V Gorici, 22. junija 1883.	Tečaj УГТТ
Powmezne Številke ae dobivajo po
^^^^ ШШ	8 kf" '«l'äkariiicah v gosposki ulici
^^^^^^^^ ^^^P^H^k flB	nn starem trgu
Ш ■ ■ ■ ■ ш ШЛ
Mfe HI 1Н ^КШШ	»opW blagovoljno poäiljajo
^Н ^Л ДД	Gorici* Via Ascoli
^^ННк ИД јшш SB' ј^Ш	8, I.] «aroüomfc i>ft opcavniitv u „öoEo"
^^^^^ ■■ ШШ ■■	dolin Croce
шт ^И Д ^Н «м Т^Ш	se ne vračajo; dopisi naj
^H шШ ^Н шв ^^ft	^шВ
^^bhh^^ft	j io premožnim ae
^^ЛШШЈ^Ј	«ko«« cjglMo
St. 25.
„Soia" iibsja vsak potek in velja po pošti preje,:.«« uli v Ooriri ua flmri pošiljati»:
Vse let».....f. t.iu
Pol leta.....i №
Ćctm leta . . . . „t.l" Pri oznanili Ii in tuko tudi jti /unteoft" se plačuje ги navadim tristup-no vrito:
S kr. te se tiskn 1 krai
' »t ti	't ? • i
" 11 it t» it ^
7.Ш vri'0 črki1 po prnitorn.
Rojaki!
Ул prihodnjo volitve v deželni zbor goriški priporoča Vam podpisani odbor luiBlcdujc kandidate:
I,	za kmečko občine:
1.	v Tolmina: dr. NIKOLAJ TONKLI, odvetnik v Gorici;
2.	IGNAC KOVAČIC, veleposestnik pri Sv. Luciji na Mosta;
3.	v gorifiki okolici: dr. JOŽEF TONKLI, državni poslanec;
4.	dr. ALEKSIJ ROJIC, zdravnik v Gorici;
5.	v S c ž a n i: dr. JOŽEF ABRAM, odvetnik v Gorici;
(j.	(za drugega kandidata naj si izberejo volil« na Krasu o pravem časa sposob-
nega, narodnega in neodvisnega moža, da se glasovi pri voiitvi ue bedo cepili;}
II,	za slovenske trgo:
7.	MATIJA JONKO, župan in veleposestnik v Uolci;
Ш, za veliko posestvo:
8,	FRANC FOVŠE, vodja kmetijske sole in veleposestnik v Gorici j E). dr. JOŽEF JUVANĆTĆ. notar iti veleposestnik v Tolminu;
10. ANDREJ KOCIJANČIČ, veleposestnik v Todgori. V Gorici, 14. junija 388$.
Pomnoženi volilni odbor.
Rodoljubi!
P» svoji časnikarski dolžnosti opominjamo Vas slednjič pred volitvami, imejte preti očmi čast in korist naroda. Ne dajte se zapeljati po lepih besedah nasprotnikov. Dri i te se nascelovaiiih kandidatov, da pokažete edino mišljenje. Vseh kandidatov ne spravite v /bor, ker je nemogoče. Zj edini te se pred volitvami, du ne hote kazali svetu razkosanosti. da nc bote delali vesela Vašim sovtagum. Pos til j ate si za šest let. Narodne iu gmotne koristi deva le v roke Vasi h poslancev. Ne delajte po slepi strasti; ne glejte na
LISTEK.
BRKINI-
CPISe Ivan НегШк.)
Britka je osođa čilega naroda naSega, katerega že dolga stoletja oklepajo železne spone tnjstva; ognjeviti boji in najponižuejše prošnje ne morejo podreti jeklenih naporov naših nasprotnikov. Vrcdci sinovi matere Slave se vstrajrm bore kakor orjaški levi za pravice — jezikovne enakopravnost, uajdražo narodove svetinjo, trdno upajoči od pravične visoke vlade hitre in gotove pomoči. Prosto ljudstvo pa tiči v svojej bedi nevedoče, kam kreniti, kje pomoči iskati. Mnogo prostega ljudstva govori posebno proti Šoli misleče, da je Šola vir slabega gmotnega stanja, med tem ko je ona naj več i njih dobrotaica- Tudi to ljudstvo, s katerim želim Čestite „Sočine" bralce natančneje seznaniti, tiči v obupljivej bedi.
