ta teden / TA TEDEN Slovenske poletne prireditve v pasjih dneh, kot običajno imenujemo čas med triindvajse- tim julijem in triindvajsetim avgustom, v mnogih slovenskih mestih organiziramo številne kulturne prireditve. S tem po- pestrimo turistično ponudbo našim gostom, ki po nekaterih po- datkih "množično preplavijo Slovenijo" v želji po doživetju Slovenije, njenih naravnih lepot, kulinarike in vina, ter slo- venske kulture. Da se ti "petični gostje" pri nas ne bi počutili preveč odmaknjeni od svojih domačih ognjišč, jim mi, kot dobri gostitelji ponudimo še dodatno mednarodno kulturno ponudbo in jih s svojo slovensko glasbo preveč ne obremenjuje- mo. Na sploh pa opažamo pomanjkanje glasbe v lokalih, res- tavracijah, to mrtvilo opažamo že skoraj dvajset let. Je vzrok v predragih glasbenikih, v nezainteresiranosti gostincev ali gostov, ali nam je dovolj glasbe, ki jo slišimo prek elektronks- kih medijev, ali pa je to segment, ki smo ga kot del turistične ponudbe zanemarili. Prepričan sem, da so naši turistični stro- kovnjaki prepotovali svet in si tudi zunaj nabirali potrebnih izkušenj in znanja. V vseh razvitih turističnih državah so doživeli tudi ta delček nacionalne turistične ponudbe. Skratka kazalo bi, da slovenske glasbe ne promoviramo zgolj na po- sebnih turističnih prireditvah, temveč naj bo spremljevalka našega vsakdana, z ušesom zmerno glasnostjo in slovenskim navdihom brez "kulfulščine". Tudi mi, mislim Radio Tednik Ptuj, kot organizator Slovenskega festivala domače zabavne glasbe {kije kot glasbena zvrst le del glasbene ponudbe), bi na- jverjetneje lahko s pritegnitvijo vseh, ki se ukvarjajo s turis- tično ponudbo, več storili za glasbeni utrip svojega mesta. Iz- biramo najbolj urejene turistične kraje, najlepše urejene hiše, gostilne z najboljšo domačo hrano in verjetno še kaj. Vsa takšna prizadevanja nedvomno pripomorejo k lepo urejeni krajini in dobremu imenu turistične dežele. Izbirajmo in pro- movirajmo še tiste, ki gostom (domačim in tujim) ponudijo še več: ob dobri hrani, ureje- nem okolju, čistoči, še f^ ugodje blagozvočne glasbe, slovenskih pesmi in folklore. ^/ / ptuj / VROČE TEME PRAZNIČNEGA PTUJA iMSinlld Kmetilskega kombinattt Piui bodo fudi lastniki Term Po lastninskem programu Kmetijskega kombinata Ptuj so Terme vključene v skupno lastninsko vrednost podjetja in se bodo torej lastninile po skupnem programu. To pa po- meni: 2,27 odstotkov zad- ružniki, po 7,94 odstotkov po- kojninski in odškodninski sklad, 15,89 odstotkov sklad za razvoj (vse tri deleže skladov zahteva zakon o lastninjenju), zaposleni in bivši zaposleni v interni razdelitvi 20,57, v notranjem odkupu še 7,73 odstotkov, ter 39,92 odstotkov v javni prodaji, kar je vpisalo in odkupilo okrog 19 tisoč Slo- vencev, ki bodo postali del- ničarji Kmetijskega kombina- ta Ptuj in s tem tudi Term Ptuj. Na lastninski program Kme- tijskega kombinata se občina Ptuj ni pritožila, tudi na usta- novitev podjetja ne. Občani so s samoprispevkom prispevali del denarja za zdravstveno opremo v fizioterapiji. Z istim samoprispevkom so prispevali del za današnjo poslovno sta- vbo Tednika Ptuj, ki je že olastninjen in občina se tudi na njegov program ni pritožila in ni zahtevala kakšnega deleža v imenu svojih občanov. Ta- krat so del samoprispevka na- menili tudi za ptujsko bol- nišnico, ki pa je javni zavod in njegov lastnik