X List slovenskih delavcev v Ameriki. S^bo-o-- 87. ISTo \A/ 1. 1899. Leto VTT Volilno prorokovanje. Prihodnji torek se bodo vršile volitve le v jednajstih državah iti sicer: v New Yorku, MassHchusettsa, New Jersey, PennsyIvaniji, Mary-landu, Virginiji, Mississippi, Ohio, Kentucky, lowi in Nebraski, iz med temi bodo v šestih državah volili todi goveruerj« in sicer: v Ohio, Maryland Kentucky, I wa, Massachusetts in Missinsippi. Kakor po navadi, hočejo o izidu teh volitev sklepati o vspehu volitve predsednika, ktera 8» vrši, kakor znano, drugo leto. Izid voht^v v Massachusetts!! in MissisMippiju je ž.- znan : Massachusetts ostane republikausk, Mississippi pa demokratičen. Izid volitev v Ohio, Maryland, Kentucky. Iowa, in Nebraska je še negotov, ali bod«« izpadle na korist republikancev ah demokratov; ako zmagajo demok rat je, hode imenovan kandidatom za predsedniško mesto Hryan, saj ts^ko prorokuj -jo demokratje. Ako bodo v teh petih državah zmagali republikanci, potem je ,,g"tovo" zo|»et izvoljen Mc Kin ley, tako zagotavljajo republikanski p diti^ni matndorji, da l»..de Se jedeukrat imenovan kandidatom, o tem skoraj ni vnfi dvorna Ako demokratje tudi zmagajo, ft«vendar ni pribito, da bi bil Bryan imenovan, ker zadeve se zelo rudno sučejo, še manj pa ima upanja, da ibode izvoljen. Najbolj se zanimajo politikarji sedaj za razmere v Ohio, kjer pri normalnih razmerah zmagajo republikanci, toda v letih pred volitvijo predsednika, je smatrati negot «vo. Tamošnji kandidat za governerja John K. McLean je takorekoč »agresivni" mož. in ako bode sedaj izvoljen, bi bil to hud udarec za McKin-leya, kteri je izOhio doma, in njemu bi njegova stranka predbacivala v slučaju, ako bi bil McLean izvoljen, -ia njegova admin istracija nezamore uiti lastno državo nadvladati. Da zabranijo zgubo, so se republikanci zelo trudili, da uplivajo na volilce v Ohio. McKinley in njegovi ministri, Mark Hanna in cela četa ,,najboljših" republikanskih govornikov so potovali pO Ohio in priporočali republikanski tiket- Toda tudi demokratje niso mirovali. Bryan, McLean in drugi matadorji njihove stranke so več tednov potovali po Ohio iu tolkli ob veliki boben o monopolu i an ti imperializmu ter zelo upajo, da to državo za-se pridobe. V Marylandu je po preteku precej let zopet enkrat zmagal republikanski governer in ako je Lavndes razumel večino pridobiti za svojo stranko, bode demokratom zopet težko pridobiti za-se politično polje, zopetna izvolitev Lavndesa bi pa pomeuila za leto 1900 zopetno izvolitev McKinleya. V Kentuckyu se ima boriti redni demokratični governerski kandidat Goebel, kteri ima z^lo nečastno mi-nolost in bil celo zatožen umora, z neodvisnimi demokrati, in ako podleže, bi bilo to zelo vehcega pomena sa demokratično stranko prihodnje leto, posebno, ker je država Kentu cky leta 1890 za McKinley a oddal h precej izdatno večino. Pridobiti Nebrasko, so si letos demokratje zelo prizadevali, ker so •kupno s populisti in srebrnimi republikanci nastavili mešan tiket, ker se je ta država od leta 1890, odločno nagnila, da se povrne k republikancem ; ako se p -slednjih upanje letos izpolni, potem zamo-rejo prihodnje leto v Nebraski računati na vspeh. Republikanska zmaga v Nebraski, v domovini Bryana, bi pa pomenila odločen poraz sa njega, kakor se je tudi bivši predsednik Cleveland pred kratkem izjavil v pismu bivšemu poljedelskemu ministru J. Sterling Morto-nu, dem.»kr itičnemu bot-u v Nebraski : ,,A ) letos ne zmagate v N*-braa'-i, roma Bryan pričakovati, da bi bil še kdaj imenovan kandidatom za pr^d«erl liško mesto." Na vsak nač-n j" is; i na, da Bryanovi govori proti Mc K nileyevemu imperializmu letos v Nebraski niso napravili one pozornosti, kakor govori proti zlati veljavi pred štirimi leti. Na vsak način pa ne bodo republikanci v Bryanovi državi imeli lahke borbe, k»*r v Nebni ski v^lja, demokratično večin« > 25.0(H) glas«»v večine spremenili v republikansk'>. Na 1 o\v<> ietoB precej računajo republikanci, ter mnenja, da je ta-iiioš i ji kandidat za govemersko uvslo napravil taktično napako, k -r s-'jr- zanašal, da utegne mnogo vspeh-t imeti, ako napada MeKiu-Irv-ivo postopanje proti Filipinci, to p v ne najd^ odmeva še pri zmago pijanej množici, najmanj pa pri - m> tova'cih v Io\vi. Srž&rco tosredoranjs si službe. * j minolem zasedanju posta voda jalstva za državo Illinois je državno p i^re lovanje za službe organi-z ralo v takoobši-ren delokr- g, kar d«'B"«l:ij še ni nikjer zgodilo. V vsakem mestu, ktero št"j»' nad 50 000 prebivalcev, se nahaja bn>z plačni urad za posredovanje služb; mesto Chicago samo ima tri tak«^ urade. Taka naprava je bilo primerno darilo od politikarjev, ker so na ta način utegnili izjemoma pogoditi obema strankama: delavcem, kakor podjetnikom. Da se je s tem poslednjim ponudila prilika laglje pridobiti ljudi za ožemanje, jim je ta naprava gotov«« dobro d »šla, in ker morajo delavci svojo delavsko moč nesti na trg, ako ne«Vj«> gladu umreti, je samo ob sebi umevno, da uemajo nič ugovarjati, akozamorejo brezplačno dobi ti pri m« r ne prostore Delavci in podjetniki so se tudi ustanovljen j a teh illinoiških uradov za posredovanje služI) kaj dobro poslužili, in to je tudi kaj dobra skušnja, ktero so imeli zapisati za časa «d»čuega procvitanja, ker oglasilo seje izvanredno veliko brezposelnih. Samo v jeduem uradu se je od otvorenja, od dne 1. avgusta tega leta do začetka oktobra, toraj v času dveh mesecev, nad (»000 dela isku-,očih osob pustilo uknjižiti. Od 4025 moških delavcev niso zamogh 1959 dati služb, akoruvuo podj«:t..ia.i poslali 2974 ponudb, m« d temi jih je gotovo bilo mnogo, kt^ri s«j na ta način hoteli dobiti cene, spretne delavce, toda t a c i h niso zamogh dobiti v posredovalnem uradu. Organizirani delavci vedo ceniti relati vno varnost tacih državnih posredovalnih uradov, toda poznajo tudi njih nevarnost — preskrbovale jkabov podjetnikom v slučaju strajkov. Zato so pa tudi illinoiške telavske organizacije skrbele, da so tej postavi dodali pristavek, kteri prepoveduje dajanje delavskih moči fiodjetuikom, kteri imajo borbo z tvojimi delavci, štrajk ali boycot. Počakati pa moramo, ako ož«mialci / času štrajka vendar ne najdejo sredstva in pota, dad«»tični uradniki na tajnosten način ne obidejo imenovani pristavek. Pi skušali bodo to na vsak način. NewyorAka „Evening Post" je že izrekla svojo tožbo, češ, da ta pristavek k postavi „ne prouzroča krep-kost vse postave, niti ni občinstvu v obče — s-veda kapitalistom — prijazen.44 Saj imamo tudi postavne določbe ^lede tfporabe zvezne armade, ali ako grč za ožemalske koristi kake kapitalistične tolpe, takrat je po- treba rabiti ,,prijaznost zveznih vojakov" s puško v roki, da se ta obrne pr- ti občinstvu — delavcem-štraj-karjem. Zato je v tej deželi vse nemogoče lahko mogoče in kar je mogoče napravi za nemogoče, seveda ako to dopade kapitalistični kliki in ujeuim političnim lizunom. Iz naših noYil kolonij. Premikanje in zapreke. M a li i 1 a, 30. okt. Velik vojni odd«dek pod poveljuištvom general Vounga se je pomaknil proti Caba uatuan. Premikanje je bilo zelo težavno, čez globoke jarke in reke, k'-r so Filipinci podrli mostove. Poleg t.e^n so pota zelo slaba in transport ovirajo plitve vode. Raza n, tega se konji ne morejo navaditi na domačo travo, in so primo-rani pošiljati seno izSan Fernande, kar transport še bolj ovira. Topni-čarka ,,Laguna de Bay4'je razpršila odd«*lek vstašev, kteri so nad Santa lt'«B>» tibial i utvrdbe. Pešp >lk štev. .'