Seznanimo se toraj prvo sč zemljo, na kateri Brkini Žive, in njenim podnebjem. V to svrho nam najbolje služi zemljevid poknežene grofije Goriške in GradiSke in samosvojega mesu Tržaškega g. Fr, Vo-đopivec-n, sedanjega okrajnega šolskega nadzornika. Jugovshechi vogel tega zemljevida, koji je res dika našim narodnim šolam in župauijskim pisarni cam, nam kaže deželo Brkinov. Mejo tej deželi je ustanovila narava. Kakor se Čarobni holmec vzdiguje iz BleŠke-џ jeseni na Kranjskem, tako se vzdihujejo brkinski
osebne turžojc; pozabite za trenotek medsebojno napetost ; p o g o v o r i t e s c kot prijatelji iu bratje.
V velikem posestvu pokažite, da Vam je za narod in ne za osebno maščevanje. Ne dajajte moči v roke, ki Vam niso prijazne. Držite ae mož, ki so p o-kazali svoje narodno srce. Nc verujte možem, k! prej niso imeli srca za Vas, ki so se Vas še le zdaj spomnili, ko imate volilne liste v rokah. Kakor niso prej na Vas mislili, tako Va3 tudi naprej kmalu pozabijo, ko bodo imeli poslanski list v rokah. V V a S i h rokah je sreča in nesreča; kar si izberete, bote imeli.
hribi *) visoko nad skalo vitim morjem gole kraške pustinje. Večina teh hribov je posuta a kraškim apnencem, a v nekaterih so celi skladi pravega vipavskega laporja (soldaua) in to posebno na vzuožji hribov; pod temi pa je zopet ilovica. Zato imajo Brkini mnogo bistrih studencev. Tudi polja naših kmetovalcev so precej oblagodarjena z ilovico, — radi tega morajo močno gnojiti, sicer ne pridelajo ničesa.
Gnoj navadno iz hlevov naravnost na njive vozijo misleči, da je neprekuhau guoj najboljša hrana rastlinam. Drugi ga zopet puste na kupib po dvorišči ležati od setve do žetve. Med tem pride: dež, burja, suša, solnce itd. in kar je bilo v gnoji redivnih enovij raztopljenih, odnesle so je vremenske nezgode. S takim listjem toraj gnoji nevedni naš kmet pusta svoja polja.
So morebiti ostali Primorci v tej zadevi bolje podučeui? — Bržčas mi sleherni čestitih Citateljev čislane „Soče" odkima na to vprašaje. _ Iz lastnega prepričanja smem, osobito o Kraševcih in Vipavcih, reči, da so v tej zadevi na zelo slabem stališči. Koliko dobro napravljenih gnojišč vidimo pri naSem borem kmetu in poleg njih koliko zbiralnic za gnojnico, napeljano iz stranišč, hlevov itd., s kojo bi se marljivo gnoj polival, v zimskem času pa gnojili pusti travniki? Niti v vsaki stoti vasi se nahaja jedno pravilno narejeno gnojišče. Kraševcem teče gnojnica iz hlevov io stranišč po vaških potah v kako lužo (kal),
*} To jo rečeno le O onih, ki stojo na primoakih tleh, Џ Brkini «e mtegajo tuđi № mejo ca Kranjske. Pie.
Goriške volitve.
Veliko hrupa je zd|j po Gorlikem zarad volitev v deželni zbor. Ljudstvo je po raznovrstnih prigovarjanjih tako ebegano, d& ne vč, kaj začeti. Vsakdo misli, da jo pravo zadel, vsakdo je za ae prepričan, da dela samostnino, neodvisno od tujega upllva. Na ugu je pa nekdo, ki bo radosti smehlja, gledajoč na eyo goriško deželo in videč, kako so mu vetrovi ubogljivi, kako so nabrali nad lepo deželo črnih oblakov, ki bodo epuščsli kamenje na glave ubogih vo-lilcev.
Našim čitateljeni priporočamo, naj berejo vvodni Člunek v G, St. „Sočo" od 9. febr. t. 1. Kar Je Um rečeno ali omenjeno gledć volitev, to se zdaj godi. Ako bi prinesli tisti članek zdaj ponatisnjen, bi nas najbržc zasegli. Navala je pa tudi tikn zmešnjava, da Članka bi mnogi več no umell, ker v sedanjem boji ju roka zakrita, ki boj vodi, vtdeu je le hrup, ki uepotfGtluo prihaja od nekaterih narodnih mož, posredno pa od one roke, ki težko udari, kamor malino.
Hudi bi jasneje govorili, «11 potem bi zgubili trud in koleke, zato naj bo rečeno le toliko, da zdaj smo v narodnem oziru ni slabšem, ko pred 20 leti, ali če se uresničijo pri volitvah želje naših nasprotnikov, pojdemo šu zs drugih 20 let вак^ј. Ako bi ms kruta sila k temu pri morala, bi se tolažili s tem, tla smo se branili po svoji moči; ali žalibog je narod sam kriv nesreče, katero st пакорцје po svojih možeh.
„Soča" ni postavite kandidatov in si ni prilasto-vala nikake pravice v tem oziru. Podučevala je narod o važnosti volitev in o potrebnih lastnostih poslancev ter opominjala ga, naj ne skazuje zaupanja takim možem, ki ga ue morejo dostojno zastopati, öakala jc potem, da se izreče narod sam po svojih veljavnih možeh za ime rodoljube, katere hoče počastiti s svojim zaupanjem. Najvažnejša izjava v tem ozira se je zdel „Soči" sklep pomnoženega volilnega odbora 7. junija, katerega se je udeležilo 27 mož, in drugega shoda velikih posestnikov U, junija. „Soča," ki je druge discipline učila, se je sama najprva podvrgla disciplini ja je sprejela nasvetovane kandidate, ne glede, aH se vjemajo ž njo ali ne. Navduševala je vo-lilce, naj tudi oni tako storč, da bodo volitve, kolikor mogoče, enoglasne, ker brez edinosti je zmaga
kjer Živina pije. Mislimo si. kako zdrava mora hiti takova živina, ki se z gnojnico napaja. Iu vendar je v kmetijstvu prvi in ot^potrebniši korak, da se pripravijo gnojišča in zbiralnice (jame) za gnojnico. Pridelki sleherne občine bili bi na tisuče več vredni, ker pridelalo bi ве z ravno istim gnojem na istih poljih in travnikih dvakrat toliko, kakor se sedeg pridela. Treba!o bode tudi tukaj posluževati ae daril in kaznij, gicer ne dovedemo bornega našega kmeta do boljšega blagostanja. Vrednost gnojnice vendar naš brkinski kmet više pozna in ceni, nego Kraševec, kateremu se v ožjem pomenu prišteva. Za svinjaki in hlevi ima naš težak svoj s a d o v d i k, kojega mu namaka gnojnica. Tu so ti celi gozdi sadnega drevja: češpelj, jabelk, hrušk itd., pod tem pa raste gosta visoka trava, katero dotičnik tudi Šestkrat na teto kosi. Bavno tako se odlikujejo plo-donosnim sadjem osobito osredki in travniki.
Globoko po prisolčnih hribih sadi marljivi Brkin trto, katera mu daje precej zrelo, a zelo malo grozdja in to radi tega, ker jej gnoja ne privošči.
Bolj proti vrhu in vrh hribov ima naš kmet svoja polja, kateia dobro pognojena so krompirju najugodnejša. TurŠica in ajda dozoriti komaj v topli jeseni. Tudi druga žita vržejo zelo malo.
Pašniki, skoraj povsema med občinarje razdeljeni, so dobro obrasteni; osobito breza razprostira svoje Šibko vejevje, koja je donašala strojem starošegne Sole izvrstno mazilu» ojje, ki v novejši dobi radi nevarnega vnetja zadnjih odplatov ni več v navadi. Vendar r^đko drevesce ne doživi prvega križa, ker brkinska
težka,- včasih celo nemogoča- Njene besed? so imele do neke meje dober upljiv. Pole m so začeli pa nasprotniki 3vo;e delo in so prinesli na dan, da vse pripmve za volitve so ie Tonklijevo delo, da vse je obrnjene k na njegovo korist, ia da .Soča" je njegova zagovornica. Toukli je molčal; pa mu ni nič pomagalo. Nasprotniki so hoteli imeti katero besedo od njepa, da bi ae nad njo pohujševali. Ker je niso mogli imeti Ji Tonklija, so jo vzeli pa iz .Soče*. Zastonj je govoriti, da Toukli ia .Soča* nista eno in isto; ne pomaga nič, potreben je povod za rovanje proti narodnim kandidatom; vzeti ga je treba, kjer se dobi, če drugod ne, iz .Soče.* Moije, ki so bili ie dolg* nagnjeni na drugo stran, izgovarjajo zdaj svoj beg k Italijanom ж eno ali drugo besedo vzeto iz .Soče.* V zmešnjavi jim marsikdo veruje; pride tas, da se resnica spozna; ialibog, tia bo prepozno.
Voditelji nasprotne agitacije hočejo uuičiti vse, kar so narodni Slovenci z dr. Toaklijem ridali v zadnjih letih, ter podeliti slovesno zaupni« tisti politiki na Primorskem, o kateri je slovenski narod javno lirekel svojo nezadovoljnost. Agitacija je pa taka napeljan«, da se vsakemu okraja priporoča drug kandidat, kolikor mogoče iz okraja samega. Po volilnem odboru postavljeni kandidati se pa črnijo, da bi ljudstvo za nje ue maralo. Tako bodo volilni razdeljeni in zmaga bo tistib, ki zvito delajo. To velja posebno v velikem posestvu, kjer hočejo nasprotniki prodreti s pomočjo Italijanov, pa tudi v goriški okolici se godi blizu enake. Naapi„taiki volilnega odbora se imenujejo zmerne Slovence in imajo, kakor pripoveduje zadnji .Com«e*, sledeče kandidate:
za kmečke občne na Tolminskem: baron De-pretis iu Devetak; — v okolici goriški: Favetti iz Skri|j, Fagand, Robič; — v velikem posestvu: Go-rjup mlajši, labilni, Konjedic.
Dopisi.
Ix Tolmina, IS. junija. — Hudo si nas prijela, cenjena „Soča," v tvojem zadnjem listu. Komaj smo verovali svojim lastnim očem, ko smo brali dolgo vrsto pregreh, katere si nam očitala. Nočem izgovarjati svojih rojakov, ker sam vem, da je med njimi v re-esici mnogo gajilega; ali kje se dobi družba, ki bi imela samo svete ljudi v svoji sredi 7 Veruj, da pri nos ni vse slabo, ampak da imamo tudi dobre ljudi med seboj, ki verujejo v Boga, ki se bojijo pekla, ki hodijo v cerkev, ki spoštujejo, fcakur ti praviš, družinske Šege in domače ognjišče. Ti moji rojaki ti tudi drugega no zamerijo, ko to, da preveč umljivo in natančno pišeš. Ali tisti, ki so osobno ali v svojih znancih, prijateljih, sorodnikih, gospodarjih zadeti, se strašno repenčijo. Ako bi bilo v njih moči, bi .Sočo" Icoj vrgli čez most, da se potopi. Takega vriša ni Se bilo v Tolminu, ko zdaj vsted tvojih dopisov; v okolici so pa ljudje veseli, da se je kdo našel, ki tudi Tolmiucem povč, kar jim gre, če tudi s krepkimi besedami.
Uspeha tvoje pisanje ne bo imelo velikega v trgu, ker predno bo naš trg podoben drugim vasem, steče Še veliko vode pod tolminskim mostom. Po vaseh bi pa znal priti narod do spoznanja, da lahko
sekira je nevsmiljena. Pred malo leti so naši posestniki imeli mnogo ovac, katere so po obširnih občinskih pašnikih pasli. Srednji kmet imel je kvarner (40 ovac), a imoviti tudi tri, Štiri ia več kvarne rje v te preko-ristne drobnice. Z razdelitvijo občinskih pašnikov se je zdatno zmanjšalo število ovac; mesto teh pa je v borne koče stopila obča beda.
Naši kmetje rede obilo revne goveje živine, a polovico premalo. Živinoreja bila bi za te, kakor navadno za vse gorske in v obče Primorske kraje, naj-zdatnejši pomoček, da bi si prebivalci blagostanje zbeljšali. Kakor v vseb gorskih krajih, so tudi tukaj pota strma, za koja se sicer pridni Brkin ravno toliko briga, kakor —knlturonoHua Turčija, zato pa brez priprege prazen voz komaj vozi.
Pomladi in poleti se tukajšnji zcmljau peča s takovim delom, kakor je navadno vsem slovenskim pokrajinam. Bolj zanimiva je pri nas jesen in zima,
Jeseni, brzo po mlatvi hitč naši poljedelci obojega spola na vse žile kopäti glavni svoj pridelek krompir, ter voziti ga brez odlašanja y sloveče mesto Trst; tako da cena v istem času imenovanemu pridelku nevrjetno pade. Kdor ga more prodati po 2~ 3 kr. kilo, je srečen, da more za časa davke plačati in druge dolgove poravnati. Navadno pustč doma toliko imenovanega pridelka, kolikor ga za seme in domačo kubo potrebujejo. Običajno ue zadostuje prodaja krompirja slehernemu za poplačanje davkov, ampak pridno tudi sleherno leto, najčešče okolo božiča poslanci c. kr. davkarije ter odvedejo morebiti edino v hlevu nahajajoče ee govedo, katero kmet neizogibno potrebuje pri obdelovanji polja I Da je pri nas mnogo krompirja, je tudi bližjim ubožnejšim med Kraševcl dobr» znano, Ii ne zamudne svojimi koii prepogosto
каш sebe obrača in vodi, da mu ni treba tolminske vrvice. Mislim, da večina Tolmincev bi se morala z mano strinjati, ako rečem, da je v Tolminu več dobrih ko slabih mož, ali dobri »o preveč tihi, slabi pa preveč glasni. Svet pa sodi po glasu in zato je Tolminu tako malo prijazen. Ako hi se začeli dobri oglašati, bi bilo vse drugače. Upano, da s Časom se stvar predrugači in da bo zavzemal Tolmin v naših hribih v vseh ozirih oao častno mesto, ki se spodobi sedežu raznih cesarskih uradov.
Gradno, due 12, junija. Objavljeni sklepi tukajšnjega k rajnega šolskega sveta (v .Soči* št. 81.) dali so povod nekemu .Sosedu" učitelju .iz spodnjih Berd", da je sestavil dopis iu priobčil ga v .Suči" št. 23. Bodi mi dovoljt-uu «a o vi dopis iz učiteljske roke podati tukaj nekaj opazvk, da se stvar bolj jasna pokaže in da se vidi, kaki nazori so se začeli uekterim učiteljem piiljubovatt,
V začetku pravi g-upuil dopisnik: „Res, ni dobre, ako ni šolskega zvonjcitja. To priznava vsakdo". S tem potrjuje, kar je tukajšnji krojni šolski avut izrekel pod št. 1; kar je pa izrekel pod št. 2, to namreč— .da g. učitelj ue sine otrok kaznovati, če šolo zamudijo, dokler se nc bode v šolo zvoni lo* —• to ti g. dopisniku .Sosedu11 po volji; ta prepoved mu ue gre v glavo. Kar je v pojasnilo tu pre povedi izrekel kraj ni šot. svet pod št. 3. in 4., tega ni videl, ni br.it, ui razumel g. .Sosed", sicer bi ne mahal toliko po krajuem šol. svetu, ki ni nič zakrivil, ampak bi udaril po blagajutei okr. šol, sveta, ki zadržuje z von jen je tu napredek šole iz same trme.
„Čudno, dr. je g. učitelj priznal sklep krajnega Šol. svetu, ki veli, da se decs. ue sme kaznovati, ako zakasni ukH, — tako piše g. „So^cd*. — Ljubi moj .Sosed", vam se zdi čuduo, kar jc pj šolski postavi iu po zdravi pameti 1 Ni-Ii ktajni šol. svet prva šolska oblast tiad učiteljem? Zakaj bi njegovega sklepa ne s im I priznati učitelj V Alt ste tudi Vi eden izmed tistib, ki hočejo, da naj bo ktajni šot. svet samo hlapec učitelju, kt naj sklepa leto, kar je njemu ljuboУ — To bi bilo res čudno I 1'remalo cenite krajne šol. svete; deželna šol. postava jim daja vtiči veljavo.
Zdaj pa poglejmo sklep krojnega šol. sveta v Grariueui, nad ktenra se g. „Sosed* spotika. Sklep veli: „da g. učitelj ue sme otrok kaznovati, Če šolo zamudijo, dokler so ue bode v šolo zvonilo". Ta sklep je moral krajni Šol. svet storiti I, zato, ker so se nekteri staviüi pritožili, da jim g. učitelj otroke kaznuje, če šolo zamudijo, ko vendar otroci niso nič krivi, ker ne vedo, kedaj je čas v šolo iti zarad pomanjkanja zvonjenja; 2. zato, ker ni.hotel okraju i šol, svet (kakor jc g. učitelj pri g. okr* šul, nadzorniku izvedel) plačila obljubiti temu, ki je lani s pogojem zvonil, da prejme plačilo; 3. zato, da (krajni š. svet) brani pravico maloietnih šolskih otrok.
Kakor ima učitelj pravico zahtevati od šolskih otrok, da mu ob določenem času prihajajo v šola, — ravno tako imajo šolski otroci (oziroma ujih roditelji) pravico ti rja 11 od uČitelja, da jim priskrbi redno „z von je u-je v šolo", brez kterega otroci Le morejo vedeti, kedaj je čas v šolo iti. „Deta doide prezgodaj ali prepozuo v šolo" — piše g. „Sosed*, To pravico šolske mladine priznavajo ia spoštujejo
obiskovati brkinskih „kafetarc", saj ponese za par zrn kave iu košček sladkorja, kar bode mogel. Našim ženicam sc kava zelo dopada; zdravi, čili, rudečefič-ni možaki, pridui kakor čebelice, se za to božjo kapljico zelo malo zmenijo.
Še prediso §£ spravljen krompir pod strehe, prične se veselo delo se sadjem. V dobrih letinah ga naši sadje rej c i na stotine ceutov presnega prodajo v druge kraje; poleg tega ga še muogo posuše za domačo rabo. Predno prideš v prosto brkinsko vas, vidiš poleg pota celo vrsto pečuic (pajšob,) aii pajštev nad katerimi se ti na Ičsah suše debele brkinske češpije in drugo sadje. Urez petnice je redki kmetovalec; ie Škoda, da je ue more rabiti vsako leto.
Trgatev traja pri nas le par dni, ker ti pridelki so dokaj pičli. Naših kmetov vino je radi preobilne kisline še le poleti prijetna pijača. Nazivajo je posebno zunanji kupci „vremščiuo", ker se bojda tudi po vremskih gričih prideluje stična pijača.
V zimskem časi rede pri nas živino iu pu ve-čem pripravljajo drva tržaškim prodajaluicam. Drva stanejo našega težaka premnogo truda, predno do Iii za nje krvavo zaslužene novce. Če vzamemo v poštev pripravljanje iu vožnjo v Trst, ue proda jili niti po 2 gl. seženj. Toda sila kola lomi; prislužka ui ni na levo ni na desno; zato Brkini marljivo trebijo svoje mlade gozde, da se morejo preživiti.
Podnebje je tukaj 3—4 stopinje R. mrzleje, nego v nižinah; zrak je oster, čist ko ribje oko; mnogo krat jo burja nestrpljiva. Zato so pa ljudje čili iu zdravi.
vsa šolska vodstva po mestih ter skrbijo za redno „zvoujenje v šolo" in plačujejo služabnika za ta namen. Ce je v mestu to potrebno, kjer bije toliko ur v zvonikih, kjer imajo obilno ur po hišah in mnogih štacunskih oknih, — koliko bolj potrebno je „zvoujenje v šolo" po deželi, kjer ni ur!— Iu kolikor potrebniše je zvonjeeje, toliko veči je pravica šolske mladine zahtevati od učitelj-stvaT da ono priskrbi — bodisi brez plačila ali za plačilo — redno .zvoujenje v šolo".
Dokler g. učitelj-voditelj tega zvonjecja ue priskrbi, ue more od šolskih otrok zahtevati, da mu morajo o pravem času v šolo dohajati, tudi De sme otrok kaznovati zarad takih zamud, ker niso oni krivi zamude. Ne krivega kaznovati brani zdrava pamet, brani krščanska vera, brani državljanski in kazenski zakonik, branijo tudi pedagogike vse iu nove šolske postave.
Oledč na vse to iti gledč na pritožbe kaznovanih šolskih otrok sklenil je krajni šol. svet (pod št, 2) „da g. učitelj ue sme otrok kaznovali, če šoio zamudijo, dokler se n e bode v šolo zvonilo."
—	Tako je vzJ malolelne, nedolžne, šolske otroki* pod svoje varstvo in svojo hrambo.
Zoper ta logični sklep vzdignil seje nelogični glas od učitelja „Soseda", ki pravi: „Uuduo, da jc gosp. učitelj priznal sklep kraj nega šolsk. sveta, ki veli, da se d cen ne sme kaznovati, ako zakasni uk."