je samo država. STRAN 13 UUBUANA / NOVA UPRAVA MERCATORJA Član uprave Stanislttv Brodnjok Nadzorni svet Mercatorja d.d. je v ponedeljek imenoval novo upravo tega poslovnega sistema. Novo upravo sestavlja- jo predsednik Kazimir Zivko Pregl, ter člani Stanislav Brodnjak, Alojz Klemenčič in Aleš Čerin. Stanislav Brodnjak, novoimenovani član uprave je direktor Mercator SVS, s sedežem v Ptuju. Do zaključka redakcije nismo izve- deli, če so imenovani člani uprave, med njimi tudi Stanislav Brodnjak, funkcijo prevzeli. __JB 2 Četrtek, 14. avgust 1997 - TEDNIH gornja radgona / JUBILEJNI SEJEM JE PRED VRATI Kmetijska presfolnka v malem •KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM BO 23. AVGUSTA ODPRL PREDSEDNIK DRŽAVE MILAN KUČAN •ISSO RAZSTAVLJALCEV IZ 25 DRŽAV • PODELILI LASKAVA PRIZNANJA ZA VINO IN IZBRALI VINSKE ŠAMPIONE Na Janževem Vrhu, sredi \inogradov, so v mogočni stari zida- nici Radgonsiiih goric predstavili priprave na jubilejni, 35. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo največja sejemska prireditev v naši državi odprta od 23. do 31.avgusta, na njej pa pričakujejo več kot 200-tisoč obiskovalcev. Direktor sejma Janez Erjavec je povedal, da bo Gornja Radgo- na kmetijska prestolica Sloveni- je in Evrope v malem, saj priča- kujejo kar 6 ministrov iz držav članic CEFTE, da o množici dru- gih uglednih gostov in strokov- njakov ne pišemo posebej. Pri- prave na sejem so v zaključni fazi, letos pa je prvič več zanima- nja za notranje, zaprte površine. Predstavitev letošnje sejemske prireditve so združili z izborom vinskih šampionov, ki so jih po- delili v okviru letošnjega, že 23. ocenjevanja vzorcev slovenskih vin. Posebne komisije vrhun- skih strokovnjakov in najboljših slovenskih enologov so ocenile kar 917 vzorcev vin, kar je re- kord in zagotovo največje ocen- jevanje domačih vin doslej. Kot je povedal predsednik ocenjeval- ne komisije mag. Anton Vodov- nik, je kakovost vina zadovoljiva in nov dokaz, da v Sloveniji pri- delujemo vrhunsko vino, ki se pojavlja tudi na tujih trgih. Ocenjevanje je dalo 5 šampio- nov, podelili pa so tudi 31 veli- kih zlatih medalj, 266 zlatih, 488 srebrnih in 108 bronastih me- dalj. Pravilnik radgonskega ocenjevanja vin je usklajen z no- vim vinskim zakonom in predvideva ocenjevanje za šam- piona v devetih kategorijah. Zato bi lahko podelili še štiri šampionske nazive, vendar v šti- rih, sicer bolj redkih kategorijah ni bilo prijavljenih dovolj vzor- cev. Na sejmu v Gornji Radgoni, ki se je v evropskem prostoru dodobra uveljavil (čeprav že snujejo nove koncepte), bo letos sodelovalo 1550 razstavljalcev iz 25 držav. Direktor Janez Erjavec je povdaril, da ima radgonska prireditev politični, gospodars- ki, strokovni in družabni po- men. Pričakujejo veliko visokih predstavnikov slovenske in ev- ropske politike, med njimi predsednika države Milana Kučana, predsednika DZ Janeza Podobnika, premiera dr. Janeza Drnovška in množico resornih ministrov iz bližnjega in daljne- ga sosedstva, predvsem pa mi- nistre CEFTE, ki se bodo 22. av- gusta srečali v Mariboru in nato skupaj odšli na otvoritev sejma v Gornjo Radgono. V priprave je vključena množica najrazli- čnejših strokovnjakov, ki so tako ali drugače povezani s kme- tijstvom. Posebno vlogo je prevzelo slovensko kmetijsko mi- nistrstvo, ki se bo v Gornji Radgo- ni celovito predstavilo. Programs- ki