> l je pregnal Filipince iz liiofiuo utrjenega mesteca Labao in zgubili [»n t«jm dva častnika in štiri može. Kakor večina begunov poroča se A<>uinaldn umikuje proti Bayam-bauga, kjer je imel popreje svoj glavni stan. Sedaj ima 2000 mož in s- bode najbrže združil z v Aliago umikajočimi se četami. Bolniška ladija ,,Iteiief" in prevožni par ni k ,,Glenogle" sta sem dospela, slednji s 29 ča-tniki in 716 možmi od -2. prostovoljnega polka. Zopet F i 1 i p i c e odgnali. M a n i 1 a, 28. okt. Pri Santa Bosa, Bedem milj severno od San I siti ro? so zadeli Amerikanci na oddele c Filipincev in jih pognali nazaj proti Cabauatuan, kjer se nadejajo trdovratnega upora. Amerikanci so zgubili dva mrtva in jednega ranjenega. Razun tega so razpršili Amerikanci tudi maujša filipinska krdela, ktere Otis imenuje ,,roparske tolpe". Operacije riedaj povsod zelo živahno izvršujejo, da bi se vstaši ne zbirali Bkupaj na Luzonu ali kakem drugem otoku. B.azne vesti. Nesreča na Hudson Riverju. Ob parobrod „Chicago" od Pennsylvania železnice je 31. oktobra ob ,jolu 1 uri po noči trčil parnik „City jI A i^u.-ti" s tako Oil.i, da »e jc ,,Chicago" nekoliko minut pozueje potopila. Na parobrodu je bilo kadili 50 potnikov in šest vozov, med temi je bil poštni voz z 4000 do 6000 pisem in mnogo vreč časopisov, dalje mnogo denarnih nakaznic iu inenjic. Razuu tega je bil na parobrodu ekspresni voz, na kterem je bila denarna omara s $30.000 v srebru. Pri vozovih je bilo vpreže-uih 11 konj, kteri so se z ladijo vred potopih. Do sedaj so našli samo jedno truplo, ono voznika pc'tuega voza, mislijo pa, da je še več ljudi utonilo, ker še šeet ljudi pogrešajo o kteri h se je dobro vedelo, da bo bili na parobrodu. Dalje so našli drugi dan v reki 45 le; staro žensko, o kteri mielij«j, da je bila na ponesrečenemu parobrodu. Kolikor znano, seje 40 osob rešilo, med temi vse moštvo parobroda, razuu jedne ga kurjača, kterije med pogrešanimi. Kakor moštvo parobroda trdi, je dala ,,Chicago44 parniku „City of Augusta" znamenje, za ktero se parnik ni brigal. Parobrod je bil le kakih 50yardov od svojega cilja, ko ga je zadel nos s polno hitrostjo vozečega paruika in prodrl ,,Chicago4' skoraj v dva dela. Potniki in vozovi so padli na stran in tudi parobrod se je takoj nagnil in pričel potapljati. Potnikov *eje polastil grozen strah; m nogo jih je takoj poskakalo v vodo, med tem, ko so se drugi borili za rešilne pasove. Pri rešitvi z valovi borečih potnikov je pokazalo moštvo parobroda veliko srčnost in strogi red. »Chicago" jebila vredna S 100.000 iu je zelo dvomljivo, ako jo bode možno popraviti; tudi parnik „City of Augusta 4 je hudo poškodovan Potapljači sedaj preiskujejo potopljeni parnik. Novo sleparstvo. V Nt w Yorku si je izbralo število sleparjev nov delokrog in sicer so sedaj delo iskujoči dečki iu deklice, med kteri mi si iščejo svoje žrtve. Kakor hitro v časopisih objavljajo naznanilo, da kak deček išče dela, sporazumejo se sleparji. Potem pride lepo oblečen mlad mož, in dečku ponudi službo, ktero ta z veseljem sprejme. Drugo jutro naj bi nastopil službo, poprej pa si mora dati pomeriti čepico in plačati ceno. Ko deček denar izroči, podasta se oba h krojaču, kteri naj bi pomeril čepico. Med potom se oprosti slepar in izgine potem za veduo. Z deklicami istotako ravnajo, samo da namesto mladega moža, pride k deklici mla'da gospa z prijetnim obrazom, ktera izvrši sleparstvo. Amerikansko tekmovanja. National Conduit & Cable Co., ktera ima v New Yorku svojo glavno pisarno, v Hastings, N. Y., pa tovarne, poroča po svojem predsedniku, da ima od Angleške naročenega 15,000.000 čevljev kabelua, kteri bode Btal nad šest milijonov dolarjev. Njene tovarne zamorijo vsaki dan izdelati 80.000 čevljev kabelna iu delajo noč in dan. Tovarne delajo za Glasgow Municipal Tramways, kakor tudi za Central London Railway, London Uuited Tramways, Bristol Tramway Co. in Sheffield Tramway Co. Glede cen in hitre izvršitve je amerikansko podjetje prekosilo svojo angleško tekmovalko. Parne stroje in električne a parate za Glasgow Tramways bode izdelala tovarna Edward P. Aliis Co. v Milwaukee. Elektrika pri nadponlični železnici. RuBsell Sage je rekel te dni, da bod«-» z vpeljavo električne gonilne moči pri nadpouličnih železnicah v New Yorku pričeli meseca januva-rija 1900. Na kteri črti bodo naj-preje vpeljali električne motorje, še ui iuauo. Z elektriko bode družba $750.000 do $1,000 000 na l^to prihranila. Promet se je slednji čas tako razširil, da sedaj povprečno vsaki dan prevozijo 600.000 potnikov. Obdaeili bodo 70 milijonov. Vauderbilt je baje zapustil 70 milijonov dolarjev in akoravno je nekaj milijonov več, obdačili bode le samo to svoto. Zvezni davek znaša $2.25 od $100 od premoženja nad milijon, ktero je bilo zapuščeno sorodnikom. Od drugim osobam iu korporacijam zapuščenega premoženja je treba plačati $15 od sto. Razun tega vzame država še 1 od-Btotek davka od premoženja zapuščenega s'irodnikom in 5 odstotkov od onega, ktero podedovajo druge osobe. Vanderbiltovi dediči bodo toraj morali plačati 4 milijone dolarjev davka. Svojemu brivcu, kteri ga je 31 let bril iu šel pred nekaj časom kot 611eten mož v pokoj, je Vauderbilt ostavil $2000. Razun drobtinic, ktere so odpadle cerkvam in verskim 'zavodom, je stari Vanderbilt že skrbel, da je vse premoženje lepo v družini ostalo. Ostal je toraj zvest načelu Vander-biltov: „The public be damned". Ubogi hišni posestniki. Med posestniki newyorških hiš je te dni krožil poziv k zborovanju, pri kterem naj bi sklenili, da za-naprej ne bodo stanovanja več zastonj oddajali. Krožuica pravi, tekmovanje hišnih posestnikov je pOBtalo tako veliko, da dobiček od najemščiue stanovanj nič več ne zadostuje in bi morali posestniki biti bolj složni da iz občinstva več denarja izžmejo kakor dosedaj. Že več let dobivajo stranke stanovanja prvi mesec zastonj, iu v nekterih novih hišah pa celo prvo četrtletje, samo da imajo polne hiše gostačev, ktere potem lažije prodajo. To bode sedaj jenjalo ako se namreč hišni posest-u ki zjedinijo. Toda iz te moke bode težko kaj kruha, kajti kakor znauo, so hišni posestniki najbolj požrešni izmed kapitalističnih vampirjev v New Yorku. Vjel se na limanice. Drago izkušnjo je prebil Lewis N. Cush man, založnik v Newton, Mass. Prišel je v roke sleparjem, kteri bo ga za $5.000 ociganili. Te dui so zaprli v New Yorku tri može, kteri so zatoženi, da so Cush-raaua osleparili. Zaprli so tudi 16-letuo deklico, ker je može opozorila, da bo jim policaji za petami. Cush-man je prišel vsled oglasa v časopisih v New York in se nastanil v Astor House, kjer seje sešel zjednim sleparjev, ^a mu je pripovedoval, da ima tri zaveznike pri Union Telegraph Co. in ti bodo telegram glede dirke 15 minut zadržali iu ime zmagujočega konja izdali, da Be še hitro lahko nanj stavi. Dalje mu je pripovedoval slepar, danima dovolj denarja priliko izkoristiti iu se zato obrnil do moža z denarjem. Sel je z Cushmanom v „poolroom" in mu pokazal kako se na mah $300 zaslužiti zamore. To je Cushmanu dopadlo. Drugi dan se je zopet sešel z novim znancem In ko je dospelo skrivno poročilo, da je konj ,,FreeLance"zmagal, hitel jeCush-man v bližnji ,,poolroom'* in stavil na imeuovanega konja. Oni „pool-room" pi je bil le navidezen in nalašč od sleparjev pripravljen. Kakor hitro je vplačal Cushman svojih $5 000, izginoli so ljudje iz ,,poolrooraa iu Cushman je ostal na limanici. Na jeduak način so osleparili nekdanjega žganjarja za $2.000, pred par leti krojača za $4.000 in pred par meseci druzega moža za $300. Zapnstil ženo In pobral denar. Ker se je njegova ljubezeu ohladila, zapustil je lekarnar Edvard J. Sultan v New Yorku svojo ženo. Imel je lekarno na vogalu 23. cnsb in 3. Ave., ktero mu je njegov tasi Edvard Timme podaril. Poprej pa ni pozabil si zagotoviti potrebn« popotnico ter vzel seboj $3000. Timme, kteri je ageut lekarniška zadruge, je zopet prevzel lekarno. Do sedaj še niso našli sled beguna. Šest novih parn-kov. Hamburg American Line Terminal & Navigation Co. je bila v četrtek v Trentonu iukorporirana To je podružnica Hamburg-ameri kanske črte, ktero tudi slednja kontrolira. Glavni poslovodja Emil B. Boas je rekel te dni, da si je nova zadruga v Hobokeun od Pennsylvania železnice zagotovila 250 čevljev širok prostor ob vodi. Tam hočejo zgraditi pet novih pomolov med kteri mi bode jeden dvojen in imel streho. Šest novih parnikov že grade za novo podjetje. Parniki nove črte bodo vozili iz New Yorka v Evropo in obratno. Parnik , .Deutsch land'kterega grade sedaj v Stetinu, bode vozil 23 vrat na uro, bode toraj najhitrejši par-I nik na svetu. N Hiša v plamenu. 7J štirinadstropne hiše štm «49^761 Grand St. v Brooklyn« je te dni izbruhnil iz nepoznanega T°d ,,aPravil2a $11.000 škode Sedem ogujegascev je v go-reči hiši dim in vročina omamfia da so jih njihovi tovariši morali odvesti na prosto. V prithčju jo bila prodajainica papirja iu BmJk v gorenjih nadstropjih pa je stanovalo .est družin. Deček je zapazil dim v kleti, kjer so imel, ljudje sprav jene drva in premog. Ko e dospela požarna bramba na pogorišče je bila klet v plamenu in vsa niša polna gostega dima. Prebivalci hiše so se pravočasno rešili. Morajo plaeati. Kapitan lla tretji policijski pos taji v New Yorku, je ukazal oddelku policajev, zapreti 11 prodajalcev z njihovimi vozovi vred, kteri so prodajah na Fulton St. med Broadway in Nassau St. V zatožli je navedeno, da bo se zatoženci, dalj čana mudili na jednem kraju, kak«>r 40 minut, ktere jim postava' dovoljuje. Gospodar teh prodajalcev in objednem posestnik vozov meni, da bode to zatvorjenje dalo gradivo za Mazetov odbor. Vsake dve uri hodi nekdo okrog pobirat pri prodajalcih in vsak morajkaj dati, ako je tudi samo nikel, denar pa se Bteka v žepe policajev. Velik požar v Sing Singn. V državni jetuišnici v Sing Sin-gu je te dui ob 2 uri zjutraj izbruhnil ogenj. Goreti je pričelo v peka-riji, na kak način, se pa ni moglo lognati. Ogenj se je hitro širil in prijel bolniškega poslopja, kterega je skoraj popolnoma uničil. Med vjetnikije nekaj časa vladal velik strah, kteri se je pa nekoliko polegel, ko so jim dokazali, da je ogenj omejen. Škodo cenijo na $50.000. Devet rojakov osieparil. V Jersey City je te dni John Hoffmaua pri kriminalnem sodišču tožilo devet njegovih rojakov iz Poljskega, ker je z obljubami, da jim hoče preskrbeti delo iz vsacega zvabil $20. Postavili so ga pod $1000 poroštva in izročili porotnem sodišču. Policija išče Bedaj žensko Aleksandra Petrovska, ktera je baje Hotfmanu pri njegovih sleparijah pomagala. v a v rak vi. Arcadia, Kla., 28. okt. Gospo \V. G. Wells, soprogo bogatega lesnega kupca so danes smatrali mrtvo in položili v rakev. Pozneje se je pokazala rosa na steklenem pokrovu rakve, dokaz, da je bila žena še živa, ko sojo notri položili. Na obrazu je bilo videti, daje prestala strašen smrten boj. ZAKAJ imajo ljudje rajše naše SUPERIOR STOCK pivo nego vsak«i drugo? ZATO, ker vedo, da o b s t o j i samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! Bosch Brg. Co. Entered as second claa matter at tl>e New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. SAKSKE. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, w „ pol leta . . . . „ 3.50, .* h .i tatrt l©ta . . . „ 1.76. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki, ,Glas Naroda" in izhaja vsako «~edo soboto. »GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisement« on agreemeut. , Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti sh ne uatisnejo. De ;ar naj Be blagovoli poslati po M!on »y Order. Pi > spremembi kraja naročnikov rrostino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda", 1 )9 Greenwich St. New York City. Kleklarce i-ipk Veliko tarnanje vlada že nekaj dni v naselbini sirskih kleklarc čipk v New Yorku ker so jim prepovedali prodajati brez dovoljenja čipke po cestah iti so radi tega nekaj Žen zaprli. To so provzročili veliki prodajalci in trgovci in pre-gaujauje bodo uajbrže še nadaljevali, kjer je večina kleklarc preubož-na, da bi zamogla potrebna 82 plačati za dovoljenje. Kleklanje Čipk v New Yorku še ni staro- Kleklarce iz Sirije bo se de le tekom slednjih dveh let naselile na Washington cesti v pol razpadlih hišah, ktere je že davnej zapustilo prešnje irsko in nemško prebivalstvo. Z prodajo svojih izdelkov zaslužijo prav malo, ker najbolj spretna delavka naredi na dan k večem 2h yarda čipk in cena je tako nizka, da delavke ravno varu je pred smrtjo lakote. Nekteri špekulantje so že skuša li čipke tovarniško izdelovati, toda kleklarce niso zamogle dovolj nare diti s svojimi rokami, da bi tekmo vaje s stroji, kteri izdeljujejo ravno take in še boljše čipke, s svojim nikdar utrujenimi jeklenimi prsti z bliskovno hitrostjo. In vkljub temu se sirske kleklarce še vedno priseljup, kajti i njihovi domovini je še veliko slab še, kakor v New Yorku o čegar ve-likouti, lepoti, „prostosti" in bogastvu vedo agentje parniških družb v svojih zapeljivih krožnicah pripovedovati tako čudežne reči. Velik požar v Philadelphia. P h i 1 ade 1 p h i a, 29. okt. Danes je požar veliko število hiš skoraj popolnoma razdjal. ^Skupna škoda znaša S150.000, ktero le deloma pokrije zavarovalnina. Kako je ogenj nastal, ni znano. Goreti je pričelo v skladišču bratov Wuuderlich ob Canal cesti, kjer je zgorelo tudi 12 konj. Vihar ob atlaotiškem obrežju. Philadelphia, 31. okt. Danes zjutraj je razsajal vihar od Delaware rogov do obrežja države New Jersey. Pri Rehoboth Beach Del ae je razbila ladija „Falmouth" iz Portland Me , pri Assateagne se je potopila nepoznana ladija. Moštvo obeh lanij so rešili. Pri Cape May in Atlantic City je nektere kraje zalila voda, toda škode ni napravila. Charleston S. C., 31. okt. Hud vihar ob obrežju je razdjal tu malo hišo v kteri je stanovala zamorska družina. Jeden otrok je bil utmrten drugi pa poškodovan. New Berne, N. C., 31. okt. Vihar je treščil čolne na kopno in voda odplavila mnogo bombaža. B o b t o n, 31. okt. Prvi vihar letošno jesen je divjal danes ob obrežju in prihodno noč se je bati hude neviht*1. Dosedaj se ne poroča okaki škodi. H obar t a mira. Stanje že več tednov bolnega podpredsednika Zjed. držav Garret A. Hobarta, se je tako shujšalo, da so njegovi zdravniki rekli, da je vsaki čas pričakovati konec smrti. Hobartova smrtna postelj se nahaja v njegovi vili v Petersonu, N. J. V dosmrtno ječo obsojena. Chicago, 39. okt. Sigmund Prosche in Emil Schmidt, ktera sta v minolem juniju oropala in umorila 701etnega čudaka Martin Meier-ja, sta bila danes obsojena v dosmrtno ječo. Meier je bil premožen mož in živel samotno. Podpiral je imenovana moža, ko Bta bila brez dela in ska-za.no dobroto vračala sta s tem, da sta sklenila ga oropati prihranjenih zakladov. Ko Bta Meierja napadla, kričal je na pomagaje ; zamašila sta mu usta s krompirjem, zvezala roki in nogi, oplenila hišo in pustila Meierja ležati na tleh. Nesrečni mož se je zadušil in bil že ^dalj časa mrtev, ko so našli truplo. Proscha in Schmidta so po dolgo-trajnem zasledovanju prijeli v Mi-chiganu. Obstala sta zločin, tajila pa odločno, da nista mislila Meierja usmrtiti, ampak trdila, da Bta pustila vrata Meierjeve hiše odprta, da bi lahko prišli sosedje v hišo in gospodarja oprostili. Zamorskega pridigerja linčali. Boston, 30, okt. V danes večer v cerkvi sv. Pavla od ,,Lillian Clayton Jewett League" prirejenem zborovanju zamorcev, da izrazijo svojo uevoljo, je gospica Jewett prebrala pismo od gospe A. E. Nolan iz Delta, S. C. Slednja je pisala, da so linčali ujeuega soproga Rev. J. H. Nolana, pastorja tamošnje metodistovske cerkve, ker je v Delti ustanovil ,,Jewett Ligo" proti linčauju. Izumitelj stroja /f. stavljenje črk umrl. Baltimore, 28: okt. Otumar Mwrgeuthaler, izumitelj „Linotyp' stroja za stavljenje črk je danes zjutraj v svojem tukajšnem stano-vauju na Paik in Lanvale Ave. umrl po dolgotrajni bolezni za su-šico. Pokojni zapušča vdovo B 5 otroci iu več milijonov premoženja. tirozovit zločin. Pitts field, Mass., 31. okt. Iz malega mesteca Hancock ob za-točui meji države je prišla danes vest o grozovitem zločinu. Na farmi blizu imenovanega mesteca je sta-uovala vdova Rhodo Horton i o njena 20 let Btara hči Eliza Jane Horton. Farmarski delavec George Ht rman je ustrelil mater in hčer, potem pa še sebi pognal dve krogi i v glavo, kar bode najbrže prouzro-čilo njegovo smrt. Herman, 40 let star mož, kteri ima v Black Riveru ženo in več otrok, je nadležno hodil za goBpo-dičino Horton, ktera ga je večkrat dobro zavrnila. Hudoba ljubosumnosti se ga je polastila, da ga je gnalo h krvnemu činu pri žensko-ma. Kakor poročajo, je morilec najprej poklical gospo Horton iz njene hiše in ja UBtrelil v glavo; potem vlomil v hišo in ustrelil dekle; konečno pa je Bkušal še sebe usmrtiti. Orno veličanstvo. L o u i b v i 1 1 e, Ky , 29. okt. V Louisville hotelu dela sedaj služabnik, kteri trdi, daje nekdaj vladal kot kralj 40.000 polnokrvnih Kafrov v takozvani gorenji pokrajini Kafrov, 500 milj od Pretorije. Ta glavar Kafrov ali Cohanda, kakor se imenuje, je prišel z 41 možmi svojega roda in dijamantno krono kraljeve družine v vrednosti $32,000 k svetovni razstayi v Chicago. Dva njegova služabnika sta mu baje ukradla zaklad in ga pustila brez vseh sredstev. Ta se ni hotel ali bolje ni mogel vrniti domov, temveč sklenil Bi potrebna sredstva prislužiti. To pa je bilo težko. Pred šestimi leti je prišel v Louisville, delal v raznih tovarnah, imel pozneje v Portlandu saloon, toda ker je svojim zamorskim goBtom preveč dajal na kredo, šel bankerot in konečno prišel v omenjeni hotel kot strežaj. Mož pravi, da se je vzgojeval na Angleškem osem let, kar bi po njegovem govorjenju soditi ne bilo nemogoče. Pred 20 leti je zasedel prestol, in ob času, ko je šel v Ameriko, izročil vlado svojemu bratrancu. Njegov sin in prestolonaslednik izobražuje se baje na Angleškem. Cohanda je še le 3b let star; ko je bil 12 let Btar se je oženil in ima, kakor pravi, štiri žene. Obžaluje, da sedaj ne more biti doma, ker bi se rad z 10.000 vojščaki postavil na stran Boercev, do kterih ima veliko zaupanje. Umori. Austin, Tex., 27. okt. Samuel Watrous, jeden morilcev G. W. Engberga in njihove soproge, je danes na dvorišču tukajšuje jetuiš-nice prestal smrt na vešalah. Pred svojo smrtjo je rekel ravnodušno, da gre naravnost v nebesa. Njegovega pomagača pri umoru, S. Da-vidsona, bodo 24. nov. obesili. Kingston, R. J., 27- oktobra. Andrew Weeden iz Narragausett Piera, kteri je 26. avgusta v prepiru ustrelil svojo soprogo, je bil danes umora krivim spoznan. Obsodili so ga v dosmrtno ječo. Ljubosumnost je bila povod umora Weedena je razkadilo, ker je W. H. Jackson Bkazoval njegovi soprogi preveč naklnnjeuosti. Obsojenec je bil še le 24 let star in njegova žrtev je bila v isti starosti. Porotna obravnava je trajala tri dni. H o p 1 i n, 111., 27. okt. V jezi je tu zamorec John Robinson ustrelil svojega lastnega brata Georga. Slednji je bil profesor in poznat zamorski vzgojitelj. Prepir med bratoma je nastal radi posestva koruznega polja. Morilec se je sam izročil oblastim. I r v i n g to n, G., 27. okt. Mack Cannon je bil danes obešen radi umora Viljem Briscoe blizu Ivy postaje minolega aprila. Oba, zloči liec, kakor tudi njegova žrtev, Bta bila zamorca. Knoxville, Tenn., 27. okt Leon Jackson, pohabljenec in ču dak je bil danes zjutraj v svoji hiši v Newport, Tenn., umorjen. Trije ptujci so prišli v njegovo hišo, pro sili za jed in provzročili prepir Gospa Jackson je bežala iz hiše in med njeno odsotnostjo so ptujci umorili moža. Truplo so našli pre streljeno od štirih krogelj. Morilci so po krvnem činu preiskali h>šo uplenili 6600 in ubežali v hribe Krdelo oboroženi li je zajahalo konje in se napotilo zasledovati morilce Naučene priče proti rudarji. M občo w, Idaho, 31. okt. V te ku s«*dni jskeobravuave pi oti rudar ji v Wardneru bo včeraj zaslišali šest prič. kt^reso vse prisegle, ka je le okrajni pravdnik želel. Tako so pričali, da so isti dan, ko so se naprave v Bunker Hile razletele v zrak, šli v Wardner in videli tam obrožene može, kteri so vodili gibanje rudarjev in vse nadzorovali. Že iz tega pričanja je razvidno, da so bile naučene priče, ktere so rabili proti ubogimi delavci. Jeden teh ničvrednežev, St. Clair po imenu, je pokazal Mike Mahvaya kot moža, kteri mu je pripovedoval, da bodo rudarji pognali skabe iz dežele in naprave pognali v zrak. Jed-nako je pričal Joe Riddle in tudi trdil, da je videl, Kako so naprave razdjal i in da je bilo pri razdejanju navzočih nad 100 našemljenih in obroženih mož. Vplenili skoraj $50 0004 St. Louis, Mo., 30. okt. Robert R. Jenningsu, tajniku Brod-way Car Co., je bil danes opoldne ukradeu zavitek z skoraj S50.000, med tem ko je stopil na voz poulične železnice. Le nekoliko minut popreje je vzdignil denar na banki in bil na potu v pisarno družbe. Dva lepo oblečena moža sta pred njim stopila na voz in mu zaprla pot, ko sta sprevodnika nekaj po-praševala in nato skočila raz voz. Jennings je potipal v svoj notranji žep in opazil, da so mu zmanjkali denarji: Hitel je za ptujci, toda izginila sta med množico. V zavitku je bilo $1043 gotovine v papirnatem denarju in $48.000 v menjicah. Jennings je že star, deloma gluh mož, kteremu sta sleparja lahko zmaknila dragocen zavitek. Smešen ropar. Perry, O. T., 29. okt. Jeden sam ropar je opleoil včeraj v želez-ničnem vozu dvajset preko rezervacije Otve Indijancev vozečih se mož in dečkov in odnesel bogat plen. Med družbo je bil tudi godec in ravno slednjič potegnil s godalom po strunah, ko seje prikazal ropar pri vratih. Slednji je potegnil revolver in djal: „Boys sedaj bodem za godeča pobiral." Pobiral je tako vspešno, da je dobil od potnikov vbo gotovino in se potem uljudno poslovil. Šerif countyja se je napotil zasledovat smešnega roparja. Evropejske in druge vesti -B e r o 1 i n, 28. okt. Po načrtu cesarja Viljema glede mornarice, bodo izgotovili od 1. 1901. do 1817. nič manj, nego 48 velikih vojuih ladij; in sicer po določilu zadnjega proračuua za mornarico, do 1. 1903. VBako leto jedno, potem pa do 1. 1911. vsako leto tri, od kterih pride k mornarici IS novih, 6 pa namesto zastaranih ladij; do 1. 1917 pa konečno vsako leto tri in pol ladije, oziroma 3 nove 18 pa namesto zastaranih ladij. ,,Nordd. Allg." pravi, ta načrt seda brez novega obdačenja izvršiti; isti bode prouzročil le višje stroške 65 do 68 milijonov mark iu zvišanje letnega proračuna od 9 do 12 milijouov mark. V to svrho bodo razpisali posojilo in načrt glede brodovja predložili zveznemu sove-tu in državnemu zboru. Maksimalni paragraf v slednjem proračunu za brodovje ne bode, kakor „Nord-deutsche" prorokuje, oviral razvi-tek nemške vojne mornarice. Hamburg, 28. okt. Veliko začudenje prouzročuje tukaj mož, po imenu Grossmann, kteri po reki Alster in Elbi hodi v svojih vodujih čevljih, kter9 je sam izumil. Čevlji so iz bele ploščevine in 3A- metra dolgi. Grossmann pravi, da bode v kratkem šel v svojih čevljih po vodi iz Hamburga v Berolin. Dunaj, 2S. okt. Srbski kralj Aleksander je danes semkaj dospel. Kralj je videti zelo bolan in bode po štirinajstdnevnem bivanju v Karlovih Varih iskal zdravja ob Rivieri. London, 2S. okt. Ker niso dovolili krajšega delavnega časa strojevodjem in mehanikom, od kterih je odvisno njihovo delo, bode 1. novembra najbrže 2000 walleških rudarjev zapletenih v štrajk. R i m, 28. okt. Siguor Majelli, predsednik sicilijanskega prizivne-ga sodnijskega dvora v Palermi, je bil od nepoznanega moža umorjen. Morilec je ušel. Berolin, 28. okt. Vojno mi-niBterstvo prireja poskuse v velikem obsegu o vporabi in trajnosti zmrznenega ruskega meBa. Rusija oskrbuje zmrznjeno svinsko, koštru-uovo in goveje meso. Vojna m Boerci in Anglijo, Kapstadt, 27. okt. Dva, kakor mislijo oficijelna poročila iz Pretorije sta sctm dospela preko Lourenco Marquer. Prvo poročilo daje podatke o bitki pri Glencoe in pravi, da je bil general Erasmus, kakor pričakovano, primoran se umakniti in navidezno dal od sovražnikov zvabiti v napačno smer. Angleži so osvojili Utrecht im Vry-heid. O številu mrtvih ni nič na-tančnejega znano, samo toliko pove poročilo, da so Burgherji imeli veliko zgubo. Drugo poročilo, ktero opisuje isto bitko, poroča o begu Ermelo Burgherjev b Krupovim topom od Dundee v De Jaeger^ Drift. Svoje mnogoštevilne ranjene, med njimi poveljnika Groblerja bo pustili tam. Slednji je svak predsednika Kriigerja. Burgherji Oranje države pravijo, da niso nikdar videli tako razkačenega boja. General Luka Meyer je imel v tej osodepolni bitki 6000 mož pod svojim poveljništvom. Dalje se poroča, da so Angleži v bitki pri Glencoe vjeli 243 Boercev. London, 27- okt. Ko so se pri tretjem čitanju, predloga o vojnem proračunu, ponavljali napadi na Chamberlaiuovo zločinsko poli-litiko je zbornica poslancev sprejela predlog in pozneje tudi gosposka zbornica. S tem je posebna seja parlamenta izpolnila svoj namen. Zbornica je potem odložila sejo do popoludne, da bi skupno z gospod-sko zbornico spiejela prestolni govor kraljice. V prestolnem govoru pravi kraljica o sovražnem napadu v njene južnoafrikanske kolonije, kten-ga je vrla britiška armada, žal velikimi zgubami odbila. Nižji zbornici seje posebno zahvalila za liberalen vojni kredit in k Bklepu prosila blagoslova z uebeB na krvavo delo v južni Afriki. Durban, 28. okt. Polkovnika Schiela in 250 najodličnejših boer-skih vjetnikov so odvedli na krov ladije ,,Penelope", da jih odpošle-jo v False zaliv. Kapstadt, 2S. okt. Kakor se iz Simons Towna brzojavlja, bodo vjetniško ladijo Penelope" postavili v neposredno službo in križar-ka prvega reda „Powerful" bode v kratkem ostavita Durban, da prepelje vjetnike v Simons Town. Durban, 29. okt. Iz Lady-smith se brzojavno poroča, da so se Boerci pomaknili bližje mesta in postavili dva topa 2A milje oddaljeno proti Elandsgaate. Pravijo, da sta to ista topa, s kterima so Dundee bombardirali. L a d y s m i t li, 28- okt. Do sedaj tukaj še ni prišlo do boja, toda sovražnik je že v bližini mesta. Bri-tiški ogleduhi opazujejo sovražnikovo gibanje. General Joubert vodi brezdvomno severno kolono. Boerci skušajo odrezati vodovod in pobirajo živež in krmo po bližnjih farmah. Zelezničua zveza z Pieter-maritzburgom še ni poškodovana. Patrulje so videle štiri velike tabore Boercev v okrožju desetih milj. L a d y s m i t h, 27- okt. Kakor videti, se general Joubert pripravlja na pridružeuje armade Oranje države pri Vesters postaji. Izvedelo se je, da se velike množine Boercev zbira ob Helpmakaar črti, med tem, ko se močni oddelki od Modder-sprnita sem razvijajo ob Newcastle črti. Boerci prihajajo k Joubertu, kakor le hitro mng< če. London, 30. okt. Kakor poročevalec ,.Standarda" pravi, je gotovo da so Boerci vkljub razdjanega mosta čez reko Sunday pripeljali težke topove pred Ladysmith. Boerci bo 18 000 mož močni in kakor videti nameravajo železnično zvezo z jugom pretrgati in mesto od iztoka napasti. Boerci obkoljujejo mesto v polpkrogu. Pri poskusu doseči postajo Pieters, deset milj južno od Ladysmith je Boerce razpršila augleška konjiča in vplenila 1500 mul. Predsednik Kriiger je baje pri Joubertovi armadi. Pretoria, 28. okt. Poroča se, daje Mafeking v plamenu. General Crotije, kteri mesto oblega, jo je bombardiral. Kapstadt, 29. okt. Iz Mafe-kinga so dospele poročila. Miuoli ponedeljek so Boerci bombardirali mesto iz daljave 2A milje s tremi Krupovimi topovi in granatami, toda 'e z malim vspehom. Morda strel j i vo ni bilo dosti prida. V bolnišnico spremenjeni samostan je bil trikrat zadet. Po večurnem bombardiranju, so Boerci poslali v mesto poziv, naj se mesto poda, kar pa polkovnik Baden Powell ni hotel storiti. Bombardiranje niso zopet pričeli. Vtorek je posadka planila iz mesta in napadla 3 milje severno od mesta vtaborjenega sovražnika, umaknila pa se je takoj pred njegovimi topovi zopet nazaj, pustivši hudo ranjenega poveljnika Webba svoji osodi. Istega so pozneje našli in odvedli v lazaret. Vodovod je pretrgan, toda v mestu ne manjka vodnjakov. Ladysmith, 29. okt. Beguni iz Dundee cenijo tam popuščeno imetje na $200.000. Kapstadt, 29 okt. Ljudje, kteri pridejo iz Kimberley cenijo število oblegajoče vojne na 7000 do 8000 mož. London, 30. okt. General Sir Stewart White, višji poveljnik bri-tiške armade v Nataln je brzojavil danes vojuemu oddelku nastopno poročilo o današui bitki pri Ladysmith : Vsi oddelki razuu stalnih posadk so bili v boju. Baterija št. 10, Irci in Gloucestershire polka so imeli nalogo naskočiti sovražnikovo pozicijo na griču. Vsled hudega streljanja baterije, so se splašile mule in pobegnile z večimi topovi, ktere pa upamo zopet dobiti v pest. Dva bataljona so dosedaj še nista vrnila nazaj ; morda prideta danes večer. Naši so zapodili sovražnika več milj nazaj, ne da bi dosegli njihov tabor. Naše zgube znašajo od 90 do 100 mož; sovražnikove zgube pa morajo biti veliko večje. Naši topovi, akoravno ne nesejo tako daleč, kakor oni Boecev, so vender zelo dobro streljali. Po večurnem boju sem se umaknil z našimi četam., ktere so se nenad-legovano podale v svoja stanovanja. General Whitevo poročilo, nikakor dobro, najmanj pa oni stavek o pogreša u ili dveh bataljonih in o splašenih mulah, ktere so odpeljale topove. Po drugi Btraui pa se časopisom brzojavlja, da so Boerci prekrižali Whitejeve vojne načrte, in da so imeli Angleži velike zgube. Durban, 30. okt. Bitka pri Ladysmith seje z veliko silo pričela. Boercem je še le v drugi in tretji vrsti na tem ležeče, odrezati Angležem zvezo od morske strani. Pri Ladysmith se bode bila tako rekoč odločilna bitka s^dajne vojske, kajti ako Boerci sedaj ue morejo premagati Whiteve armade, imajo pozneje le malo upanja se vspešuo meriti z še enkrat toliko armado generala Bullerja. Boerci so pričeli boj danes zjutraj z svojimi velikimi topovi, kterim so Angleži točno odgovarjali. Boerci so streljati večinoma na železniško postajo, toda baje napravili le neznatno škodo. Boerski topovi so kmalu obmolknili, ne zato, ker so morali, ampak najbrže zato, ker so dosegli svoj namen. London, 30. okt. Iz holand-skega vira prihajajoči brzojavi poročajo, da seje Whitejeva armada pri Ladysmith podala. To poročilo nihče ne vrjame. White ima na razpolago lo.OOO, Boerci so veliko močnejši. White menda svojega položaja popreje ni poznal, tembolj pa ga sedaj skrbi. Vojno miniaterstvo je ukrenilo danes poklicati pod orožje še na-daljnih 10 000 mož, da pomnožijo general Bullerjevo armado. Tudi 29 križark bodo imeli pripravljenih za prevožnjo vojakov vjužno Afriko. Gibraltar, 30. okt. Sem je dospelo 2500 mul, ktere bodo nemudoma odposlali dalje na vojno polje vjužno Afriko. L a d y s m i t h, 30. okt. Kakor se poroča, znaša število pri Glencoe od Boercev vj. tih huzarjev, 250 mož. London, 3 L okt. Od generala Whita je prejel vojni urad daues sledeče brzojavno poročilo: „Koloni, k ter. j sem poslal, da bi v varstvo levega krila naše armade, osvojila pozicij-» na griču, seje pripetila nesreča. Pri operacijah so bili danes kraljevi irski ti a i 11 r j i, gorska baterija.št. 10 in Gloucestershire polk obkoljeni in po hudem boj u in velikih izgubah primoraui se udati. Sel pod parlameutarno zastavo je prišel v tabor b pismom od ostalih, v kterem prosijo pomoči, da bodo zamogli mrtve pokopati. Bojim se, da resničnost poročila ni dvomiti. Jaz sem izdnlal načrt, pri čegar izvršitvi se je pripetila nesreča iu sem sam odgovoren zanj. Vojaki ue zaslužijo uikakega grajanja, ker svojega stališča niso mogli vzdržati. Število naše zgube še ni znauo." V drugem poročilu nazuanja general White imena 42 častnikov, ktere so Boerci vjeli. Dalje se iz Ladyshmitha poroča, da so Boerci kakih 2000 Angležev vjeli v bitki pa zgubili 900 do 1000 mož mrtvih in ranjenih. Dalje ni možno prikrivati velikost poraza Augl- ž*-v iu pokazalo se je, da Boerci niso samo dobri strelci in pogumni vojaki, ampak, da so tudi izborui taktiki in strategi, kajti trikrat so se navidezuo umaknili, bo-vražnika zvabili v past iu ga potem naklestili. Cudezue zmage o kterih bo vedeli angleški brz javi poročati, spremenile so se v poraze in domoljubni Augleži molijo sedaj k Bogu, da bi jih zanaprej obvaroval pred takimi zmag imi. Vse prebivalstvo Anglije je vsl id današnjih poročil kakor poparjeno, m splošno se boj6, da zuajo priti še hujša poročila. j Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. It ■ UJRADNIKI: Predsednik : Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip 1'jlZDIRC, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globokar, B jx 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija AgniC, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVAL.CI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI : K društvu sv. Cirila in Metoda št-^v. 1, Ely, Minn., Frank Koplan ; ,, „ „ ,, Anton Kobetift. ODSTOPILA od iBtega društva: Joaip Lermak in Josip Ulešič. Društvo šteje 254 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Samotarv Pocono. (Povest z anier. življenja, p) P- Inimergrunn.) (Dalje.) Med te in ko sva z starcem sedela in jedla, je tudi srna pomolila svojo glavo skozi okno, a takoj zopet zginola. ,,To je bila moja Jenny", rekel je Btari smeje, ,,gotovo ima mladiča seboj in mi ga hofce pokazati. Ker je pa pred tujci še malo boječa, se j« z.ipet brzo oddaljila svoje nagneujo proti njih gospodarju, kakor je to redkokrat najti pri hlapftujofiemu človeku. Pes obliže roko svojemu gospodu, kteri ga je uprav z nogo sunil, in kje bi našli človeku, kteri bi tako potrpežljivo prenašal udarce z bičem kakor ubogi, trdo mučeni konj." Po tem izlivu, ki je prihajal staremu iz odkritosrčnega srca, pričel je z >p»-t govoriti o nedolžnih stvareh. Vedno j« govoril in poleg lepe angleščine tudi dobro francosko in nemško, t<»da ono pennsylvansko Kasneje bode zopet prišla. Sezua j narečje, nil sem se ž njo minolo jesnn, k.. M«d drugim je popisal njegovo sojo lovci obstrelili, in se privlekla živijo,jn, ktero je bilo seveda po-na moje zemljišče. Ivo sem naš^l p »Inotna j^dnostavuo. Po leti si žival brez pomoči, okrvav ljerio, |>«»- rmlku keduj kaj kuha; večinoma teguil sem jej iz života več (svinčenih uživa jedi kakoršna bo bila pred zrnov in rauo zamašil. Od onega časa je vedno v mojej bližini. M no gokrat pride celo v mojo sobo in se pusti od mene božati in ljubkovati." „Vsa tajnost živali na človeka privaditi," je čjz nekolika časa nadaljeval, ,,je v tem, da moramo ž njimi postopati, kakor z božjimi bitji, ktere nam un svetu niso pod-redjene, temveč le dodane. Človek sam, in to celo najbolj nespametui, je navajan se ue le Bmatrati kot najvišje in najpopolneje bitje, temveč celo kot gospod stvarjenja. Vse ustvarjeno ima po njegovem mue-nju namen, človeško bivanje olajšati in olepšati. Vsled tega ue ravna se živaljo, kakor ž njim enakim bitjem, ktera je vstvarjena iz iste tvarine kakor on sam, za ktero je bilo potreba iste božje besede in volje, ktero je bilo v življenje poklicano, kakor je njega poklicalo na svet; temveč le smatra kot stvar, ktero mu mati narava samo zato naklanja, da mu služi v zabavo, ga redi in za njega najtežja dela opravlja. Krava in vol sta zato na svetu, da človeku, da gospodu sveta dajeta meso za jed in mleko zamore piti, da ima na nogah čevlje in škornje; kakor konji u»-bi imeli druzega namena, nego vlači tovorne vozove, polje orati in jezdece v vojuo nositi ; psu je bila določena še uajboljša osoda od dobre uarave, da zamore biti saj za otroke in odrašene živa igrača; ravno tako ptice, da si zamorejo ženske svoje klobuke nakititi, Bog ui samo zato zajce, srne, jelene ii drugo divjačino ustvaril, da se za morejo gospodje lovci v jeseni zabavati. Tako v obče smatrajo t namenu živali. Da se na svetu tudi kače, muhe in komarji nahajajo, premnogokrat svetu predbacivaj« kot odveč, človek v obče misli, dh ta golazen nema nobenega namena. Ako so živali, posebno tako-imenevane divje živali, nasproti tium nezaupljive in sovražne, se ne smemo o tem čuditi, ker si uie< sveste pred našim moriluim orožjem in morajo svoje življeujo braniti. Kako vse drugače bi bile, ako bi mi bili proti njim bolj prijazni. Vrjemite mi, tudi od nas še tako z&uičevaua stvar ima plemenite na gibe duše, kakor življenje in hvaležnost. Domače živali kažejo k ljubo svojemu hlapčevstvu mnogokrat nami na mizi. Vse to ima ua svojem vrtu, ali pu mu daje njegova krava. Moko in druge male potrebščine, ktere po zimi potrebuje, mu dvakrat na leto iz Tobyliaune pripeljejo, ali ob kakej priliki kik drvar seboj prinese. Štirikrat na leto gre k svojemu agentu po svojo vojaško pokojnino. V ostalem ne potrebuje občevanja z ostal i m svetom. Kratkočasi se dovolj v vrtu pri cvetljicah in sočivju. Po zimi se ali zabava se ži valmi, kt'*re mnogokrat v njego-vej hiši i.ščejo pribežališče, ali pas čitaujem raznih knjig. ( 'asopisa ne dobi nikdar v rok^, in mu to tudi nič ne škoduje; saj ne zve o vsej nesrečah in zlu nasvetu, in svet le od prijazne strani ogleduje. Kljubu nj«-govej živahnej zgovornosti ni samotar v Pocono dosedaj niti jedne besede zgovoril o njego-vej prejšnjej minolosti. Ker sem ijil pa posebno na to radovoljen in mi moja uljudnost ni pripustila naravnost o tej popruševati, sem pričel po okoliščinah na to cikati. ,,Dozdeva se mi, da Vam ni dosti ležeče na občevai»ju z ljudmi," sem pripomnil. Zvedaje me je pogledal, kakor bi hotel vprašati, ako nisem s tem sprejemom zadovoljen, potem pa odgovoril: „Bil je čas, v kterem sem po Vašem mnenju najbrže preveč ozir jemal na ljudi. Ko sem pa znašel, da imajo živali vse dobre lastnosti človeka, ali pa mogoče še boljše, iem proti poslednjimi postal bolj malomaren." „Toraj ste imeli od ljudi pač slabe skušnje.4' „,Zakaj mislite to?" vprašal me je vidno preseneten. ,,MiBel je vendar nekoliko opra vičeua44, odgovoril sem mu. ,,Iz kakošnih druži h uzrokov bi ae izobražen mož kakor ste vendar Vi, odtegujI svetu in v samoti gozda zakopal 1" Stari je molče sedel nekolika časa in vedno bolj resen postajal. Potem je njegove velike višnjeve oči zaupljivo v mene uprl, in skoraj sem določno opazil, kako se njegova razburjena duša bori, ako bi mi razodel njegovo minolost ali ne. „Opazil sem Vašo namero", rekel konečno, „iu misel je vendar tudi naravna. Čudno, da ni še nikdar nobeden človek popraševal po mo- jej osodi! Mislim, da se ljudje v bližini boje me po tej vpraševati Tudi ne želim o tej proti nikomur govoriti. Lahko Be dobro zabavam z živalmi ; ako bi pa hotel odkriti globočino moje duše bi me pa te vendar ne razumele — to zamore le človek. Obljubite mi prizanesti z vprašanji, na ktere itak ne bodem odgovarjal; ako obljulite, da bodete mojo tajnost do moje smrti zase obdržali, potem Vam povem zakaj sem se umaknil v gozdno samoto." Ko sem mu to obljubil mi je pričel samotar pripovedovati dogodbe iz življenja. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Mnogoštevilno naseljevanje. Naselbinska oblast v Barge Office v New Yorku je imela minolo nedeljo in sploh ves teden obilo posla. V nedeljo je bilo nad 3000 naselnikov zaslišanih in so uradniki še le pozno v noč ostavili mad. S parnikom ,,Augusta Victoria" je dospelo 273 potnikov v medkrovju; s ,,Campanio" 621, s ,,Kaiser Vil-helm der Grosse" 642, s ,,Califor-nio" 377, z ,,La Touraine" 577 in z „ Rotterdam" 794. Minoli teden je dospelo nad 15.000 naBelnikov. S parnikom „La Touraine", francoske družbe je dospelo nad 60 Slovencev in Slcvenk. * * * Na odgouu. 14. okt. zjutraj je bil odgouskim potom pripeljan v Ljubljano 102 leti stari Jošt Teresiewicz. Mož je pristojen v Lvov, a svojega rojstnega kraja že SO let ui videl. Kot mlad mož je šel po svetu in si služil kruha v Rumunski in na Balkanu. V zadnjem času je odrinil v Jeruzalem, misleč, da tam dobi zaslužka. To upanje pa se mu ni izpolnilo, in Iot je bil brez sredstev, ga je avstrijski konzulat po odgonu poslal domov. Teresiewicz je še prav čvrst iu izgleda, kakor da je šele kanih 70 let star. Ko bi mu bili dali na roko tisti denar, kar velja odgon, bi mu bili gotovo bolje pomagali, kakor da so ga poslali v domači kraj, kjer moža že nihče več ne pomni. * # * Utopljenko bo našli v Savi pod Črnučami. Morala je biti že nad mesec dni v vodi in je ženska srednje starosti, prepasana ž vrvico tretjega reda. Oblečena je v črno z žametom obrobljeno jopo. Dne 12. oktobra so jo pokopaii na Črnučah. * » * — Nesreča. Dne 7. okt. zvečer šel je 56 let stari Ivan Florjau-čič z nekim prijateljem iz Loke proti Sv. Katarini po ločniškem grabnu. Na tej poti je na do danes še neznani način zašel v mimo tekočo Ločnico in v tej utonil. Imel je na glavi tudi težko rano. Pokopan je bil, ne da bi bila kaka ko- mi& jU stvar preiskala. * * • Nesreča. 8. okt. je padel devetletni učenec Stefan Vadnov pred izlivom Pivke v Postojineko jamo v silno naraslo vodo. Skoro do mostu segajoča voda je bila prinesla seboj bramorja. Deček ga zagleda in vrže kamenček za njim, v tem pa izgubi ravotežje ter pade v vodo. Se jedeukrat so se pokazale roke iz vode, potem pa je deček izginil v — jamo. Včeraj so dečka našli v Postojinski jami seveda mrtvega. * * * Dobra letina. Z Rakeka se poroča : Letos je tu jako dobra letina, da se dobe krompirji po 90 dkg do 1 kig. težki. Kaj tacega ljudje 2q dolgo ne pomnijo. * x ♦ Praznuj nedelje in praznike. Piše se ,,SI. Narodu": Bil sem včeraj dne 8. t. m. v Radovljici. Kot dober kristijan sem šel v cerkev. Pri propovedi je g. dekan naprosil ljudstvo, naj bi šlo opeko noBit za župnišče in to v nedeljo, na Gospodov dan. Ali ni to čudno? Grozen samomor. Nad Rojanom proti OpČinam našli so 12. okt. mrtvega 541etnega pekov skega mojstra Josipa Pečenka iz Trsta. Mož si je bil obleko polil s petrolejem iu potem užgal. Našli so ga popolnoma zgorelega. Kaj je Pečenka gnalo v smrt, še ni pojasnjeno. * * * — Vinska letina v južni I s t r i. V zgornji in srednji Istri je letos vsled velikega deževja, in vsled peronospere slaba letina. Boljša je na obali morja v krajih okolu Vodnjana ( Dignano), Fazane, Rovinja iu na Breščini, kjerjebilo lepo in zdravo grozdje, tako da ima mošt po Babovem sacharometru 16 do 21% sladkorja. Cena grozdja je 9 do 20 k r. klg. in novega mošta 18 do 20 kr., muškatelec in refoško več. * » * Kriminalna statistika ruskih obsojencev. Pred kratkem je izšla statistika o ruskih zločincih zadnjih 20 let. V tem času je bilo v evropski Rusiji obsojenih 700 000 ljudij. Med temi je nekaj nad 2000 otrok in okoli 80.000 mladoletnih deklet in mladeuičev. Velika večina obsojencev je moška ; mali del ženskih pa narašča vsako petletje. V letih 1874 — 77 n. pr. je prišlo na 100 moških obsojencev le 8 ženskih, v letih 1879 — 83 že 9, v letih 1884 — 88 celo 10, 1. 1S94 pa že 11. Statistika kaže, da je med obsojenci in obsojenkami večino neomikana. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami orezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Nahodu" v New York. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake iu znance k obil-uemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago iu brzo bode postrež«n. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. A. K., v G., W. Va. Alaska se nahaja na ameriškem kontinentu in ue azijskem ; Zjed. države so jo od Rusije kupile za sedem milijo nov in ne od Kanade. Avstrija poatavi na vojuo polje okolu poldrugi milijon vojakov, to je stalne armade rezervistov in domobrancev, črnovojniki niso pri številu vpošteti. G. A M., v P., Pa Ne, tako daleč pa venrlar ne, prepirati se in osobni postajati; ako bo gospod pisali o študentih in dacarjih pod ptujo firmo, vendar ne odgovarjajte ravno tako. G. F. L., v St., Pa. „Bauern-faugerja" redkokedaj v roke dobimo, ker je škoda časa pri njem, kaj vse o nas piše se ne brigamo dosti, ker od cestnih lumpov ui dosti pričakovati, obžalovati so le ljudje, kteri ž njim v dotiko pridejo. Seveda okolu tega moledujejo nekteri newyorški slovenski brumni sleparji že iz škodoželjnosti do nas, tod* lopovski in oslovski glas ne sega ne do nebes niti v deveto vas. Poznamo ptičke po petju in perju. Šef ,Narodnega lista4 reete ,Bauern-faugerja' se pa sedaj bavi le z de-nunciranjem iu krivimi afideviti iu to delajo le Filoti, in ljudje, kteri se približno tako pišejo. Slovencem iu Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sv^že PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 960 (Catholic Order of Foresters). lo je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj Be oglasi pri predsedniku : Aut. G r e g o r i z, 764 AllportSt., Chicago, III., ali pri taj niku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111. Iz proste roke v Kandiji. poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljuu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila VBa hiša predelana-iu je sedaj tudi pripravna za prodajaluico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 seuici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik v.t pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na koBi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljeuih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pc-krite z opeko, ('ena 12.1K.K) gold. tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam. in uemam dedičev. Naslov je uareciti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo MeBto, Kranjsko, Avstria. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337.Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno 111 e s obrazil« vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so IMT kranjske klobase. "Tžl Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Francoska parobrodna dražba Conppie Generate /č/e je ? IVAN JURATIČ, doma iz Goren-jega Ostri vrha na Hrvatskem, naslov bi rada zvedela njegova sestra Rozalia Juratič, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. &jeje? MATIJA POLČAR, doma iz Šent Jerueja; v Indianapolis, Ind., bv& bila skupaj na hrani, potem je on odpotoval v Pueblo, Colo., jaz pe v Cleveland, O., a od onega času nisem nič o njem Čul ; iskal sem ga že v tem listu, a zaman, zelo ran bi zvedel, ako je še med živimi in prosim rojake, ako vedo kaj o njem. da bi mi blagovolili nazuaniti: John Marvar, 1195 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, Oter s*-priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestuih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjigo naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math- Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; L it Touraine 2. nov. La Champagne 1). ,, La Gascogue 10. ,, L' Aquitaine ,, La Normandie oU. ,, La liretagne 7. dec. La Champagne 14. ,, La tiascogne 21. „ L' Aquitaine 28. „ La Normandie 4. jan. 1900. La Bretagne 11. „ 1900- Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 iu višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. JOHN VENZEL izdelova lec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK O- a oitfcSg*-oioio-o-5, ° ■■> 0 a j a o » D O. I o o 00 jo, 1 o ^O O 5» 9 ® o a a a oro o ® m ~o e » ~ se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih har-nionik je £18 do S35 in naprej. Izvršu,em tudi uaa6 ni 8,'glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahku v e>ak ogleda na lixpret>s Ollice. Glede nataučuejih pojasnil Be je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 Kino St., Ckkvklano, Ohio. VA BI LO na eselico ktero priredi driTtvo sv. Jozefa v Clevelandu , dne 5. «ov. 1899 v Union Hall, 1696 St. Clair St. Začetek ob 4. uri popoludne. K tej veselici uljuduo vabimo vse rojake v mestu in okolici in bratska društva: ,,sv. Vida", ».Slovenija", ,,Jezusovega Srca", žensko društvo „Marijinega Srca" in hrvatsko društvo. Na obilen obiBk uljudno vabi Odbor. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec -A-ZLojgri j 209-14th St., BROOKLYN, N. T. 