447
se je pa vdal cesar prošnjam rodoljubnih Poljakov, in sklenil, da se Wawel restavriia. Piiredili bodo v njem umetniški in zgodovinski muzej, en del bo določen za stanovanje cesarju, kadar pride v Krakov. Cesar in gališka dežela dasta na leto vsak po 100.000 K za restavracijo. Zgradbo Wawela je pričel Boleslav 1. 1245., nadaljeval jo je Kazimir Veliki. Od 1. 1510 do 1533. ga je prezidal Zigismund I. Jagelo v italijanskem renesančnem slogu in je bil do leta 16! 0. stolica poljskih kraljev. Wawel je velikanska zgradba z dvema utrjenima stolpoma.
oS2
Fran Lcvec.
Letos je bil zopet izvoljen za predsednika ,,Slo-venske Matice" g. Fr. Leveč, c. kr. deželni šolski nadzornik.
slovstva" IV. 207). Omenjamo le, da si je pridobil posebne zasluge za našo književno zgodovino kot življenjepisec. V mlajših letih je bil tudi pesnik. Leta
1881.  je ustanovil »Ljubljanski Zvon", ki ga je urejeval deset let. Izdal je tudi dela odličnih pisateljev, n. pr. Levstika in Erjavca, in se bavil tudi z jezikoslovjem in domačo zgodovino.
V odbor »Slovenske Matice" je bil izvoljen leta
1882.  in je postal po Marnovi smrti leta 1893. njen predsednik, kar je zdaj že dvanajsto leto.
dS2
„Slovenska Matica". Letošnje volitve v odbor „Slov. Matice" so nam donesle neljubo presenečenje. Doslej smo bili navajeni, da smo smatrali „Slovensko Matico" kot splošno narodno, v strankarskih ozirih nevtralno društvo. Zato so bile volitve ponavadi mirne; izstopivši odborniki so se zopet volili, in le za nove odbornike so se potegovale razne liteiarne stranke. Zato tudi udeležba pri volitvah ni bila ponavadi velika. Letos je pa stranka „mladih" s tajno agitacijo vrgla nekaj starih odbornikov, in sicer smo čitali v listih, da so se namenili, najprej pometati duhovnike iz odbora in se potem polastiti društva popolnoma. To je seveda   taka  stvar,  h   kateri  ne smemo
a
JAPONSKA PEHOTA V MOTJENSKEM SEDLU.
Rojen je bil 4. julija 1846. na Jezici pri Ljubljani. Po končanih modroslovskih študijah v Gradcu je bil suplent na realki od I. 1873.—1877., in profesor do 1. 1901. Potem je deloval kot c. kr. okrajni šolski nadzornik v Radovljici od 1. 1886.—1889. in od 1. 1892. do 1895., v Ljubljani od 1. 1889.—1901. Kot ravnatelj je bil na c. kr. učiteljišču v Ljubljani od 1. 1901. do 1903., in od 1. 1893. dalje je c. kr. deželni šolski nadzornik.
Ni naš namen, da bi naštevali vse Levčeve spise po raznih listih (pr. Glaser : „Zgodovina slovenskega
molčati V listu nismo hoteli ravno zato nikdar »Slovenske Matice" kot društva kritizirati, ker smo se izogibali vsake polemike, dobro vedoč, da je vsaka kritika pri takih „nevtralnih" diuštvih jako delikatna stvar; povedali smo svoje mnenje odbornikom vsikdar osebno, a nismo o tem pisali. Da po tradicionalnem načinu volitev niso prišli v odbor vsikdar slovstve-niki, ki bi bili društvu v korist, je res, in vsaj delno pomlajenje odbora bi bilo umestno. A to se naj doseže na ta način, da se v „Matici" sami po dogovoru vseh literarnih struj določijo kandidati, ki se
448
predlože javnosti. Tak odbor bi dvignil zaupanje v »Matico", bi poživil in osvežil njeno delovanje, pridobil v pisateljskih krogih dobre moči in določil književni program. To se nam zdi edina pot, ki bi »Matici" piidobila nazaj že odpadle člane in so-trudnike ter pridobila novih.
fVladimir Leveč: Pettauer Studi en. (Unter-suchungen zur alteren Flurverfassung.) III. Abtei-lung. To delo, ki ga je prirejal rajni Vladimir Leveč še na smrtni postelji za tisk, je izdal v ,,MitteiIungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien XXXV." Bd. II. u. III. H. (1905) rektor graške univerze dvorni svetnik Luschin von Ebengreuth.