svet sejma vodi kmetijski mi- nister Ciril Smrkolj. Poleg kla- sičnega sejemskega dela bodo pripravili množico strokovnih posvetovanj, srečanj in seminar- jev. Skoraj vsa so usmerjena v raz- reševanje aktualnih problemov v slovenskem in evropskem kme- tijstvu, velik povdarek pa bo zlasti pripravam na vstop Slovenije v EU. Načeli bodo številne aktual- ne in vroče teme, od čebelarstva do kmetijskega šolstva. Slednje naj bi odgovorilo na vprašanja o tem, kako izboljšati izobraževanje v kmetijstvu. Na novinarski konferenci so sodela- vci sejma celovito predstavili vse vsebinske sklope prireditve. Za- nimiva bo vseslovenska razstava živine. Podpredsednik strkovne- ga sveta sejma dr. Alojz Slavič je povedal, da so prve živali že pri- peljali v Gornjo Radgono. Med njimi bo tudi najtežji slovenski bik, ki tehta 1415 kg. Obiskoval- ci, predvsem pa seveda živinore- jci in živinorejski strokovnjaki, pa bodo videli tudi pet odličnih potomcev legendarnega bika Kazimirja, ki je dal že več deset tisoč potomcev. Prvič so tega plemenjaka predstavili v Gornji Radgoni pred 20-timi leti. Na ogled bo tudi veliko konjev, drobnice in perutnine. Več bo prostora za noje, za male živali, zlasti zajce in kunce. Stro- kovnjaki bodo imeli veliko možnosti za medsebojne primer- jave ocen in analiz, tako da pričakujejo tudi veliko novih rešitev. Kot zanimivost naj zapišemo, da se bodo v okviru letošnje razstave živine predsta- vila tudi vzrejna središča za prašiče iz Podravja in Pomurja. Organizatorji sejma so povedali, da bo tudi veliko spremljevalnih prireditev, kulturnih nastopov in razstav. Ena takšnih bo o vinski sorti sauvignon in o malih stiskal- nicah, s katerimi so včasih v Slo- veniji stiskali grozdje. Kot novost in posebnost letošnjega sejma naj omenimo, da se bodo prvič predstavljale posamezne države in regije. Tokrat bo prva Madžarska, ki je zakupila 200 kv. metrov razstavnih površin, med domačimi območji pa bo to občina Ljutomer. V prihodnjih letih bodo koncept sejma posto- poma spreminjali in dograjevali, najbrž pa kmalu tudi preobliko- vali v skladu z novimi evropski- mi težnjami. Letos bo že nekoli- ko bogatejša hlevska oprema, os- rednji problem pa organizator- jem povzroča slaba komunalna infrastruktura. Povedali so, da bo poskrbljeno za parkirišča in da bo vsak dan tudi veliko za- banvenga programa. Marjan Toš TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, o 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tt (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel.lfaks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za Informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. OCENJEVANJE SLOVENSKEGA VINA •ŠAMPION 1997 Rebula, 1996, Kmetija Slavček, Franc in Alenka Vodopivec, Po- tok (suha bela vina). Sivi pinot, 1996, Vinogradništvo Kraner & Plateis, Zgornje Hlapje (belo vino, z ostankom sladkorja nad 4), Cabernet sauvignon, 1993, Boris Lisjak, Dutovlje (rdeče vino). Laški rizling, suhi jagodni izbor, 1996, Štefka in Atnon Gros, Maribor (posebna kako- vost), Zlata radgonska penina - Chardonnay, 1995 (peneča vina). Radgonske gorice, Gornja Radgona. •PRVAKI 1997 Rebula, 1996, 18,32, ZM, Kmetija Slavček, Franc in Alen- ka Vodopivec, Potok, laški rizling 1996,18,46, ZM, KK Ptuj - Vrtnarstvo Slovenske gorice - Haloze, Ptuj, Tekaj 1996, 18,12, ZM, Borut in Franc Kocjančič, Neblo, Beli