajšnjem področju Tržaškega ozemlja je treba upoštevati tudi postranske veje kmetijstva in jih pod_ pirati, kajti le ,s pridružitvijo teh h glavnim, panogam je omogočen gospodarski obstanek marsikatere tukajšnje kmetije. Ta združitev kmetijskih vej je vprav narekovana od posebnih talnih, vremenskih ter splošnih gospodarskih in tržih razmer, ki vladajo naj tem področju. Čebelarstvo pa ni postranska veja samo za dopolnitev dohodkov kmetije s svojim pridelkom zdravilnega medu, marveč je tudi izredno važen činitelj v sadjarski panogi, ki zavzema pri tukajšnjem kmetijstvu vedno bolj vidno mesto. Uspešnega sadjarstva pa si ne moremo misliti brez ustreznega čebe-lastva. Čebele so najbolj pridne prenašalke cvetnega peloda ali prahu od cveta do cveta po sadnem drevju; tako prispevajo z oplojevanjem1 cvetov v prav veliki meri k rodovitnosti našega sadnega drevja. V Kaliforniji in še po drugih deželah, ki prednjačijo v sadjarstvu, vabijo sadjarji na svoje farnie čebelarje s čebelami, kadar so njihovi sadovnjaki v cvetju. Ako sami nimajo čebel, tedaj pospešujejo oploditev njihovega sadnega drevja tuje čebele. Več ali manj so še vse napredne dežele uvedle v svoji zakonodaji tudi varstvo prekoristnih čebel s še posebnim ozirom na dobo, ko cvete sadno drevje. Tedaj je n. pr. prepovedano škropljenje sadja s sredstvi, ki so čebelam škodljiva. Na našem področju Tržaškega ozemlja je čebelarstvo razmeroma dobro razvito, čeprav nimamo več ustreznega združenja čebelarjev, ki bi varovalo njihove gospodarske koristi pred javnostjo in oblastmi. Po zasebnih ugotovitvah — uradnih na tem polju na žalost nimamo — je v coni A Tržaškega ozemlja približno 14C0 panjev čebel, oziroma okrog 50 čebelarjev. To število-je že primerno za ustanovitev ustreznega združenja čebelarjev. V okviru naše Kmečke zveze, bj tako združenje lahko takoj začelo delovati kot pose ben odsek. Koristi takega združenja bi se pokazale zlasti v letih, kakršno je bilo mi- „GOSPODARSTVO“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst. Utica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono E din 10. — NAROČNINA: za STO in Ita-lijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Fošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CFNS OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarsiva-t G. M. COLOMl & FIGLIO UVOZ - IZVOZ ra.UTOVIATE in l%l»F.I,KOV Trst, Ulica I. della Croce TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE 4 SILVIO SERIN Import ' Export TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji za naše čebelarje nulo, ki je bilo slabo tudi za čebe-larje. Združenje bi lahko ugodno rešilo mnogo važnih vprašanj, v prvi vrsti pa umno izkoriščanje paše is prevažanjem čebel ter preskrbo ustrezne prehrane čebelam za zimo. V Tržaški prosti luki bi naši čebelarji lahko dobili po razmeroma nizki ceni onesnažen sladkor, ki se iztresa iz vreč in ga je težko uporabiti v droge namene. Ob pomanjkanju takega sladkorja pa bi oblasti prav lahkci dovolile izjemno dobavo tukajšnjim čebelarjem ustrezne količine carine prostega, navadnega sladkorja, kakor se- je to dogajalo že za časa Avstrije, ko so naši kmetovalci dobivali sladkor po tovarniški ceni tudi za zboljšanje grozdnega mošta in vina. Dobava sladkorja brez carine za take izjemne potrebe našega kmetijstva bi bila v veliko korist tukajšnjemu čebelarstvu in kmetijstvu na splošno, zlasti še, kadar prizadenejo gospodarstvo naravne nezgode. Usihanje črešenj V zadnjem desetletju se sliši tudi po naših krajih vedno več o množičnem usihanju črešnjevih dreves. Naši kmetovalci na splošno, zlasti pa sadjarji v Miljskih hribih so zaradi tega zelo za- KMEČ KI VAZNA KMEČKA DELA V ZAČETKU JANUARJA Na polju in njivi: Razvažajmo gnoj in greznico in če zemlja ni preveč blatna, preorjimo in pripravimo jo za spomladansko setev. Za saditev krompirja je tudi najbolje, ako zemljo pripravimo že sedaj. Hlevski gnoj moramo dopolniti z ustreznimi umetnimi gnojili. Robido in živo mejo uničujemo najlažje v zimskem času z zažiganjem im izkopavanjem. Pomni, da se v robidi in živi meji najlaže skriva in razmnožuje raznovrstni škodljivi mrčes in prezimijo različne rastlinske bolezni. Odvodne jarke na polju moramo po potrebi očistiti in poglobiti, da se bo voda poi njih redno odtekala. Na vrtu: Na sončni, zavetni strani si napravimo steklenjak ali zaprto toplo gredo. Vanjo sejemo zgodnjo glavnato eolato, zelje, kolerabico in morda še drugo vrtnino, ki jo bomo presajali marca meseca na prosto. Ako je zemlja godna iq vreme to dopušča, prekopavamo vrt in pripravljamo zemljo za zgodnjo setev. V sočno in zavetno lego lahko že sejemo solato rezivko (so-latino), peteršilj, korenjček, špinačo in rano redkrico. Na