—	„Ker tedaj tukaj ui šolskega zvonjenja, moral bi kr. š. svet še posebno priporočati g. učitelju, da deco strože k točnemu obiskovanju sili." — Vidi se iz teh stavkov, da g. Učitelj „Sosed" hoče imeti prosto roko v šoli, da bo smel, kaznovati otroke tudi če «o brez krivice, nedolžni. Se več I Ou hote, da naj bo v tisti šoli, kjer ui zvonjenja, učitelju priporočeno, „strože k tečnemu obiskovanju siliti" — to če reči: kaznovati deco bolj oj.-tro, če šolo zamudi, kot v drugi šoli, kjer slišijo redno v šolo zvoniti. Čudna logika! — Ali razumete to roditelji i« varuhi otrok V — Ta učitelj „Sosed" misli, da so šoIski otroci brez Vieh pravic, brez varstva, brez očeta, brez matere, brez hrambe postav; ou misli, da ti šolski revčki morajo biti popolnoma izročeni milosti in nemilosti učiteljevi; on uibti, da so otroci kakor osli, iiier c treba toliko bolj te p »ti, kolikor leži nalogo imajo, Oluvešku bitji', ktero su brez prostovoljnega duha misliti ne da, v otrocih prezirati — otročji pravni čut žaliti — otročje pravice teptati — brezobzirno strogost pluti nedolžnim otrokom rabiti — (kakor-šuo g, „Sosed" priporoča) to je silno nevarno, to je krudeluo, to je barbarstvo, to diši po fraiuasoinli. Čuvaji Sionski imejte pozor 1 Kdo ve, če ш tudi pogostno oddaljevanje šol od cerkvij sad neprijaznega d«ba?t
Večkrat pod mrtvim pepelom živo ogijc tleje. — Ljubi moj „Sosed" poglejte, kam ste zašli I
—	.Morda iz namena, da bi diugiin kostanj iz žerjavice potegnili, ste sami sebe opekli. — Vrnite se nazaj na pot zdravo logike, kteio ste bili pri začetku svojega dop 11 a nastopili, iunumestu poučevati našega g. učitelja, kako bi biliiuel govoiiti prt kraj. š. svetu, razložite g. c. k. okrajnemu šol. nadzorniku, ki vodi okr. šol. svet, kako uaj prepriča Srbe iu svetovalce o potrebi p luč 11 a za redno šolsko zvoujenje. Kedar bodo krajni šol. sveti kaso imeli, pojde plačilu im i j od rok. Kdor pa nič ne plača, nič ne ukaže ! Z Bogum 1
Iz cerkljanskih kribov. Narodi napredujejo po Širueiu svetu; a tudi öioveuei ne zaostajajo v svoji ozki domovini. lies je sicer, da imamo še velik korak do one sLopiiije omike, katero uživajo sedaj drugi narodi; vendar z zadovoljnim očesom aiumo gledati, kaso se Slovenci svoje narodnosti zavedajo. Marsikje, kjer pred nekaj Časom ui bilo ue sluba ue duha o narodni zavednosti, se je sedaj ustaaovilo narodno društvo. Tam, kjer pred nekaj iett ni zual skoraj nobeden ue brati ne pisati, so sedaj ustauovili čitalnico. Kuga ne veseli, ko ališi take novice ? Koga no veseli, ko vidi, da se je začei naš kmet zanimati za narodno stvar? Dokler se to godi, se auiu ui še bati narodnega pogiua.
Zaiibog, da o našem Otaležu ue moremo takih veselih poročil oznanjali, čeravao bi jih neizrečeno radi. Maši tjuuj« so v omiki za drugimi silno zaostali iu odkritosičuo govorjeuo, o pravi omiki tukaj še govoriti ue moremo, ker še to malega, kar imajo, imajo kot dedšmo ptejšnjih časov. Žalostno je res, ako moramo priznati, da se med njimi ne dobi uiti enega, vsaj deloma omikau človek. Zato ne smemo zameriti, ako je tak človek včasih tu iu tam surov, Ako pa omike nimajo, se ue bodemo čudili, da se ljudje svoje narodnosti malo ah nič nc zavedajo. Ia vendar sc ue moro reči, da bi se iz njih ne dalo kuj napraviti; ravno nasprotno. Kaj je vendar sedanjim razmeram uzrok? fcaši ljudje so še vedno preveliki starokopitueži, iu sicer zato, ker jim nobeden boljšega ue priponudi. Drugi uzrok za s tanku omike iu narod-ae zavesti bi bil ta, da pridejo uaši ljudje premalo s
(Dalje v prilogi,)	""""