pinot, 1996, 18,22, ZM, Vlado Mak, Vodole, Char- donnay, 1995, 18,88 VZM, Vino Brežice, Brežice, Sivi pinot, 1996, 18,54, ZM, Vino- gradništvo Kraner & Plateis, Zg. Hlapje, Zelen, 1996, 18,24, ZM, SKZ Zaloščan, Zalošče, Kerner, 1996, 18,06 ZM, Faust - Vino- gradništvo Železnik, Maribor, Renski rizling, 1996, 18,50 ZM, Emil Bukovec, Kobilje, Sauvig- non, 1995, 18,70 ZM, Vino Brežice, Brežice, Traminec, 1996, 18,28, ZM Radgonske go- rice, Gornja Radgona, Muškat otonel, 1996,18,28, ZM, Konrad Janžekovič, Markovci pri Ptuju, Rumeni muškat, 1996, 606, ZM, Emanuel Anderlič, Maribor, Modra Frankinja, 1995, 18,50, ZM, Vino Brežice, Brežice, Merlot, 1992, 18,58 ZM, SKZ Zaloščan, Zalošče, Cabernet Sauvignon, 1993, 18,94, VZM, Boris Lisjak, Dutovlje, Refošk, 1996, 18,18, ZM, Avrelij Bonin, Manžan, Kraški teran, 1993, 18,62, ZM, Boris Lisjak, Du- tovlje, Laški rizling PT, 1996, 18,76, ZM, VVS Jeruzalem Ormož, Ormož, Laški rizling SJI, 1996,19,25, VZM, Anton in Štefka Gros, Maribor, Chardon- nay PT, 1996, 18,70, ZM, Štefan Kulčar, Lendava, Chardonnay SJI, 1995, 19,56, VZM, Vinag Maribor, Renski rizling SJI, 1995, 19,34, VZM, Vinag Mari- bor, Sauvignon LV 11, 1996, 19,48, VZM, Ernest Novak, Murska Sobota. ptuj / Z DR. MARJANOM ROŽIČEM O SLOVENSKEM TURIZMU Zakon o turizmu izrednega pomena za turisHina društva Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je med obiskom v Ptuju, bil je gost ptujskih turističnih dne- vov, ki so potekali od 1. do 5. avgusta, ptujskim turističnim delavcem izrekel veliko vzpodbudnih in pohvalnih besed. Glede turističnih dnevov je povedal, da gre za prireditve, ki naj bi jih bilo v Sloveniji čim več. Predvsem pa morajo biti kvalitetne in tudi promocijsko tako predstavljene, da si jih ogleda čim več ljudi. "Ena od slabosti mnogih prire- ditev, ki jih v Sloveniji pripravljajo je ravno v tem, da organizatorji vložijo veliko tru- da v priprave, vendar, če ljudje za prireditve ne vedo, so učinki slabši. Zato je promocija priredi- tev eno od pomembnih področij pri pripravi vsake prireditve, kjer pa lahko veliko prispevajo tudi sredstva informiranja," je med drugim povedal dr. Marjan Rožič, ki je bil nad dogajanjem v okviru ptujskih turističnih dne- vov zelo navdušen. Ob tej pri- ložnosti je nastal tudi ta pogovor o nekaterih aktualnih vprašanjih slovenskega turizma v tem in v naslednjih letih. TEDNIK: Letošnje leto je tudi leto kulture v turizmu. Kaj zajema? Rožič: "Osnovni razlog, da smo se odločili za leto kulture v turizmu, je ta, da bi turistično ponudbo Slovenije obogatili s kulturno in zgodovinsko dediščino, z bogato kulturno ustvarjalnostjo, z vsem, kar slo- venska kultura premore, premo- re pa izredno veliko. Lahko rečem, da so letošnje turistične prireditve, ki jih bo Sloveniji ok- rog deset tisoč, kvalitetnejše, boljše pripravljene, vključujejo več strokovnih sodelavcev, več je sodelovanja turističnih in kul- turnih društev ter profesional- nih kulturnih organizacij. Do- segli smo, da splošno anima- cijski plakat na temo turizma in kulture prispeva k ozaveščanju ljudi, da se kultura in turizem lahko povezujeta. Organiziranih je bilo več okroglih miz na temo kultura in turizem, da bi v določenih krajih prišlo do skup- nih projektov na podoročju tu- rizma in kulture. Poskušali smo spodbuditi tudi aktivnosti za večje zanimanje za kulturne poti v nekaterih krajih, zlasti še tis- tih, kjer so nekaj časa živeli veli- kani slovenske kulture. Tudi letošnji poletni festivali, ki so jih pripravili v številnih slovenskih mestih, temeljijo na ideji po- vezovanja kulture in turizma. V pripravi pa je tudi posebno pos- vetovanje o muzejih v turistični ponudbi. Muzeji bodo sodelova- li tudi na spominkarskih tekmo- vanjih. Temo leta kulture v tu- rizmu bo udejanjal tudi letošnji gostinsko -turistični sejem v Mariboru Gost - Tur. Namen leta kulture v turizmu je bil vzpodbuditi s kulturo turistično ustvarjalnost, ji dati nove usme- ritve in svežino, to pa v veliki meri tudi dosegamo. Ne gre pa za akcijo enega leta, gre za veliko več, da bi v naslednjih letih, kul- tura in turizem pod roko, s skup- nimi projekti ustvarjala večji razvoj na področju turizma in kulture." TEDNIK: Kakšna je prva ocena letošnje akcije "Moja dežela - lepa, urejena in čista? Rožič: "Prva ocena je daleč od končne, ki bo znana jeseni. Dosedanje ocenjevanje pa kaže. da se vse več krajev vključuje v to tekmovanje. Zaradi leta kul- ture v turizmu dajemo y letošnjem letu velik poudarek urejanju okolice kulturnih ob- jektov in spomenikov. Opažamo pa tudi, da so okolice velikih mest še zanemarjene in da v ne- katerih mestih skrb za urejanje še ni prišla v vsako ulico in hišo, kar je naš namen. Do konca ok- tobra, ko bomo s tekmovanjem zaključili, bi radi čim več teh na- pak tudi odpravili." TEDNIK: V Turistični zvezi Slovenije ste med drugim pred- lagali, da naj bi zakon o pos- peševanju turizma bil sprejet do 27. septembra - svetovnega dneva turizma. Kaj ta zakon prinaša turistični društveni or- ganizaciji? Rožič: "Prizadevamo si, da bi bi sprejet do svetovnega dneva turizma. To bo sicer zelo težko, gre za za neke vrste psihološki pritisk. Zakon pomeni korak na- prej za delo turistične društvene organizacije. Nanj ima sicer Tu- ristična zveza še nekaj pripomb. Predvsem bi bilo potrebno ure- diti, da turistična društvena or- ganizacija kot celota deluje v javnem interesu, ne samo vsako društvo. Dokončno pa bi bilo potrebno urediti tudi lastnino društev in jasneje urediti njihov položaj nasploh." MG Dr. Marjan Rožič se je z zanimanjem sprehodil po prvem sejmu domače obrti (Foto: Kosi) fCDNIK - Četrtek, 14. avgust 1997 3 KIDRIČEVO/ZDRAVILNI ZVOKI BOBNANJA Na letnem kopališču v Kidričevem se bodo danes, 14.avgusta, po 15. uri pričeli oglašati zdravilni zvoki bobnanja. Gre za kon- cert Nina Mureškiča - di Konga, ki se bo predstavil s projektom Tabakum. Nino Mureškič že vrsto let vodi seminarje in tečaje letino in afriškega bobnanja. S svojimi gosti, s skupino desetih bobnarjev, izvaja tradiciona- len zahodno-afriški program, ki je zagotovo enkraten bobnarski dogodek za vse ljubitelje vročih ritmov. Kot pravi direktorica podjetja Vi- ta! Antonija Krajnc, ki je gostitelj današnjega gosta, nas lahko bobnenje ponese v trans. Zvoki bobnanja so zdravilni, če so izvirni, in to toliko bolj, če se jim pridružijo voda, zemlja, zrak in sonce. Nino in njegova skupina se tega v največji meri zavedajo. _ (MG) DESTRNIK / 16. KMEČKI PRAZNIK Turistično društvo Destrnik organizira v nedeljo, 17. avgusta, 16. kmečki praznik. Pričel se bo ob 14. uri z destrniško gasilsko godbo na pihala. V^kulturnem programu bodo nastopili učenci OS Destrnik, folklorna skupi- na PD Destrnik in moški oktet. Zato si bodo obiskovalci lahko ogledali stare običaje in stara opravila. Terilje in predice bodo prikazale kako je nekdaj nastajala nit iz lana ali konoplje. Prikazali pa bodo tudi ste- panje in mlatitev pšenice in kako je izgledal kmečki večer na kmetiji. Postavili pa bodo tudi klopotec in podelili priznanja za najlepše ure- jeno okolico hiše ali kmetije, izbrali največje pridelke pese, koruze in buč. V prostorih turis- tičnega doma pa bo odprta razstava na temo "črna kuhinja". Kot je povedala predsednica TD Destrnik Jožica Horvat, si s kmečkim praznikom prizadevajo ohraniti stare običaje in vzbuditi pri krajanih občutek za lepši videz kraja. (Zmago Šalamun) ORMOŽ / RADIOGONIOMETRIJA Minulo nedeljo so se ormoški radioamaterji udeležili mednarodnega tekmovanja v amaterski radiogoniometriji na gorskem pre- lazu Weinebene v Avstriji. Med 63 tekmovalci se je pet Ormožanov odlično odrezalo, saj so se vsi domov vrnili s pokali. Mitja Štrman je v kategoriji juniorjev dosegel tretje mesto, Mitja Lukner je bil med seniorji drugi. V ženski kon- kurenci sta Tanja in Mojca Kosi zasedli drugo in tretje mesto. Najbolje pa se je odrezal Jože Kosi, ki je v konkurenci vetranov osvojil pn/o nj^sto. Člani kluba so zelo aktivni, še posebej zavze- to pa trenirajo reprezentanti, ki se bodo čez dobre tri tede udeležili svetovnega prvenstva v Nemčiji. Ormoški klub bo v slovensko rep- rezentanco prispeval kar pet tekmovalcev. Repretzentanti, ki bodo zastopali Slovenijo so Andrej Rakušo v kategoriji juniorjev, Suzana Korotaj in Tanja Kosi med ženskami, v konku- renci veteranov pa Ivan Lazar in Jože Kosi. Reprezentati se bodo konec tedna podali na skupne zaključne priprave na Roglo, nato pa jih čaka še tekma v Ludbregu. To bo zadn i preizkus pripravljenosti na UKV frekvenci tik pred odhodom na svetovno prvenstvo. (vki) SPET RIBOLOV V BODKOVCIH V nedeljo, 1 7. avgusta bo spet živahno pri Slodnjakovih ribnikih in ribiški hišici Amurv Bodkovcih. Tam bo ob 7. uri zbor ribičev, ki se bodo v posamični konkurenci pomerili v športnem lovu rib s plovcem. Ribam bo na- menjena samo vaba n atrnku in nobeno drugo dodatno krmljenje. Po tekmovanju bo ribiški piknik z že znano ponudbo pečenih postrvi, domačih jedi in pijač. Vabile bodo tudi gibani- ce. (ios) PADEL JE VELIKAN llPadel je velikan" je naslov šestnajstminutne- ga filma, ki bo na sporedu prvega programa TV Slovenija 1 6. avgusta ob 1 8. uri. V filmu je prikazana Tovarna glinice in aluminija, sedaj TALUM, na svoji razvojni poti. Film posebej govori o dimniku, ki je padel novembra lani in je bil eden najvišjih v tem delu Evrope. Porušili so ga 21. novembra, na tovarniški praznik. Film je posnel Tinček Ivanuša. V SOBOTO NA PTUJSKI TV To soboto in nedeljo bo na sporedu redna glasbena oddaja "Video boom 40". Nato- pale bodo glasbene skupine in pevci iz Slove- nije. HAJDINA/ PRI SITARJEVIH JE KROMPIR BOGATO OBRODIL lerla z debelimi gomolp Marta Sitar iz Zgornje Hajdi- ne 58 pri Ptuju je še ena izmed redkih hajdinskih pridelovalcev krompirja na veliko, če že ne edina. Letos so s krompirjem posadili 1,20 hektarja, rano sorto jerla, ki so jo izkopali te dni, pa na sedmih arih. Pridelek je bo- gat, nadpovprečno veliko je de- belih gomoljev, od pol do enega kilograma in več. Najdebelejši je bil težak kilogram in 32 dag, tudi njegova oblika je ne- vsakdanja. Spominja na pleteni- ^arta Sitar s krompirjem ^elil