odprto, tudi vetrovno lego pa sadimo še česen in čebulček. Vinograd v sončni in zavetni legi prekopaj ako le zemlja ni preveč mokra in sej zgodnji grah, kakor so sorte: ekspres, nizek provemsalski, čudež ameriški itd. Ta čas je tudi najprimernejši za popravljanje porušenih zidov. V sadovnjaku: Vse sadno drevje moraš obrezati in očisff, če tega nisi napravil že v decembru. Zadnji čas je, da pripraviš jame za sajenje mladih sadnih drevesc ter si ta tudi naročiš. Naročaj le znane, donosne sorte sadnih drevesc in pazi, da bedo zdrava in krepko razvita. V vinski kleti: Sodi s pretočenim mladim vinom morajo biti vedno polni in dobro zamašeni. Vino za domačo rabo hrani v majhnih sodčkih ali pa v velikih steklenicah (demižankah). Ne odpiraj po nepotrebnem vinskih sodov, ker zrak večinoma kvari dobro vino. Vino v kleti obvaruj pred hudim mrazom; toplota v kleti naj bo okoli 10 stopinj Celzija. V shrambi: Krompir, pesa in drugo korenje zmrznejo lahko že pri minus 2 stopinjah Celzija, če traja mraz več časa. Ako nimaš toplomera pri rokah, skrbljeni. Doslej še niso strokovnjaki na žalost mogli dognati, kateri je pravi vzrok, zaradi katerega se češnje tako pogostoma posušijo. Po mnenju italijanskega strokovnjaka prof. Ruija je teh vzrokov več: gnitje korenin, tvori in bule na koreninah, črvi v lesu, črvi v plodu, nepravilna podlaga za cepič, zgrešeno in pomanjkljivo gnojenje itd. Proti iglivinčnim boleznim, ki rade napadajo češnje (gniloba cvetov in plodov, mrežavost ali luknjavost listov in podobno) moramo črešnjeva drevesa škropiti po zimi z 3 do 4% bordojsko brozgo. Spomladi, takoj ko odpade cvetje in še enkrat, kakih 15 do 20 dni pozneje, pa škropimo črešnje s škropilnim žveplom (1 kg Mornino žvepla na 100 litrov vode), kateremu primešamo približno enako količino praha kafaro ali podobnega bakreno apnenega prahu. Med mrčesom1, k češnjam najbolj škodujejo, je treba v prvi vrsti upoštevati črešnjevo muho, od katere izvirajo črvički v plodu. Veliko škode napravljajo gotovo tudi lubadarji, ki vrtajo drevesa tik pod skorjo. Pri nas napada črešnjeva drevesa prav pegostoma tudi zimski pedic. Proti mrčesu na splošno se prav dobro obnese škropljenje z DDT pripravki, ki jih uporabljamo zlasti spomladi, ko drevesa zelenijo. KO LED A R postavi v shrambi na tla skodelico s čisto vodo. Kadar se v posodi napravi le tanek led, je v ishrambi toplota že pod ničlo in obstaja nevarnost, da se še zniža. Za vsak primer si pripravi v shrambi primerno pečico, ki jo po potrebi zakuriš. V hlevu: Ne puščaj v hlevu gnoja. Ob mrzlem vremenu pokladaj živini več tečne krme. Napajaj živino z vodo, ki ni ledena in preveč mrzla, ker taka zelo škoduje zlasti) brejim samicam. Prašiče za domačo uporabo moramo zaklati v tem času. Meso pozneje zaklanih prašičev se težko hrani in ga pri sušenju laže napadejo muhe s črvi. RAZDELJEVANJE MOČNIH KRMIL ZA MOLZNE KRAVE V ponedeljek, 15 dec. so pričeti izdajati nakazila za posebno mešanico močnih krmil po znižani ceni. Kmetovalci, rejci mdlznih krav, bodo lahko dvignili imenovana nakazila pri področnem Kmetijskem nadzerni-štvu — Ulica Ghega štev. 6/1 — med uradnimi urami (8,30 do 1 ure). Na vsako glavo bo danih 30 kg; ker je cena močnega krmila 63 lir, mora živinorejec ob prejemu nakazila plačati 50% to je 31,50 lir za kilogram. NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE IN DOBRO VZDRŽEVANJE HLEVOV Nadalje se obveščajo kmetovalci-ži-vinorejci, da je bil rok za vlaganje prošenj za udeležbo, podaljšan do 31. decembra. Kmetovalci, ki imajo še namen, se udeležiti natečaja so vabljeni, da se obrnejo na živinorejski odsek Področnega kmetijskega nadzorništva — U-lica Ghega štev. 6, soba 4, dnevno ob uradnih urah. TUDI PRAŠIČEM JE KORISTEN POST Enodnevni tedenski post, namreč pravi post in ne samo vzdržanje od mesnih jedi, zelo priporočajo premnogi zdravniki - higieniki. Poskusi nekega italijanskega strokovnjaka so pokazali, da je tak post prav koristen tudi prašičem. Ta strokovnjak je svoje prašiče, katere je redil za zakol, pustil dvakrat na teden brez hrane, oziroma brez navadne porcije. Pri tem postopku je baje prihranil 7 do 15% krme; istočasno hkrati so se ti prašiči še bolj zredili. KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PER ISTRIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine 'ff' VSE ZA kmetovalce EDVARD FUREAM TRST, Ul. Milano št. 18 = Telef.: 51 69 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila Žveplo Modra galica Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena - i.t. d. SM: ' AVTOI»OI>.IHT.IH S. T. A. R. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikih ob 13.— in ob 20.- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno