MAŠTARIJE – KOLARSTVO STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. maja 2009 • Leto XIX, št. 20 Petanjci: 8. dan spominov in tovarištva SLOVENIJA JE DEL EVROPE IN SVETA V VSEH POGLEDIH Predsednik države, dr. Dani prispevkov k razvoju, rasti lo Türk, je minuli petek, 8. slovenskega naroda, njegove maja, obiskal Prekmurje. Na intelektualne podobe in iz-Trgu zmage ob dnevu zmage virnosti.” V času, ko je predanad fašizmom v spomin na val ustavno pravo, ustavnost slovenske partizane in sov kot politična in kot pravna jetske vojake je položil venec kategorija še ni imela tiste pred Spomenikom zmage, se pomembne teže, kakršno udeležil dogajanja v Evropski ima danes, ko je Slovenija vasi v središču Sobote, se na samostojna in demokratič-Tišini pogovarjal z županom no pluralistično organizi-Jožefom Poredošem o razvo rana država.” Vanek Šiftar ju občine in imel vsebinsko se je uspešno zavzemal tudi izjemen in odmeven govor za razumevanje sožitja, ko na 8. dnevu spominov in to je napisal študijo o Romih: varištva na Petanjcih. “Izid knjige je bil neke vrste V Vrtu spominov in tovari revolucija.” štva je Ustanova dr. Šiftarje Vanek Šiftar je bil odličen va fundacija pripravila tradi poznavalec manjšin, Slocionalno majsko prireditev, vencev na Madžarskem in tokrat v znamenju treh jubi avstrijskem Štajerskem, in lejev: ob 90. obletnici rojstva 1945: “Nadaljevala se je tudi je prav, da tudi v tem parku smo del Evrope in da smo eden redkih izobražencev, dr. Vaneka Šiftarja, 10. oblet-na Slovenskem s sovražnost-ne pozabimo na celotne raz-del sveta.Vedeti moramo, da ki se je konkretno zavzemal nici njegove smrti in 10. ob-mi po kapitulaciji Nemčije, sežnosti 2. svetovne vojne.” smo del Evrope tudi kot na-za vsestransko sodelovanje v letnici prvega znanstvenega nadaljevala se je na drugih Prizadevati si moramo za rod, ki se je v času 2. sveto-panonskem prostoru. simpozija. V dvorani enote bojiščih sveta. Morda je prav, ohranitev dobrega, kar je vne vojne znal postaviti na Tretje dejanje predsednika Znanstvenoraziskovalnega da se spomnimo, kdaj se je nastalo v Evropi, kajti tudi pravo stran in na zmagovito Danila Turka je bila zasaditev centra Slovenske akademi-začela, in da bomo 1. sep-zdaj je Evropska unija pred stran.” Slovenija mora gojiti španskega bezga v Vrtu spoje znanosti in umetnosti so tembra imeli razloge, da se preizkušnjami: “Prihodnost odgovornost in etično držo minov in tovarištva, ogled odprli 1. razstavo slik pod spomnimo 70. obletnice za-EU ni avtomatično zagoto-zmagovalcev: “Ne sme nas likovne razstave in pogovor naslovom Kopalci akadem-četka druge svetovne vojne. voljena. V globaliziranem presenetiti, kaj šele kakor-s številnimi obiskovalci. skega slikarja Franca Me-To je bila dolga vojna, naj-svetu, kakršnega imamo in koli vreči iz ravnotežja, če Dijaki soboške gimnazije, sariča. Umetnika in njegov večja v zgodovini človeštva, kakšnega lahko pričakujemo slišimo poizkuse revidiranja mladinski pevski zbor Osnovustvarjalni opus je predstavil povzročila je 55 milijonov v prihodnje, bo potrebno sto-zgodovine.” ne šole Tišina in violinistka direktor soboške Galerije Ro-mrtvih.” Pomisliti moramo riti veliko, če hočemo, da bo Drugi del govora je pred-Kristina Šuklar so obiskovalbert Inhof. na žrtve, ki so se zgodile EU ostala pomemben part-sednik posvetil pravniku cem pripravili izjemno ka-V prvem delu govora se je potem, ko so se sovražnosti ner novim velikim silam, ki in tudi pesniku, dr. Vaneku kovosten kulturni program Danilo Turk ozrl k obletnici druge svetovne vojne že kon-se pojavljajo na svetovnem Šiftarju: “Kadar pridem sem, pod vodstvom Regine Cipot konca druge svetovne voj-čale. “Zato je prav, da imamo prizorišču. In v Sloveniji ne se moram spomniti Vaneka in Slavka Šuklarja. ne, ki se ni končala 5. maja spominske slovesnosti, zato smemo nikoli pozabiti, da Šiftarja in njegovih številnih ERNEST RUŽIČ 2 Minister dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih pri štajerskih Slovencih ŽELIMO OHRANITI ZAVEST, DA ŠTAJERSKA NI ENOJEZIČNA DEŽELA Minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta v torek, 5. maja, obiskala slovensko in avstrijsko Radgono in se v Pavlovi hiši -kulturnem domu v Potrni, seznanila s položajem Slovencev v avstrijski zvezni deželi Štajerski. S slovenske strani so se pogovora v Potrni udeležili tudi poslanec v državnem zboru in radgonski župan Anton Kampuš, podsekretarka Vesna Gornik, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Norma Bale, bolj v vlogi dolgoletne učiteljice slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem, tudi v gimnaziji v avstrijski Radgoni, ki je bila v programu obiska, in ki jo obiskuje 25 dijakov iz Slovenije, 15 dijakov z avstrijske strani pa se uči slovenski jezik. Na pogovoru v Pavlovi hiši so sodelovali: predsednica Kulturnega društva člen 7 Suzanne Weitlaner, glavni tajnik društva Mihael Petrovič, dolgoletni predsednik Branko Lenart in strokovna sodelavka Elisabeth Arlt. Položaj štajerskih Slovencev je predstavila predsednica Suzanne Weitlaner in najprej poudarila eno temeljnih nalog Kulturnega društva člen 7, ki je lani praznovalo dvajsetletnico ustanovitve: »Želimo ohraniti zavest, da avstrijska Štajerska ni enojezična dežela, ampak da ima slovansko oziroma slovensko zgodovino, o čemer priča tudi glavno mesto Gradec.« Predsednica je povedala, da je v Pavlovi hiši stalno na ogled razstava o zgodovini štajerskih Slovencev in drugih narodnostnih skupnosti Radgonskega kota. Razstavo so obogatili s pogovo ri z ljudmi , ki govorijo o svoji dvojezičnosti, življenju ob meji, izgnanstvu, o težavah s svojo drugačnostjo: »S serijo intervjujev, ki se nenehno širi, želimo pokazati, da zgodovina ni le stvar preteklosti, ampak da se vsak dan zgodi in naši pogovori dopolnjujejo podobo o življenju ob meji.« Mešani pevski zbor, ki pod vodstvom Bruna Petrischeka poje peto leto, je edina stalna kulturna skupina Pavlove hiše in štajerskih Slovencev. V Pavlovi hiši so tudi tečaji slovenskega jezika. Poleg stalne so v Pavlovi hiši še druge razstave z mednarodnim značajem, vključujejo pa tudi umetnike iz okolice, tako avstrijske kot slovenske. Ta čas je odprta razstava Preteklo in pozabljeno, forografa Branka Lenarta in Elisabeth Arlt, avtorice teksta v obsežnem katalogu. Gre za fotografsko in besedno iskanje izginule judovske kulture v Sloveniji. Predsednica poudarja: »Ob raznih prireditvah, od moderne razstave do srečanja pevskih zborov, se srečujejo v Pavlovi hiši Avstrijci in Slovenci, eno- in dvojezični Štajerci od tu in onstran meje, iz širše in ožje okolice. Zelo smo veseli tudi obiska drugih manjšin.« Na avstrijskem Štajerskem se je zadnja leta močno povečalo zanimanje za pouk slovenskega jezika. V tem šolskem letu se približno 380 otrok uči slovenščino, toda ne kot jezik manjšine v narodnostnih šolah, ampak jezik sosedov, s katerimi se želijo pogovarjati v njihovem jeziku. Več strokovne pomoči pričakujejo od Višje pedagoške šole v Gradcu, ki bi morala izpeljati dopolnilno izobraževanje učiteljev, ki poučujejo slovenščino. Zdaj učiteljem največ pomaga mag. Valerija Perger, sicer višja svetovalka za narodnostno šolstvo v Porabju. Suzanne Weitlaner: »Potrebno se mi zdi uvesti slovenščino tudi v vrtcih, še posebno v radgonskih, ki jih obiskujejo tudi otroci iz Slovenije. Žal, take pobude še ni, kot moramo sprožiti tudi pogovor o uvedbi slovenščine že od prvega in ne tretjega razreda, kot se začenja zdaj pouk.« Suzanne Weitlaner se je dotaknila tudi poročanja o dogodkih in položaju štajerskih Slovencev. Izrazila je zadovoljstvo, da je prišlo toliko novinarjev v Pavlovo hišo ob obisku ministra, še bolj pa, da avstrijska radiotelevizija po novem zagotavlja tudi štajerskim Slovencem zastopanost v slovenskih medijih, ki so že uveljavljeni na Koroškem. Tako imajo dogovor, da je o štajerskih Slovencih po en prispevek v vsaki oddaji Dober dan, Koroška -po novem tudi Dober dan, Štajerska, kmalu pa bodo začeli objavljati prispevke o štajerskih Slovencih tudi v programih celovškega Radia 2 in Radia Agora. Vse še ni urejeno, kajti ni dogovorjeno, »kdo Začnili so prekrivati strejo na varaškom muzeji Prejšnji keden (4. majuš) se je v varaškom muzeji Avgusta Pavla začnilo delo, delavci so začnili prekrivati pa popravlati strejo. Muzej Avgusta Pavla je na Vogrskom edini (egyetlen) muzej, v sterom je vöpostavleno, kak so pa kak živejo Slovenci na Vogr skom. Zatok so pa bile slovenske organizacije lani geseni tak zaskrblene, gda je tak vögledalo, ka ga ščejo zaprejti. S pomočjauv Županijske skupščine Železne županije (Vas Megyei Közgyűlés) se je te skrbi zošikalo, če rejsan samo začasno, rejšiti. Županijska skupščina je pa že pred tejm dala varaškomi muzeji 2,8 milijona forintov, naj se s toga prekrije streja, stera je bila že v lagvom stanji. Na ednom natečaji (pályázat) so pa dobili pejneze za tau, ka bi si obiskovalci leko poglednili tiste predmete tö, stere majo v skladišči (raktári). Zatok do kmalu začnili z restavriranjom predmetov. Če pa bodo dobili projekt Interreg III/A, na steroga so se glasili vküper z muzejom iz Sobote pa Lendave, de se k muzeji ešče vcujzidalo tö. M.S. bo vodil štajersko redakcijo za slovenski spored in kakšni so načrti za nadaljnje delovanje. Prvi prispevki v TV oddajah so bili na Štajerskem dobro sprejeti in tako upamo, da se bo znanje o slovenski manjšini v tem prostoru ter delovanje Pavlove hiše razširilo.« Minister akademik Boštjan Žekš je najprej ocenil, da ga je tako v slovenski kot avstrijski Radgoni in Potrni impresioniralo pozitivno ozračje. Vidi se, kako je mogoče zadeve premikati in urejati. »V osrednji Sloveniji prevladuje prepričanje, da bo kmalu konec sveta, slovenstvo propada, živeti nimamo od ničesar. V sebi moramo imeti optimizem, na zadeve gledati s pozitivne plati in ne tako, da vidimo povsod in v vsem nekaj slabega. Primer: na južnem Koroškem v Avstriji se je zelo povečalo število učencev pri dvojezičnem pouku. Meni, ker sem naiven človek, se to zdi dobro. Manjšinci mi govorijo, da je slabo, ker starši pošiljajo otroke k dvojezičnemu pouku zaradi koristi in ne zavoljo nacionalne zavesti. Jaz sem Slovenec, ker se mi splača, kajti zgolj iz nacionalne zavesti bom težko preživel. Če se več mladih želi učiti slovenščino, ne bomo spraševali zakaj, ampak bomo rekli, da je to dobro -slovenščina postaja koristen jezik. Tu takih problemov ni. Slovenski dijaki hodijo v gimnazijo čez Muro in se počutijo enakopravne. V Sloveniji moramo poskrbeti, da jim zagotovimo delo. Tako jih ne zgubimo.« Minister je tudi zagotovil, da bo Slovenija nadaljevala z vsestransko pomočjo štajerskim Slovencem: »Zdaj je odnos Slovenije primeren, ne bom rekel, da je dober, je pa bil prej dolgo obdobje nekoliko slabši.« ERNEST RUŽIČ Porabje, 14. maja 2009 3 15 let »Prijateljstva« Leta 1994 sta dali kasnejši glavni urednici, Mária Ember in Éva Mayer, pobudo za ustanovitev revije o manjšinah na Madžarskem. V zadnjih petnajstih letih je družbena in kulturna publikacija z naslovom »Barátság« predstavljala usodo, zgodovino, tradicijo in kulturo vseh domačih manjšin. Začetki revije so bili težki. Urednici sta zaznali, da ima madžarski izobraženski sloj le malo znanja o manjšinah in narodnostih. Področje je bilo bela lisa, ki naj bi jo zapolnila nova revija s predstavitvijo barvite in bogate kulture narodov na Madžarskem. Poleg informiranja pripadnikov večinskega naroda je bil namen novonastale revije tudi prispevati k medsebojnemu zbliževanju posameznih manjšin. Članki v izdaji, ki se pojavlja vsak drugi mesec, so napisani v madžarskem jeziku. Sprva sta urednici morali kar »loviti« manjšinske avtorje, ki naj bi objavljali prispevke v jeziku večinskega naroda, saj so bili le-ti vajeni v glavnem pisati v svoji materinščini. Po petnajstih letih je položaj popolnoma spremenjen. Po smrti sourednice ureja revijo Éva Mayer sama, in ima pri vsaki številki deset do dvajset strani viška. Okoli publikacije se je izoblikoval krog avtorjev, ki ga sestavljajo etnologi, pisatelji, pesniki in novinarji. Lahko rečemo, da je revija »Barátság« prisotna v vseh delavnicah, kjer se dogajajo pomembne stvari v življenju manjšin, najsi bodo to gledališča, kulturni domovi ali manjšinske televizijske oddaje. Revija »Barátság« je na Mad žarskem edina, ki poroča o prireditvah in praznikih vseh manjšin na Madžarskem. Ponuja tudi izbor iz njihove književne in umetniške dejavnosti. Glede nekaterih pravnih zadev, ki so povezane z manjšinami, spregovorijo v reviji tudi politiki, javni uslužbenci ali manjšinski strokovnjaki. Publikacijo berejo tako pripadniki manjšin kakor tudi člani večinskega naroda ter skupnosti zamejskih Madžarov. Nekatere od njenih stalnih rubrik so: Skupna Evropa, 21. stoletje, Iz ombudsmanovih dokumentov, Knjige, Razstave, Gledališče in Na naših domačijah. V preteklih petnajstih letih je bilo v reviji objavljenih tudi večje število člankov o Slovencih na Madžarskem. Avtorji so bili: Marija Kozar, Ibolya Dončec, Marijana Sukič, Stjepan Lukač, Marija Šulič, Albina Nećak Lük in drugi. Članki se večinoma ukvarjajo z etnološkimi, književnimi, šolskimi ali drugimi aktualnimi temami. Revija je na voljo za branje tudi na spletu, od letnika 2002 so digitalizirane vse številke. Trenutno ima publikacija nad 1100 naročnikov, kar je po mnenju urednice lepo število za revijo s tako posebno tematiko. Leta 2003 je uredništvo prejelo priznanje »Za manjšine«. V zadnjih nekaj letih je naraslo zanimanje za manjšine med mladimi, je ugotovila Éva Mayer. Ne mine teden, da ne bi kakšen študent obiskal uredništva zaradi zbiranja gradiva za svoje diplomsko delo. Nekateri ostanejo pri reviji kasneje kot avtorji. V prihodnosti jim želijo nameniti posebno mladinsko rubriko, poleg tega načrtujejo tudi močnejšo prisotnost civilnih organizacij v publikacijah. Glavna urednica si želi, da bi našla zavzetega človeka iz vrst manjšin, ki bi razmišljal podobno in s katerim bi lahko delila delo, skrbi in veselje. Le-ta bi lahko kasneje tudi nadaljeval urejanje revije, ki se mora boriti za svoj obstoj s pomočjo natečajev. Že petnajst let pa prispeva k načelu Evropske unije pri multikulturni vzgoji: »Sprejmemo in vzljubimo lahko le to, kar dobro spoznamo«. -dm- Na den sv. Florjana so se spominali 4. majuš je den svetoga Florjana, steri je patron gasilcov. Živo je v rimski krajini Nuricum (gnešnja Austrija) v 4. stoletji po Kristuši, gda je cesar Dioklecijan najbole preganjo kristjane. Bijo je rimski (római) sodak, oficir, slüžo je v legiji. Bijo je pa kristjan, steri se je te, gda so štirideset kristjanov zaprli v temnico pa ji je tam čakala smrt, sam zglaso pa vöpovedo, ka je on tö vörnik Kristušove vöre. Steli so ga nagučati, ka naj zatadji svojo vöro pa naj darüvle rimskim (poganjskim) bogauvom. Gda je tau nej napravo, so ga zaprli, bíli pa mantrali, na konci so ga osaudili na smrt. Smrt je strpo 4. majuša 304. leta tak, ka so ma kaulak za šinjek zvezali mlinsko kolau pa so ga ličili v reko Enns. Legenda pravi, ka tisti človek, steri ga je vrgo v vodau, je slejpi grato, njegvo mrtvo tejlo je pa voda vövrgla na edno skalo. Pokopati ga je dala edna divica (vdova) skurok na skrivaj, na tistom mesti, gde so ga pokopali, so se pa začnile čüde goditi. Prvo pisanje o tom, ka so si ga gasilci vöodebrali za svojoga patrona, najdemo iz 16. stoletja, dapa uradno (hivatalosan) je tau grato samo na začetki 19. stoletja, gda so vsepovsedik začnili organizirati prostovoljna gasilska društva (önkéntes tűzoltó egyesületek). Zatok so si gasilci ranč njega vzeli za patrona, ka je prej slüžo v tisti rimski legiji, stera je bila zadužena, ka je gasila ogenj. Vejmo, ka je ogenj v tistom časi trno velko škodo napravo, če je dér vövdaro. V Porabji se s sv. Florjanom leko srečamo v Slovenski vesi, gde je patron kapejle, njegvi kip (szobor) stoji na glavnom oltari. Kapejlo so zozidali med letoma 1882 pa 1885. Za patrona cerkve so si zatok odebrali sv. Florjana, ka je v vesi bijo leta 1826 velki ogenj (požar), gda je dosta ramov pogorelo. Kip sv. Florjana pa najdemo na Dolenjom Seniki tö, dau ga je postaviti Ferenc Žido leta 1932. V nedelo, pred 4. majušom, so se sakalovski gasilci oblekli v svoje uniforme in so z gasilskim praporom (zastavo) vred prišli k meši, gde je nji in njini prapor blagoslovo župnik Ferenc Merkli, steri se je o požrtvovalnosti, pa o tom, ka gasilci pomagajo, če trbej, spomino v predgi tö. M. Sukič Foto: L. Nemeš Porabje, 14. maja 2009 4 Kmalu zazvenijo obnovlene orgle na Gorenjom Seniki Na fari na Gorenjom Seniki se že več kak dvej leti obnavlajo orgle, stere do vejndrik že za en mejsec zazvenele. O obnovitvi nam je pripovejdal župnik gornjeseniške fare, gospaud Ferenc Merkli. • Kama ste dali odpelati obnoviti orgle? »Najprva smo tak brodili, ka orgle damo naredti v Sloveniji, v Maribori, gde je ena velka firma, škofijska orglarska delavnica. Oni so nam plan naredli, pa so nam ponüdili obnovo orgel za dvajsti mili jonov tolarov, tau je bilau pred trejmi leti. Te je pa naš püšpek pravo, ka moraš meti več ponudb, najmenje dvej, najbaukše pa, če maš tri ponudbe (ajánlat). Te smo pa eške prosili v Somboteli. Od tam je en tišlar pa orglarski mojster István Kiss prišo na Gorenji Senik pogledat orgle, pa je pravo, ka je naredi za 10 milijonov, depa pravo je, ka je on penzionist pa bole pomalek dela. Pravo je, ka je naredi v dvej lejtaj pa pau. V Maribori bi tau naredli v enom leti, depa za 20 milijonov. Te smo pa na župnijskom svejti cerkveni kotrig brodili, ka je bole važno, pejnezge ali cajt. Ka smo že brodili, ka hüdi časi pridejo, pa smo brodili na tau tö, ka če so že Senčarge več kak štirideset lejt čakali na tau, ka bi sto na te orgle igro, te eno leto eške leko počakajo. Tak smo se odlaučili, naj orgle naredi sombotelski mojster za 10 milijonov. Trno smo je steli dati naredti v Sloveniji, depa 20 milijonov v enom leti bi nej mogli vküper spraviti.