Stev. 230. Trst, v nedeljo 18, avgusta 1912 Tedaj xxx*ts m IZHAJA VSAK DAN «1 nedeljah In praznikih ab 5-, eb ponedeljkih ah 9. zjutraj. ?«aamlĆBe Bter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trata in okolici, Gorici, Kranjn. St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji,-Tolmina. Ajdov-Sftkii, Dornberga itd. Zastarel« ftteT. po 5 nvč. (10 stot.) OCLA81 SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 Wone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. semrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 2C at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka stadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-aumj "pa 40 dtofc. Oglase sprejema Ineeratni oddelek nprav« „SijjBosti". — Plačuje eo izključno le npravi „Edinosti". PiaCijlvo in tožJjivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo polititnagi društva „Kcfinosf' x .F m loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; u ro6b« brea dopoalane naročnine, se uprava ne ozira fanislu u ■•4*ijakt lzdmaj* HXSiaoiTI>< atut t m Ml« toM Im S-30, um l*ta Kroa S-aO. Yat dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrauV«- ▼mna piama aa M •prejemaj« In rekopial ta aa vraia|s. Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo tirnim. UREDNIŠTVO: iriloa Giergle Galattl 20 (Naradal daa). Isdaj&teH h odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last»!% koosoreg tista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino««*. »■Iliju sadra ga s omejenim poroštvom v Trst«, ulica Giorgio Galatti štev. 20. iranllniCnl ra?«m Hev. 841-652. TELFFOfl R. ?1 Slovenci! Slovenke! Naši vsled svoje slovenske narodnosti zatirani rojaki, naša po-tujčevanju izpostavljena obmejna mladina, naše k o 1 s t v o, zaklad zdrave 1 |5i d s k e moči, in naše d i j a š t vo, nogo obetajoča, pa vendar v pretežni vfečini bedno živeča prihodnja slovenska inteligenca: to so štirje elementi slovenskega narodnega življenja, za katere nikoli ne moremo doati skrbeti in nikoli za nje dosti storiti. Družba sv. Cirila in Metoda skrbi z mnogimi obmejnimi narodnimi šolami in otroškimi vrtci, da ne potonejo tisoči mladih Slovencev v sovražnem nemškem in italijanskem morju, društvu ,,B r a n i b o r ' pa je naloga po močeh gospodarsko podpirati Slovence, ki jim tuj kapital in proti-narodna konkurenca ogrožata narodno eksponirano ekzistenco. Dijaško podporno društvo a -dogo j" je edina opora premnogim narodno zavednim slovenskim visoko-^olcem in s propadom tega društva propade do sto nadebudnih slovenskih talentov. Slovensko Sokolstvo pa je s svojo neumornostjo do-eglo Slovencem svetoven sloves, povzdignilo telesno kulturo in moč našega roda in s tem njegovo odporno silo proti narodnim in slovensko kulturnim nasprotnikom. Da se kolikor možno podpro te prevažne slovenske institucije, pozivamo rojake po vsej slovenski domovini, da rekom letošnjega septembra, koder le količkaj možno, prirede cvetlični dan v korist zgoraj omenjenih društev. Nemška požrtvovalnost je potom „cvetličnih dni" za svoje protislovenske napade zbrala samo za „Schulverein" Črez 100.000 K, „Roseggerjev fond;t znaša črez poltretji milijon K in tudi drugi nemški in italijanski bojni zakladi rasto, da bi prinesli kar najhitreje njim tako zaželjeni naš pogin. Slovensko Sokolstvo stoji pred proslavo svoje desetletnice, ob kateri privede vseslovenski vsesokolski zlet tisoče in tisoče slovanskih bratov na Slovensko. V kratkem pa se prične PODLISTEK Osvit Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Š&ndor GJalskl. — Prevel A. E. Najraje bi ga bil vprašal, pa se ni upal. Njegova skromna kmetska narav in nežna slovanska duša se ni upala tu — v škofovskem dvorcu — med to visoko in imenitno gospodo spuščati se v razgovor — Drugačen je bil njegov Šolski tovariš, Žiga Baraković, ki je ravnokar vstopil in z elegantnim poklonom pozdravil družbo. Vsa njegova postava je kipela mladosti in moči; vsaka kretnja je kazala finega plemiča. Sa-moljubno se je pred vsemi ogledal v zraku na steni, z enim pogledom objevši svojo lepo Titovsko frizuro, svojo ozko bradico ob robu obraza, svojo visoko črno ovratnico, najbolj pa svoj jasnorjavi frak z belimi gumbi, napravljen po najnovejši modi. Ravno je slišal Dumlća, kako je ponavljal ugovarjanje Madjarov, da menda vendar ne bodo Hrvatje vsiljevali S7oJe volje Ogrski, ki je večja, bogatejša in močnejša in katera, |e rešila Ogrsko in Hrvatsko dunajske pre- j moči. Baraković se je približal Dumićevemu stolu ter je v znak odobravanja živahno Pokim£l z glavo, potem pa poprijel sam za besedo. Govoril je ono, kar je siišal v Po-žuQu in Pešti od mladih magjarskih magna-: tov in plemičev, s katerimi je občeval naj-1 tudi šolsko leto in v ,,Radogoja;< se obračajo naši dijaki z upanjem, da ne pusti svojih varovancev na cedilu. Kličemo torej vsem rojakom : priredite povsod cvetlične dneve, da zberemo prepotrebni densir za naše ustanove! Vse podrobnosti bodo razvidne iz časopisov, vsa pojasnila pa daje „odbor za vseslovenski cvetlični dan" v Ljubljani, Šubičeva ul., 3, pritličje. Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani: Andr. Senekovič 1. r., prvo-mestnik. — Za „Branibor": Aleksander Hudovemik 1. r., predsednik. — Za „Organizacijo svobodomiselnega narodno naprednega dijaštva" : Milko Naglic 1. r., načelnik. — Za „Slovenko Sokolsko Zvezo" : Dr. Ivan Oražen, starosta. Nn!e šolsko vprašanje In doolna mera vlade. Govor drž. posl. dra. O t o k a r J a R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost" dne 11. avgusta 1912. (Konec) Posledice nezavednosti v naši okolici. Poglejmo v našo spodnjo okolico. Tu sta vam n. pr. Kjadin in Škorklja, ki sta bila nekdaj čisto slovenska kraja, danes pa so iz nekdanjih slovenskih domačinov po stali Italijani. To je žalostno dejstvo, da si priznavam z druge strani, da se priselja, oziroma si je zgradilo tam svoje hišice tudi nekaj našega zavednega elementa. Ali nekdanji domačini so izgubljeni za naš narod. Z drugimi besedami v naši spodnji okolici, na periferiji mesta, smo izgubili na terenu. Kritikastrom ! Poziv na delo. Tu bi imela naša mladina mnogo in hvaležnega rodoljubnega dela s poučevanjem ljudstva. In tu menim posebno tisto mladino, ki ni sedaj z ničemer zadovoljna, ki Jej gre vse veliko prepočasi, in ki meni, da bi mogli mi vse doseči, samo če bi hoteli I Jaz pa pravim: če bi mi res mogU vse doseči, Česar bi si želeli, bi v tržaški mestni hiši že sedel — slovenski župan. Ali marsikaj ne gre, tudi če sena glavo postavljamo. In še slabeji bomo, če se bo od strani iz-vestne mladine naše delo tudi nadalje tako presojalo kakor doslej. Ta mladina kritikuje in napada neprenehoma. Nje napadi pa niso naperjeni proti narodnemu sovražniku, ampak ona meni, da pomaga narodni stvari, ako napada le svojce. Saj priznavam brezpogojno, da Ima vsakdo pravico do kritike. Ali ta pravica seza le do gotove meje, kjer se začenjajo dolžnosti dela. In tu moram najodločneje odklanjati mnenje nekaternikov, ki bi hoteli imeti le pravico kritike, vse dolžnosti narodnega dela pa prepuščati nam. Ob teh večnih napadih in zlohotnih kritikah si moramo tudi mi enkrat staviti vprašanje: mari smo mi res tu samo za to, da streljajo drugI na nas — od zadaj, v hrbet ?! Pri nas Jugoslovanih je sploh tako: Čira ni kdo zadovoljen s čim, kar hiirc snuje — novo društvo, voli novega predsednika, aH snuje novo stranko, mesto da bI pristopil k delu v obstoječi organizaciji in pc..azal z zgledom, kako je treba delati! Posledice cepljenja. . Kam dovaja to večno cepljenje po novih strankah, to vidimo na Hrvatskem najnazor-neje. Če bi snovanje strank res koristilo, bi b.l hrvatski narod najsrečnejši narod pod solncem. Kakih 8 strank imajo tam v vseh možnih nijansah ; tako n. pr. niti krščanski socijalci niso dovolj verni. Ali jim je pa po tem cepljenju kaj bolje? Posledica je ta, da je narodni organizem oslabljen in da nima odporne sile, vsled Česar vsi oni faktorji, ki imajo moč nad Hrvatsko, enostavno žvižgajo na vse tiste pisane zakone, ki garantirajo Hrvatski državno, narodno in politično neodvisnost. Le tako Je moglo priti tako daleč, da na Hrvatskem obsojajo norce kakor zločince, a zločince imenujejo pa komisarje. Tako je moglo priti, da Je avtonomija Hrvatske samo na papirju, da se ne spoštujejo tisti zakoni, ki določujejo, da na teritoriju Hrvatske ima pravico le hrvatski jezik, da na tem teritoriju smejo biti samo hrvatske šole. Da, cenjeni zborovale!: na papirju ima hrvatski narod zagotovljene več svobode, nego kateri drugi slovanski narod. Kljubu temu pa so Hrvatje, razun Slovakov, najbolj teptan slovanski narod. To bodi v svarilo sosebno nam Slo vencem, ki smo razdeljeni na 7 kronovin in smo vsled tega šibki in imamo — razun v Kranjski — proti sebi tujerodne vladajoče večine v zakonodajnih zastopih. A vrhu tega imajo Nemci in Italijani za sabo vlat^o in pa ves svoj narod tudi onkraj mej države. Ob takih razmerah bi morali mi delati na to. da takoiekoč vsacega otroka pritegnemo v svojo narodno falango, v vojsko proti nasprotnikom. Ali naši ljudje se ne zme nijo za take svarilne zglede in snujejo ta korekoč^vsak mesec nove stranke in nove tiste. Zato treba zaklicati na ves glas, da ni prijatelj našega naroda, kdor zanaša tako cepljenje — zlasti pa na naših narodnih peri ferijah, kjer bi morali stati vsi kakor en mož v fronti proti sovražniku. Ne, ti ljudje niso prijatelji našega naroda. Saj nočem trditi, da hočejo škodovati, ali faktično škodujejo. Kako naj mi — vprašam vas — branimo narodno posest proti sovražniku, če moramo obenem odbijati napade od strani vlade, od strani socijalnih demokratov in cd strani klerikalcev?! Odkod naj Jemljemo dovolj rok, da bi se branili na toliko strani ?! Ktičem torej: ne novih strank, ne novih listov, ampak več narodnih delavcev potrebuje naš narod11 Lahko je snovati stranke. Lahko je napisati kak članek v kak list, ali delati, pripravljati narod za boj — to Je resnične narodno delo, ki dela človeka zasluženega In prostora je za vsakogar, ki hoče delati. raje, vedno iščoč njihove družbe. Bil je popolnoma očaran po teh ljudeh — in bil je prepričan, da ne bi bil pravi plemič, če ne bi se vedel po tonu odlične družbe, če ne bi bil popolnoma njihovih načel. Spajal je namreč pojem odličnosti in plemstva s po gojem, da Je popolnoma madjarskih nazorov v Jezikovnem vprašanju. Kajti sicer ne bi niti mogel vztrajati v tej odlični aristokratski požunski in peštanski družbi, a s tem tovarištvom se Je zelo ponašal in tudi v resnici uganil, da ga mnogi in premnogi zavidajo. Bila pa je ta družba tako fina — tako zabavna — uh, vsa njegova duša in vsa narav je prirastla k tej družbi s tisočerimi in tisočerimi nitmi! — Res, smešni že postajo naši poslanci — je začel govoriti nemški — s tem svojim latinskim Jezikom. Ves sbor se jim mora vedno smejati. In zaradi take stvari da se prepiramo z osemstoletnimi brati, s katerimi nas vežejo skupna zgodovina, sorodstvo toliko rodbin, in — potem, glavno — ustava — svoboda 1 In da to zaigramo! — Toda mi imamo svoje posebne svoboščine — mi smo svoji — a Ogri so svoji — Je odvrnil Velkovič in vzravnal svoje visoko telo, oblečeno v starinsko na-1 rodno obleko po kroju devetdesetih let, prejšnjega stoletja. — Jaz, ki sem sedel v; saboru, ko smo se odrekli našemu konzilijuj in ko smo se združili z brati kar najtesneje, j vse iz ljubezni do ustave in naše svobode j — jaz starec vera, da Je bil to le začasen sklep. A ti, moj dečko — jezik za zobe, ko i govore starci. Kje si bil ti, ko smo mi bra nili i našo i ogrsko domovino! Baraković* Je pograbilo to, toda Vilko-čevo oko je plamtelo in dostojanstven in strog Je bil njegov obraz. Baraković je It zmigal z ramami in zakril svojo zmedenos. za mladeniško predrzen posmeh. V resnici se ni jezil preveč in je, ne oziiaje se na prejšn|i pogovor, naznanil gospodom, da zaradi dežja ne bo nič z umetnim ognjem. — A kaj se tu prepiramo jn znojimo s suhimi grli! — Je pripomnil Žutkovič in Je, opazivši pandurja pred vrati, naročil, naj prinese vina. — Za ples nismo več —- aii ne, magnihce ? — se Je obrali k Vil-koviču. Umetnega ognja ne bo, — kaj torej hočemo do večerje? Najbolje tako. — Seveda — naturaliter! — je odvrnila veČina. Kargačević je opazil, kako je odleglo vsem, da je minil prejšnji razgovor in da se bo mogoče sedaj mirno zabavati. In res, komaj Je prinesel pandur nekoliko steklenic z ne-številnimi čašami — takoj se je v starinski okrogli sobi začel najveseiejši pogovor, pri katerem so sodelovali vsi in se vsi pridružili opatovi zdravijci, s katero je prvega pozdravil Viikovića. Baraković Je izpll čašo na dušek in potem odhitel v dvorano, kjer so že drugič plesali valček. Mužević je pravkar izpustil iz rok Žitkovlčevo in Baraković jo je poprosil za ples. Zanimal se je namreč za njeno mlajšo sestro, ki je bi!a še bogatejša od Ženike, ker ji Je neoraožena teta in bo-trica zapustila vse svoje premoženje. Deklica Za to ni treba, da Je predsednik ali odbornik. Zaslužen je vsakdo, ki s tihim, mirnim in treznim delom v katerikoli organizaciji vrši svojo narodno dolžnost! To bodi povedano vsem. Ne le mladini, ampak tudi tisti naši inteligenci, ki jej je vse narodno delo v kritikovanju vsega po kavarnah in gostilnah. Od intellgenta smemo lahtevati, da izpolnjuje svojo narodno dolžnost. Pravico imamo zahtevati to od inteligentov: Ne zahtevamo, da bi se vsi izpostavljali, zahtevamo pa, da ne zataje svojega naroda morda že zato, ker se bo.č, da sicer ne bi — avanzirali. Še bolj jih bodo spoštovali, če bodo značajni. Naj ne mislijo, da je že dovolj, če po kavarnah nas — obglavljajo. Tako kritiziranje ne boljša. Posebno od mlade inteligence je smeti zahtevati to narodno potrebo. Saj;strri lahko to vsak, ne da bi se izpostavl|al.Jg 3 Ali najlepša je ta: Kadar kateri teh spodov, ki vedno zabavljajo, Česa potrebujr, tedaj pa že najde pot do — slovenskega poslanca. Sicer pa ne priznajo ničesar in jim naša politika nič ne velja. Navedel bi lahko slučajev, ko so dotičniki, ki so z e; šo pomočjo prišli do svojih mest, sramujejo sveje narodnosti. Vsem onim, ki vse kritizirajo in obsojajo, kličem danes s tega mesta: Napravite vi boljše ! Vrzite nas in postavite druge na ta mesta! Do tega imate pravico. Ali, dokler smo tu, dokler nosimo mi breme dela, truda in odgovornost?, dotlej smemo zahtevati od vas, da ste v svojih kritikah pravični in obzirni! Ni prijetno to naše delo, ker zahteva mnogo požrtvovalnosti in samo-zatajevanja. In edino plačilo nam je zavest, da smo vršili svojo dolžnost. To zavest imamo! Ponavljam : ni treba, da vsakdo stopa pred široko javnost in da bi grmel na shodih. Tudi kdor na tihem dela, mere mnogo koristiti. V tem smislu zovem vse rojake na delovanje. Organizirajmo narodne vrste. Će bodo sovražni faktorji videli, da številno le rastemo in rastemo, potem bodo morali kaj dati tudi nam. Res je, da naši boji zahtevajj velikega potrpljenja. Ali tega mi vendar ne smemo izgubiti. Povsod moramo bratovski nastopati proti bratu. Tudi če se nam zdi, da je zagrešil, svarimo ga po bratovsko. Proti sovražniku pa dvi-gajmo trdo stisnjeno pest!! Narodno obrambno delo na Koroškem. Pod tem naslovom je prinesla „Tag s-posta od 30. julija 1912 članek, ki ga je spisal dr. Georg v. Sedlmayer. Članek je zanimiv in sicer tako zanimiv, da se je treba natančneje seznaniti žnjim. Podaja nam živo sliko pogubnega po-nemčevalnega delovanja nemških bojnih društev na Koroškem, spoznavamo pa ob enem iz tega članka, da Slovenci skoro da ničesar ne storimo v varstvo svoje meje. Članek se glasi v prevodu takole: Medtem, ni bilo ca plesu, ker je bila mati mentn;a, da je še premlada za plese. Baraković je obžaloval to napram sestri, ona pa se mu je poredno in lokavo nasmehnila, ker se je l veseljem vmešavala v ljubavno intrigo svoje sestre, kator to vedno rade delajo omožene gospe za svoje mlajše sestre. In tako je, vrteč se v valčku, izvlekla Iz Ba-rakovića vso talnost petnajstletne Jele ter njegovo in njeno nesrečo, da se ne moreta videti brl| pogosto. - Če bodete pridni, tedaj Vam bcm pomagala. Povabim Jelko v Zagreb. Francozinja je odšla Iz Dubovca in sedaj nima nikogar, da bi govorila ž njim francoski. — Edino mater, a mati ne govori rada, ker pravi, da težko govori skozi nos. Evo — tako jo dobimo sem. Toda — da ste ml priden in ubogljiv! — Je zapretila mlada gospa dražestno in popravila ovojček lepih rjavih las, ki je preveč daleč ušel tja na polne, kakor alabaster bele rame. Bmkovic se je poklonil ves srečen In poljubil roko mlade gospe, ki ga Je še naprosila, naj jo odvede iz dvorane k grefici Draškovičevf, ki jej je bila velika pjijateljica. Grede po dvorani k vratem, ki so vodila v Škofove sobe, k;er je grofica s škcfom, grofom ErdOdom in grcfico Oršičevo Jurjevo igrala wist, — je gospa Zitkovlćeva še pred izhodom nagovorila gospo Dumlčevo, poleg katere je zopet stal Tivadar. Pripovedoval Je o svojem potovanju iz Pariza. Ženska je takoj izpustila Barakovićevo roko in začela poslušati Tivaderjevo pripovedovanje. Danes popoldne na Sokolsko slavnost v Skedenj! ko je bila Koroška do konca selitve narodov popolnoma slovenska dežela, se je začel v tem Času boj Slovencev proti Bavarcem in Frankom, ki Je končal s podjarmi]e-njem Slovanov. Od teda| živijo Nemci in Slovenci na Koroškem kot najbližji sosedi. Že v 14. stoletju je bila Koroška po večini nemška dežela in cd tega časa leze nemška meja — če se sploh more o taki govcriti, ker na Koroškem ni skupnega slovenskega ozertilja — neprestano dalje proti vzhodu in Jugu. Germanizacija dežele se je vršila vse čase mirnfm potom, v popolnem spcrazum-Ijen.u i a po željih koroških — Slovence^, ki so znali že od nekdaj ceniti vrednost nemškega jezika, nemških Šeg in nemške kulture. Po pravici se Je hvalilo Koroško kot otok narodnega miru, dokler se ni v zadnjem času posrečilo tujim hujskačem vreči goreče baklje narodnega prepira tudi v našo domovino. Toda kranjski gospodje s tem niso imeli sreče; nasprotno, naši vrli koroški „Windischerji* so |im pri zadnjem ljudskem štetju in pri državnozborskih volitvah jasno dokazali, da na Koroškem ni mesta za narodne hujskarije; lako pri ljudskem Štetju kakor pri volitvah so pokazati, da si ne dajejo ničesar ukazovati od Kranjcev, da je bii njihov ljubi trud zaman. Koroški Slovenec se namreč ne čuti Slovana, temveč Korošca, o Kianjcih noče nič vedeti; on stoji v taboru Nemcem prijaznih in po pravici ne uvideva, zakaj naj bi gospodom onostran Karavank, katerih jezika še dobro razume ne, ki so mu bili in tudi ostanejo tuji, podajal bratsko roko, da bi se spri z nemškim sosedom, s katerim je skozi stoletja zvezan z gospodarskimi in duševnimi vezmi. Da, kljub hujskarijam kranjskih advokatov, kljub hujskarijam s prižnic se ni posrečilo slovensk. agitatorjem doseči kakšnega napredka ; nasprotno: nekatere popolnoma slovenske občine so se ponemčlle pri ljudskem štetju in Slovenci so IzgubUl okroglo 10.000 ljudi pri zadnjem ljudskem štetju v jezikovno mešanih krajih. Pa so nam tudi prirasli k srcu naši dobri koroški Slovenci Korošci stare koremine in pristnega jedra, Korošci, ki v ozki zvezi z nami znajo čuvati najdražje dežele — narodni mir — celo pred svojimi lastnimi rolaki. Zvestobo plačamo z zvestobo. Tudi mi jih ne zapustimo. Kdor je le videt vriske in veselje, ki je obdajalo novoizvoljenega poslanca za celovško okolico, župana Lutsch-oun!g-a, pri njegovem prvem javnem nastopu, ko je on, ki je rojen Slovenec, pri-poznal odkrito, da je prijatelj in pristaš ntmštva in svobode, ta ve, da mi Korošci trdno skupaj stojimo in v edinosti stražama Dravo in se ne izneverimo stari kc-rtški šegi v dobrobit dežele in njenih obeh narodnosti. Kje se torej nahaja glavni vzrok teh raiveseljujočlh razmer? Prvo zaslugo imata br^zdvcmno naši nemški obrambeni društvi Schulverein in Siidmarka; lahko imenujemo Koroško vzor-deželo, kar se tiče narodno obrambenega dela, in z zavistjo lahko gleda marsikateri narodni biaitbovec iz drugih dtžel na Koroško, kjer se je narodna obrambna misel globoko ukorenila med !|udstvcm in si pridobiva vedno več taL Obe društvi delata roka v roki, obsegata s svojimi podružnicami vso deželo, razvijata vsepovsod zastavo nemštva in svobode. Vzorna je organizacija in marljivost teh društev. Nemški Schulverein šteje v deželi nad sto podružnic s skoro 9000 člani in Siidmarka Šteje 85 podružnic z nad 8000 člani. Kdor jih vidi, mogočne trdnjave, nemške Šole, nemške otroške vrtce, ta ve, kaj je Koroška dolžna Schulvereinu. Ce tudi ne štejemo v deželi dosti svojih šol tega društ a — dve krasni Roseggerjevl šoli nastaneta v kratkem — najdemo vendar težko kako občino na jezikovni meji, ki bi jej Schulverein ne stal ob strani, če gre za to, da se obvaruje ogrožena posest, da se z!da nova šola, ali da se že obstoječa ohrani ali zboljša. Kako vneto deiuje na skrivnem, kjer je treba podpirati uboge učitelje, jih navduševal, da vztrajajo na nevarnih mestih, ali, kjer je treba podpirati uboge otroke, jih obdariti, jim prirejati vesele boŽičnice in praznike! K temu še prihaja obširni delokrog naše Siidmatke, ki na tihem enako vneto deiuje. Koliko solz je zč posušila, koliko bede in siromaštva je ublažila in koliko rojakov je že rešila obupa in pogina ! Koroška pa tudi ve, kaj se ima zahvaliti obrambenim društvom ; Če tudi ima naša deželica veliko društev, ćez obrambena društva se ne sme ziniti besedica. Ponos in zadoščenje morata napolnjevati nas Nemce, ki vidimo, da ravno v jezikovno mešanih kraji naše obrambene podružnice najbolj cvetejo in Štejejo dosti poštenih „Win-discherjev" med svoje člane; to |e naj lepše spričevalo za vrednost in pomen teh društev. Ne bomo govorili o mestih, o svežem nemškem duhu, ki veje po njih, za katerega nas toliko zavidajo tujci, ker tudi na deželi ni drugače. Srca se nam dvigajo in ganljivo je, ko vidimo, da naši mali nosijo schulvereinske in siidmarkine znake in se s ponosom krasijo s plavlcami in odkrito in svobodno kažejo svoje nemštvo. Pozitivni dobiček teh razmer, kakor smo že omenili — je izid volitev, najboljši dokaz resnice teh vrst so naši 8 nemškonacijonalni mandati. Da, veselje je na Koroškem delovati in sodelovati za nemštvo ; tu se vidi uspehe in mi se navdušujemo za novo delo in za nove V3pehe. Živeli in hvala jim vsem vrlim ženam in možem, ki delujejo v obrambenih društvih tako nesebično, in tudi našim windischarskim sorojakom, s katerimi hočemo deliti veselje in bolest v veselih in resnih dneh. Koroška je iznova slovesno dokazala, da je nemška in svobodna, da črno-rdeči-žulti prapor vihra v hribih in dolinah in da se strinja z izrekom koroškega pevca: „Vom Tal bis an die Gtetscherwand, tont deutsches Lled in Kartnerland". (Od doline do sten ledenikov, se razlega nemška pesem po koroški deželi). * * * Ta članek nam mestoma v resničnih slikah predstavlja pclcžsj koroških Slovencev in njih pogrezanje v nemško morje. Ta članek pa tudi živo slika delovanje nemških — a ne obrambenih društev, kakor jih Sedl-mayer imenuje — ampak napadalnih društev : kaže nam, kako podlo deluje nemški viteški narod", obstoječ Iz renegatov In slovenskih Izdajic, da čim preje ugonobi koroške in tudi druge Slovence. Pravi nam pa tudi članek — in sicer s tem, da prav nič ne omenja slovenskih obrambnih društev — da Slovenci mirno gledamo, kako trgajo nemški volkovi kos za kosom mesa iz slovenskega telesa in da se to slovensko telo ne giblje dosti in ne kaže, da čuti bolečine. Koroški Slovenci, so v resnici v skrajno žalostnem položaju. Že naravno so po Karavankah ločeni od Kranjcev in so skoro povsod že več ali manj pomešani z Nemci, recte nemškutarji. Tako so neposredni sosedi Nemcev, svojih lokavih, zvitih in brezobzirnih nasprotnikov. Kako ti delajo ž njimi, se marsikomu še sanja ne. Najžalostnelše je, ker je deželna vlada skrajno nemško-nacljonalna. Nemško-nacijonalne so njene oblasti, posebno pa deželni šolski svet; tudi najvišja cerkvena oblast v deželi je, ker je Kaltner ško/t nemškonacljonalna. V deželnem zboru sedi r&zun dveh slovenskih poslancev 40 nemŠkoracijonalnih, tako, da v zakonodajnem zboru svoje ožje domovine Slovenci sploh ne prihajajo v poštev. Deželni in državni uradi so povsod napolnjeni z zagrizenimi šovinisti; slovenskih uradnikov pa skoro sploh ni najti 1 A!i pa če se iih kje nahaja kak par, Bog ne daj, da bi pokazali svojo barvo! Šolstvo Je vse v nemških rokah. Učitelji so najhujši propagatorji nemške misli; njim izročajo slovenski starši svojo mladino, da jo potujčujejo in ustvarjajo iz nje nov rod renegatov in ta rod tvori še poseben del slovenskega ljudstva — takozvane nemškutarje. Ti imajo že svojega poslanca — to Je Lutschounig — imajo svoje glasilo „Štajerca" itd. Ti čudni ljudje se plodijo jako hitro, da j:h Je vse polno povsod, po mestih in trgih in po deželi. Kakor pravi Sedlmayer, skrbita Schulverein in Siidmarka za to, da se ta rod, to novo ljudstvo, ki se sestavlja iz slovenskih odpadnikov, vedno bolj množi. Tako so koroški Slovenci izročeni Nemcem na milost in nemilost. Ker nimajo svojih uradnikov, svojih sodnikov, svojih slovenskih Šol, slovenskih učiteljev, ker so vsi ti, kar Jih je izjemoma še, vezani in se ne smejo in ne morejo ganiti, se nahajajo koroški Slovenci resnično v obupnem položaju in ni čuda, da se potapljajo vedno bolj in bolj v nemško morje. Marljivost Siidmarke in Schulvereina je na Koroškem v resn'cl občudovanja vredna. Ce čitamo v ,Freie Stimmena, ali v „Bauern-zeitung" izkaze o darovih za Sudmarko in Schulverein, najdemo, da se najlepši del nabira v tistih krajih, kjer prebivajo še Slovenci, in vidimo tudi, da je slovenska Koroška skozi in skozi prepletena z siidmar-kinimi in schulvereinskimi podružnicami. Te so prava ogn|išča za nemškutarijo; v njih vladajo in komandirajo učitelji in uradniki tiste zapeljane ljudi, ki brez idealov pljujejo v lastno skledo in se ne sramujejo prodajati za par Judeževih grošev svojo narodnost In zatajevati svoj rod. Že skoraj v vsaki gostilni vidimo nabiral .ik Siidmarke, ali Schulvereina, in celo tudi v takih, ki se štejejo za slovenske. Koroški Slovenec Je res, žalibag, z malimi izjemami neznačajnež in v resnici ne pozna idealov. Resnično je' to dejstvo, toda zameriti mu tega ne moremo. Sedanji korcški slovenski rod — razun starih ljudi — je sad koroških svetovno-znanlh šol. V koroških šolah, ki so, kakor se govori, sveti instituti nemške omike, nemške kulture, kulture baje prveda naroda na svetu, naroda pesnikov in mislecev, v Šolah, ki jih je izumil torej narod mislecev, Je izšolan sedanji koroSki rod in ravno te Šole so napravile iz prejšnjih ljudi neznačajneže, odpadnike, renegate, ooli odrasle, tam popolnoma pokvarjene otroke so učitelji in drugi pomočniki razširjevalcev nemške kulture še nadalje vodili po poteh neznačajno-sti in so jim vsaddi v srca srd in sovraštvo Crnogore — kakih 200 metrov v ozemlju zgradili okop. Okop in stražnica 5 ta dobila močno iz kordonskih vojakov in posebno do svojega lastnega rodu, do materinega je-, izbranih, zloglasnih BaŠ;bozukov iz plemena zika, katerega so tudi neumorno kvarili in pačili. Iz teh l|udi obstajajo podružnice Schulvereina in Sudmarke, ti ljudje so, ki jim je boj proti Slovencem sveta dolžnost in vzvišena naloga, kakor nekdaj turških janičarjev proti kristjanom. — To so tisti vrli koroški Windischerji, ki jih tako siavi dr. Sedlmayer!! iz teh ljudi, ki si jih tako preparirajo, hcče nemški narod pomnožiti svoje število in na omenjeni način spremeniti slovansko kri v tevtonsko. V Rupovo sestoiečo posadko. Ta posadka |e ob r-l|evala Črnogorce, ki imajo svoje hiše v • »sredni bližini, ne le pri delu na polia tem o tudi, ko si ti izšli iz svojih hiš. To s*' r »'ki delali kar tako za zabavo. Na ta na< (i je bilo v zadnjem času ubitih ali ra-nje . i več moških in žensk. Zastonj so bile vse pritožbe. Turki so sicer znali, da stoji okop na črnogorskem ozemlju, kar }e tudi uvodoma omenjena'^ko-misija priznala. Vendar Turki okopa niso Sedlmayerjevem članku vidimo nebotično. hoteli podreti* češ, da služi zakolje varsjvo hinavščino ; in če čitamo liste, a la „Štajerc",: njih utrjene jsražnice. freie Stlramen", „Baucrazeitung* itd., sreča-vamo vsak hip članke, ki so naravnost zlobno hinavski, da se more samo poaeura- Po krvavem dogodku v Zeti je črnogorska vlada naprosila iu šk^ga odposiarca na Cetinju, naj zavzame zato, da se okop jene ljudi krmiti ž njimi — zaslepljene ljudi, odstrani in da Crnogorci ne bodo več ogro-ki sami ne vedo, kaj so sploh. In čuditi se' ženi pri delu na po^u. Odposlanec je sicer moramo, da nemško ljudstvo, kateremu je j obljubi', a ostalo je vse pri starem. Med zvestoba baje nad vse, more trpeti, da se ! tem je Črnogorska vlada postavila nasproti mu pridružujejo elementi brez vsakega zna- \ okopu stražo v varstvo kmetov, ki so delali čaja, brez vsakega ideala. Čudimo se, da se Rosegger in Kernstoct tako vnemata za to, da bi s svojimi šolami ustvarila veliko renegatov, Ijudij, ki so izdajalci svojega rodu, in da bi jih pridružila k članom nemškega naroda. Koroška je res dežela, iz katere skoro! se je boj. na polju. Ker se je kazala črnogorska vlada tako popustljiva, so dobili Turki pogum ter so začeli dne 3. i. m. streljati na črnogorski oddelek straže. Streža je cdgovorila in začel ne čujemo drugega, nego tužne klice umirajočega slovenskega naroda. Temu so se Slovenci onostran Karavank že tako privadili, da se ne zganejo skoro čisto nič več, ko prihaja kaka tužna vest iz Gorotana. Če se tudi sera ter tja oglašajo posamezniki, ki bi rodi pomagali koroškim Slovencem, pa sami ne vedo, kaj in kako bi storili. Skusilo se je že na razne načine ; toda uspeh Je vselej negativen. Pomoči pa ni druge na Na streljanje je pritekia obema oddelkoma pomoč. Po nekajurnem boju so črnogorski vojaki vzeli z naskokom okope in utrjeno stražnico. Črnogorci so uničili obe utrdbi in preganjali Turke daleč preko meje Črnogorci so imeli 13 mrtvih in 13 ranjenih Turki 60 mrtvih in rmogo ranjenih. Boj je končal šele z nastopom cočh Črnogorci so se umaknili ter so na črnogorskem ozemlju zavzeli obrambeno pozicijo. Naslednjega dne Koroškem, nego v spremembi šolskega si-1 so Turki obnovili napad ter bili z veliko stema. V šolah se> mora uvesti slovenščina izgubo odbiti. Nekateri, ki so se jpali na kakor učni jezik. Če tega ce dosežemo, smo i črnogorsko stran, so bili pognani nazaj z izgubljeni. To pa morejo doseči le poslanci, nekaterimi streli iz topov. Naslednjega dne ako se energično postavijo in če zastavijo se je napad obnovil z enakim uspehom. vse sile, da se pravica, ki |o imamo na papirju, uveljavi tudi pri nas. Treba je, da se enkrat vsi slovenski poslanci z vso silo postavijo in ne odnehajo prej, nego da koroški Slovenci dobe šole, kakoršne jim gredo po državnem zakonu. Če to dosežemo, oo potom novih boljših šol možno dvigniti ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe. V tem je rešitev i n pogoJ z a obs to J slovenskega naroda na Koroškem! Črnogorsko-turški mejni prepir. Iz Cetinja javljajo: Dasi je bila turško-črnogorska meja urejena in določena z berolinsko pogodbo iz leta 1878, vendar niso prepiri med mejnim prebivalstvom na obeh straneh nikdar prenehali. Črnogorci pravijo, da so Turki porabili vsako priliko, da so prekoračili mejo, ki jim je bila določena. To Je dalo seveda povoda za opetovane krvave spopade. Ta na vsej meji vladajoč položaj je namreč postal v zadnjih štirih letih neznosen. Največ pritožb Je prihajalo iz Zete, Za-trijebaca, Nelike i a Kolašinskega polja. Čr-nagora je večkrat posredovala potom svoje diplomacije pri turški vladi, a Je žela le prazne obljube. Na zahtevo Črnogore se je porta (turška vlada) konečno odločila, da je privolila v mejno komisijo, ki naj bi uredila prepire radi meje med Crnogoro in Turčijo. Na čelu turške komisije je bit polkovnik Ali Riza bej, črnogorski komisiji Je predsedoval Barski guverner Niko Petar. Ta komisija je pred nekaj tedni dovršila svoje delo. Komisija je po večini ugodila črnogorskim zahtevam in od obeh strank podpisani protokoli so bili predloženi turški vladi v odobrenje. Ker turška vlada dolgo ni odgovorila, je črnogorska vlada po svojem zastopniku v Carigradu urgirala rešitev, na kar je visoka porta sicer odgovorila, a tako, da ta odgovor ni zadovoljil Črnegore. Turška vlada je namreč izjavila, da je pripravljena deloma pristati na na nekatere točke, dočim Je treba, da se re Š tev ostalih !očk odloži do tedaj, da nastane mir v Albaniji. Na tako dvomljiv rok Črnagora seveda ni mogla pristati, ker s tem ni bilo dano nikako zagotovilo, da bodo izgredi in krvavi nemiri na meji za vedno prenehali, kar je bil vendar namen, ki se ga je hotelo doseči. Kakor smo že izjavili, so Tur i v ravnini Zete, v bližini Skadarskega jezera, ustrelili iz zasede in strašno razmesarili enajst črnogorskih kmetov, ki so na črnogorskem ozemlju obdelovali polje. Da bi vlada preprečila, da kmetje ne bi se nad Turki maščevali, in da prepreči velike izgrede, je vlada ukazala, da se ima prebivalcem Zete odvzeti streljivo, kar je seveda vzbudilo med črnogorskim obmejnim prebivalstvom veliko nejevolje. Pri Mojkovcu v kolašinskem okrožju stoji tik ob črnogorski meji turška utrjena stražnica Trjisle. Okoli ležeča zemljišča so izključna last Črnogorcev. Že pred dlje ša-som so Turki — kljubu vsem protestom . Dne 5. t. m. je turški odposlanec na Cetinju Rustem beg (Alfred Bilinski, roje« katoliški Poljak) podal pismen ultimatum, v katerem Je zahteval: 1. Črnogorska vlada naj mu pismeno naznani, da je bil črnogorskim četam izdan ukaz, da morajo tako) zapustiti turško ozemlje. 2. Viada mora izjaviti obžalovanje na zadnjih dogodkih. V nasprotnem slučaju bi on bit prisiljen pretrgati diplomatlčne odnošaje in zapustiti Cetinje. Dal je vladi čas do t>. t. m. ob i zvečer. Črnogorska vlada je odgovorila že dne 6. t. m. ob 4 popoldne. Odgovor Je glasil : Ad 1. Na turškem ozemlju se ne nahaja niti en sam črnogorski vojak. A 2. je črnogorska vlada opisala zadnje dogodke na meji, ter izjavila konečno, da ja žalostni dogodek zakrivila Turč»ja in ne Črnagora. Ko je odposlanec pre|el odgovor, je poslal izjavo, „da Turčija od danes naprej Dreneha imeti svojega zastopnika na Cetinju". Mej tem pa se je Izkazalo, da odposlanec ni bil pooblaščen tako postopati, kakor Je po3topal. Vendar se zdi, da Je odposlanec le žrtev in da je on delal do ukazih iz Carigrada, a se je visoka para prepričala, da Je šla predaleč, pa je zato krivdo zvrnila jsa odposlanca. Soditi po najnovejših poročilih bo spor poravnan mirnim potom, bnez daljnega prelivanja krvi. Domače vesti. J/l ven shod p/oti cuvajissnu. izvedeli smo, da so se nekateri hrvatski rodoljubi v Trstu obrnili do polit, društva „Edinost" da bi sklicalo za prihodnji četrtek zvečer javea shod, na katerem bi manifestirali ta preganjane naše brate v banovini. Ni dvoma, da se polit, društvo „Edin." prav rado odzove temu vabilu, ker je res potreba, da tržaški S!ovani še enkrat povzdignejo svoj glas za zatirano Hrvatsko. Iz Tista |e že enkrat zadonel mogočen protest proti nezaslišanemu nasllstvu Cuva-jevega režima, a ne bo škodovalo, Če se zopet zberemo, da povemo tistim, ki so poslali Čuvaja v Zagreb, aa so muke Hrvatov v banovini muke vseh Slovencev in Hrvatov, ki bivajo na jugu države. Bodimo torej pripravljeni, da se dostojno odzovemo, ko nas pokliče naše politično vodstvo! USTREDNi BANKA ČESK^CH ODHDITCI ril PODRUŽNICA v TliBTU OrUm I LLLrf :: p AHA CEL ? iTEROi: J flosenatnjffice 4VA Fiksne vloge pod najugodnejšimi oogojl. V&DIJE ii KAVCIJE - - - MENIALHIC4. Uradne ur« od B.—12.7g dop In a.l2 -5. pop SUKNJI <□ mod no blago za gospode ln gosp« priporoča izvozna j11** Prokop Skorkov$ky I 8in v Humpolcu, Celita Vzarol na zahteva franka. Zala zaiarna cena. la ieljo dajani tukaj izgotavljati ga-cpeska eblaka. ZEFIRE Dne 8. septembra 1.1. velika PEVSKA SLAVNOST \SRSSSSt na Prošeku In večno ta telefonska centrala. Včeraj ob 6 30 zjutraj je klicala tvrdka Jakob Vatovec v ulici Torre bianca Štev. 23 telefonsko centralo, proseč zveze. Seveda Je klicala v slovenskem jeziku. Uradnica tvrdke Je čakala 8 minut, a ker se ni nikdo oglasil, je zaprla. Potem pa je klicala v drugič. Na ta drugi klic se je sicer nekdo oglasil, a ko je čul slovensko številko, Je zopet umolknil in uradnica Je zopet čakala zastonj. V tretje pa je zahtevala št. kontrolorja, na kar je postal uradnik — predrzen. Hotel je vedeti, čemu da kliče št. 1. Uradnica mu je odgovorila, da ga to sicer nič ne briga, vendar pa mu je rekla po italijanski, da hoče govoriti žnjim, ki da pojasnila, zakaj se na slovenske klice ne dobiva zveze. 1h na to je postal uradnik — žaljiv. Že po glasu v aparatu se je poznalo, da je silno jezen. Zarohntl je po laški: Kaj mislite, kdo ste vi, da mi deiate take opazke! Uradnica na to: Učite se jezika, če ga ne razumete! On pa še nesramneje: „La mi mandi lei cinque anni a scuola per imparar slavo !u Tako torej l Ni zadosti torej, da slovenski naročniki telefona za svoj pošten denar niso postreženi tako, kakor bi morali biti, in da morajo zgubljati čas in trpeti škodo, ampak uradniki jih še žalijo, mesto da bi se sramovali svoje nesposobnosti ali pa vsaj vljudno prosili oproščenja! Kdaj bo vendar konec tem nespodobnostim na telefonski centrali, saj naravnost kriče po ozdravljenju. Če se že uradniki ne sramujejo, pa bi bi! skrajni čas* da bi se začtio sramovati poštno in brzojavno ravnateljstvo ! Sokolski dan v Skednju. V zadnjem času se je Sokolstvo na tržaškem ozemlju močno razvilo. Dok3z so novo ustanovljena sokolska društva in česti nastopi. Spoznalo je tudi naše občinstvo, kakega pomena je Sokol za Trst in okolico. Uvidelo je, da je za obstanek vsakega naroda prvi pogoj telesno, nravstveno in duševno zdrav naraščaj To so spoznali narodi vseh dob, ki so telesni in nravstveni vzgoji svoje mladine posvečali kar največjo skrb. Tudi pri Škedenjcih so našle te zdrave misli odziva, in osnovali so pred nedolgim času telovadno društvo, ki naj bi izpolnjevalo program Sokolstva. Odveč bi bilo poudarjati važnost, ki Jo ima škedenjski „Sokol" za Škedenjce v narodnem pogledu in za razvoj Sokolstva na Tržaškem. Radi tega še enkrat apeliramo na prijatelje Sokola in rodoljube, da se danes kar v največjem številu udeleže škedenjske sokolske slavnosli. Spored je sledeči: Od 3 pop. naprej sprejem in pozdrav bratskih društev. Ob 4 sprevod. Ob 4 30 javna telovadba : a) proste vaje moškega, b) ženskega naraščaja, c) članic, d) orodna telovadba naraščaja, e) članov, f) članic na dveh bradljah, z) proste vaje članov, h) skupina. Prosta zabava: tombola s tremi krasnimi darili, kolo sreče, ples. Vstopnina 50 stot. za osebo. Sedeži na tribunah 60 stot. Vstopnina k plesu: moški 1 K, ženske 80 stot. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, se preplačlla hvaležno sprejemajo. Torej na svidenje danes v Skednju. Za bodoči otroški vrtec pri Sv. Jakobu se je zavezalo do sedaj 110 družin, da prostovoljno prispevajo k stroškom, ki jih bo imela CMD za vzdrževanje tega otroškega vrtca, z okroglim zneskom K 1500. Ker je vzlic temu, da imamo tako požrtvovalne slovenske delavce, vzdrževanje takšnega vrtca zelo težavno, ker ne pomaga razun nas samih živ krst z nikakšnim prispevkom, se obračamo tem potom do vseh rodoljubnih src, ki bi hotela prispevati prostovoljno podružnici. Obenem pa vabimo vse zavedno občinstvo na veselico, ki jo priredi konsumno društvo Jadran" danes v nedeljo, dne 18 t. m. s sodelovanjem pevskega društva ,Ilirije", „Čitalnice44 in godbe NDO. Začetek ob 4 popoldne. Na sporedu Je petje, godba, šaljiva poŠta in tombola, ter ples in to vse v prid otroškemu vrtcu. Vsak, kdor pride, bo videl, da Je delo za ustanovitev otroškega vrtca v polnem teku; videl bo pa tudi, koliko željnih mladih src pričakuje otroški vrtec, a na drugi strani bo slišal težko obsodbo naše tržaške ka-more, ki na noben način noče skrbeti za slovenske vrtce. Marsikdo se mora izgovarjati češ: prisiljeni smo dati otroke v italijanske šole, ker nimate prostora v slovenskih Šolah. Takim ljudem moramo samo podati tolaži ji vo besedo, da saj sedaj bo slovenska šola, ki jo je sezidala CM družba, da bo zraven pa tudi otroški vrtec, ki ga bo vzdrževala ista družba. Potovalca okoli sveta. Včeraj sta se oglasila v našem uredništvu gospod in gospa Dušan in Leposava Dimitrijevič, ki potujeta za stavo okoli sveta brez denarja. Prepotovati morata ves svet v treh letih. Nastopila sta potovanje dne 22. junija 1911, ter se morata vrniti do 22. junija 1914. Do-sedaj sta že prepotovala: Bosno, Hercegovino, Kranjsko, Dalmacijo, Črno goro, Albanijo. Kreto, Grško, Staro Srbijo, Makedonije, Rairur^ko, Ogrsko, Avstrjo, Cešhe, Moravsko, Šiezijo, Poljsko, Rusijo, Turško, Bolg^ko, Srbilo, Hrvatsko. ' iz Tr^ta potujeta v Italijo in potem v Afriko. Izlet pevskega društva »Trst* ▼ Matenjovas. Dne 25. t. m. priredi pevsko društvo „Trst" Izlet v priljubljeno letovišče tržaških Slovencev, v Matenjovas pri Pre stranku. Tamošnja CM podružnica bo nam reč imela svojo letno veselico in je v ta namen povabila k sodelovanju omenjeno društvo, ki se je rade v olje odzvalo. Obeta se prijeten dan. Igrala se bo na senčnatem vrtu g. Milana Žnideršiča izvrstna burka „RepoŠtev* s sodelovanjem nekaterih članov tržaškega gledališča. Poleg tega nastopi „Trst" z bogatim sporedom nar. pesmi s svojim [moškim in mešanim zborom, □a bo poleg tega še drugih razvedril, za to nam jamčijo vrli Matenjci, ker so to že mnogokrat pokazali. Kraj Je naravnost krasota in domače ljudstvo je gostoljubno ia napredno. Vs^fc bo dobrodošel. Odhod po dev.ii uri dopoldne z južnega kolodvora. Danes popoldne ob 4 vsi na veselico konsumnega društva Jadranm, ki se vrši v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Petletnica NDO. Prejeli smo: Vsakomur je gotovo znan veliki pomen NDO v narodnem oziru. Delavstvo tvori vendar največji del slovenskega naroda v Trstu 1l kaj bi bilo s tem narodom, ako bi bilo slovensko delavstvo — breznarodno ? — K pogrebu bi mu zvonilo. Breznarodno pa bi bilo čisto gotovo, če bi iskalo pomoči v socijalni demokraciji, ki stoji na stališču asimilacije manjšine. Če bi ne bilo druge delavske organizacije, bi bilo slovensko delavstvo res prisiljeno se organizirati pri soc. demokratih. Toda ustanovila se je poleg socijalne demokracije druga organizacija, ki ni samo socijalna — kakor socijalna demokracija — temveč je tudi strogo narodna. Leta 1907. se je ustanovila NDO, in cd tistega časa naprej tržaško Slovenstvo tudi hitreje napreduje. Gotovo je torej tudi zasluga NDO, da se nahaja tržaško Slovenstvo na tej stopinji. NDO je vzgoje vala delavstvo v narodnem duhu. Tržaški slovenski delavci so narodno zavedni, so vzbujeni. Poleg boja za zboljšanja gmotnega stanja se slovensko delavstvo v NDO bojuje tudi za narodnost, bojuje za pravice slovenskega naroda. Z ozirom na to pa je tudi dolžnost vseh narodnočutečih, da Jej stoje na strani vedno, ne samo v gotovih slučajih. Dne 1. septembra bo praznovala NDO petletnico svojega obstoja. Prosili smo že neštetokrat narodna društva v Trstu, da blagovole ta dan sodelovati, a do danes se ni priglasilo še nobeno društvo. To je sramota I Kdo drugi pa je vedno napolnjeval narodne prireditve kakor delavstvo 1 Pii vsaki veselici, bodi tega ali onega društva — da Je le narodno — je delavstvo, organizirano v NDO, zraven. Naj si narodna društva, na katera se je obrnil centralni odber NDO, zapomnijo to dobro. NDO bo podpirala zanapiej samo ona društva, ki bodo njej naklonjena. Ponavljamo torej še enkrat: Dne 1. septembra je petletnica NDO in narodna društva, ki so NDO naklonjena, naj blagovole sodelovati. Prijave naj se pošiljajo na naslov. Predsedstvo NDO v Trstu, ul. Sv. Frančiška 2. Kurz za česanje dam. Včeraj popoi. se je v zavodu za pospeševanje male obrti v ul. Lazzaretto vecchio št. 62 zaključil kurz za česanje dam. Bilo je topot prvič, da so se tega kurza udeležili tudi nekateri naši ljudje. Te kurze more obiskovati vsakdo. Nova knjiga za mladino. Staršem, ki žele podariti svojim otrokom lepo knjigo, priporočamo „Češke pravljice44 Božene Nemcove, ki so izšle ravnokar v skrbno prirejeni slovenski izdaji. Šest precej obširnih, krasnih pravljic obsega lični zvezek, ki zelo razveseli mlade slovenske čitatelje. Izdalo ga je društvo Sokol v Mariboru. Cena knjigi je Jako nizka: broširana stane 1 K, elegantno in trpežno v rdeče platno vezana z napisom na platnicah pa 1*60, po pošti 10 vin. več. Pri naroČilih zadošča dopisnica z natančnim naslovom, denar lahko nakažejo naročniki pozneje po poštni položnici, ki jo prejmejo skupno s knjigo. Naročila je nasloviti na „Telovadno drušfvo Mariborski Sokol", Maribor. — Broširani izvodi se dobivajo tudi po vseh knjigarnah. Zgubila se je na dan sokolske slav-nosti na Bledu velika črna torba za akte, v kateri so trgovski spisi, blagajniški ključi poštnohranilnlčni čeki in dr. Poštenemu vr-nilcu dobra nagrada. Odda ali pošlje naj se županstvu na Btedu. Razdelitev sadnega drevja članom „Kmetijske družbe tržaške". Da se kolikor možno razširi umno sadjarstvo po tržaški okolici, ki ima dobro lego za to pa nogo kmetijstva in dobrega odjemalca v tako neposredni bližini mesta Trst, se kmetijska družba že nekaj let sem bavi z razdelitvijo sadnih dreves plemenitih vrst. Tudi v tem letu nakupi družba posebno pritlikava nizka drevesa, ki pri tukajšnjih vremensk h razmerah najbolje uspevalo, in sicer: črešnje, hruške, Jabolka, marelice, breskve, slive, Čtšpeljne orehe, in jih porazdeli med svoje člane. Vsak ud dobi brezplačno po 3 drevesca ; nad to število ilh morejo dobiti udjt do 15 drevesc po znižani, nad 15 drevesc pa po polni kupni ceni. Da se zamore uo- Največja zaloga stekla in porcelana za domačo Vrsta vrčka štev. 3 Popolioma konkurenčne cene. JAKOB HIRSCH TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50. rabo In gostilne Nova slovenska trgovina izgotovljenih w oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijalitete hlaC za delavce domaČega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne. iesd; STRUCHEL & JERITSCH Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. Svilenina in okraski zadaje novosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. ;ooi ARTURO M0DRICKY Prodajalnlca manuf. blega In drobalh predmetov Trst, ul. Belvedere 32. I Zaloga ngotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom- j bažnatih oaej, perkala, zefira, črnega in bar- 4 vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne ji za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za- I Sestnic iz platna in iz gumija, kravat in j| robnarij v velikem izboru po absolutno Q konkurenčnih cenah. Frafelli Haube* Trst, ulica Carducrl 14 (prej Torronte Zaloga ustrojenih kož. Veliku izbe rs potrebščin ca čevljarje. — Specijalitet« potrebščin za sedlarje. Dr. Fran Korsano j Spedjailat sa ilfiUtlčae in kaftn« holezal « Ima svoj nm z AMBULATORIJ v TRSTU, v «Hd Saa M col* *Uv. • pop i Dr. AL Martinem Cesare Cosciancich IS toiKesijoftirani zobo-teltnik ordinira od 9.—/. in od 3.-6. Trat, Barriera vecchia 33 □. aad. Telefon 1708. d KAROL KLOSE kleparski mojster na OPĆINA H (blizu kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko in mehan eno delavnico za stavbena In industrijska dela. Se priporoča posebno za popravljava trtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kakor tudi seealk vsakega Bistema. Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka. Zastopnik norega aparata za izdelovanje plina z žareČo lučjo in glasovitih dvokoles Styna Ivan Puck & drug. Gradec, Diirkoff & Diana in Neumann, „Germania" iz Draždau. Zaloga vseh potrebščin. Delavnica za popravila. O pril k t 24 avgnsta! Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin. klosetne Hesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stek Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia r>. -it* vV ■* iT, J.: V? ; in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino UNICUM" ca 99 Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabrikenj Dunaj, XV. Dlefenbacbgasse 59. * Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST fi * y € »s # * m m £ i1 Via S. Lucia 5-18 •« ___ Via S. Lucia 5-18 % s ? Ko*, ATA EN LEPA IZ BERA FINEGA. Df H A VADITE® A POHIŠTVA TAPETARU # m - -------------u fukiTntilh ataUa. « -d « £«2 đelo solidno OENB ZMERNE. f> Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Riva GrUrtlUla Št, 12. - Telefon fit. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfiuejšlfr vrst pšeačne moke in krmnih izdelfeov poznane*«. valjčnega miina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi: TRUDE T • TRST. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8/03X00.— Rezervni zaklad : K 800.000*— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, tursčice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. BL;o prve vrste. Zelo ugodne cent. Giosuć Crucciatti Vil Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. Piazza della Borsa štev. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t. VLOGE HA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 % Zaloga mineralnih ZALOGA: Kalsdorf, Radein Rogatec itd. NUOVO , eJfcl! Trat, u? ca Lazzaretto vecchio št. 45. ^^ Trat, ur ca Lazzaretto veceliio št. 45. fcstel frovinciale I Priporoča svsje skladišče najboljših vsakovrstnih kož J|| in t/CAh Hriimh ^oi-l JofcL-iti nnfcak^^In Vj^fl (Novi deželni hotel) Trst, iargo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. [\\\\\\\\\\\\\\\\vvi in vseh drugth čevljarskih potrebščin. Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene, Najnovejši dohodi Scfeeidler = zoJiotehiiik = Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. r>75 Trst, Piazza €. Gttldoiii št. II. bivSi: prvi robotehnik NajaijiijneiSih in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti. Vozički in športni vozički za otroka. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx neodlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. ===== Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. Trst Velikanska izbera! Via Gioachino Kossllii št. 24 ogel ul. Caserma. Cene da se ni bati konkurence! RESTAVRACIJA ,t\LLft STAZIOME' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 Vsak torek, čeiritk in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola \Vetaschek. Začetek ob 8. uri. Avstrijca paroplom Sel. flrn]|a Jalmatia" vzdržuje od l.maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. Tr t-F.'.otković C. (p .štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-Šibenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob •>. uri zjutraj. Trst Makareka (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek v>aki ponedeljek ob 1'15 uri pop. Trst-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7- 15 uri popoldne. čistilne krogijice ki prenavljajo kri, dobre proti hemorejdam, sestav i j ene iz rastlinskih snovij, priporočljivo za redno delovanje Čroves, proti hesnorojd-nim nadležnostima glavobolu ^ itd. — Cana škafi jI SO stctlnk. ^ Glavna zaloga : lekarna „G AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. 4 Mirodilnica _ flnton Clrsich Barriera vecchša ši. 14. ZALOGA &arv, čopičev, povlak in rcazil za ssoie, irzezov za sUkarje (štampov. zsmaškov in dišav. Priporoča se slovenska šivilja •• TRST ulica Barriera vecchia 33 vrata Stav. 13. - -—--- rB i humm družba za parne mline (Elisabeth Dampfmiihle - Gesellschaft) Največje niliiisko podjetje v a\stro-ofi:rskt monarhiji Produkcijska /možnost: 220,000.000 kg iia leto, 55 ^ag. na dan Slavno zastopstvo: Ferd. Ffirst, = Žito in otrobi na debelo. IH TRST--- ulica Miramar 21. Mehanični zavod za enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri in ceno Jakob Kupp polkovni krojač Trst, via Giosue Carducci 3 (občinski paviljon). za cementno industrijo AiVTURO MAYER, Tržič (Monfalcone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (MB5) proizvaja In prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlaka in plošcice iz bisernice. TELEFON ST. 43. Crzojavi : Ljubljanska banka, Gradei Gostilna Max Trk t, via Petro alo 2 (prt novem trgu). ToM ■e litrsko; črno in belo vino kratki teran vipavsko vino in Dreherjero pivo. Točijo ae tudi vsakovrstni likeri ln žganje ter kava Kihlnja vedno pripravljena z jccrklml ln mrzllcal Jedi 1. Odp to cd 5 iJaTraJ naprej. Za obilen obisk se priporoča lastnik 1CS9 Sffakslm Oallč. Stalni krajevni agenti nem- _ De 99 3pre.im?jo ali pa cantaniio s tulno plačo za pr ja-iie Jovoljeuih sreče v A ,erkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc nogavic, trliža in volne za žiumice, dežnikov. ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, krava" in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo žmerne. 4L£KS FRANC 31A VEK - TltsT žgalnioa TLLEFOri 1743. \ajbo Jšl vir za (žobUanjt* počeno xaio. mtm osi]a in dro n privB, petrolja in stavb, materijala Josip Miceu & Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) | rozoi-I I | Restavracija -Hfltel Balkan Kmetijska družba za Trst In okolico. Nekoliko o preskušnji in nakupu vina. Abstinenčna misel je še zelo malo prodrla v naše prebivalstvo, za sedaj še ni dobila primernih tal za svoje ukoreni* njenje, kakor v nekaterih drugih dežejah, kjer jo podpirajo tudi posebni nalašč za to postavljeni zakoni. O tozadevnih vzrokih ne bomo razmotrivali, to je naloga drugih v to poklicanih društev. Večina pije vino zmerno, kar gotovo tudi iz zdravstvenega stališča ni škodljivo; nekaj jih je, ki ga uživajo kot nekako zdravilo, priporočeno naravnost od zdravnika; a mnogo jih je pa tudi, in to žalibog največ iz revnejših slojev, ki hočejo mnogokrat vso svojo žalost, bolest in trpljenje zakriti, izlečiti in udušiti vsaj začasno v vinski kapljici, ne zmeni'- se v tej bolni strasti za slabe posledice v zdravju kakor tudi večinoma ne baš rožnem gmotnem položaju. Vsekakor, bodisi z dobre ali slabe strani, je potrebno, da poznamo to Bakhovo pijačo toliko s strani producenta kakor konsumenta. Vino se skuša, da se spozna njegov okus, duh, aroma, da se lahko razloči ena vrsta vina od druge, da se spoznajo morebitni pogreški in bolezni. Preskušanje določi ceno, vrednost vinu: je nekaj osebnega (subjektivnega), ker ima vsakdo navadno vsaj za nekoliko različno razsodbo. Mnogokrat in to pri ponarejanju sumljivih vin je treba pritegniti tudi kemično analizo (preiskavo). V splošnem se moramo ozirati pri preskušnji vina na nekatere okolščine. Vrstna vina morajo imeti svoj izraziti vrstni tipični okus; mešana naj bodo harmonična t. j. prijetna kakor tudi nobena vrsta mešanega vina naj ne bo prevladujoča. Potrebno nam je znati tudi, iz katere dežele, iz katerega kraja je vino, ker vsaka dežela, vsak kraj se karaktezira v svojih vinih tudi ene in iste vrste. Ozirati se moramo na starost vina; mlada vina so bolj rezka, ker imajo še več ogljenčeve kisline, stareja vina pa se odlikujejo z vrstnim, že žlalitnejšim okusom. Slednjič se hočemo vendar, in to je glavno, prepričati, če je vino zdravo ali bolno ali pa bolezni podvrženo. V to svrho pustimo kozarec vina na prostem zraku, in če za nekaj časa porjavi, se zgosti, če počrni, če je vlačljivo, če ima duh po žveplu, po posodi, po plesnivci, če je cikasto itd., nam je takoj znano, s kakim vinom imamo opraviti. Pri preskušnji več vrst vin se nam je ravnati po gotovem načelu. Po barvi po-kusimo najprej bela, potem rdeča (šilhar), nato črna in nazadnje sladka, alkoholizirana vina. Po vrednosti najprej manjvredna, potem boljša in nazadnje najboljša vina. Po starosti najprej stara in potem mlada vina ali pa narobe, kakor se kdo privadi. Mnogo vpliva na okus vina tudi toplota. Bela, manj žlahtna vina so najbolj značilna pri 10° C, žlahtnejša aromatična vina pri 12—15° C. V splošnem se preskušajo bela vina najbolje pri nizki toploti, dočim se spoznavajo rdeča in črna vina najbolje pri višji toploti 18—20° C t. j. približno ista toplina, če segrejemo hozarec z vinom v pesti. Zelo trpko, kakor n. pr. dalmatinska in drnga južna vina preskušamo celo pri 25° C. Kozarec naj bo cilindričen in mora biti seveda brezbarven; nekateri ljubijo v to svrho kozarce, ki se zožujejo navzgor. V korarec je natočiti samo do eno tretjino, da zamoremo vino dobro pomešati in dobiti moČneji duh. Predvsem pa naj bo preskuševalec zdrav, ker bolan, prehlajen in nahoden ne more nikoli kolikor možno nepristransko (objektivno) soditi. Najboljši čas za preskušanje je zjutraj zgodaj ali pa dopoldne, s praznini želodcem ; nikoli pa ne preskušnjmo siti, napolnjeni z jedjo. Pri preskušnji več vrst vin je dobro jesti bel kruh, ki sevečla ne sme biti pre-soljen : nekateri priporočajo, če ni kruha, kadenje, kar pa ni svetovati, temveč je najbolje, si za vsakim vinom dobro iz prati usta. Na noben način pa ne jejmo med preskušnjo osoljne gnjati ali sira. ker potem nam gotovo še vsako manj vredno vino dobro diši i a se na ta način lahko premočno opeharimo. V ustih je treba vino dobro pomešati, ga nekaj časa pustiti, ne pa pokusiti samo s koncem jezika. Če je na vrsti mnogo vin, ga je treba izpljuniti in ne požreti, drugače postanemo ne ravno vinjeni pač pa omoteni in nesposobni za nadaljno Dreskušnjo; drugače pa se spozna vino tudi najbolje, da obenem teče po grlu. * * K temu še opozorimo naše gostilničarje, kako se naj ravnajo pri nakupu vin tujih producentov, zlasti pa vinskih agentov. Ti zadnji izkor.ščajo pomanjkljivost vinskega zakona, po katerem zgrabi sod-nija le tistega, pri katerem se je dobilo ponarejeno ali protizakonito vino, kar je glasom novega vinskega zakona strogo kaznivo. Najbolje je pač, da se vino kupuje le o ti anauib ali od znancev priporočenih vi- nogradnikov ali pa se kupec obrne na eno pošteno, vplivno osebo v dotičnem okraju. Pri pokušnji in sklepanju kupčije naj si kupec natačno zabeleži, koliko vina različne kakovosti je vzel in iz katerih sodov; dobro je imeti za to pričo. Če ne odvzame takoj vina, naj sode zapečati, ali pa vzame vsakega vina po eno steklenico kot vzorec in s svojim pečatom zapečateno pusti pri prodajalcu ali kakem bližnjem znancu. V slučaju poznejših šumenj naj se pri prihodu vina v navzočnosti 1 ali 2 prič natočijo 3 steklenice, vsaka po tri četrt litra in se dobro zapečatijo; 2 steklenici pošlje kemijskemu preskusevališču v preiskavo, tretja pa se za kontrolo shrani pri županstvu ali kje drugje. Za-mašek naj bo vedno moker, da se ne posuši. Če preiskava dožene, da vino in pravo, se postavi prodajalcu zopet na razpolago. Zgodilo se je tudi, da je kak nepoznan agent ponujal vzorec vina, ki ga je kupil pri drugem krčmarju, poslal pa nazadnje čisto drugačno, celo ponarejeno ter po povzetju. Ko je prišlo do tožbe, se prodajalcu seveda ni moglo vzeti, ker ničesar ni imel, temveč sproti kupoval, kakor je dobil naročila. Pripeti se pa tudi, da dobi kupec dobro vino, a da se mu vsled slabe kleti ter nerednosti v ravnanju z vinom in s prazno posodo pokvari. K temu neno-statku pa ni druzega pripomočka, kakor po možnosti se izobraziti o kletarstvu. Dve mesti. Spisal J. R. Ko pade mrak na neko — po številu pol — laško, p o I slovensko, a po delovanju in uspehih tričetrtine laško in le četrtino slovensko — primorsko mesto, takrat se prikrade od nekod čuden črn ne-stvor, ki sede in objemlja. Večer za večerom priroma nad mesto, neutrudno kakor večni žid. In čudno, zelo čudno delo opravlja: Z levico se neprenehoma igra — čujte kako čudno: z litrom najpristnejšega, kristalnočistega brica in s šopom igralnih kart. In kako igral Naj-spretnejšega clowna bi prekosil. Vrže ti liter brica v zrak in še predno mu pade zopet v dlan, že lete karte isto pot — in pri tem ne pade ne kaplja iz litra, ne karta iz šopa. Kakor bi delal to že od rojstva, igra nestvor. — Še pogled se ne zmeni več — drugam je obrnjen — v knjigo gleda, odprto na kolenih. Decele, trajne liste nosi knjiga in desnica brska med listi, skrbno, zelo skrbno. Mislil bi človek, da računi, ali piše — pa ne računi, niti ne piše — ampak zlaga koščke nekega pečata, raztresene med listi. Sam izdeluje nestvor te pečatne koščke, večer za večerom po enega ali dva. Skrbno Jih zlaga, skrbno primerja in ko se jih nabere gotovo število, jih zloži — in popoln pečat stoji, lep in okrogel, na listu pod tem la tem imenom. — Tak pečat sem videl nekdaj na nekih zarubljenih predmetih nekje. Prebrisano se smeje nestvor, ko ogleduje svoj umotvor. In če zasliši, da se kdo potoži, češ: „Odkod ta zaspanost tu, od-Kod ti neuspehi, odkod ta brezdelnost ?", tedaj se skoro glasno zareži v veliki samozavesti in še hitreje giblje levico, da ne veš, ali lovi liter karte, ali karte liter. » * * Kakor prične črni nestvor svoje temno opravilo, se zgodi novo čudo: Različne prodajalne, različna p:djetja in različne pisarne se oddahnejo vse srečne, da je dokončano dolgočasno in enakomerno dnevno delo, se v hipu, oblačejo pražnje in lete v eni sapi k črnemu nestvoru in ga obkolijo. In gizdave prodajalne in bradata podjelja in blede pisarne mu vzemo iz levice liter In karte. Ssdejo v krog in pijejo iz nelztrpljivega litra in si podajajo kaite ---in eni obrazi blede in drugi žare --kakor nanese. — — Nestvor pa ogleduje neumorno komaj nastale nove ioščke usodnega pečata, obrača strani in primerja in skbda in se smehlja--- * * * Tako se godi v mraku. A pade noč in sgodi se novo Čudo : Gospa „Elita" v svili in čipkah se pri-liblje zmerjenih korakov in sede v senco in sazeha. Komaj zazeha, ji je že dolg čas. — Pa se približa nestvoru in mu vzame iz ?epa zrcalo, sede, se ogleduje in našteva lastne napake.--- * * Šs eno mesto poznam, zaradi nasprotja ;em ga domislil. Mesto poznam, ki je po številu eno četrtino slovensko in t r i četrtine laško, a po uspehih slovensko — pol in laško — poli In v tem mestu poznam ljudi, ki se — kadar se prikaže v prvem mestu nestvor — pogovarjajo prijateljsko s proletarcem, ki mu vodijo pravdo brezplačno. In v tem mestu poznam ljudi, ki prepuste oskrbo doma drugim in teko, da priskrbe domovini pravic; ljudi, ki poznajo ljubezen, tem večjo, čim ve! Jih domovina natolcuje, čim bolj jim |e nehvaležna. ra boleha* In rekonvalescenta Provzroč« voQ« do |edl, itr]u]e želodec la ojačujo tudi ergulze« Priporočeno o d nkjalorečih rndrarmikor r raeh slučajih, kadar se je treba po boleami ojačiti. Odlikovano i 22 kolajnami na runih rustivib in i nad 8000 zdravniškimi spričevali, Izborni oku. Izborni #kus. Lekarna SerraVallo - Trst blago za ionske In oukno ra moike obleke, zadnja mode razpošilja najceneje Jugo-al ovan s ka razpoilljalna R. Stermecki v Celju St. 302 Vnr«l u zahtov« »ottain* prvato. ■m Restauracija FINDINB Trsi, Via cologna II Vsako nedeljo in praznik Pekarno in slaščičarna Josipa Zavadial Trst, Via tladonnlna št. 12. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Pekarna, slaščičarai 8 tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče — moke iz prvih mlinov. ——— Prevzemajo se pečenje In naroČila zrn ženitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZ9AIA Trst, vla Ciulia št.25. —i i ii a ii ii mm* SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPiHiA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. :::: JOSIP GORft" Trst, ul. Caserma 16. POLEG KAVARNE COMMERCIO Brzojavna »dresi: GORENJEC - 1 ST, t::: TELEFON 21-1'). m Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarn Likih poli:: :::: trebščin. :::: ut Velika zaloga muzi ali j, molitvenikov in časopisov Veliko skladišče klobukov h-.] dežnikov, bele in pisane srajce, (zladsk. platna ;n==n| ll^3!! žepnih robcev, moških nogovic itd. Itd. aw j1 ,41 K. CVENKELt™«, o.™. 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. Tvrdka D. ARNSTEIN UL. S. SEBASTIANO 7 („Ali* Alpinista«) UL. S. SEBASTI VNO 7. prodaja, da ii olajša skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zelo znižanih cenah »s- predmete za potovanje kovčege male in vel ke, torbice, listnice itd. - šezijs^a novost: Toibioe v obliki listnice. =r----- > h. o. s N O u M JO D co > UeliHnnsKs zaloga manufoicturnesa t\m ulica liuoufl 36 s podružnico ulica Ma 33, uosalUazzaro Ni znanja sv.rjim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-n&polnjenja blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrst-za pomladausko*in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blagi za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmoderna]-šili barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega iu bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za zimnice, (matrace), posteljua pcgrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvtne. Velikani izbera narejenega p rila za ženske in moike in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmeruejš-h cenah. nune sulle, okraski In droDnlne za Slallle In tudi krolaće. ni 3 3 a. M SO 3T n X* o 3 xr i Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia it. 25. Cene dogovorile, Plačilo na obrok Sprejme se popravfj&nja šivalnih strojev vsakega zistema, Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. 601 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. fzdira^e zobov brez Z vsake bolečine = Dr j. Čerm&k V, Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica de.'la Ccserma št. 13, II. n. Pri 2dniy]u -s- fllla Siilute G'OVANNI SAMBO TEST - borzni trg U. 14 - TRST (zraven kavarne Frangais) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski pri-dmetl tucat po kron 2, 4, 6, 8. 10-16 Diskretne pošiljatve na deželo, poštnine prosto, če se pošlje decar naprej. Nadalje: elastična nogavice in obveze za skrčene žile, pasovi, suapensorji, vzravnale ). Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti gumija, peto, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj; banje in pouode, cevi iz gumija, irigatorji itd. itd NopremočljivI, pristni angleški površniki Konkurenčne cene po mori. Konkurenčne cene. Nova prodajalna zlatarja-urarja ^Hessandro Zastaro, £rst CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižica, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stensko ura Itd. itd. Popravlja, vlcupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. " Odprla se je "SM s prodajo »latlčic, vazuili Tin in likerjev v botlljkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Slega. Avtorlzovana dunajska iola. n — — ustanovljena — — rszasja obiok, Izdelovanja oblek In perila flKR fiOVA^ - T**ST ■ilM Bu Luun 16, XXX. Zastopstvo in zaloga glasovitih 1 sr psMmov GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev JOS. MENA-RSK - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Planini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Popravo — zmerno cenc ' obroki — na posodo — uglaženja. j - «■ iii>■ —jaiiTr 7TV ■ ■!!Mii lam mm , 11 r f jm naMiT-nati mm— Bogomil Fmo = = urar in zlatar = — Trst, Ulica Vincenzc BeiHni St 13 1UHH1 attn n. iitoia loienl Bogat izbor ur v.-.ske kakor tudi] nhano*-, ;.r»iano* i-ija-snaul) i:i brei dljerosi-tov, ieaake .criiicc, zlate] in srebrac za mošae. VJ>: po konkurenčnih cenah j Moderne železne ograje 31 za vile (dvorce), vrte, tovarno, dverlifte, prastaro za teče Hi. dub trovan katalog štev 104 brezplačno. „ŽKno Industrija alpsKHi dežel" Ferd jerjltsch's saune - Rlsaenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaja V/L Wiener-■ Btr&sse 45. ■ Sedlarska delavnica Ivan Kravos Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber nagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna rsAROON i P0S0JiLN!CA IN HRANILNiCA v T STU NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE m B • • • • • • NA KNJIŽICE iN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLKiMl 41lz-4%-5D!o prodaja srečke na male mesečne obroke. = izkaze pošilja na zahtevo. posoja ka menjiče in vrednote. = posreduje zavarovanja vseh vrst. PORTO APOLLO Včiiks riOi-a isče prosta reda s hotelom, restauracijo in KsuQ?no 50 elegantno urejenih sob. - • f g'% j a Hajvečji komfort. Zmtme «nt 50 udobnih kabin za hopanje. I iL Ij L-r 1\ Snrico J^avasini. V manufakturni trgovini «_ T SLS T, VIA SETTB FONl'ANE STBS'. 15. ■— » traja še vedno razprodaja vsega blaga po že naznanjenih cenah. «fc> O. FEK1C. r'fr .Vfrrv f'fftnvflRltfc^r vrairAr T-" ^TZ?' Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELiKn IZBERR izgotovljenih moJkih oblek za odrasle in za deSke; specijaliteti: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa itd. r-^anTTTsr™- VELIKH IZBERR BLKGfl Z7\ MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se nI bati nikake konkurence. -i,t iS* ^ Keramične pžošce za podove in predelave poda w w w v r -m gp eCy a] j t et a: šestarooglate plošče posebno močne in precizno iz opekarn SiECI v Florenci Caenazzo 5 Uiero, ul Bachi šf. 9, Trst. TRsmpr TEGOVSKC-OBRTNA ZABB05A LUS1 SS8S£ ul. S. Fraueesoo d'Asisi šr. 3 I. nadstr. Poštno branllničn! račun 74.679 Telefon 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da odd&ja strankam v brezplačni najem male hrafillne skrinjice V ^ Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi tak« skrinjic*, ki so primerne za prinranjevanje malih in večjih svot. Skrinjica se doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po BST 4 '|2 °|0 Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje p o soj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Kada^jna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta. uL S. Franceseo štev. 2. I. nadstr. rB Novo pogrebno (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Golioni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa 2£t. 31. - TELEFOM It 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter Izdeluje vence tudi iz sve2ih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. -- vse po nizkih konkurenčnih cenah. ------------- V DOdrnMaS in lastODiH na Opčinah tri g. Mridin, V Nabrežini pri I pri Orehu (Nogere) jri g. Metil se doDi m Jd čoirebe potrebia Mago. henrik stibelj V slučajih potrebe se toplo priporoča udani deležnik ln upravitelj podjetja. GOSTILNA ,Alla IMionale' Trst, Campo Belvedere štv. 3. toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Crno pivo dvojnega kvasa in svetlo v'wo. Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča. F. ŠTREKELJ i- giulio Reflierjen -i TRST, alica Blotui Cardoeol ||av ZS s telefon itav. sij n a ktuium orodjo, ortoped)!*! »parali, Moderel, »iti« rok« lm »r«i h*nrlj*f k Hal paal, olastldml pail 1b «of oftso, olektrokormpevtiSao pripravo, »parati aa i lahalaolj«. mmmmmmmi IZLASlidl v»tt»kiiii sa klnfiUta ■!»»»• !j»aja. Potr«0a*tm« lm r*m }m la MfnUtiHI* kiac«. Hermangild Trecca Barrlors. reechia štev. & veliko zalego VENCI mi coreciaift in kisetov teiaaik x ^150 šicc, od U2t«tših oretio 8 trat kori in napisi. Hiti sa isredsBUtlh faliti iz spistslks. lifcjilije ktakvrosfiat »ca®. Znana mirodllnlca MiLSiia ZčNTRIOI Ulioa 8. Michele Stov. 26. Velik izbor parf.imov, mineralne vodo in baiv. fila711 liS'.OjILit ČtSIllM TDit JtttlPT". M Restavracija Ražem Sp. Škofije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domaČa postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. FRRN BRTRGELJ . čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. V dobroznani žganjarnl Ferdinand Pečenko - Trst ulica Miramar St. 1 sit dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brit^jevec, kakor tudi mrzla pijač« frambois, tamarindo in šeniade. ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovsdo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. <£9 Najboljšega češkega izvora Cene gosjega peresa za postelje. 1 kg rja tih dobrih ičeianlh X K. ; b- Ijiih & k-so, t*, i h 4 K, belih ■ puhom K 510, l kg belih najfinejših »nlr K 6-40 in K k, l kgaftmve* [tihi rjav 6 K ln 7 K, betu fine 10 K, na fl^^Ji pnh • pra Izgotovljene postelje1^^^ Si^S rmenega ?o.tonitie<» Naukinga, I oieja 180 cm dolga ln 1*0 rm tiroka a t p *UglaTjetna po »0 em dalkima in «0 iiro-klina, aapoiojei* x novim, alvim, atlo irpttoim, m«hklra poattljniin perjem K 16 Poloperule« >0 K; p?rutc« »i £ ; po^mezne tre lo K, IV, 14 K i > 1« K; blaalne 3 K, 3 K 50 la 4 K ; pernice »00 cm dolg', 140 etn »Iroko 13 K, 14 K 70, 17 K HO ln 21 t : blazine SO cm dolge, 70 cm liroke 4 K ftO, o K JO, 5 K 70 ; »podnje pernic« a trdnega, OrUae^a gr>dla 180 cm dolge, 116 cm »iroke, II K 80, 14 K W Poiilja »• po povzetju od K kron dalje franko. — Premena do/ol.ena, ca nepripravno denar nazaj. Nal*n IČnom krojaškega pomočnika. Ulica Faz neto lOOGlIl št. 46, I. 1707 Pll7nr f Btara zobovja, tudi zlata in posamezne ri&Ul i dele kupujo se po tajviSji ceni vsak dan od 12—2, ob nedeljah od 9—12. Ulica G. Vašari št. 19, IV. desno. 1708 Kftntnrkt slovenskega in nemškega ter liUIIIUi lOl deloma itatijanskeg* jezika v govoru in pisavi želi premeniti službo v Trstu ali izien Trsta. Ponudbe pod „Kontorisf na InMratni oddelek Edinosti. 1709 Dvonadstropno hišo z vrtovi v Toma u proda Alojzij Bole h5t 47. 1710 75 onn lf mil He i5če za dobr0 hipoteko * lil U|| na qovo poulopje v rrest«. Ponudbe pod „Edinost 500" na Inseratni oddelek Edinosti. 1712 Ponudbe pod na Inseratni oddelek 1913 se velika hiša v mestu Edinosti. »Edinost 1000L PrnHo 86 hiš*ca 8 posestvom v Kocolu. Pojmi -n UUd nila nlica Chiosza 81, I. 1714 MslQ staDOvaDja 86 oddajo v naiem v Kojana. "■<«■<1 Vpraša naj se v Žganjarni ulica Geppa 16. _1715 flHrlo 86 v najem stanovanje, soba, kuhinja in UUUa shramba. Kron 19. Kolonja 2ol. 171« ^mri^in 86 vrata> okna' grede, opeka, ■ UUaJU deske, dilje in tramovi vsake m*re. dolgosti in debelosti. Via Miraaiar št 37—39, Curro & Figlio._1717 O m «/21# ■ učenec iz dobre družine se sprejme. JI Ivdlll Kojic, brivte, Acquedotto St. 20. 1718 finctilni^arii in tTg°vci z vinom sedaj je UUOUIIIIbarji še črn, kdor potrebuje debro. belo vipavsko vico ! Možno ga je dobiti le še pri Francu B ša St. 272 v Vasi na Saksldu pri Dorn-bergu ; kdor bo prvi lahko ujame Se kaTih 80 hI; cena po dogovoru. Kupci se lahko tudi obrnejo pismeno ah ustno na Matijo Paniča, Barko vije pri Trstu št. 298. 1719 Gosp. Koruza. Pridem zopet v torek ob mesto. 10. uri zjutraj na ono 1720 Prnriaifl 86 vrata- fP"^«. Okna, stebri za vrata f I UUuJU in okna vsake velikosti, tramovi, deske itd. Zelo lepa prilika! Ul. Piccardi 18. 1721 iXpn se voditelja za gostilno v Bazovici. Naslov: lOl/U Ivan MahniČ, Bazovica. 1723 Išče se gostilna l "Z" „ale na Inseratni oddelek Edinosti pod „Gostilna št. 14 " llohlnuono 8oba rte odda takoj. Ulica San mUUlUTdlld Marco št 4, III. 1698 lllimaro in Peverone zel° P^ ceni ponuja IMIlllal C Ant K. Linek v Znajmu. Na rahtevo ceniki. 1651 Giov. Pellizzari, urar, p^o!" vanni Eckert, Trst, ulica Nuova 41, frst (palača Salemj. Ure vsake vrpte. Specialiteta : Popravljanje malih in kompliciranik ur. Zelo izveiban v stenskih urah 1498 Javno priznanje* Zavarovalni zadrugi „Croatii4 rad priznavam, da je škodo od strele hitro in vestno precenila, ter mi likvidirano škodo kulantno izplačala. Briščiki, dne 17. avgusta 1912. Gregor BriSčik. S0K1LNA11. D. 0. t Trstu, ulica Carradorl St 18 ki jo sedaj vodi g. HXNTKO KOSIČ, m doki vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem 6m«. Na razpolago več sob za prenočišč« po nizkih ceoab. - P. iperoča se za obilen obisk. Biran X, „EDINOST" 61. 230 V Trstu, dne 18. avgusta li* 12. M,W&M*ik BAKSA TRST, SUPU JE nr PRODAJA i DIO pirOJS, JUtKTK OBLIGACIJ« liU linou, PRIJORITJSTK, DELNIC*, 8 SEfiKJ H». VJlLUTE ej devize. PREDUJMI __ VIDlMnS rAPIKJS IS BLA9* LBOCM t ^^ JAVSTH SKLADIŠČIH. SATE - deposits. — promese. BRZOJAVI: JAP»UrsXA._ VIA CASSA « RSSPARBUO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOG« NA KNJIŽICI OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIOA MENJALNICA. KSKTVI ĐATU FLAĆH7JB SAJfKA U 8VOJBGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. živahna zveza z ameriko. - akreditivi. URADNE URE: 9—12, 2V»—5V». ESKOMTUJRt icoriea* 9wra$ a raznu. zavarovanje TVCDverana parauar PROTI kttmhi UOVBL BETISUA ZJUtoAJUJA 8*ECX ITD. BBKSrLACHO. stavbni kreditl rembotjrs-krediti, aram PROTI DoruitcTroM UKUCAH JA. borzna naroČila. - inkaso. TELEFONI: 14«, 1T».__ l I ' i -- Filt'jtlke v Opatiji in Ljubljan ■ i ! Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Via Giosue Cardocci St. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim o vrat ( nikom, hlače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Giosue Carduicl št. 40 EMILIH CEREGRTO osa TRST OH Campo San Glacomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino pisarniških in Šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in igrač vseh vrst I šSDE RESTAVRACIJA AURORA Trst, nI. Caržncci št. 13. Na umetniškem potovanju črez Vratielavo, Krakov in Dunaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, instrumentalni in kabaretni Ansambl The (Deihins že ponovno v restavraciji Aurora. Vsak večer velike predstave od 7. do 12. Ob nedeljah in praznikih: Matinee. Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DCMINES. Toči se dobroznano I.a GoessDVO pivo, m vedno sveže iz bektoliterskih sodov. Jjl žlbii »Bi Ivan Žniderčič Trst, ulioa Bslvedere 17, Trst Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice in Neap-ja, vsakovrstna olja, iriia, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd., po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje / (tomaje). fefečje koie črne in rumene (Bokskaib). -o$čha »ta najbolje vrste 2a barvano čevije. Narocbe za vse krale deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggiaraelli Trstu, I. CasermaH (poleg kavarne Sociala Tehnična poslovnica FRAtfC & KRAIC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes naflzvratnejle motorje na bencin, plin, opojni plin in motorja oa »afto, sistem Diesel" Btoječe in ležeče nstrojbe. Lokomobile na benzia ln paro. Prevzemajo delo induutrijalnih tovaren kakor: Milni za moko, atrojl za proizvajenje olja, tovarea leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne aa cement, stroji in nameščenja u mizarsko obrt, centralno kurjatev, atroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. NamešSenje za električno razvetljavo in prenoe moči. Električna vidigala za osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tndi vzdigala za blago. Stroji ca kovaiko in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje m stroji sa poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. _ — — Proraftunt It oblak ■•nlkev sartcaj. — — — Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnica nr v Trstu, vi a S. An t o nI o (vogal ulica S. Nicolb). VELIKA 1ZBERA vsrlilo, si«tih, erebr-nI h, kakor tudi eten-■klb ur vsake vrsta. Ustanovljeno tata Itsa. JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c Kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, C. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gonc:>, skladišča c. sr. glavnega carinskega urada in drugih akiadišč. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za moške, ženske in otroke. Naravni led v št&ugah I21 kosih is tvornice naravnega ledu v Ban K, se lahko udeleži tekme za veliko denarno nagrado. Bogat isbor oblek za detke. Ferd. Dobavšek, Trst l ulica Giosue Carducci štev. II. I\ Rimske toplice v Tržiču (IMONF^LCONE) Odprte od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji s tr-žižkim blatom, masaže, elektroterapija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja kosti.^jshiasu, starim izpahom itd. V kopališču izoorne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik : Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf. Ivan Krže Trst - Piazza S. Glovannl št. I. wp v _ kuhinjskih in kletarnkih potreb, gčin od lesa in pletenin, Bkafov, brent, čebrov in kad, uodčekov, lopat, reftet, nit in van-kovrstnih koSev. jerbaaev in matel ter macgJ drugib ▼ to stroko epada- jočih predmetov.— * * lpUrUUrt g0vlno o kuhinjsko posodo vaake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, koaiterja ali cinka, nadalje pasamanterj«, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, semljeno in Btekleno posodo m vino. Pekarna in sladčičarna MIKUSCH frst - Piazza S. Franceaco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera boin-bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjetn pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim _ električnim strojem. ===== 311 Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deUa Caserma št. 2. — Telefon 952. W imo no nzpolnso Jekleno varnostno celico ki j« varna proti vloma is poiaru, v kateri ao BHRAMBIOE, U m oddajajo Ctia&kam v najem in ricer za oelo leto kron SOv za detrt leta kron IS za pol leta »» 90, za en meseo „ 6 Bhraabica M 24 cm visok«, 24 cm Kirokt, 48 cm globoke. Bhramblo a« mora drogi odpreti kakor stranka, kl hum oatbno shranijo svoj« stvari, kojih nI treba prijaviti. VST Oddaja hranilne pušico katere priporoča posebno atarilem, da na ta naj no vej II in najvspelneji način navajajo Itediti svojo deoo. Nadeljea pejasalla da]« zsved eb ermdelb arak. flotel „Tri krone" v Sežani Prenovljen. Izvrstna postrežba. Teran, istrska, vipavska in dezertna vina. Zaloga in točenje pive „Dre-her". - Kemška in italijanska kuhinja. Lepo opremljene sobe ' na razpolago. - ■ — Ob nedeljah omnibus Opčlna - Sežana. Za obilen obisk se toplo priporoča JAKOB ORTAR, lastnik. □C V novi zalogi vina Trst; ul. Ugo Foscolo 24 se prodaja istereko, dalmatinsko, furlansko, kraško vino, bric, vermut, maršala malaga itd. Vsaka količina prosto na dom. — Priporoča se u dan i Josip Širola. Ottomnn tu, Ottomon tam L povsod me iščejo i povsod me radi imajo. J ^ftRETrtsoR/f/vr