• LUTKARJI NA KODELJEVEM
Sončnica raste, ne glede na letne čase
Marsikomu delo in uspehi lut-kovne skupine Sončnica s Kode-ljevega niso več neznani. Videli so vabilo na lutkovno predstavo, prebrali članek o njihovem delu v dnevnem časopisju ali pa pripe-ljali svojega malčka na predsta-vo. Tudi za televizijo so jih »po-sneli«. Ker marsikaj že vemo o njihovih nastopih in uspehih, bi tokrat napisali kaj o zakulisni strani dela teh mladih, vztrajnih Ijudi.
Mesec dni pred novim letom smo že mislili, da bo delo skupine zamrlo. Občasni strokovni vodja in mentor Andrej Slapernik je bil preobremenjen s svojim rednim delom v Lutkovnem gledališču, trije od igralcev so se zaposlili, nekateri so bili preobremenjeni z učenjem, skratka govorilo se je: »Tokrat ne bodo zmogli pripra-viti predstav za praznovanje no-vega leta.« Pa se je odločila Bar-bara, da jih spravi skupaj, spod-
budi, povleče z zgledom! Kadar pa se Barbara za kaj odloči, je to-liko, kot da je že storjeno. Brez posebnih ceremonij je prevzela obveznost neformalnega vodje in postavila rok za prvo predsta-vo. In šlo je.
Pozno v večer so vadili, pripravljali lutke. oder, pisali plakate, vabila in še kaj. Ko so stekle prve predstave, je bil trud poplačan, čeprav težav še ni zmanjkalo. Prepričati jc bilo treba profesorja na šolah, predstojnike v delovnih organizacijah, kjerso neka,-teri člani zaposleni ali na praksi, tele-fonirati, pisati opravičila, gladiti, prositi. Mimogrede, marsikdaj nam ne gre v glavo, zakaj toliko težav, taku malo posluha za delo mladih v kulturi. Marsikdo od članov skupine je moral izkoristiti svoj letni dopust ali pa delati nadomestne delovne ure, ker v nckaterih delovnih organizaci-jah niso odobrili izostankov z dela. Mar je delovanje na tcm področju res manj cenjeno. vrednoteno ali opravičljivo kot na primei^če si član neke   nogometne   skupine   ali   pa
moraš med delovnim časom registn-rati svoj avto in še tisoče drugih izo-slankov, ki se štejejo kot opravičljivi. S šolami se je še nekako dalo urediti, v večini primerov s tem, da so se učenci pridno učili in pripravljali ocene pred konferenco z javljanjem. Tako je na primer Barbara šolslii dan spremenila v izpitni dan in se je javila pri vseh predmetih.
Sedaj pripravljajo Mačka Murija. Barbara pripravlja tekst, vloge so v glavnem že razdeljene, na KO so ob-ljubili, da bodo pomagali pri nakupu kasetofona, sceno bo izdelala Ana, . tehnično opremo Boštjan, še preden gre k vojakom, dobili so zamenjavo za Betko, ki bi jo najraje še obdržali.
Vsi skupaj smo se ob rasti Sonč-nice naučili vztrajnosti in delavnošti. Pa še nekaj smo spoznali: da mladi rabijo samo malo spodbude v pravi stneri in se razcvete, bogato in raz-košno kot sončnica z desetinami cvetnih listov in semen. Kdo ve, ko-liko je še takih sončnic. ki še iščejo svoj prostor in čakajo na svoj dan! ANA CAJNKO