Acrocephalus 21 (98-99): 75 – 83, 2000 Skupinska po~ivali{~a malih uharic Asio otus v Pomurju Group resting places of the Long-eared Owl Asio otus at Pomurje (NE Slovenia) Dane Katalini~ Bakovci, Mladinska 31, SI-9000 Murska Sobota Mala uharica Asio otus je v Sloveniji pogosta vrsta sove (Geister 1994). Kljub temu pa je raziskav, ki zadevajo biologijo te sove, razmeroma malo. Prav to me je navdu{ilo, da sem se leta 1994 lotil raziskav zimskih po~ivali{~ malih uharic. Prvo skupinsko po~ivali{~e sem odkril leta 1994 v Cezanjevcih (Katalini~ 1997) v sadovnjaku ob neposredni bli`ini stanovanjske hi{e, in sicer na slivi, obrasli z br{ljanom. Po tem letu sem pristopil k sistemati~nemu iskanju in preu~evanju zimskih po~ivali{~ malih uharic. Do leta 1999 sem pregledal okoli 900 km˛ povr{ine (slika 1) in na{el osem po~i-vali{~, na katerih je bilo v zimi 1998–99 pre{tetih 108 osebkov (tabela 1). Tabela 1: Pregled zimskih po~ivali{~ malih uharic Asio Otus v Pomurju 1998/99 (zaporedna {tevilka ozna~uje lokaliteto na zemljevidu na sliki 1) Table 1: Winter resting places of the Long-eared Owl Asio Otus at Pomurje in 1998/99 (with consecutive number indicating locality on the map in Figure 1) kraj po~ivali{~a s kratkim opisom/ resting place – short description {t. po~ivali{~/ {t. malih uharic na po~ivali{~u/ no. of resting no. of Long-eared Owls at places resting place ~as prihoda/ arrival ~as odhoda/ departure 1. Cezanjevci sadovnjak ob stanovanjskem objektu 17 oktober marec–april 2. Ilja{evci smreka ob stanovanjskem objektu 15 oktober marec–april 3. Zasadi smreka ob stanovanjskem objektu 2 50 oktober marec–april 4. Pristava smreka ob stanovanjskem objektu 1 12 oktober marec 5. Srednja Bistrica smreka ob stanovanjskem objektu 14 oktober junij 6. Bakovci – vrba ob vrtcu – vrba ob {oli – smreka ob stanovanjskem objektu 35 10 15 oktober oktober oktober marec marec marec 7. Murska Sobota – breze ob O[ III M. Sobota – javor ob vrtcu M. Sobota 26 2 oktober oktober februar december 8. Sebeborci oreh ob po~. hi{ici 12 maj september Skupaj/Total 12 108 75 Kratki ~lanki / Short articles Slika 1: Obmo~je raziskave z ozna~enimi po~ivali{~i malih uharic Asio Otus Figure 1: Investigated area with marked Long-eared Owl's resting places Asio Otus Povzetek V zimi 1998–99 je avtor sistemati~no iskal po~ivali{~a malih uharic Asio otus na 900 km˛ velikem obmo~ju v Prekmurju (SV Slovenija). Na osmih po~ivali{~ih se je zadr`evalo 108 osebkov. Summary In the winter of 1998–99, the author systematically searched for the resting places of the Long-eared Owl Asio otus in some 900 km˛ large area in the Prekmurje region (NE Slovenia). Eight resting places were fre-quented by 108 individuals. Literatura Geister, I. (1994): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Katalini~, D. (1997): Prispevek k poznavanju prehrane in prezimovanja male uharice Asio otus na Murskem polju. Falco 12: 13-16. 76 Acrocephalus 21 (98-99): 75 – 83, 2000 Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem A contribution to the knowledge of the diet of Ural Owl Strix uralensis macroura at Ko~evsko Al Vrezec Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana O prehrani koza~e Strix uralensis v Sloveniji do sedaj {e ni bilo objav. Razlog je v manj{i intenzivnosti raziskav te izrazito gozdne ptice in v dejstvu, da je te`ko dobiti dovolj veliko {tevilo izbljuvkov, saj niso nakopi~eni na enem mestu, pa~ pa jih koza~a odmetava po vsem svojem teritoriju, ki lahko meri tudi 400 do 500 ha (Mikkola 1983). Od 22. do 25.9.1998 sem na @agi pri Medvedjaku na Goteni{ki gori na Ko~evskem v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum nabral sedem izbljuvkov koza~e. Vrsta je na tem obmo~ju dokaj pogosta, v nekaterih predelih pa celo najpogo-stej{a sova (Peru{ek 1990, 1991 & 1998). V ~asu bivanja na @agi pri Medvedjaku sem koza~o tudi ve~krat sli{al in videl. Najbolj zanimivo je bilo poslu{anje samca, ki je pel podnevi ob 17.30 uri. Koza~e sicer lahko `e jeseni za~no ozna~evati svoj teritorij (Mikkola 1983). Iz sedmih izbljuvkov, ki so vsebovali od 1 do 8 enot plena, sem izlo~il 17 enot plena. Med vrstami je bil naj{tevilnej{i polh Glis glis (59%), {e ve~ji dele` pa je imel polh v biomasi plena, kar 94% (tabela 1). Zanimivo je, da polha v prehrani koza~e po Evropi prakti~no ni (Mikkola 1983, Cramp 1985). Zasledil sem le navedbo o pojavljanju polha v prehrani koza~e na Poljskem (Ruprecht & Szwagrzak 1986 v Czuchnowski 1997). Razlog je v tem, da v ve~jem delu areala koza~e v Evropi polha ni (Kry{tufek 1991). Povzetek V ~lanku je predstavljena analiza sedmih izbljuvkov koza~e Strix uralensis, nabranih v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum na Ko~ev-skem, kjer koza~a tudi gnezdi. Najdenih je bilo 17 enot plena, najpogostej{i plen pa je bil polh Glis glis z 59% {tevil~nim dele`em plena oziroma s 94% dele`em biomase plena. Summary The article presents an analysis of seven pellets of the Ural Owl Strix uralensis collected in a fir-beech forest Abieti–Fagetum dinaricum in the Ko~evsko district, where the owl breeds. 17 prey units items were found, the most common being dormouse Glis glis with 59% proportion by number or 94% proportion by biomass of the prey. Tabela 1: Jesenska prehrana koza~e Strix uralensis v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum na Ko~evskem (N – {tevilo; B – biomasa; M – masa posameznih osebkov vrst, ki je povzeta po literaturi: KRY[TUFEK 1991, LIPEJ 1988, TOME 1991 & 1992) Table 1: Autumn diet of Ural Owl Strix uralensis in Dinaric fir-beech forest Abieti–Fagetum dinaricum in the Ko~evsko district (N – number; B – biomass; M – mass of separate individuals of the species, as per literature: KRY[TUFEK 1991, LIPEJ 1988, TOME 1991 & 1992) vrsta/species N % B (g) % M (g) Sorex araneus 1 5,9 9 0,7 9 Sorex alpinus 3 17,6 27 2,0 9 Clethrionomys glareolus 2 11,8 44 3,3 22 Glis glis 10 58,8 1.250 93,9 125 Insecta 1 5,9 1 0,1 1 Skupaj/Total 17 100,0 1.331 100,0 77 Kratki ~lanki / Short articles Literatura Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of Western Palearctic, Vol. IV., Oxford University Press, Oxford. Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-76. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Lipej, L. (1988): Prehranjevalna ekologija {tirih vrst sov v Slovenski Istri. Diplomsko delo, Oddelek za biologijo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Tome, D. (1991): Diet of the Long-eared Owl Asio otus in Yugoslavia. Ornis Fennica 68: 114-118. Tome, D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 13 (51): 33-38. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd, London. Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus 11 (45): 77-78. Peru{ek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pe~ka. Acrocephalus 12 (49): 124-136. Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103. 78