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pipo iu za žvečenje (6ik). pripravljen je prav po avstrijskem uačinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. t ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ v usnje vezane, 70 ct. Rafael, zlata obreza, SI. ,, v usuje vezane, 80 ct. Kriih nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usuje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Pres veto srce Jezu3ovo, zl. obr., S1.10 „ ,, „ v usuje vez. ,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usuje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usuje vez., 05 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usuje vez., 55ct. Pravi služabnik Marijin, zl.ob. SI.10 „ ,, „ v usujeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uus. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 4tfct. Kvaugelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček augleški (Paulin), 35 ct. llitri račuuar, 40 ct. Bleiweis SloveuBka kuharica$1.SO. llubad pripovedke I., II., iu 111. zrezek po 20 ct. Cvetina Borograjfka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zriuski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Frauc Josipa 35 c Naš cesar Frauc Jož«f I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovuik, I. iu II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksimilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladiuo 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 c t. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati B< tžja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočani vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi ir-okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki Vina na prodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galoua s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo >pofilje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SA£,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1S99 Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. irtl8ninnlifciiir''žl'-nifliSl,"iitfBil«wl«iltii«iWi >,m«r Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODI'E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vbo prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^•saloon 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. "H|ii»''iipwimpiiun||iiiiiain[iwmD;:iiitimijiuii[Bn] 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnim* smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne v£ kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode s vsem. Moj saloon je lo tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. T ■ 1- 1 u«, ZMZa/bUzL. Kapscli na ELY, - - - L priporoča Slovencem svojo 4 f MINNESOTA, | 4 4 # i i Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA eBAiV/CA^) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodue črte. aar govori in piše slovenski, trgovino z razlicni^lapi, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po uizkej ceni. Dalje priporočam avoj jepo urejeni v ooilui poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fiue s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! '■njuii' ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Cal umetu. Mich. Be uljudno priporoča vsem Slovenc-m in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamrim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, iu vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili o hi ed nem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. -fcs- fed Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoma posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigara) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigari" z barvano sliko. Zaloga izvretuih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevauje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Express prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glaa Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2ud Ave., NEW YORK, CITY Svoji k »vojim I Spretai agenti« m sprejmo proti ugodnim pogojem. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, id dolžna pisma. lzposlnje in izterjnje zapuščine in dolg*?*. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, iu stane z dohrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . tj>13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevauje se razp ciljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, 8». E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Ho tel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveie pivo, posebnost pravo importirano plzeu-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo PoBebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker itoril bodem kar je v moji moči. 81ovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. ,JOHN GOLOB, izdelovalne umetnih orgelj i West na hranilnica ljubljanska se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJ- fifl ■ j se priporoča za izddovauje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrst« od $45 do $100. Pri naroČilih od 850 do 8100 je tr«ba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOJ.IET, Illinois. Spričevala : Silvester Stramet/, ravnatelj mestne j^mIIk; (Citizen Consolidated Hand) |JOtriuie da haioiuaikc izdelane po J«»hn Golobu imajo čiste, pravilue glasove in se zaiuorcjo ui»or -biti pri vsake] godbi na lice, trobente ali piičali. SS M K M Ml BI M M Da m K M m obrestuje tudi nadalje hranilne vloge ^ po 4,°|o I S brez odbitja novega rentnega davka. || Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- [g nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". ______ __K mmmmmmmnmmmmmwmmm&wm gg tniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno'pa/ij.» oni, kteri /a koga listek kupijo. — 1 >alje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listki- v K*ro|>o ali stan> domovino /a vse 1' y b r o d n e družbe in ž e 1 e / n i c e po Zjedinjenih drŽavah najceneje. — Pošiljamo v staro domovino denarje —^^ btek ]>ri nas v NEW YOKKU, ker ptemnogokrat se zgodi, tniki i/ stare domovine sem v Ameriko; na /apadu ali v Kvropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko do>pe v New \ mL nie«i tem, ko mi /a naše j«ituike vm- mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej po Čemu si delati nejnitrebne -krbi in strah; za j*>tnike, kteri potujejo brez našega jtosredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v ;taro domovino je na zelo solidnej jiodlagi in vsako i».šiljatev od]>oŠlj< mo s prvim hitrim parnikom. Odi»oslali smo pa ze rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr, velj. Foraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : 11. S A KSEK & C O („Gl AS NAROl >A") 109 Greenwich Street, New York. ■r'~ ' Ktlor ]x>tuje v staro domovino i :tj nam br/ojavi dohod v New Vukk in |v> kte-rej železnici pride, najbolje da bi,ojavi i, jti i i .m i ali Os\vi «;i:, montueala, Chicaoe Ud., ker i/ le h krajev vozijo udu,, \ Ni u Vokk. \'s;!k.io naj preje vpraša, kdaj pride v Ni vv \ 1 > K K in | o klerej zeli liici *očakati : z. malo svotico si do-naj vsakdo jmzi na številko 109 Greenwich Street. larje prihrani. Vedno o- -. -O _ "ft . A » A w/» . » A 7 S> "fr rwywy " » .T » HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Bedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikfga nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jptle;i najpriljubljenejSi zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na siove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVA iN POHEK, jepa rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na stoti^ixe i.-n si30t±32Le iil Mor postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, nadu* hi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na sto« nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospodi Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.N JPOMBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Eaat 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOUBI.