UDK: 81 COPYRIGHT ©: BARBARA MLAKAR Pregled sistemov latiničnega zapisa japonskega jezika Barbara MLAKAR* Izvleček Pričujoči članek prodaja kratek pregled različnih sistemov latiničnega zapisa japonskega jezika s preglednico zapisa vseh zlogov japonskega jezika v različnih zapisih, tudi katakani in hiragani. Ključne besede: latinični zapis japonskega jezika, latinizacija, japonski jezik, nippon-shiki, nihon-shiki, kunrei, kunrei-shiki, hepburn Abstract This article presents s short overview of various systems of romanization of the Japanese language, with a table of all syllables of the Japanese language in various writing systems, including katakana and hiragana. Keywords: Japanese romanization, romanization, Japanese language, nippon-shiki, nihon-shiki, kunrei, kunrei-shiki, hepburn 1 Uvod Trenutno veljavni Slovenski pravopis iz leta 2001 v paragrafih 1130-1132 določa način zapisovanja japonskih besed v slovenskih besedilih. Ta se je izkazal za neprimernega, saj je nedosleden že sam po sebi, poleg tega pa je nedosledna tudi * Barbara Mlakar, univ. dipl. japonologinja in sinologinja, barbarcamlakar@gmail.com njegova raba, saj se pogosto poslovenijo oziroma prečrkujejo le tiste črke, ki jih slovenska abeceda ne pozna. V članku je navedenih nekaj sistemov latiničnega zapisa japonskega jezika, ki so se pojavili skozi zgodovino. Natančneje sta opisana sistem kunrei, ki je de jure uradni latinični zapis japonskega jezika, in hepburnov sistem, ki je najširše uporabljani sistem in de facto standardni latinični zapis japonskega jezika. 2 Pregled posameznih sistemov 2.1 Hepburnov sistem (hebon-shiki romaji ^^ —V^) Sestavljen je bil leta 1867 za uporabo v japonsko-angleškem slovarju, ki ga je napisal ameriški zdravnik in misijonar James Curtis Hepburn. Leta 1885 je ta sistem posvojilo »Društvo za latinico« (Romajikai1 ), ki se je zavzemalo za uporabo latinice namesto kitajskih pismenk in zlogovnih pisav katakane in hiragane. Od leta 1886, ob izidu 3. izdaje Hepburnovega slovarja, se pojavlja pod imenom hepburnov sistem (Hebon-shiki ^^^^). Hepburnov sistem je bil pozneje večkrat revidiran, zato obstaja več njegovih različic. Sestavljen je tako, da bi angleškemu govorcu čimbolj približal pravilno izgovorjavo japonskih besed, tako da se soglasniki in sklopi soglasnikov v vseh različicah hepburnovega sistema zapisujejo kot v angleščini, in sicer: ch zapisuje [tj]2 (nezveneči dlesnični zlitnik), j zapisuje [d3] (zveneči dlesnični zlitnik), ts zapisuje [ts] (zobni zlitnik), y zapisuje [j] (drsni zvočnik). 1 Japonska imena in besede navajam v hepburnovem zapisu, razen kadar je izrecno navedeno drugače. 2 Glasovi japonskega jezika so podani v mednarodni fonetični abecedi IPA. 28 Samoglasniki se zapisujejo na italijanski način (a, i, u, e, o), saj ima standardna (tokijska) različica japonskega jezika samo 5 samoglasniških glasov. Dolgi samoglasniki se zapišejo takole: dolga o in u se zapišeta z znakom za dolgi samoglasnik: o in u, v besedah japonskega ali kitajskega izvora se dolgi e zapiše ee ali ei, v besedah japonskega ali kitajskega izvora se dolgi i zapiše ii, v besedah iz drugih tujih jezikov se vsi dolgi samoglasniki označijo z znakom za dolgi samoglasnik. (V drugih različicah hepburnovega zapisa se pojavlja tudi zapis s podvojenim samoglasnikom, za dolgi o pa se pojavlja tudi zapis ou.) Nosnik [N] Pred soglasniki se zapiše z n, pred samoglasniki in y [j] pa z n'. Pred b, m in p se zapiše z m. Primeri: annai kin'en Gumma ^^ V popravljeni različici se pred vsemi soglasniki zapisuje z n, pred samoglasniki in y [j] pa še vedno z n'. Primeri: annai kin'en Gunma ^^ Grleni zapornik: • o [?] se zapiše s podvojenim soglasnikom, ki mu sledi, razen v naslednjih primerih: sh^ssh, ch^tch, ts^tts. 2.2 Standardni sistem (hyojun-shiki romaji ff^^P'— Je popravljena verzija hepburnovega sistema, ki so ga revidirali leta 1908, da bi ga približali sodobni japonski izgovorjavi (po reformi leta 1946 so izpustili še zloge kwa, gwa, ye in wo, ki so bili ostanek arhaične izgovorjave japonskega jezika). Po navodilih sistema hyojun-shiki se nosnik [N] pred p, b in m piše z m, grleni zapornik [?] pa se pred ch piše s t. Primeri: • Namba (predel Osake) • hatchu (naročilo) 2.3 Japonski sistem (nihon-shiki ali nippon-shiki romaji 0 Sestavil ga je Tanakadate Aikitsu (H^ffiSS) leta 1886 (Nihongo hyakka daijiten 1990: 350), eden prvih zagovornikov latiničnega zapisa japonskega jezika. Za razliko od hepburnovega sistema je bil ta osnovan na takratnem japonskem pravopisu, se pravi na zlogovni pisavi hiragana. V glavnem je črkovanje tako kot v sistemu kunrei, s to razliko, da so se v sistemu nihon-shiki še zapisovali nekateri zlogi, ki so bili ostanek arhaične izgovorjave japonskega jezika, kot npr. dyu, dyo, kwa in gwa (kwa in gwa se v sodobnem japonskem jeziku izgovarjata ka in ga). Zlog wo se je tudi v sistemu nippon-shiki uporabljal za zapis členka, izgovarja se o. Imena se pišejo z veliko začetnico. 2.4 Sistem kunrei (kunrei-shiki romaji fll^^n'—V^) Je posodobljen sistem nihon-shiki, ki ga je leta 1937 japonska vlada z vladno direktivo razglasila za uradni sistem zapisa japonskega jezika v latinici. 'Kunrei' je japonska beseda za vladno direktivo in odtod je sistem tudi dobil svoje ime. Od 9. decembra leta 1954, ko je vlada izdala 'Navodila japonske vlade za latinični zapis japonskega jezika' po sistemu 'kunrei' (dejansko se v direktivi omenja le kot ''Tabela 1'') za zapis japonskega jezika veljajo naslednja pravila (Bunkacho 1986: 179; primeri so zapisani v sistemu kunrei): Nosnik [N] se vedno zapiše s črko n. Kadar je treba nosnik [N] ločiti od za njim stoječega samoglasnika ali glasu y, se to stori z apostrofom ' : (primeri : gen'in kon'ya on'yomi Grleni zapornik [?] (o) se označi tako, da se podvoji soglasnik na začetku naslednjega zloga: (primeri: gakko ^K, bikkuri tfo ). Dolgi samoglasniki se označijo s cirkumfleksom A, pri velikih začetnicah pa se lahko zapišejo tudi s podvojeno črko za zapis samoglasnika: (primeri: doyobi ±ffi 0 , ryori M, Oosaka ^K). Posebni glasovi se zapisujejo po želji. Začetek povedi ter lastna imena se pišejo z veliko začetnico. Z veliko začetnico se lahko pišejo tudi ostali samostalniki. V primeru mednarodnih odnosov in situacij, kjer bi bila reforma zapisovanja težka, se sme uporabiti tudi spodnja Tabela 1: L^ sha L shi L i shu L i sho o tsu cha chi tb i chu i cho ^ fu C^ ja C ji C| ju Ci jo % di o du ^^ dya % i dyu % i dyo << kwa Cfc" gwa Tabela 1: Zapisovanje glasov V tabeli so zapisi zlogov, ki se med obema sistemoma razlikujejo, po sistemu hepburn, tako da v bistvu direktiva dopušča uporabo sistema hepburn »v mednarodnih odnosih« in drugod. 2.5 Raba različnih sistemov Osnovna in popravljene različice hepburnovega sistema ostajajo najširše uporabljane metode za zapis japonskega jezika v latinici. Kljub temu, da hepburnov sistem nima statusa uradnega latiničnega zapisa japonskega jezika, na mnogih področjih ostaja de facto standardni sistem. Nekatere vladne agencije in ministrstva ga priporočajo (npr. za zapisovanje imen v potnih listih, krajevna imena na prometnih znakih in železniških postajah), uporablja se na znakih in obvestilih na občinah, policijskih postajah, templjih in turističnih znamenitostih. Poenostavljena različica hepburnovega sistema se uporablja v tisku in medijih iz angleškega jezikovnega področja, uporabljajo jo tudi japonska mesta in prefekture v sporočilih za svoje angleško govoreče rezidente in Zunanje ministrstvo Japonske v svojih angleških publikacijah. Prav tako se uporablja v uradnih turističnih informacijah, ki jih objavlja vlada, in v tujih in domačih vodnikih po Japonski. Sistem kunrei večinoma uporabljajo materni govorci japonskega jezika, predvsem na Japonskem, kjer se ga tudi učijo v osnovnih šolah. Njegova raba je razširjena tudi med jezikoslovci, saj bolje od drugih sistemov oriše glasovni in oblikoslovni sestav japonskega jezika. Hepburnov sistem in njegove različice ter sistem kunrei se uporabljajo tudi pri pisanju japonskega jezika na računalnik - vneseni latinični zapis se namreč sproti pretvori v ustrezen zapis v hiragani, katakani ali pismenkah. 2.6 Zapis v slovenskih besedilih Slovenski pravopis iz leta 2001 podaja način zapisovanja japonskih besed v slovenščini. Ob podrobnejšem branju se izkaže, da pravzaprav podaja navodila za prečrkovanje v slovenščino iz že drugih latiničnih sistemov zapisa japonskega jezika. Če upoštevamo navodila iz Pravil, v mnogih primerih izgubimo informacijo o izvorni besedi, saj se različne japonske besede v slovenščini zapisujejo enako. Poleg tega se v praksi navodila ne upoštevajo dosledno (Pogačnik 2003), saj se pogosto prečrkujejo le tiste črke, ki jih slovenska abeceda ne pozna (primer: joyo se nepravilno prečrkuje v jojo, pravilno bi bilo džojo). V medijih pa pogosto naletimo celo na primere, ko so v istem besedilu japonske besede (ali imena) zapisane v različnih sistemih latinizacije, v slovenščino pa so prečrkovane samo nekatere od njih. Japonologi zato podajamo predlog za dopolnitev oziroma zamenjavo tistih paragrafov v Pravilih, ki se nanašajo na japonski jezik (glej: Predlog za zapis in pregibanje besed japonskega jezika v slovenskih besedilih). V predlogu je zapis japonskega jezika v slovenskih besedilih razdeljen na tri ravni glede na rabo. Prečrkovanje besed japonskega jezika iz drugih latiničnih zapisov se uporablja samo na tretji ravni (predvsem za stvarna imena v nestrokovnih, poljudnih in literarnih besedilih). 2.7 Preglednica vseh zlogov japonskega jezika v različnih zapisih V preglednici sta za referenco navedena tudi zapisa v japonskih zlogovnih pisavah hiragani in hatakani. Primeri uporabe v besedah so podani samo za problematične zloge, za tiste besede, ki se pojavljajo v slovenščini. Hiragana Katakana Hepburn Kunrei Izgovor (IPA) Slovensko (Primer) fc T a a a a J i i i i 5 Ž u u m u ^ e e e e & o o o o Ž ka ka ka ka # * ki ki ki ki < Ž ku ku Km ku t ? ke ke ke ke ko ko ko ko kya kya kja kja kyu kyu kjm kju # ^ kyo kyo kjo kjo ga ga ga, rja3 ga € ¥ gi gi gi, ri gi C gu gu gm, rm gu ge ge ge, re ge go go go, ro g° gya gya gja, rja gja gyu gyu gjm, rjm gju gyo gyo gjo, rjo gjo ž sa sa sa sa L shi si /i ši suši, šitake t su su /m su se se se se Z y so so so so L^ sha sya /a ša gejša L $ shu syu /m šu šuriken Li ^ 3 sho syo /o šo šogun 3 Začetni glas v zlogih ga, gi, gu, ge, go, gya, gyu in gyo se izgovarja kot [g] večinoma na začetku besede, kot [r] pa samo v sredini besede. Hiragana Katakana Hepburn Kunrei Izgovor (IPA) Slovensko (Primer) £ za za dza za C ji zi dži gora Fudži T X zu zu dzw zu ze ze dze ze ^ zo zo dzo zo ja zya ^a dža nindža C $ ju zyu ^w džu džudžucu Ci ^ 3 jo zyo ^o džo dodžo ? ta ta ta ta h chi ti t/i či ičiban o tsu tu tsw cu šiacu T te te te te t h to to to to h^ cha tya t/a ča čaj mača h $ chu tyu t/w ču hi cho tyo t/o čo hončo t da da da da h ji zi dži O zu zu dzw Zu T de de de de K do do do do h^ ja zya ^a dža h $ ju zyu ^w džu hi jo zyo ^o džo ft r na na na na t — ni ni Ri ni fo nu nu nw nu ne ne ne ne © / no no no no t^ nya nya Rja nja t $ — a nyu nyu Rjw nju ti — 3 nyo nyo Rjo njo ha ha ha ha t hi hi Qi hi y fu hu fu he he he he H * ho ho ho ho t^ hya hya Qja hja t a hyu hyu Qjw hju Hiragana Katakana Hepburn Kunrei Izgovor (IPA) Slovensko (Primer) t 3 hyo hyo çjo hjo fí / ba ba ba ba ft t" bi bi bi bi ft ft bu bu bm bu ^ ^ be be be be u ft bo bo bo bo bya bya bja bja byu byu bjm bju tfft tft byo byo bjo bjo f pa pa pa Pa u Pi pi pi Pi ft pu pu pm pu ^ pe pe pe Pe ft po po po p° u^ tft pya pya pja pja u^ fc°a pyu pyu pjm pju Ui 3 pyo pyo pjo pjo Ž ma ma ma pa ft 5 mi mi mi pi fr A mu mu mm mu fe me me me me h mo mo mo mo ft^ 5 - mya mya mja mja ft ^ 5 a myu myu mjm mju fti 5 3 myo myo mjo mjo ft ft ya ya ja ja ^ yu yu jm ju i a yo yo jo jo k y ra ra ra ra y ri ri ri ri S ^ ru ru rm ru ft v re re re re n ro ro ro ro 9 ^ y -y rya rya rja rja 9 ^ y a ryu ryu rjm rju 9 i y 3 ryo ryo rjo rjo ft y wa wa wa va 7 wo wo o vo 4 Kadar črka žft wo zapisuje členek v sodobni japonščini, je v latinici zapisana o. Hiragana Katakana Hepburn Kunrei Izgovor (IPA) Slovensko (Primer) h n N m, n, o, N5 N o y podvojeni soglasnik ? podvojeni soglasnik Tabela 2: Preglednica vseh zlogov japonskega jezika v različnih zapisih Dolgi samoglasniki se v katakani zapisujejo z vezajem —. Razširjena katakana6 Katakana Hepburn Izgovor (IPA) Slovensko je je wi wi vi we we ve wo wo vo va va va vi vi vi vu vw vu ve ve ve vo vo vo she Je še ie ^e dže che tJe če TA ti ti ti h* tu tw tu tyu tjw tju TA di di di K * du dw du T ^ dyu djw dju 5 Glas n, ki ga zapisuje hiragana h, se pred dvoustniškimi glasovi [b], [p], [m] izgovarja [m]; pred glasovi [t] [d] [[] [n] se izgovarja [n]; pred glasovi [k] [g] [n] se izgovarja [n]; ko se pojavi v končni poziciji besede in pred glasovi [s] [J] [w] [j] se izgovarja [n]. 6 Zlogi v tej preglednici se uporabljajo samo za zapis glasov v besedah drugih jezikov, zato se v japonščini zapisujejo samo v katakani. Latinični zapis teh zlogov je naveden samo v sistemu hepburn, saj ga kunrei ne omogoča. V7 tsa tsa ca tse tse ce v* tso tso co 77 fa fa fi fi 7^ fe fe 7* fo fo 7^ fyu fju Tabela 3: Razširjena katakana Literatura Bunkacho (1986) Koyobun no kakiarawashi kijun [shiryosho] kaiteiban (Standardi za zapisovanje uradnih besedil [gradiva], dopolnjena izdaja). Tokyo: Bunkacho. Coulmas, Florian (1976) The Writing Systems of the World. Oxford: Basil Blackwell. Nihongo hyakka daijiten (Veliki enciklopedični slovar japonskega jezika). (1990) Tokyo: Taishukan shoten. Pogačnik, Aleš (2003) 'Prevzemanje besed v slovenščini.' Jezik in slovstvo 48/6, str. 2548. Slovenski pravopis. (2001) Ljubljana: Založba ZRC in ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Sunakawa, Yuriko (1997) 'Oris glavnih značilnosti japonskega jezika.' Azijske in afriške študije I/1, str. 1-9. http://en.wikipedia.org/wiki/Hepburn romanization http://en.wikipedia.org/wiki/Kunrei-shiki romanization http://en.wikipedia.org/wiki/Nihon-shiki romanization