« • Kak ste zbrali pejneze za obnovitev? »Mi smo meli s tejm dosta težav. Na začetki 90-ih lejt so gnauk že brali pejneze za tau, ka bi popravili orgle, pa velki pejnez je vküper prišo. Te pa je prišo mojster iz Budimpešte. Prvi den so ma dali cejle pejneze in je taodišo. Tau je naredo na več faraj, tam, gde so meli staroga župnika in so njemi zavüpali, dali pejneze, on pa je taodišo, nej ka bi naredo orgle. En den je tam biu, nika tam delo, pa je taodišo s cejlimi pejnezi. Zavolo toga smo meli težave, depa vala baugi, je en den prišla ena ženska iz Merike, pa je dala naši fari trno velko vsoto pejnez za orgle pa za druge namene tö. Tau seveda ne smem poveda-dati, ker nej bi go rad mejšo z ti, kelko je dala. birmov, ka ta tö vöro pa pau Mi smo en tau tej pejnez že drži, pa se moram z decov pa s ponücali za vsefele reči, depa škofom tö ukvarjati. Dja škem nam je eške ostalo. Zavolo toga smo tak brodili, da bomo obnovili te orgle. Tau je en tau, ka smo že meli na banki. Lani je pá bilau zbiranje, ko smo pejneze brali. Pa moram povedati, da nejsam razočaran (csalódott). Čeprav sem bijo pesimist, ka lidge nedo dali, ka so meli tisto razočaranje pred dvajstimi leti, depa dali so. Zdaj pa v tretji fazi, ka že nej-eno predajo za cejlo faro, ka mamo dosta do konca, pro-bi skoraj cejli den držalo pa simo od slovenskih institucij, bi pozvau najbaukše orgoorganizacij podporo, pa čaka-niste. Iz Pannonhalme mi je mo na kakršnokoli pomauč.« že obečo dr. Ferenc Áment. • Gda de predaja novih Naš orgonist tö pozna enoga orgel? mojstra iz Budimpešte, steri »Zdaj trenutno še nika ne mo-genialno igra. Potem čakamo rem povedati, depa obnovitev mojstre iz Slovenije tö. Tau je v zadnji fazi. Vüpamo, ka naj bi bilau 12. julija, vabimo mojster do birme že zgotouvi, vse lidi iz Porabja, depa tau je da mo pri birmi že s tejmi or-zagnauk samo plan.« glami špilali v cerkvi. Predajo pa škemo na drugi datum Nikoletta Vajda Recept za šarloto Biskvit: 4 žučaki, 15 dkg cukra, 10 dkg bejle mele, 5 dkg puding, 0,5 pecilnoga praja, iz 4 beljakov snejg Krema: 2 dl vode, 5 žlic cukra, 1 vanilij, tou sküjaj, vcuj deni v 2 dl vode namočeno 1 vrečko želatine. Posebej stepi 1 liter sladke smetane, dodaj 2 velkiva sadniva jogurta, na tou pa vcuj zmejšaj sküjano želatino. Tou vse vküper zmejšaj pa včasi vlej na biskvit. (Leko eške vcuj deješ narejzano kakšo sadje, pa malo te, gda se krema strdi, okrasiš.) Vse püsti v tepslini – ka se krema ne razteče. Tou je hitro pa fino pripravleno pecivo ali pokaraj. Dober tek! Marija Rituper Porabje, 14. maja 2009 5 Jože Ftičar Tam, gde škrbetávka alelujo rúži … (4) Gda je zajtra stano, se počüto – čüdo bože – sčista friškoga. Kak gda je zarja pregnala vso tesnoubo ž njega. Žerjava zarja vüzenskoga jütra! Odgnala je kmico, pozlatila stené i napunila vso ižo. Naidnauk je občüto vedrejše zaveslaje svoje düše. Nej ka bi kaj premišlavo, se je svétešnje oblejko i se napoto tá, gde so bili zvonovje zmožni preglasiti škrbetávko. Paščo se je, kak gda bi što notriprnesti vse, ka je prle zamüdo. Ali kak se denok naj zdrüži s tauv pobožnov drüščinov? On zapüščenec, kij se je zapüsto tüdi v düšnom táli? Naj bou, kak šté, vseedno more kcoj. Ali včasi zaten, kak je pristopo, je začüo za seov špotlíve glase: – Viš, viš, mouž od Hedvike! – Šenta, tejste divjage tepeške? – – Tejste, ja. – – E sirotek … – Sin Davidov, je vüzenska pout v cérkev za tau valoun, ka se na njoj obgrzávle lidí? Kumaj se zadržo, ka njim nej bodikaj zgučo. Kolena so postanola mejka, opoteko se, te se pa zbojo, ka vküpspadne. Z zadnjimi močmi se ogno špotlívcom pa odšepeso v kmičen kout cerkve. Tam je pri mrtvom tejli Odküpitela sklanjalo glavé nekelko nevolnij ženk. Nasrejdi farbastij posvejtov i pisanij rouž se je zagledno v nepremeknjeno tejlo počlovečenoga Bogá, šteroga je človek obsódo na najbole zavrženo smrt. Kak je li mogo stanoti od mrtvi pouleg neskunčanij hüdobij človeškoga roda? Nevörvanost se njemi hapila trücati v düšo; ka bi se je rejšo, je poklekno v bližanjo kloup (stolico) pa se z Zasramüvanim i Trpečim napoto po štacijaj križnoga pauta. Nej, On je nej več mrtev, On živé naprej, more živeti, ka nas nevrejdne odrešüvle. Kak se šté v mamčinoj Knigi molitvenoj. Bormeš tak. Što se pa gnesdén šče stavi na Križnoj pauti? Svejt je navajeni lekoga živlenja, oudeleč se brani najmenše žrtve. Kak sploj leko spejvle alelujo, se veseli Kristušovoga goristanenja, če se nej zadržo ž njim pod križom? Sploj more što čütiti edno s Križanim, ki ne pozna nikšega trplenja?! Spreletelo ga je, ka zmore tou v preci velkoj meri on sam, pa je zravna začüto prijátela v njem. Čüti se naravnóč počaščenoga, če njemi je leko on, nevelen Tjašek, drügi Šimon iz Cirene. Ali ka de toga vrejden, more sünoti krej žméčavo svojij grejov, si odejnoti od njij. Zravna gda je tou opravo, se je počüto olekšanoga pa se hapo pogučavati ž Njim kak s svojim dománjim. – Kakšte je pri nas doma – ti najbole znaš, kak je hüdo – te vseedno prosim, naháj mi denok malo placa za tisto čütenje, šteromi so nigda svejta pravili lübezen. Srd me najmre leko živoga raztrga, vöri. Ne dopüsti, ka bi bilou vse istina, ka trosijo po fari. Ti dobro znaš, kak dugo je odila po svejti brezi vsakšega spadája, čiglij so se njoj klanjali z vsej krajov. Zdržala je, kakšté nemérna, dokeč si njoj nej poslo na paut tistoga kundraša smetenoga, šteri njoj zavrto glavou s pravim, diko obečanim teátrom. Čemeren sam büo, dobro znaš, ka si tau dopüsto, samo si znán za minuto spregledno, kak popadliva je na deske oderske (színpad). Bog moj, vej si pa znan nej pozabo, kak se je ves čas grizla, ka je nej šla v školé, ali bár za igralko (színésznő). Gda je pa gorprišla, ka njoj lepota nej povejnola – vsakše dejte jo je samo polepšalo – i gda je držáva odprla dveri v šörki svejt, njoj je krv zakipela pa jo odneslo. Moreva razmiti, Bogec dragi, čiravno nama krvavi srcé. To je po priliki tak, kak gda se vužgé vörazlijani bencin, ne pogasiš ga, kakšté se mantraš. Natúra je natúra, ti boš tou najbole razmo, ki vidiš vse z visočine nebeske. Sam za sébe pa tak preštimlem, ka té ženske jes ne obládam. S tem stvorénjom jes ne morem iti vštric. Vej sam se toga bojo že davnik. Jo nikelko skoro razmim: ona takša modra glavica, v edno formo celou farna prosvetitelca (ma ža preci lüdskij iger za seov), pa se nasmoli na nikšega Tjašeka zakotnoga, šteri zná kumaj blanje zožagati pa oder vküp zabiti. Vseedno te prosim, Gospod, v svojoj preproščini te molim i prosim, ne odtegni mi je za stalno. Včini, Vsegazmožni, ka si ednok že napasé tau svoje nigdár potešano srcé! Pa ka se ne pogibi do kraja tam vöni. Viš, nejmoj živini si dao, ka najde paut domau. Sploj pa pri živini ne vem za niedno, ki bi pistila mladiče šče nepreskrblene v gnejzdi pa ji ne bi gorspravila. Edino človek, šteroga si obdaro s pametjov i slobodnov volov, je zmožen znevöriti se svojemi rodi i ga zapistiti; človek, takzvána korouna stvárstva božega, zná biti tak prevrtlivi, nadüti pa paróuven, ka zataji svoj rod, svoje domovanje i svoj materni gezik pa zbegne tá, gde vüpa najti boukši žitek za sebé. (se nadaljuje) … DO MADŽARSKE Demokratski forum ni izglasoval premierovega paketa 11. maja je madžarski parlament glasoval o t. i. Bajnaijevem paketu protikriznih ukrepov, ki ga stranka Madžarski demokratski forum ni izglasovala, kot je to najavila že nekaj dni pred zasedanjem parlamenta predsednica stranke Ibolya Dávid. Poudarila je, da se sicer strinjajo z nižanjem odhodkov proračuna, so pa pričakovali tudi ukrepe, ki bi pomagali pri revitalizaciji gospodarstva. Računali so tudi na dolgoročne reforme, ki jih pa paket ne vsebuje. Kaj mislijo volivci o ukrepih Bajnaijevega paketa? Osrednji madžarski dnevnik Népszabadság je v javnomnenjski raziskavi vprašal volivce, ali se strinjajo z ukrepi paketa nove vlade. Medtem ko so se vprašani (1200 oseb) splošno strinjali s tem, da so varčevalni ukrepi potrebni, so pri posameznih ukrepih bila mnenja precej različna. Največ vprašanih (90 odstotkov) se je strinjalo s tem, naj se znižajo plače vodilnih v javnem sektorju oz. državnih podjetjih. Kar visok odstotek ljudi je pristaš znižanja dohodnine (73 odstotkov) oz. socialnega zavarovanja (zdravstvenega in pokojninskega dodatka), ki ga plačujejo podjetja. S tem se strinja 69 odstotkov vprašanih. Z vsemi ostalimi ukrepi se strinja manj kot polovica anketirancev. (Povišanje DDV-ja, trošarin, ukinitev trinajstih plač v javnem sektorju in trinajstih pokojnin, odvzem določenih družinskih podpor, med njimi podpore za nakup stanovanja itd.) Ljudje najbolj nasprotujemo temu, da bi vlada od leta 2012 postopoma dvignila starostno mejo za upokojitev na 65 let. Prireditve • Pri Gradu na Goričkem bo 17. maja potekala prireditev Majska pesem, na kateri bo nastopil tudi Komorni pevski zbor ZS iz Monoštra. • 31. maja ob 16.45 uri (po slovenski maši) bo v monoštrski baročni cerkvi koncert ansambla Gaudeamus. MATERINSKI DAN V ŠTEVANOVCIH Porabje, 14. maja 2009 6 Stare maštarije - kolarstvo »Eden dober kolar vse vraga zna naprajti« »Edna najstarejša maštarija, »Osemdeset lejt sam zdaj star, sam pa že dvajsti leko napra-• Kak ste tau delali, naj bili mašini, potistim že léko štera se je najprvin pozabila,« pa devetdvajstoga rojeni. Tak vo eden den.« vsakši falat gnaki baude? bilau. Tisto je bilau žmetno, pravijo Vendel Gašpar, kolar ka gda sam začno delati, te je • Gda sta se vönavčili za »Emo sam edno mero, pa s gda sam vse z rokauv mogo z Markovec. Pa rejsan je tak, bojna bila pa dosta dela smo kolara, potistim ste že meli tistim sam tau tak vödelo. delati. Platišče smo vse z rov Porabji več sploj nejmamo meli. Eden za drugim smo tau delavnico? Fauslin sam notradjau pa te kauv kauli vöžagali. V rokej tašoga človeka, šteri bi znau redli kaule. Gda je konec bilau »Nej, te sam ešče nej emo. s tejm sam tak kauli potegno. si držo žago pa gor, dol si go kaula redti ali Prva tri lejta sam ešče v drugi V tej meri je edna ostra spica mogo vlačiti, tak ka naj na capopravlati. Tau delavnici delo kak pomočnik. pa tisto se te vidi v lasej, gde paši ostane. Tau je vse žmetno je vejn zato, ka Gda sam delavno dobo emo moraš žagati. Če vekšo kolau delo bilau.« lasene kaule se pa obrt, potistim sam si vöna-trbelo, te sam na vekšo posta-• Gda ste oslejdnjim kaule več ranč ne nü pravo tau delavnico, ka ešče vo, če menšo, te si pa na malo redli? cajo. Če pa kaule gnesden mam.« postavo. Tau sam dja že emo »Vejn na konci šesdeseti lejt, nej trbej, te kola • Gda ste že meli obrt, poti-na meri zamerkano. gda sam ešče kompletne kaura že tö nej. stim ste že samo iz kolarstva Vekša kolau je, kak zdaj mam le redo. Potistim sam ešče več • Vendel, kelko živeli? kolarov je ešče »Gazdijo smo mogli meti zato, tü v krajini? ka samo iz kolarstva si nej »Dosta nas že mogo živeti.« nega, zato ka so • Računali ste, kelko kaul zvekšoga že vse ste naprajli? tapomrli. Kaule »Nejsam računo, dapa dosta. se že ne nücajo, Pa te tiste, ka sam popravlo, pa za volo tau sam ranč nej vcujdau. Kolau ga kolara tö nej je hin bilau, gda je staro bilau, trbej.« ali pejsta fertik bila, platišna, • Kak ste se vi spica, tau sam vse mogo po tau maštarijo pravlati.« vönavčili? • Kak se začnejo kaule redti? »Bijo sam vajenec (inas) tri bojne, te je eden čas ešče šlau, »Najprvin smo škarje delali, lejta, kak tau prlej bilau, pa pa trbelo kaule, dapa vsigdar potistim pa štiri potače pa sam te potistim izpit (vizsga) menje. Kak so traktorje na-garice.« postavleno, je osemdesetpet kaul redo, dapa te je že kole napravo. Te sam štiri lejta prej prišli, tak je kolarstvo • S kakšnoga lesa se potači centimetrov velka bila. Zad-nej trbelo, zato ka so gumaste mogo delati kak pomočnik, vömrlo. Kolarska obrt je bila delajo? nja kolau je dvanajset spic bile. Tejm sam že samo vrnji pa te sam daubo obrt (ipar). najstarejša. Pavri so tak vozili »Breza ali pa jesen (kőris). mejla, prejdnja pa deset. Zad-tau redo.« Dapa potejm sam üšo na obrt-s kauli, ka nika žalejzge nej Jesen se pri nas, pa brodim nja kolau je šest enako gnaki • Kakšne fele kaule ste vse no šaulo, naj leko majster bau-bilau v njij, pa nika nej ko-pri vas tö tak pravijo, ka div-platišč mejla kauli.« delali? dem.« vano. Štirdesetdevetoga sam ji ori. Tau sta zato dobriva • S kakšnoga lesa ste redli »Dvej kaule djestajo. Edna so • Gde ste se včili? šau v vojsko, pa sam v Srbiji lesa, ka dugo, trajno držita, platišče? kravje, druge so pa konjske. »Na šauli sam bijo v Ptuji, gda vido taše kaule, v šteri je enga pa sta močniva. Te lejs sam »Tau tö ranč tak, kak za pej-Tau je razlika, ka so konjske sam vajenec bijo, majstersko cveka nej bilau. Tam so kmet-vse mogo küpti pa par lejt je ste, sta breza pa jesen bila močnejše. Vse je bole debelejšaulo sam pa delo v Soboti.« je ešče tak vozili kak v tisti mogo senti, pa samo potistim najbaukša. Gda sam kolau šo, kak škarje tak kole. Kole • Zaka ste se ranč za kola-stari časaj. Kolarstvo je naj-je leko delo z njim. Vsigdar vküpnapravo, potistim sam jo so pet centimetrov šurke na ra glasili? starejša obrt bila, pa najprvin sam dosta pejnaz emo v mate-pelo k kovači, pa je on te ob-konjske kaule, kravjine pa »Tak me je oča zrihto, pa sam je izumrla tö.« riali. Ka se je pa spokalo, tisto rauč gornapravo.« samo štiri pa pau.« mogo iti za vajenca.« • Žmetna maštarija je ko-sam leko talüčo. • Gda so kole gotove bile, ka • Ka zdaj delate, gda že nej • Meli ste volo za tau? larstvo? Gda sam pejsto vözdrukso, ste delali tadale? trbej kaule? »Nejsam meu trno, raj bi za »Žmetna, dapa nej se navči-te sam najprvin lüknje zvrto »Uje, garice, stvaure. Dočas ka »Pripelajo zato ešče tü pa tam nika drügo šau, dapa mogo ti, liki zato, ka nika strojov, kauli pa se je vözdumbo. Sé kovač s kolami zgotovo, kaule kaj popravlat. Gda mam čas, sam iti.« mašinov nej bilau. Gda sam so šlij te not spice. Skrb trbelo so krede bile.« te pa vsefela delam tak za • Sledkar ste že dobili vo-vajenec bijo, vse smo na roko meti, nej ka bi se pejsta poči-• Ka vse ste ešče delali zvün reklamo. Delo sam stüdenec, lau? delali. Žagali, oblili smo, ešče la, zato pa gda sam drakso, že kaul? mlin na veter, lestenec (csil»Gda sam vajenec biu, te sam draksali smo na naugo. Zdaj te sam žalejzen obrauč gori »Vse te kmečke škiri, ka smo lár) z kauline kole, kauce, ka pa že mogo meti volou, ovak je že lakejše, zato ka mam djau. Spice so z agace pa se prlej nücali. Plüg, zvün glave mi ranč napamet pride. Pa bi nej mogo delati.« žago, obli mašin, ešče te ma-je vse z rokauv vödelo. Gda vse, ka je leseno bilau, male delam tišlarsko delo tö. Ranč • Dosta dela ste meli? šin, ka draksam, elektrika so spice kredi bile, te se je nut kauce, uje, djarme, brane, pa zdaj sam ednoma dvera pa »Sprvoga smo dosta kaul red-žene. Prvin, gda sam na no-v pejsto zabijo, pa sam kauli če mujs bilau, te vse.« okna redo na kučo. Tau je tak, li, zato ka te bojna bila pa do-gau drakso, sam samo par mero vzejo, kak velka de ko-• Ka je najžmatnejše bi-kak pravijo. Eden dober kolar sta kaul trbelo.« falatov leko napravo. Sledi, lau. Potejm se te platišče zač-lau? vse vraga zna naprajti.« • Zaka, kelko ste vi stari? gda je že na elektriko šlau, te no vöžagati.« »Kak sam že pravo, gda so že Karči Holec Porabje, 14. maja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Biu je eden takši den, gda lidge strejlajo s štükom. Biu je eden takši den, ka njemi pravijo svetek. Ja, lidge majo svetke! Depa srake nemajo svetke! Za srake je vsikši den gnaki den. Nemajo nej petka pa nej svetka. Pa s štükami ranč tak ne strejlajo. Zato pa njim poukanje s štükom trno na žile dé. Kak bi pa nej, vej se pa vse drejve trausijo, pa se zato trausijo srakina gnejzda ranč tak. Edne zatoga volo odletijo kama inan pa tam počakajo, naj poukanje enja. Edne pa neškejo nikam inan odleteti. Ostanejo na svojom daumi pa čakajo, samo naj grmlanca tamine. Takša je sraka Črnamlaka tö. Sraka Črnamlaka je že vejdla, kak tou dé. Vej pa so edno leto nazaj tö štüki strejlali, skur tak, kak bi bojna bila. Depa té slejdjen svetek so tak grmeli, kak bi dvej bojni bile. Pa nej samo tau! Nej pa nej so škeli enjati! Drejve so se vugibale, gnejzda so se trousila, srake pa so v nji vüška skakale. Tiste srake, ka so ostanole v gnejzdaj. Ednim je že žau bilou, ka so nej odletele za drugimi srakami ta daleč, gde se štük kuman čüje. Depa zdaj so več nej vüpale leteti. Vej bi je pa leko kaj zaodilo. Tak se je vsikša za sebe držala v svojom gnejzdi. Vsikša za sebe si je stiskavala glavo pod peraut pa si brodila, samo ja mine, samo naj štüki nejmi ostanejo. ŠTÜK Depa kak povejdano, tou leto so nej pa nej škeli tiüma gratati. Kmica je že dugo pokrivala zemlo, štüki so eške naprej trousili zemlo, drejve pa gnejzda. Sraka Črnamlaka je bila že trno lagve vole. Zavolo štükov si je nej nikšno gesti ziskala. Zavolo njive grmlance je nej spati mogla. Zavolo žmetnoga poukanja je že skur sedemkrat spadnola iz gnejzda. Kak bi naj bila dobre vole? Depa tou je njeni dom, ka nej? Kama inan naj dé? »Tej štüke trbej dola staviti!« si je zapovejdala že najmenje sedemkrat. »Naj se njim vküper poterejo!« si je želejla najmenje sedemkrat tö. Depa kak naj je dola stavi? Kak naj se vküper poterejo? Neje vejdla, pa je zato v maloj tiüči vküper pozvala sestre srake: »Ka naredimo, ka tou strejlanje, poukanje, ta grmlanca premine?« Depa druge srake so tö nej vedle, ka naj naredijo. Pa so od velke grmlance ranč nej mogle kaj čednoga vözbroditi. Samo sraka Črnamlaka je eške leko tak malo brodila, dokejč si je nej zbrodila: »Kak dugo nam trbej, ka si gnejzdo naredimo?« »Eden den pa pou,« so skur v eden glas prajle srake. Glavé so vküper djale pa njim je sraka Črnamlaka vse lepou raztumačila. Pa so tak naprajle tö. Vse srake nagnouk so se zdignole pa v klüne vzele gnejzda od srak, ka ji je nej bilou doma. Zmejs med ednim pa drugim strejlanjom so gnejzda nut znosile v šürke štükove cej vi. Možakarge so nabili štüke, čakali so ka strli, depa kak eden pa kak drugi pa tretji štük so strlili, samo ka nazaj. Ednomi je osmodilo cipele, drugomi lače, tretjomi pa vlase. Pa je po tejm gratala takša blajžena tiüča, ka je že dugo nej bilau v tej krajini. Samo tü pa tam se je zmejs čülo, kak tisti trge možakarge nika lagvo gučijo. Depa nejso vedli, ka je bilou. Ja, bila je velka kmica, srake pa so skur vcejlak črne. Tiste bejle pere pa je nej niške vpamet vzeu. Zdaj so srake dun leko odišle spat. Na drugi den so druge srake prišle domou. Dvanajset gnejz je nej bilou med vejkami. Sraka Črnamlaka pa je že vejdla, ka trbej prajti: »Od štükove grmlence so ništerna gnejzda doj spadnola pa se razmetala. Depa, tak je tou na taum svejti, ka dom trbej obraniti, kakoli se godi.« Na, zato srake tö poštenje majo pa so njim brž pomogle nouva gnejzda naprajti. Nejso je delale eden den pa pou. Vse so zgotouvile v pou dneva. Pa bi eške bole brž gotove bile, če bi nej zmejs ojdle kradnit. Miki Roš 5. maja je bilo regijsko srečanje otroških folklornih skupin v Ljutomeru. Prireditve se je udeležila tudi števanovska otroška skupina. Bili smo zelo ponosni in veseli, da je bila naša skupina izbrana na območnem srečanju, ki je bilo 6. aprila v Monoštru. Na območnih srečanjih se je letos predstavilo preko 200 otroških folklornih skupin. Izmed teh je bilo izbranih skoraj 50 za regijska srečanja, ki so se zvrstila v šestih slovenskih krajih. Eno od teh srečanj je bilo 5. maja v Ljutomeru. Prireditev se je začela ob 11. uri v ljutomerski glasbeni šoli. V uvodu nas je povezovalka prisrčno pozdravila. Povedala je, da bi se moralo predstaviti devet skupin, vendar so se Potem so se gledalci preselili na Madžarsko med Porabske Slovence, saj se je predstavila števanovska folklorna skupina Zveze Slovencev. Predstavili so splet goričkih in porabskih plesov ob zvokih harmonike Boris Velnerja. V otroških očeh je bilo videti iskrice sreče, da so se lahko predstavili s plesi in pesmimi: Rdeče češnje, Mravla v mlin, Špancer polka, Točak in Abraham. Na koncu so s spletom prekmurskih plesov nastopili otroci starejše folklorne skupine iz OŠ Tišina. Po nastopih sta povezovalka gospa Malči Možina in podžupan podelila priznanja za udeležbo in simbol prleške pokrajine – klopotec. Za nastopajoče in spremljevalbro in enotno plešejo, lepo gledajo drug drugega, razumljivo pojejo in je ritem zelo točen. Ocenila je tudi kostumografijo skupine, ki je delo Marije Makarovičeve. Omenila je, da na območnih srečanjih (25 let nazaj) še ni bilo folklorne skupine iz Madžarske. Dolžni smo zahvalo Mariji Rituperjevi, strokovni vodji števanovske otroške folklorne skupine, ki je znova dokazala, da je njeno delo veliko vredno. Zelo smo hvaležni tudi našemu harmonikarju Borisu Velnerju, ki je moral zaradi nastopa preložiti svoj prvi delovni dan v novi službi. Pohvaliti pa moramo predvsem male plesalce, ki so v svoj nastop vložili veliko truda. Bilo nam je lepo, in mislim, da tudi uspešno. danes sprehodili po Pomurju in slovenskem Porabju na Madžarskem,« je rekla. Udeležence in obiskovalce prireditve je prijazno pozdravil tudi podžupan občine Ljutomer gospod Franc oder stopili otroci iz vrtca Gornja Radgona z igro »Zajček«. Sledil je nastop vrtca iz Lendav. Ob spremljavi citer, ropotulje in strgala so zapeli in zaplesali slovenske in madžarske pesmi odpovedale. ško igro na dvorišču, pri čemer ki predstavila plese točak, sotiš razgovor v posebni sobi hotela. Eva Kukor »Tako se seveda niso manjkali niti prvi in čindara, zapela pa je pesem Strokovna spremljevalka je za b o m o plesni koraki. Po tej igri so na »Mij pa mamo snejo«. našo skupino povedala, da do- skupine Slokan. ter plese. Po njihovem nastopu ce je bilo po prireditvi skupno Nastop je začela skupina vrtca je osnovnošolska skupina iz kosilo v Hotelu Jeruzalem. nastopu iz Križevcev. Predstavili so otro-Beltinec z imenom Veseli Mar-Mentorji skupin pa so imeli PETEK, 15.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 V 80 DNEH OKOLI SVETA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 DVIGALO, KRATKI FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KULT SAMOMORILSKIH NAPADALCEV, ANG. DOK. SER., 14.05 DOK. ODD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 16.10 SVETILA, 16.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PODNAJEMNIKI, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.05.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 15.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 PESEM EVROVIZIJE 2009, 12.35 GLASNIK, 13.00 PISAVE, 13.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 13.40 EVROPSKI MAGAZIN, 14.10 ČRNO BELI ČASI, 14.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.05.1991, 15.00 ŽOGARIJA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 CIRCOM REGIONAL, 16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 ŠTUDENTSKA, 17.20 MOSTOVI -HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA S PLESALCEM JANEZOM MEJAČEM, 20.00 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.40 PREGANJANI, AM. FILM, 23.10 IŠČEM TE, AM. FILM, 0.35 SVITANJE, AM. NAD., 1.20 INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.05.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: SREČALI SMO MRAVLJO; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; PORTUGALSKA, OTR. NAD., 9.15 TOM SAWYER, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 13.55 DVIGALO, KRATKI FILM, 14.10 POTOVANJE NATTY GANN, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. ODD., 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2009, 0.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.55 DERREN BROWN: ROP, ANG. ODD., 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.05.1991, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 16.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.25 TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.05.1991, 9.30 POLEMIKA, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 PRIMORSKI MOZAIK, 11.50 ŠTUDENTSKA, 12.15 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 13.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 ŠPORT ŠPAS, 14.45 TV PRODAJA, 15.15 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE AVTOMOBILI, 16.35 NESMRTNA LJUBEZEN, AM. FILM, 18.05 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: DOMŽALE -LUKA KOPER, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 ROCKY MARCIANO, AM. FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.05.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 ED WOOD, AM. FILM, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 17.05.1991, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 17.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.05.1991, 8.20 GLOBUS, 8.50 DOTIK T-RAJANJA, KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 9.20 TV PRODAJA, 9.50 POMAGAJMO SI, 10.25 BAKU: EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 12.40 RAD IGRAM NOGOMET, 13.05 TURBULENCA, 13.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.25 WEST BROMOWICH: NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: WBA -LIVERPOOL, 16.45 TRANZISTOR, 17.25 KOPER: ROKOMET (M), TEKMA LIGE MIK: CIMOS KOPER - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 19.25 SLOVENCI PO SVETU: ŠRILANKA, 20.00 KITAJSKA NA DLANI, AM. DOK. SER., 20.50 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 21.45 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 22.45 NA UTRIP SRCA: SOZVOČJE SVETOV - G.F. HÄNDEL, 23.35 DVOBOJ V MISSOURIJU, AM. FILM, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.05.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 ŽOGARIJA, 10.05 SVETILA, 10.25 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 NEANDERTALČEVA PIŠČAL, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.40 OD ENE DO DRUGE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ŠEST SLUŽABNIKOV, RIS., 16.10 RADOŽIVA PORTUGALSKA, OTR. NAD., 16.30 NAJDIHOJCA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009: SOOČENJE KANDIDATOV, 21.00 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OPUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.05.1991, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 POSEBNA PONUDBA, 14.20 DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREH GENERACIJ, 15.10 RAD IGRAM NOGOMET, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.05.1991, 16.05 OSMI DAN, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.20 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 19.00 LABIRINT – VITALNOST, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 BREZ MANIR, AM. FILM, 23.45 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 0.40 INFOKANAL * * * TOREK, 19.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PIKA NOGAVIČKA, 9.35 ZLATI PRAH, 9.40 RADOŽIVA PORTUGALSKA, OTR. NAD., 10.00 NAJDIHOJCA, LUTK. NAN., 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PORTRET VEKOSLAVA BATISTE, DOK. ODD., 13.35 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI, ANG. RIS. NAN., 16.15 RISANKA, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KRVAVA LETA, IZR. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.05.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 19.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.40 NLP, 11.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.40 NA LEPŠE, 13.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.05.1991, 15.30 IZVIR(N)I, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 3 - 2 - 1, ROKOMETNI MAGAZIN, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST, 20.00 MUZIKAJETO: OPERA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: MARKIZA DE POMPADOUR, FR. SER., 23.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.05 3 -2 -1, ROKOMETNI MAGAZIN, 0.30 TRANZISTOR, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 ŠEST SLUŽABNIKOV, RIS., 10.00 SMREKOVI VRŠIČKI, 10.20 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 SLOVENSKI VODNI KROG: IŠKA, 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009: UVODNO SOOČENJE KANDIDATOV, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 LADIJSKE NOVICE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.05.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 20.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 TV PRODAJA, 11.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 12.30 SPET DOMA, 14.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.05.1991, 14.45 PRAVA IDEJA!, 15.10 SOZVOČJE SVETOV -G.F. HÄNDEL, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 MOSTOVI - HIDAK, 17.00 ČRNO BELI ČASI, 17.25 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: RUDAR -DOMŽALE, 19.20 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 20.00 CARIGRAD: NOGOMET, TEKMA POKALA UEFA, FINALE, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.05.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 ČAROBNO DREVO: POŽIRALEC KNJIG, POLJS. OTR. NAN., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PODNAJEMNIKI, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 ZGODBA O PISMU, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.05.1991, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 21.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 GLOBUS, 8.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.05.1991, 9.15 KITAJSKA NA DLANI, AM. DOK. SER., 10.10 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 10.40 NA LEPŠE, 11.10 PESEM EVROVIZIJE 2009, 14.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA MORAČA - SOUČEK, 20.00 APRIL PRAZNUJE, AM. FILM, 21.15 BALADA ZA EDVARDA GRIEGA, NORV. GLASBENI FILM, 22.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.50 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič zveza.hu