Slovensko narodopisje. Jako natančno sestavljeno bibliografijo slovenskega narodopisja od leta 1898.—1904. je spisal dr. Janko Šlebinger v „Zeit-schrift fiir 5sterreichische Volkskunde". (X. Jg. 1904, VI. Heft.) Ocene razprav, ki se tičejo slovenskega narodopisja, je prejšnja leta v istem časopisu pisal prof. dr. Matija Murko. — Dela Rusa Haruzina o slovenski kmetski hiši ocenjuje v istem časopisu (Jg. 1995 1. und 2. H.) dr. Ivan Merhar. Najnovejša razprava o slovenski kmetski hiši je članek J. R. Bunkerja v „Mit-teilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien" (1905 I. Heft): „Windische Fluren und Bauern-hauser aus dem Gailtale in Karnten." — Pisatelj pa niti ni zmožen slovenskega jezika! Zato je razprava v terminološkem oziru slaba.                          F. K-
Posvetovanje o glagolici v Rimu. Katoliška cerkev, ki smatra edinost v veri kot najpotrebnejšo stvar, zahteva zaraditega edinost v bogoslužju. Zato je določila, da se nekatera najbistvenejša bogoslužna opravila vrše v latinskem jeziku. A Vzhod, ki je imel že v najstarejših časih svoje bogoslužje, preden je bil še izpreobrnjen latinski zapad, si je ohranil svoj bogoslužni jezik in svoje obrede. Ker so Slovani na
meji med Vzhodom in Zapadom, se ni čuditi, da se ravno med njimi bije borba za bogoslužni jezik. Istina je, da je bil staroslovenski bogoslužni jezik v starih časih bolj razširjen, nego dandanes. Italijani in avstrijska vlada so delali na to, da ga popolnoma uničijo, in zato je prišlo večkrat do velike nezadovoljnosti med hrvaškim prebivalstvom ob Adriji. Da se stvar uredi, se je zadnji čas največ trudil krški biskup Mahnič. Papež Pij X. je poklical letos v Rim škofe iz nadškofije goriške, zadrske in zagrebške, da se o tem posvetujejo in svobodno oddajo svoje mnenje. Predsedoval jim je kardinal Serafin Vanutelli. Slovenski in hrvaški škofje so pridejali svojim izjavam dr. Luka Jeličevo delo »Monumenta Glagolitica", v katerem je zbrano vse zgodovinsko gradivo o tem vprašanju. Sklepne konference se je udeležil tudi papež Pij X. osebno. Odločilni sklep bo izdal sveti oče v posebnem pismu v obliki breva ali »motu propria".
Šwiat s!owianski. Miesi^cznik pod redakcya_ dr a. Feliksa Konecznego. (Krakow, redakcva ul. Wišlna 5. Admin. w Ksiegarni G. Gebethanera II. 5—ki.) Vseslovanska revija v poljskemu jeziku 1 To je veselo znamenje in prav iz srca smo hvaležni »Slovanskemu društvu" v Krakovu, da je iz njega izšla velika ideja, da je začel izhajati ta list. Poljaki v Avstriji, ki imajo mnogo visokoizobraženega ra-zumništva, in ki so nam Jugoslovanom po značaju in po vzgoji najbližji slovanski narod, si pridobe mnogo zaslug, ako ustvarijo vseslovansko glasilo v Avstriji, ki bi se oziralo na vse naše narode in na vse naše kulturne potrebe. Želimo listu le dobrih in zanesljivih izvestiteljev, da najde pravo pot skozi pisani mozaik stoterih slovanskih strank in strančic!
RUSKI ZAKOPI V MANDŽURIJI.